I.ETO XXXVIII., ŠT. 25       Ptuj, 3. julija 1 985 CENA 30 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Stanovanjska posofla še dajejo (stran 2)
Porodih o pomoči prizadetim ob toči (stran 4)
Delegat Nace (stran 5)
Drava danes s Papimičarjem (stran 7).
Oglasi in objave (stran 9)
Nova
predsednika
v ZKJ in ZZB
NOV
Jugoslavije
Na seji Predsedstva C K ZKJ,
25. junija 1985 v Beogradu so v
skladu z določili statuta ZKJ in
poslovnika izvolili za predsedni-
ka Predsedstva C K ZKJ z enole-
tnim mandatom VIDOJE ŽAR-
KOVIČA, doslej člana Predsed-
stva CK ZKJ.
Vidoje Žarkovič je bil rojen leta
1927 v vasi Nedajno v SR Cmi
gori. Končal je vojaško pomor-
sko akademijo in visoko šolo za
politične vede v Beogradu. V
NOB je sodeloval od leta 1941,
ko je bil sprejet tudi v SKOJ,
član KPJ je od leta 1943. Po voj-
ni je opravljal več odgovornih
dolžnosti v jugoslovanski vojni
mornarici, nato pa v SR Črni go-
ri, kjer je bil leta 1971 predsed-
nik skupščine SR Črne gore in je
po položaju postal član predsed-
stva SFRJ. Potem je bil član
Vidoje 2srkovič
predsedstva SFPJ vse do maja
1984, zadnje leto tudi njegov
podpredsednik.
Predsedstvo zveznega odbora
ZZB NOV Jugoslavije pa je 19.
junija izvolilo MIHAILA ŠVA-
BICA za predsednika svojega
predsedstva za enoletni mandat.
Mihailo Švabič se je rodil leta
1919 v Bukoviku pri Arandjelov-
cu. Član KPJ je od leta 1937, je
nosilec partizanske spomenice
1941. Že v NOB je opravljal več
odgovornih političnih dolžnosti.
Vsa leta po vojni je politično de-
loval v SR Srbiji in bil med dru-
gim tudi veleposlanik na Polj-
skem. Sedaj je član sveta federa-
cije in opravlja še več drugih
dolžnosti.
PADAJO PRVI KLASI
Lepo, sončno in toplo vreme konec minulega in v
začetku tega tedna je »prebudilo« prve kombajne, ki
so naznanili začetek žetve. Padli so prvi klasi in pr-
vo ječmenovo zrnje je na varnem. Medtem ko so
predvsem dobro gnojeni posevki pšenice še precej ze-
leni in obetajo debelo zrnje, se tudi v kmetijskem
kombinatu pripravljajo na začetek žetve. Kot uvod v
žetev in za preiskus kombajnov je vsako leto najprej
na vrsti žetev oljne repice. Ce bo vreme lepo, bodo
pričeli 5. julija, najverjetneje pa v ponedeljek. Ta-
krat bo pričela delati tudi sušilnica v tovarni močnih
krmil. Vrhunec žetve pa lahko pričakujemo med 15.
in 20. julijem. J. Bračič
Fotografija: M. Ozmec
Tovarna sladkorja ima težave
v ormoški Tovarni sladkorja
se lahko pohvalijo z izredno do-
brimi tehnološkimi dosežki — iz-
koristek sladkorja v pesi je za 3
odstotke nad jugoslovanskim po-
prečjem — žal pa so zabredli v
velike ekonomske težave. Okrog
340 zaposlenih je kljub dobremu
delu pridelalo doslej že 395 mili-
jonov dinarjev izgube, ta pa se
bo do konca leta povečala na
944 milijonov dinarjev. Največji
problem predstavljajo kreditne
obveznosti, nenehna rast cen
sladkorni pesi in energiji, na dru-
gi strani pa že 9 mesecev nespre-
menjena cena sladkorja. Poleg
tega so se tudi obresti na zaloge
v zadnjem času dvignile za 50
odstotkov. Vseh teh bremen to-
varna ne zmore, sedaj pa se sre-
čujejo še s problemom fluktuaci-
je delavcev. Iz tovarne odhajajo
predvsem strokovnjaki.
Predsednik slovenskega izvrš-
nega sveta Dušan Šinigoj je ob
petkovem obisku dejal: »Moje
mnenje je, da bi morali tovarni
odpisati vse obveznosti. Nima
smisla, da tovarna nosi breme
kreditov. Začeti mora gospodari-
ti s svojimi sredstvi. Drugo vpra-
šanje so sezonska proizvodnja in
zaloge. Delno je to mogoče rešiti
z odkupom sladkorja za rezerve,
sicer pa bi se morali tu angažirati
vsi, ki so tovarno sladkorja usta-
navljali.«
N. D.
Zasedala zbora SO Ptuj
Prejšnji četrtek sta se v Ptuju na ločenih sejah
sestala zbor krajevnih skupnosti, kjer je bila okoli
72 odstotna udeležba in zbor združenega dela, kjer
je bila 70 odstotna udeležba. Družbenopolitični
zbor je bil sklican za v sredo, 26. junija, vendar je
prišlo na sejo le 12 delegatov, 11 jih je bilo opravi-
čeno odsotnih (zasedanje republiške skupščine in
drugih organov), 7 pa jih je izostalo brez predhod-
nega opravičila. Zato je bila ponovno sklicana se>-
ja v ponedeljek, I. julija.
Največ razprave na sejah obeh zborov so name-
nili osnutku dolgoročnega plana občine Ptuj za
obdobje 1986—2000 (o tem poročamo v posebnem
sestavku). Delegati obeh zborov so namenili pre-
cej pozornosti tudi poročilu o uresničevanju poli-
tike razvoja kmetijstva v občini Ptuj. V razpravi so
opozorili na žgoče probleme v kmetijstvu in izrekli
enotno podporo prizadevanjem občinskega komi-
teja za kmetijstvo na tem področju.
Povezan s kmetijstvom je bil tudi predlog odlo-
ka o uvedbi melioracijskega postopka na meliora-
cijskem območju Gajevci—Placarovci. V predlogu
odloka so bili upoštevani vsi dodatni predlogi, ki
sta jih dali delegaciji KS Gorišnica in KZ Ptuj. V
obeh zborih je bila dana pobuda, da je v občini
Ptuj treba sprejeti odlok o vzdrževanju melioracij-
skih sistemov, ker je na tem področju čutiti pre-
cejšnjo vrzel.
K ostalim točkam dnevnega reda ni bilo bistve-
nih pripomb in so vse bile sprejete soglasno. Dele-
gatska vprašanja so bila predvsem v zboru krajev-
nih skupnosti in še to v glavnem o problemih cest.
Tudi o tem poročamo v posebnem sestavku.
FF.
mmA   POZOR!
Cas dopustov in počitnic je tu. Preživljate (ali pa šc boste) ga tako ali
drugače, tu ali tam, doma, ob morju ali v planinah. Pozivamo vas, da nam pi-
šete o tem, kje in kako ste ga preživeli in da po možnosti priložite tudi kakšno
fotografijo kraja aH zanimivosti. Objavljene prispevke bomo honorirali.
uredništvo

OBRAT
SOLIDARNOSTI
v petek, 28. Junija, so v Ormožu odprli izde-
lovalnico zgomi^h delov obutve Tovarne Peko
|z Tržiča. V ejej je trenutno zaposlenih 95 de-
Uvcev, do konca prihodnjega leta pa iih bo
310. Tovarna slaokorja Ormcž je za Vekov
obrat odstopila svojo proizvodno halo. Peko pa
je skupaj z bankami prispeval 260 milijonov
dinarjev za opremo. Ko bo proizvodnja v pol-
nilni teku, bodo v ormoškem obratu izdelali
270.000 parov zgornjih delov obutve.
Na sToVesoosti, ki ji ie prisostvoval tudi
PredMdoik republiSkega izvrsneca sveta Dih
«*n SinigoL so predstavniki Peka in občine'
Ormož [^udarili velik pomen sodelovanja med
j^itimi in manj ra.zvitimi. Uresničitev leto
Hhi stare ideje o otvoritvi tega obrata je plod
*5<3elovania Podrcvj« In Gorenjske, posebej pa
Tovarne Peko in občine Orrool
Trosi , , viovenskega izvršnega sveta, skupaj
s sodelavci, predstavniki otnjine Ormož in Tovarne obutve Peko. (foto Ciani)
N. Dobijekar
Aluminij v slovenski ligi!
Tik pred zaključkom redakcije smo dobili veselo novico, daje razplet v
vzhodni območni nogometni ligi ugoden za Aluminij. Kidričani so tako pr-
vaki lige in bodo v naslednji sezoni nastopali v Slovenski nogometni ligi,
skupaj z Olimpijo, Mariborom, Slovanom in drugimi. Čestitamo! (več o tem
na strani 7) , d
Naš dan borca
Jutri bo poteklo 44 let od zgodovinskega sklepa politbiroja CK
KPJ pod vodstvom tovariša Tita, da morajo v Jugoslaviji akcije sa-
botaž prerasli v vseljudsko vojno proti okupatorjem. Z uresničeva-
njem tega sklepa so komunisti in številni svobodoljubno usmerjeni
ljudje začeli takoj. Že čez tri dni je bil začetek vstaje v Srbiji, za
tem so se še v istem mesecu zvrstile vstaje v ostalih jugoslovanskih
pokrajinah. Ljudje so stopali v boj v najtežjih pogojih brezdušnega
okupatorjevega terorja in zločinskega nasilja domačih izdajalcev.
Niso se ustrašili žrtev, ne trpljenja, ne izgube lastnega življenja in
življenja svojih najdražjih. Boj za svobodo, za pravičnejšo družbeno
ureditev je bil svetal cilj, in za dosego tega cilja nič ni bilo pretežko,
nobena žrtev prevelika.
Taka zavest, moralnopolitične vrednote iz slavnega obdobja
NOB — delavnost, iznajdljivost, odgovornost, pogum, požrtvoval-
nost, vztrajnost, tovarištvo in zaupanje v lastno moč — so nam še
kako potrebne danes, ko v bitki za gospodarsko stabilizacijo oma-
hujemo, iščemo stranske, lažje poti, zato pa ne dosegamo ciljev, ki
smo jih sprejeli, ki jim je v razpravi po 13. seji CK ZKJ dalo enotno
podporo vse članstvo ZK, vsi delovni ljudje socialistične Jugoslavi-
je. Leto dni bo od tega, pa še vedno ni vidnih rezultatov. Vsi podat-
ki o gibanju proizvodnje, o storilnosti, cenah, inflaciji, življenjskem
standardu itd. kažejo, da smo izgubili še eno dragoceno leto brez
bistvenih premikov na bolje.
Ni nam uspelo streti odporov proti uresničevanju gospodarske
stabilizacije, neodločni smo proti nesamoupravnim silam, proti ti-
stim, ki niso za spremembe, ne znamo obračunati z lastnim oportu-
nizmom. Vse to so dejstva, ki se jih ob borčevskem prazniku mora-
mo zavedati, ne le borci, temveč vsi nosilci gospodarskih, samou-
pravnih, delegatskih in družbenopolitičnih funkcij od krajevne
skupnosti in temeljne organizacije združenega dela navzgor do naj-
višjih vodstev v federaciji. Enako kot so pred 44 leti vodilni in vod-
stveni kadri prvi jurišali, vedno stali v prvih vrstah boja, da so z
lastnim vzgtedom povedli borce v boj, tako moramo tudi danes biti
delovnim ljudem za vzgled. Žal imamo danes preveč takih nosilcev
javnih funkcij, ki od delovnih ljudi zahtevajo vse več naporov, odre-
kanj, s svojim delom in vzgledom pa k temu prav malo prispevajo.
Vse te široke družbene problematike se borci danes v polni me-
ri zavedajo, se kar najaktivneje vključujejo, da bi pomagali proble-
me reševati. Pri tem opozarjajo, da imajo dovolj izkušenj iz prete-
klosti, da vedo, kaj je samoupravno in demokratično, in kaj biro-
kratsko-etatistično.
Zakaj ob našem prazniku predvsem poudarjamo bitko za sta-
bilizacijo? Zato, ker je od rezultatov na področju ospodarstva od-
visno vse drugo. Od naše gospodarske moči in neodvisnosti je odvi-
sna tudi naša obrambna moč, od standarda in zadovoljstva delov-
nih ljudi in občanov je odvisno, kako uspešno bomo krepili socialno
in zdravstveno skrb za borce. To je še zlasti aktualno, saj se popre-
čna starost borcev neizprosno veča, leta, bolezen in napori puščajo
na zdravju borcev svoje sledove, zato je družbena skrb zanje vse po-
membnejša. Samo v ptujski občini je še 1250 članov ZZB NOV, nji-
hova poprečna starost pa je 69 let.
Kljub temu se borci po svojih močeh še kar najaktivneje vklju-
čujejo v reševanje perečih družbenih dogajanj, se zavzemajo za reši-
tve, ki bi bile kar najugodnejše za vse dele Jugoslavije. Naloge na
tem področju bodo kar najbolj konkretno opredelili na 10. kongresu
ZZB NOV Jugoslavije, ki bo brez dvoma pomemben politični dogo-
dek za vso borčevsko organizacijo in za vso našo družbo.
Pomembno poslanstvo borcev NOV je tudi ohranjanje in razvi-
janje tradicij in moralnopolitičnih vrednot narodnoosvobodilnega
boja. Skupaj z borci si moramo vsi prizadevati, da se revolucionar-
ne vrednote v vsej svoji širini in globini utrjujejo in razvijajo. Ob
tem je usodna odgovornost zlasti mladih ljudi, kijih cesto ne razu-
memo ob iskanju svoje poti v sedanjem življenjskem okolju. V tež-
kih časih, ki jih preživljamo, je nujno, da z roko v roki z mladimi
nadaljujemo našo skupno pot. Oh tem naj ponovimo besede velike-
ga misleca naše socialistične revolucije Edvarda Kardelja: »Narod,
ki ne bi bil sposoben spoštovati časti tistih svojih ljudi, ki so prispe-
vali k njegovi svobodi in njegovemu napredku, bi z obema nogama
gazil po svoji lastni časti in po lastnih interesih!«
Vsem borkam in borcem ob prazniku naše čestitke!
FF
Program proslave
ob dnevu borca v Brezovcu
pri Cirkulanah:
Ob 10. uri bo zbor:
— zagorskih borcev,
— Haloške čete,
— aktivistov OF bivšega okraja in kurirjev NOV,
— Kozjanske čete in
— pripadnikov teritorialne obrambe.
Ob 11. uri:
— predaja raporta,
— pozdravni govor,
— slavnostni govor,
— podelitev priznanj OO ZZB NOV Ptuj,
— slovesna zaobljuba pripadnikov TO In
—- kulturni program.
Kulturni program bodo izvajali učenci OŠ Maksa Brači-
ča Cirkulane. Po kuiturnem programu pa bo fovsriško
srečanje.
Na slovesnost ob dnevu borca bodo voziSi posebra avtobu-
si.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
3. julij 1985 - TEDNIK
Brazde za republiško
prvenstvo
Tri ptujske delovne organizacije so prevzele organizacijo 29. re-
publiškega tekmovanja traktoristov. To so Kmetijski kombinat ter
kmetijski zadrugi l^ovrenc na Dravskem polju in Ptuj. To je že tretje
republiško tekmovanje, organizirano v ptujski občini, prvi dve sta bili
leta 1956 in 1972.
Tekmovanja traktoristov priCenjajo na občinskem nivoju in vseh
teh tekmovanj se vsako leto udeleži okoli tisoč traktoristov, najboljši
na republiškem tekmovanju se udeležijo zveznega in nato še svetov-
nega tekmovanja.
Namena tekmovanja traktoristov ni težko uganiti. Gre za to, da
prikažemo, kako je potrebno orati, saj je to osnovni obdelovalni
ukrep. Okoli tisoč tekmovalcev in še večje število gledalcev na tekmo-
vanjih pa je že zagotovilo, da si prizadevamo izboljšati kakovost naše-
ga oranja. Lahko se pohvalimo., da so slovenski orači med najboljšimi
v Jugoslaviji, kar redno dokazujejo na zveznih tekmovanjih, v svetu
pa smo po kakovosti oranja v sredini. Pred nami so predvsem orači iz
severnih evropskih dežel, ki so v glavnem tudi mnogo bolje tehnično
opremljeni.
Letošnje republiško tekmovanje bo 30. in 31. avgusta v Lovrencu
na Dravskem polju. Tekmovalci se bodo poleg oranja pomerili še v
sprctnostni vožnji in tudi v teoretičnem znanju. V tekmovanju bodo
sodelovale tudi ženske-traktoristke in mladi zadružniki. Prireditev bo-
do popestrili s prikazom vseh vrst kmetijske mehanizacije, kmetijski
kombinat bo prikazal tudi delo z najtežjo kmetijsko mehanizacijo. V
zadružnem domu v Lovrencu bodo pripravili prikaz računalnikov
Iskra-Delta v kmetijstvu, obiskovalci bodo lahko sami poskusili delo
z računalnikom. S prikazom svoje opremljenosti in dela bodo sodelo-
vali tudi predstavniki obrambnega sistema pred točo, skratka obeta se
zanimiva prireditev, ki si jo bo želel ogledati vsak, ki se kakorkoli za-
nima za kmetijstvo. Prireditelji ne bodo pozabili tudi na kulturni pro-
gram, ki bo popestril podelitev pokalov, priznanj in nagrad. Da pa bo
imelo vse skupaj tudi uradni prizvok republiške prireditve, bo poskr-
bel slavnostni govornik — predsednik zadružne zveze Slovenije Leo
Frelih.
J. Bračič
USPEH ZA ANTONA
FAJFARJA
v Titovem Velenju se je v soboto, 29. junija zaključilo letošnje
delovno srečanje slovenskih kovinarjev za memorial Franca Lesko-
ška-Luke. Ptujski kovinarji, teh okrog pet tisoč, so imeli na tekmova-
nju dokaj dobro zastopstvo, tekmovalo je sedem kovinarjev, ki so za-
stopali podravsko regijo.
Največji uspeh je dosegel Anton Fajfar, ki je v skupini TV meha-
nikov zasedel odlično prvo mesto. Ostali so bili solidni. MG
Kmetijski inštitut Slovenije
svetuje
v juniju smo im-eli v Sloveniji, zlasti na širšem 1 jubljanskem ob-
močju in na Dolenjskem nadpovprečno obilne padavine, pogosto kot,
plohe in nalive. To je povzročilo hitrejši razvoj nekaterih glivičnih bo-
lezni in hitrejše izpiranje mineralnih gnojil, zlasti dušika.
Pri žitih Je žetev že tako blizu, da zaščitno škropljenje proti bo-
leznim verjetno ne bo več potrebno.
Pri koruzi smo letos priporočili dognojevanje že v prvi polovici
junija, vendar ga marsikje zavoljo dežja še niso opravili. Svetujemo,
da koruzo dognojite z dušikom, čim bo vreme to dopuščalo oziroma
čim prej; kasnejše dognojevanje bo slabo vplivalo na dozorevanje.
Odmerki dušika naj bodo zdaj nekoliko manjši, kot če bi dognojevali
bolj zgodaj.
Krompirjeve nasade bi morali doslej že preventivno poškropiti s
kontaktnimi fungicidi. Kjer tega še niste storili svetujemo, da čim prej
zavarujete nasade z ridomil MZ ali ridomil plus. Pazite na pravilno
koncentracijo in količino pripravka! Na hektar rabimo 2 kg ridomil
plus ali 3 kg ridomil MZ. Ce se je krompirjeva plesen že pojavila, po-
novite škropljenje čez 3 do 4 dni. Sicer opravite škropljenje ponovno
čez 14 do 18 dni oziroma po navodilih protifltoftome službe.
Odlikovanci delovne organizacije Pleskar
Kolektiv ptujskega Ple-
skarja, ki letos slavi četrt
stoletja uspešnega dela,
sestavljajo delavci iz dom-
la vse Jugoslavije. Čeprav
so njihova delovišča raz-
tresena po domovini in tu-
jini, so medsebojni stiki
zaposlenih po zaslugi do-
bre organizacije zelo tesni.
Zato se vsi med seboj po-
znajo, veže pa jih zavest,
da bodo le s kakovostnim
delom vzdržali močno
konkurenco na trgu. Zara-
di izrednih delovnih za-
slug je ob letošnjem jubi-
leju predsedstvo SFR Ju-
goslavije odlikovalo šest
delavcev tega kolektiva.
Medaljo dela so prejeli
Harum Mujkič, Galib
Dautovič, Miloš Dugajlič,
Jože Goričan in Stanko
Roškar, red dela s srebr-
nim vencem pa Stojan
Ignjič. N. D.
Odlikovanci deiovM orgaBizaciJc Pleskar Ptuj (foto Kosi)
OOUSOROČNI PLAN OBČINE PTUJ
Osnutek dan v javno razpravo
Veliko skrbnih priprav in stro-
kovnega dela je bilo potrebno
predno je bil pripravljen osnutek
dolgoročnega plana občine Ptuj
za obdobje od leta 1986 do 2000.
Podlaga za sestavo tega po-
membnega dokumenta je služila
analiza dolgoročnih razvojnih
možnosti občine Ptuj, smernice
za dolgoročni plan, dolgoročni
program ekonomske stabilizacije
in vrsta drugih dokumentov in
gradiv. Izhodišča in cilje dolgo-
ročnega razvoja občine, globalne
okvire razvoja, družbenoeko-
nomski razvoj in razvojne naloge
in socialni razvoj je kot delovno
gradivo pripravil odsek za plan
in analize OK DERP, poglavje o
zasnovi in strategiji urejanja pro-
stora, varstva dobrin splošnega
pomena in okolja pa je pripravil
Geodetski zavod Ljubljana. De-
lovno gradivo je potem obravna-
val občinski komite za družbe-
noekonomski razvoj in planira-
nje, nazadnje pa še občinski izvr-
šni svet, ki je dokument kot os-
nutek predložil delegatom zbo-
rov skupščine občine Ptuj.
Delegati zbora krajevnih skup-
nosti in zbora združenega dela
so o tem dokumentu že razpra-
vljala na sejah v četrtek, 27. juni-
ja, seja DPZ pa je bila po za-
ključku naše redakcije. Delegati
obeh zborov so imeli k osnutku
nekaj pripomb. V zboru krajev-
nih skupnosti je bilo precej kon-
kretnih predlogov, od tega, da je
treba v planu dati prednost pri
uresničevanju tistim nalogam, ki
so bile načrtovane že v prejšnjih
planskih obdobjih pa jih ni bilo
moč uresničiti, pa do vrste kon-
kretnih predlogov iz posameznih
KS, kar sicer ne spada v dolgoro-
čni plan, temveč bo moralo biti
konkretizirano v srednjeročnem
planu.
V zboru združenega dela je de-
legacija TGA Kidričevo opozori-
la predvsem na problem varova-
nja talne vode na območju Drav-
skega polja, kar je še zlasti aktu-
alno pri načrtovanju avtoceste
Maribor—Hajdina. Nekaj kon-
kretnih pripomb pa je tudi bilo
od delegatov iz drugih organiza-
cij združenega dela, ki jih bo
prav tako treba upoštevati v
srednjeročnem planu.
Delegati obeh zborov so sogla-
sno sprejeli osnutek in predloge
občinskega izvršnega sveta, od-
borov zborov in iz razprave.
Sprejeli so sklep, da se osnutek
dolgoročnega plana podrobneje
obravnava v javni razpravi, ki
naj traja od 1. julija do 31. avgu-
sta, tako je predlagal občinski iz-
vršni svet in sprejel zbor krajev-
nih skupnosti, zbor združenega
dela pa je predlagal, da naj javna
razprava traja do 15. septembra.
V času javne razprave bo OK
za družbenoekonomski razvoj in
planiranje organiziral razprave
po krajevnih skupnostih, za te
bodo še zlasti zanimive zasnove
krajinskega urejanja, kar je no-
vost v dosedanjem planiranju.
Na območju občine je predlaga-
nih pet krajinskih zasnov: za ob-
močje Krčevine, za območje Ki-
carja, za območje Štunnovca in
Ptujskega jezera, za območje
vzhodnih Haloz in krajinska zas-
nova Gorca v osrednjih Halozah.
Razpored razprav bomo sprotno
objavljali tudi v Tedniku, da se
jih bodo lahko občani udeležili.
Prostorski del družbenega plana
bo razgrnjen vsak uradni dan v
prostorih OK za DERP v Ptuju,
Srbski trg 1, soba št. 9. Na sejah
zborov so pregledne karte tega
dela plana nazorno predstavili
strokovni delavci odseka za plan
in analize in nanje delegati niso
imeli pripomb, zanimali so se
predvsem za ureditvena območja
lokalnih središč.
Zaradi reševanja skupne pro-
blematike in usklajenega načrto-
vanja je Izvršni svet SO Ptuj do-
stavil osnutek dolgoročnega pla-
na vsem sosednjim občinam tako
na območju SR Slovenije kot SR
Hrvaške in drugim pristojnim or-
ganom v republiki in v Podravju.
Po javni razpravi bo izvršni svet
pripravil predlog dolgoročnega
plana in ga predložil delegatom
zborov SO Ptuj za seje, ki bodo v
oktobru.
FF
RAZSTAVA DOSEGLA NAMEN
Ob zaključku priložnostne raz-
stave dosežkov ptujskega gospo-
darstva in obrti, je bila v izložbe-
nih prostorih Mercatorjeve bla-
govnice v Ptuju in je bila posve-
čena 30-!etnici KB Maribor in
tudi 30-letnici poslovne enote v
Ptuju, so delavci poslovne enote
pripravili krajši pogovor, ki je bil
27. junija in na katerem so se
spomnili nekaterih pomembnej-
ših dosežkov gospodarstva tega
območja v zadnjem obdobju.
Pogovor, ki je bil zelo sproš-
čen, je vodi! Franc Lukman, vod-
ja poslovne enote. Po uvodnem
pozdravu je zaključil, da je raz-
stava dosegla namen in to dvo-
jen: predstavila je proizvodnjo
in razvoj ptujskega gospodar-
stva, ob tem pa opozorila, bolje
spomnila na tesno povezanost
gospodarstva in poslovne enote,
ki je po zmožnostih pomagala
pri financiranju razvoja in teko-
čega poslovanja.
Nasploh lahko ugotovimo, da
smo na območju ptujske občine
v zadnjih letih hitreje investirali
kot v ostalih občinah Podravja,
predvsem velja to za naložbe v
osnovna sredstva. Ocenjujemo
pa tudi, da je bila večina naložb
uspešna, saj je dala novo proiz-
vodnjo in hkrati prispevala k po-
rastu družbenega proizvoda. V
poslovni enoti so kljub močnim
omejitvam uspeli v celoti »pod-
preti« zanimive investicijske pro-
grame.
MG
Pogled na del razstave, ki je med Ptujčaoi vzbudila veliko zanimanja
foto: Martin Ozmec
IZ PdiSLOVNE ENOTE KBMARIBOR V PTUJU
STANOVANJSKA POSOJILA
ŠE DAJEJO
V sredstvih javnega obveščanja smo v zadnjem
času večkrat zasledili prispevke o tem, da so na
območju Ljubljane — torej na območju ljubljan-
ske banke, začasno prenehali z dajanjem kreditov
za stanovanjsko-komunalno izgradnjo. Ta obvesti-
la so vnesla precej zmede tudi med naše občane,
ki dnevno kličejo v poslovno enoto in se zanimajo,
kako je s temi krediti na območju kreditne banke
Maribor. Zato smo za pojasnilo prosili Franca
Lukmana, vodja poslovne enote KB Maribor v
Ptuju. Povedal je:
»Odobravanje stanovanjskih kreditov je zaen-
krat prekinila stanovanjsko-komunaina banka
Ljubljana, ki je v prvem polletju leta nekoliko hi-
treje odobravala sredstva za stanovanjske namene
kot je to dovoljevala rast plasmajev.
V temeljni banki Maribor smo te kredite odo-
bravali skladno z naraščanjem plasmajev, vendar
v okviru limita. Ob tej priložnosti bi radi obvestili
varčevalce-graditelje. da kreditov za stanovanjsko-
komunalno gradnjo nismo ukinili. Moramo pa se-
veda upoštevati predpisane omejitve pri dajanju
vseh vrst kreditov. V naslednjih mesecih bomo
rnorali odobravanje kreditov sicer nekoliko omeji-
ti—upočasniti, ker to zahteva limitirana stopnja
rasti plasmaja.
Rast plasmajev za stanovanjsko izgradnjo je bi-
la v prvem polletju enaka splošni rasti plasmajev,
kar pomeni devet odstotkov na stanje konec leta
1984. Tudi v drugem polletju ni pričakovati izrazi-
tejših izjem, zato bomo tudi odobravanje kreditov
omejili na stopnjo in možno.-ti, ki jo omogoča
predvidena rast plasmajev. Povedati pa moramo,
da ne moremo zanemarjati plasmajev za izvoz in
kmetijstvo, ki sodijo med prednostne naloge.«
MG
f EDNIK - 3- julij 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
PREO ŠTIRIDESETIMI LETI
Veliki napori za
obnovo porušenega
Značilno za prve tedne po osvoboditvi je, da so pogosto izvajali
mobilizacije posameznih polclicev in struktur prebivalstva za opra-
vljanje operativnih nalog. i»ri mobilizaciji vojnih obveznikov od 18.
jo 35. leta starosti, ki je bila izvedena prve dni po osvoboditvi, so bili
j^vzeti vsi delavci in strokovnjaki, ki so bili potrebni pri obnovi in da
jj lahko industrija in obrt začela delati. Zato je bilo treba tehničnemu
IJ^delku komande mesta Ftuj poslati spiske teh delavcev. V navodilu
jj bilo med drugim zapisano:
»Vse to ljudstvo se smatra kot mobilizirano v civilni službi. Imeno-
^ni ne morejo menjati delovnega mesta niti kraja brez predhodnega do-
voljenja naše komande. Spiski tega ljudstva se dostavijo komandi do 25.
0tja ob 8. uri zjutraj.«
Opozorili so tudi vse civilne in
državne oblasti, »da se nobeno
(fhnično delo ne more prevzeti
brez dovoljenja tehničnega odse-
ka komande mesta Ptuj.« 2e 21.
maja je oboroževalni oddelek
komande mesta Ptuj pozval vse
strokovnjake za orožje, municijo,
eksploziv in min vseh vrst, da se
takoj javijo pri komandi mesta
Ptuj glede »v to svrho nastopajo-
jc službe.« Razglas o mobilizaci-
ji rnedicinskega osebja objavlja-
mo, (glej fotokopijo).
Po nalogu komande maribor-
skega vojnega področja z dne 2.
junija 1945 so še isti dan mobili-
zirali vse splavaije in tesarje, ki
so morali s seboj prinesti tesar-
sko orodje in splavarske vrvi za
gradnjo mostov v Ptuju. Tesarji
in splavarji so se morali javiti v
24 urah po prejemu obvestila na
tehničnem oddelku komande, ki
je bil na Ormoški cesti v Ptuju.
Za izvedbo naloge so bili zadol-
ženi krajevni odbori OF. Tudi
vsi delavci, ki so se vračali iz
Nemčije, so se morali javiti v 24
urah po povratku pri uradu dela
v Ptuju. O tem so morali voditi
»strogo evidenco krajevni odbori
s pomočjo krajevne milice«.
ŠTEVILNA GRADBIŠČA
Koncem maja 1945 je tehnični
oddelek komande mesta Ptuj za-
čel dnevno poročati višji koman-
di o izvajanju del na območju
ptujskega okraja. V arhivi so
ohranjene kopije poročil od 29.
maja do 14. junija. Navajamo sa-
Imo povzetek poročila od 29. ma-
ja 1945:
1. Gradnja brodov na Borlu in
Gajevcih.
2. Podiranje drevja za gradbe-
ni les in pilote za dravski most.
3. Gradnja mostu preko Drave
v Ptuju.
4. Rušenje starega mostu na
Boriu.
5. Odstranitev ruševin bivšega
mostu preko Studenčnice ne Bre-
gu.
6. Gradnja mostu preko Graje-
ne ob železnici za dovoz k tovor-
ni postaji in proti Rogoznici.
7. Ureditev dovozne ceste do
broda v Ptuju.
8. Odstranitev ruševin mosta
tez Grajeno pri Zupančičevi hiši
v Ptuju.
9. Odstranitev ruševin mosta
tez Pesnico v Zamušanih in pri-
prava za postavitev novega mo-
stu na cesti Ptuj—Ormož.
10. Popravilo mostu preko po-
toka v Trnovski vasi in na cesti
Ptuj —Sv. Andraž v SI. goricah.
11. Obnova porušenega mostu
prek Pesnice na cesti Ptuj —Paci-
nje—Sv. Lovrenc v Slov. gori-
cah.
12. Čiščenje ruševin mostu
prek Pesnice in priprava za novi
most v vasi Tibolci.
13. Odstranitev ruševin in pri-
prava za novi most čez Pesnico v
Mezgovcih.
14. Čiščenje pri železniškem
nadvozu na Sp. Bregu na cesti
Ptuj—Podlehnik.
15. Pri vzdrževanju cest in
manjših popravilih je zaposlenih
26 cestarjev, ostali cestarji so za-
posleni pri gradnji mostov.
16. Prometne napisne table so
v izgotavljanju in se sproti sta-
vljajo na določena mesta.
17. Popravilo tlaka po mestu
Ptuju in zasipavanje protitankov-
skega jarka na cesti Ptuj—Dor-
nava.
Ta dela so bila v glavnem
opravljena do 11. junija 1945, ko
je po nalogu prometno-tehnične-
ga oddelka IV. Armije bilo treba
vsa dela ustaviti in vso delovno
silo staviti na razpolago obnovi
železniške zveze Ptagersko—Ko-
toriba. Leseni cestni most v Ptu-
ju je bil izročen prometu 10. juni-
ja, na njem pa je bilo treba opra-
viti še razna manjša izpopolnje-
valna dela (dokončati ograjo
ipd.)
TEDEN V SPOMIN PADLIH
BORCEV
Kot je razvidno iz dopisa
okrožnega odbora OF Maribor z
dne 25. maja, je bil od 26. maja
do 3. junija 1945 teden, posvečen
spominu padlih borcev. Krajevni
odbori OF so poskrbeli, da niti
en grob padlega partizana ni
ostal zapuščen. Grobov, poseja-
nih po naših gozdovih, pač kjer
so posamezni borci padli, je bilo
takrat še veliko. S prekopi so za-
čeli šele v jeseni 1945, ko je bilo
izdano posebno navodilo o izko-
pavanju in prevažanju mrličev.
Partizanske grobove so ljudje ta-
krat tudi množično obiskovali,
ponekod so bile tudi žalne slo-
vesnosti, s krajšimi kulturnimi
programi, ki jih je v glavnem pri-
pravljala mladina.
Eden od tiskanih razglasov iz tistega časa. Zanimivost je v tem, da so ga
natisnili delavci takratne Tiskarne Blanke Ptuj, lastnik je bil Nemec in
je pobegnil že pred osvoboditvijo, delavci pa so tiskarno poimenovali
Ptujska tiskarna. Ta tiskarna je bila 2. oktobra 1945 likvidirana. »Stro-
ji in druge naprave so bili preseljeni v Skopje, kamor se je preselil tudi
večji del zaposlenega osebja« je med drugim zapisano v enem od ohra-
njenih poročil.
Zanimiv je tudi podatek, kot je
zapisano v navodilu, da so v ne-
deljo, 3. junija 1945 bile po vseh
farnih cerkvah »maše zadušnice
za naše padle borce«. Po maši
zadušnici so bile še žalne akade-
mije. Na proslavah so predvsem
prevladovale parole: VEČNA
SLAVA PADLIM JUNAKOM!
NE DAJTE, DA BI OSTALI
NEKAZNOVANI VSI TISTI,,
KI SO PRELIVALI KRI NA-'
ŠIH NAJBOUŠIH SINOV!
SKRB ZA PRESKRBO PREBI-
'VALSTVA
Vojaška in civilna oblast sta že
prve dni po osvoboditvi poskrbe-
li za sicer skromno, vendar red-
no preskrbo prebivalstva z naj-
nujnejšimi življenjskimi potreb-
ščinami. Tako je komanda mesta
Ptuj, 22. maja, na podlagi navo-
dil štajerskega vojnega področja,
izdala podrobnejša navodila. V
njih je med drugim bilo zapisa-
no:
»Vsi finejši artikli, kakor so
riž, sladkor, kava, čokolada, ka-
kao, marmelada in podobno, so
izključno za prehrano bolnikov
in se brez dovoljenja ne smejo
trositi ali izdajati za druge potre-
be. Zgt vojne ujetnike je treba pe-
či kruh mešan iz ržene in koru-
zne moke, če je slednje na zalogi
v večjih količinah, drugače pa
koruzno moko koristiti za pre-
hrano ujetnikov le za juho. Dne-
vno sledovanje ujetnikov je polo-
vica sledovanja, predpisanega za
naše vojake. Če ujetniki fizično
delajo, jim pripada enako sledo-
vanje kot našim vojakom.
Do nadaljnjega se naj varčuje
s pšenično moko, ker se jo bo ra-
bilo za testenine, kruh pa peči
bolj iz ržene moke. Pri zakolu ži-
vine je treba paziti, da bo čim
manj odpadkov, da se izkoristi
vse, kar je za prehrano primerno.
50 % loja se mora pobrati iz me-
sa in ga pretopiti in uporabiti kot
začimbo.«
V naslednjih tednih je bilo na
področju preskrbe že uveden do-
kajšnji red, čeprav so bila živila
racionalizirana. V nedeljo, 6. ju-
lija 1945 je bil v Titovem domu v
Ptuju celodnevni sestanek s se-
kretarji krajevnih odborov O F,
teh je bilo takrat 121 v ptujskem
okraju, v svrho poduka glede de-
litve živilskih nakaznic, poduka,
glede sestave seznama razdelje-
nih živilskih nakaznic in poduka
glede sestave mesečnih poročil.
Podrobneje pa so obravnavali tu-
di zunanjepolitični položaj in
ocenili razmere doma.
Pripravil: FF
Komanda mesta
PTUJ
30. maja 194S,
Razglas
Vsi mcaictnci, študenti p^armaci/e,
bolničarfi, bolničarke, scaščitnc sestre, QiQle-
ničarfi, diesinfeKtor/i se morafo /a k o/ /aviti
sanHeincmu referentu pri Komandi
mesta WuJ, raat saposUtve in razporeditve.
Ta poziv ne velja za one, ki so že
zaposleni v civil. ali vojaški sanitetni službi.
Vsalco nejavlfan/e se l>o tcasnovalo
po vojašRi^ saRonifi.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Politkomisar-p.poroinlk
Krafc Jinton Lr.
Komandant-kapetan
Cuxner Joše-Mi^a Lr.
Ceste in zopet ceste
Sodeč po razpravah in delegatskih vprašanjih v zboru krajevnih
skupnosti skupščine občine Ptuj, je glavni problem na območju obči-
ne v obnovi in vzdrževanju cest. To je bilo tudi prisotno v četrtek na
35. seji zbora KS tako v razpravi o osnutku dolgoročnega plana obči-
ne Ptuj kot v delegatskih vprašanjih in odgovorih nanje.
Le nekaj vprašanj iz razprave: kaj je z obnovo mostu na Vidmu
pri Ptuju, kdaj in kako bo odpravljena ta cestna ovira, kaj je z moder-
nizacijo ceste Majšperk — Dolena —Tržeč, kdaj pride na vrsto že pred
desetimi leti načrtovana modernizacija ceste Majšperk —Stoperce—
Rogatec, zakaj se ne nadaljuje z deli pri modernizaciji ceste Ptuj —Le-
nart, Cestno podjetje in komunala slabo skrbita za vzdrževanje lokal-
nih in krajevnih cest, zakaj ni boljšega gospodarjenja s cesto od Apač
do regionalne ceste v Kidričevem in zakaj še ni določen upravljalec te
ceste, zakaj v Juršincih še ni odprta krajevna gramoznica, saj dovoz
gramoza od drugod postaja vse dražji, kaj je z vzdrževanjem lokalne
ceste skozi naselje Drbetinci, nujno potrebno je obnoviti cesto Slo-
mi —Polenšak, gramozirati cesto Polenšak—Rotman, kdo naj vzdržu-
je cesto Žetale— Varvaselo in podobno, saj ni krajevne skupnosti, kjer
ne bi bilo vsaj enega perečega problema v zvezi s to ali ono cesto, ki
ga krajani sami ne morejo rešiti.
Na vsa ta številna vprašanja je bilo delegatom težko dati zadovo-
ljive odgovore. Večino teh vprašanj pa bodo poskušali podrobneje
obravnavati in dati odgovore nanje na julijski seji zborov SO Ptuj, se-
ja bo koncem julija, '.n ena od točk dnevnega reda bo tudi osnutek
odloka o gospodarjenju z javnimi cestami na območju občine I*tuj.
To je bilo sklenjeno na seji predsedstva SO Ptuj, ki je na seji 24. juni-
ja določalo dnevni red za sejo zborov SO Ptuj. Na to sejo bodo pova-
bljeni predstavniki SIS za ceste in komunalne skupnosti ter izvajalci
na tem področju, ki bodo lahko dali delegatom konkretnejše odgovo-
re in pojasnila. FF
Z OKROGLE MIZE O SAMOUPRAVUANJUi
}}fz obdobja sprejema-
nja y obdobje uresni-
čevanja sklepov...«
s temi besedami je Feliks Ba-
gar sklenil svoj prispevek na
okrogli mizi o samoupravljanju v
ptujski občini, ki je bila v petek,
28. junija v Kidričevem. Poleg te-
ga se je zavzel za nadaljnjo kre-
pitev samoupravnega položaja
delavcev. Lahko bi mu pritrdili,
žal smo v. isti sapi nadaljevali s
starimi navadami. Celo uro smo
namreč skupno obujali sklepe, ki
smo jih v preteklosti v zvezi s
krepitvijo samoupravljanja že
sprejeli. Nove naloge so pozneje
stmjevali razpravljalci, teh je bi-
lo osem.
Franc Korošec iz TGA je vpra-
šal, ali smo storili vse, da bi to
samoupravljanje v resnici živelo.
Ob zahtevnosti tega dela pogosto
pozabljamo na izobraževanje de-
lavcev, delavec — samoupravlja-
lec mora biti danes oborožen z
znanjem, da bo lahko s polno
odgovornostjo odločal. Samou-
pravljanja naj bi se učili tudi ti-
sti, ki so samoupravljanje študi-
rali.
Marjan IrgI je opozoril, da so
najpogostejši kršilci samoupra-
vljanja v zadnjem času — poslo-
vodne strukture, strokovne služ-
be. Zatrdil je, da če samoupra-
vljanje ne uspeva, ni kriv dela-
vec, temveč direktor. Prav tako je
Osmega junija 1950 so bile
volitve v prvi delavski svet to-
varne glinice in aluminija v iz-
gradnji. Imel je 40 članov. Pr-
vič se je sestal 14. 6. 1950 in
za predsednika izvolil Marja-
na Berliča, za tajnika pa Jože-
ta Zupaniča.
potrebno, da se subjektivno za-
mislijo nad kadrovanjem (ali
pravilno kadrujejo) in ali pravil-
no kadrujejo v osnovnih organi-
zacijah. Zlepljenost vodstvene in
družbenopolitične strukture in
druge je namreč tako huda, da si
v bodoče ne bi smeli dovoliti, da
bi poslovodna misel »pokopala«
samoupravno.
Dimče Stojčevski je na kratko
predstavil delo družbenega pra-
vobranilca samoupravljanja ob-
čine v tem letu in dejal, da razvoj
socialističnega samoupravnega
sistema nikoli ne bo tekel premo-
črtno in da ga • zato ne čudijo
sklepi za nazaj in naprej.
Delo so tako zastavili, da bi v
preventivnem pomenu pomagali
delavskim svetom, zborom de-
lavcev. Menil je tudi, da do raz-
nih odklonov v samoupravljanju
prihaja tudi zaradi tega, ker se
premalo pogovarjamo z delavci,
premalo smo med njimi. Prema-
lo se tudi zavedamo odgovorno-
sti, ki jo imamo pri varovanju
družbene lastnine — kako pristo-
pamo k temu?
Franc Tetičkovič je dejal, da
bi bilo krivično, če bi negirali ve-
like uspehe, ki smo jih v samou-
pravljanju dosegli v zadnjih le-
tih. Poleg tega se je zavzel za
analizo sklepov prve konference
samoupravljalcev ptujske občine
in za sklic druge. Nujno bo tudi
zaostriti odgovornost DELEGA-
TA, stvari s.o tako daleč, ko jih
več ne moremo obeleževati z
enostavnostjo, prav tako več ne
bo mogoče iskati raznih bližnjic
in izločevati samoupravnih poti,
ko bomo reševali določene pro-
bleme. Dotaknil se je tudi samo-
stojnosti dela samoupravne de-
lavske kontrole, ki je glede na to,
da si jo lastijo vsi (sindikat,
SDK, družbeni pravobranilec in
drugi), v resnici pod vprašanjem.
Družbeni pravobranilec samo-
upravljanja Slovenije je pouda-
ril, da je usoda učinkovitosti sa-
moupravljanja in njegovega uve-
Okrajna skupščina je leta
1947 razpravljala o gradnji v
Kidričevem. Takrat so zelo op-
timistično zamišljali bodoiči
razvoj tovarne: 50 tisoč zapo-
slenih in da bo Ptuj imel 100
tisoč prebivalcev. Ob tem je
Franc Tetičkovič dejal, da niso
bili dobri prognozerji, bili pa
so optimisti. Tak optimizem bi
morali »obdržati» tudi pri
zdajšnjem reševanju težav.
Ijavljanja odvisna od večih de-
javnikov in da se družbena kriza
kaže tudi v razvoju samoupra-
vljanja. Pogosteje ugotavljajo, da
ustavnost in zakonitost ni osno-
vno vodilo ravnanja družbenih
subjektov. Dana je možnost za
delovanje OB in MIMO sistema
— s tem pa podrezamo korenine
samoupravljanju. Tu je iskati tu-
di odgovor za krepitev izvršilne
ravni upravljanja od občine do
federacije.
Franc Klemenčič je dejal, da
so delavski sveti odtegnjeni od
aktualnih družbenih dogodkov.
Menil je, da imamo sklepov do-
volj in je sedaj čas, da jih prične-
mo uresničevati.
Pomočnik družbenega pravo-
branilca samoupravljanja vidi
osnovni problem v tem, da smo v
veliki meri zameglili odnos med
živim in minulim delom. Praksa
je v bistvu inverzija tistega, kar
smo zapisali v zakone. Na pravi
poti bomo v toliko, kolikor bo
vsaka OZD — vsaki delavec —
delila v skladu s svojimi rezulta-
ti.
Ob koncu okrogle mize so
ugotovili, da so razpravljalci dali
51 konkretnih prispevkov za na-
daljnje, boljše delo delavskih
svetov in drugih organov samou-
pravljanja.
V nadaljevanju celodnevnih
aktivnosti v počastitev jubileja
samoupravljanja, je bila osred
nja občinska proslava, na kateri
je bil slavnostni govornik Franc
Tetičkovič, predsednik skupščine
občine Ptuj. O prvih izkušnjah iz
dela najstarejšega delavskeg:*.
sveta v ptujski občini je govoril
Marjan Berlič, prvi predsednik
delavskega sveta. Ob koncu so
prebrali sklepe okrogle mize te
podelili priznanja 30 samoupra
vijalcem, nagradili pa so tud
najboljše spise osnovnošolcev n;
temo 35-letnice samoupravljanj,
in izvedli bogat kulturni pro
gram. MC
Podelili 30 priznanj samoupravljaicem
Na osrednji občinski
proslavi ob dnevu samou-
pravljalcev ptujske občine
in 35-letnici samoupra-
vljanja so predstavniki ob-
činskega sveta ZSS Ptuj
podelili 30 priznanj —
plaket z listino Josip Broz
Tito. Prejeli so jih: Mar-
jan Berlič, upokojenec iz
I*tuja, prvi predsednik de-
lavskega sveta v ptujski
občini, CDL — tozd za
Vzdrževanje voz Ptuj, KS
Hajdina, KS Dornava,
Stelcer, TGA - tozd
sovama glinice, Franc
Hmeršič, TGA - tozd
'^oizvodnja aluminija,
f^eliks Krajnc, TGA -
tozd Predelava, Janko Pal
^ TGA — tozd Vzdrževa-
•Jje, Konrad Rižner, TGA
"~ tozd Kontrola kvalite-
te, Stanko Meško - TGA
t^SSS, Štefan Forte, TGA
~7 tozd Livarna lahkih ko-
^'n Trbovlje, Ivan Grajfo-
Jer _ Emona K K Ptuj,
^atica Kašman - Emona
•^K Ptuj, Stanko Menoni
^ Emona KK Ptuj, Než-
ka Petrovič — Emona KK
Ptuj, Lojzka Marinkovič
— Emona Merkur Ptuj,
Marko Potočnik — Agis
Ptuj, Slavko Mohorič —
Agis Ptuj, Tončka Poto-
čnik — ZC dr. Jožeta Po-
trča Ormož — Ptuj, Jože
Udovič — ZC dr. Jožeta
Potrča Ormož  —   Ptuj,
Franc Sedič — MIP Ptuj,
Stanko Terbuc — MIP
Ptuj, Franc Zadravec —
MIP Ptuj, Simon Pešec —
Hiko Olga Meglic Ptuj,
Jakob Šeruga — Intes
tozd Pekarne Vinko Reš
Ptuj, Marija Tominšek —
GIP Gradiš Ljubljana —
tozd Gradnje Ptuj, Her-
man Kacjan — MTT —
tozd Volneni izdelki Maj-
šperk, Franc Tetičkovič,
strokovna služba občinske
skupščine in izvršnega
sveta SO Ptuj ter Ervin
Hojker, OŠ Olga Meglic
Ptuj.
Iskrene čestitke!
Na sliki večji del prejemnikov priznanj.
foto: L. Cajnko i
4 — IZ NAŠIH KRAJEV
3. julij 1985 — TEDNilt
30 LET DELOVANJA POČITNIŠKEGA DOMA RK PUNAT
LETUJE TRETJA IZMENA
Punat leži na jugozahodnem
delu otoka Krka. Je tipičen ob-
morski otoški kraj z okoli 1000
prebivalci. Klima je zelo blaga in
primerna za pljučne bolnike.
Na robu mesta so starejše hiše,
v katerih ima Mestna organizaci-
ja RK Maribor svoj mladinski
počitniški dom. Zunanji videz
hiš je zelo dober kljub spoštljivi
Druga izmena na plaži
starosti. Ob prihodu me je spre-
jela upravnica Anica KODILA,
upokojenka iz Maribora. Ogle-
Pri zajtrku
dal sem si vse prostore, v katerih
so bili nameščeni otroci druge iz-
mene. Prišli so iz Ormoža, Ptuja,
Slovenske Bistrice in Maribora.
Vseh otrok je 230, za njih pa skr-
bi 24 vzgojiteljev pod vodstvom
pedagoškega vodje. Otroci so bi-
li kljub,slabemu vremenu dobre
volje. Kako pa naj ne bi bili?
Imeli so polne roke dela. Neka-
teri so risali, drugi so se igrali ra-
zne družabne igre ali pa prebirali
slikanice.
Otroci so tu predvsem na okre-
vanju. Sem jih napotijo lečeči
zdravniki. Mestna organizacija
RK jih razdeli po skupinah in jih
z avtobusi pripelje v Punat. Ob
prihodu jih pregleda zdravnik
počitniškega doma. V primeru
bolezni otroka zadržijo v ambu-
lanti. Zdravnica mi je povedala,
da hujših bolezni v tej izmeni ni
bilo in so otroci razen lažjih pre-
hladov po večini zdravi.
Po zajtrku se otroci napotijo
na sprehod in potem na plažo.
Tu se sončijo in kopajo. Nekaj
najbolj pogumnih se je s pomoč-
jo vzgojiteljev učilo plavati in
najbolj vztrajni so se tudi nauči-
li. Po kosilu počivajo. Naberejo
si moči za popoldansko veselja-
čenje na plaži. V primeru slabega
vremena gredo na sprehod ali pa
se zberejo v dvorani, kjer jim hiš-
nik predvaja razne filme, najpo-
gosteje seveda risanke. Med bi-
vanjem so pripravili tudi kultur-
ni program in šaljiva tekmova-
Skupinski posnetek tretje izmene
nja. Najboljše skupine so bile
nagrajene z bučnim aplavzom.
Tako se je počasi izteklo nji-
hovo počitnikovanje. Prispela je
nova skupina 310 otrok z vzgoji-
telji. Ob slovesu so se otroci po-
slovili od kuharice, peric, strež-
nic, sobaric in upravnice. Slovo
je bilo ganljivo. Odhajali so z že-
ljo, da se zopet vrnejo.
Zdravko JERNEJSEK
Dvanajst let kina
v Markovcih
v okviru krajevne skupno«,
Markovci deluje kino, ki lej
obeležuje dvajset let dela. To
eden redkih podeželskih kinem-,
tografov, ki je s svojimi sodelavci
vztrajal kar dve desetletji kljJ
temu, daje z uvajanjem televizij,
obisk močno padel, vrsto let s^,
gniral, danes pa ponovno narai
Ca. Prek šest tisoč gledalcev leti,^
ali okrog 140 na predstavo u
spodbuda, ki potrjuje prizadeva,
nja, da kino ostane in da je
trebno skrbeti za zanimiv in tudj
kvaliteten repertoar.
Pred dvajsetimi leti ie delo \
njem začel domačin Alojz Solj,
na ki je dolgo skrbel za tovrstno
zabavo krajanov, danes pa ga tij.
daliuje Ivan Primožič, ki je po,
skrbel tudi za revijo najbolj gi(,
danih filmov. Na osrednji sloves,
nosti, kije bila v petek, so prikj.
zali novi slovenski film UUBE.
ZEN, nakar so na krajši sloves,
nosti podelili tudi priznanja nt
kdanjim in sedanjim sodelav.
cem.
ms
]/ SLOVO
IVANU ŠTRAFELl
v deževnem sobotnem popoldnevu smo se poslovili od našega
jj^nca Ivana Štrafela:.___________....^.
Dragi naš Ivan!
V četrtek, 6. junija zjutraj smo
prihajali veseli in nasmejani v ra-
zred. Bil je vesel živžav, saj je bila
tema pogovora izlet, ki smo ga
opravili dan prej v lepem, sončnem
vremenu. Pogovor je tekel o žo-
gah, o golih, petju in sladoledu.
Sredi veselega smeha in klepe-
tanja pa smo onemeli. Smeh je ne-
nadoma zamrl na ustnicah, drob-
ne glavice so se sklonile v globoki
žalosti, iz oči so privrele bridke
solze, ki se dolgo niso mogle usta-
viti, ko sta tvoji sestri Jožica in
Ivanka prinesli kruto vest, ki pa je
v prvem trenutku nismo mogli ver*
jeti. da te nikoli več ne bo med na-
mi v razredu.
Neprestano so nam uhajale oči
na tvoj prostor, ki je ostal prazen.
Z učenjem smo poskušali vsaj del-
no pozabiti to kruto vest, a nismo
mogli. Večkrat je kdo v razredu
'glasno zaihtel in učenja je bilo ko- \
"C Neprestano so romale naše
.nisli in besede k tebi. Nič več ne
homo poslušali tvojega veselega
napovedovanja o tem, kaj ti je pri-
nesel oče, kaj sta ti kupili sestri,
kaj mama. Kaj vse sta »ušpičila«
z Matejem, kaj znaš zaigrati na
kitaro, katero pesem si posnel in
kaj najrajši poslušaš.
Ne bomo več poslušali tvojega
fjasu, ki si glasno in prisrčno za-
,iel, da smo ti vsi z veseljem pri-
■ luhnili.
Radi smo te poslušali, ko si
iral, saj je bilo tvoje branje lepo in
ekoče. Rad si pripovedoval tudi o
«em, kar si prebral. Se sedaj se
im zdi. da slišimo tvoje pripove-
nvanje. V ušesih mi zveni tvoj
'as, ko si pripovedoval o Lukcu,
egovi materi in o škorcu, o kate-
*»i si nam pripovedoval še med
morom.
Tvoje risbe na steni nam govori-
jo, da si bil med nami vesel, na-
smejan in dobre volje, čeprav te je
mnogokrat trla bolezen, ki pa si jo
pogumno prenašal. Kolikokrat si
moral zaradi glavobola iz razreda,
ko pa smo ti svetovali, da bi šel
domov, pa dostikrat o tem nisi ho-
tel niti slišati: »Saj mi je že bolje.«
Kje so tiste nepomembne ocene,
ki sijih bil včasih tako vesel, vča-
sih pa si prišel k mizi in se jezil:
»Le kako sem mogel napraviti to
neumno napako, ko pa sedaj
znam.«
Mogoče si se v teh kratkih dese-
tih letih življenja hotel izživeti, saj
si uspešno sodeloval v raznih krož-
kih in odborih.
Niti pomisliti pa ne smemo na
to, kako je tvoja smrt prizadela
tvoje najbližje, ki so te tako zelo
ljubili: tvojo mamo in očeta, ki te
kljub vsej ljubezni nista mogla
ubraniti pred smrtjo, tvoji sestri,
tvoje nečake, stare starše, tete,
strica, bratrance in sestrične. Vse
je tvoja smrt globoko prizadela in
zavila v žalost.
Dragi Ivan! Dobili smo tudi le-
tošnje fotografije, ki bi se jih mo-
rali razveseliti, a namesto veselja
je vsak izmed nas na sliki v zgor-
nji vrsti najprej poiskal tvoj obra-
zek. Kadar ne bomo mogli popol-
noma verjeti, da te ne bo več med
nami. se bomo skrivaj s prstom
dotaknili mesta, kjer fotografija
dokazuje, da si vendar bil med na-
mi, enak med enakimi, željan ži-
vljenja, veselja, znanja in sreče.   .
Vesel, nasmejan, vedno pripra-
vljen pomagati in opraviti naloge,
ki so bile pred teboj, tak boš ostal
v srcih svojih sošolcev in učiteljev.
Tovarišica 3. b razreda s svojimi
učenci
POROČILO O AKCIJI ZBIRANJA SREDSTEV ZA
PRIZADETE PO TOČI
v akciji zbiranja sredstev za prizadete po toči v naši občini v
letu 1984, ki jo je organizirala in vodila socialistična zveza, je bilo
na žiro račun Občinske organizacije RK Ptuj nakazano skupaj iz
vseh krajevnih skupnosti naše občine 1.304.864. — dinarjev in to:
- KS DESTRNIK 53.090.- din in 490 kg krompirja
ter 90 kg pšenice
- KS DOLENA 25.550.- din
- KS DORNAVA 96.776.-din in 1010 kg krompir-
ja, 1365 kg pšenice, nekaj ječmena
in nekaj čebule
- KS GORIŠNICA 8.050.- din
- KS GRAJENA 38.952.- din
- KS HAJDINA 220.595.- din
- KS JURŠINCI 67.000.— din in nekaj krompirja
ter pšenice
- KS MAJŠPERK 23.620.- din
- KS MARKOVCI 134.330.-din in 1370 kg krompir-
ja ter nekaj koruze
- KS PODLEHNIK 5.000.- din
- KS POLENŠAK 4.600.- din
- KS ROGOZNICA 60.060.— din in 490 kg pšenice in
nekaj ječmena
- KS VIDEM 91.702.- din in 105 kg krompirja
ter nekaj pšenice
- KS VITOMARCI 37.479.- din
- KS ZA VRČ 38.567.- din
- KS ŽETALE 50.068.- din
- KS BORIS ZIHERL 50.820.- din
- KS BRATJE RES 14.350.- din in 220 kg pšenice in
nekaj krompirja
- KS BUDINA-BRSTJE       55.750 - din
- KS FRANOSOJNIK        41.130.-din
- KS IVAN SPOLENAK      31.120.- din
- KS JOŽE POTRČ 42.580.- din
- KS OLGA MEGLIC 36.870.- din
- KS SPUHUA 5.000.- din in 280 kg pšenice
- KS TONE ŽNIDARIC        3.000.- din
- KS TURNlSČE 68.805.- din
(KS CIRKOVCE, CIRKULANE, KIDRIČEVO, LESKOVEC,
LOVRENC, PTUJSKA GORA, STOPERCE, TRNOVSKA VAS
in DUŠAN KVEDER niso šle v akcijo zbiranja sredstev).
Zraven sredstev, zbranih v krajevnih skupnostih, je bilo na ži-
ro račun nakazano še 150.— din iz Doma upokojencev, 10.000.—
dinarjev iz Občinskega sindikalnega sveta ter 1.500.000.— dinar-
jev od strani Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj, to je skupno
2.815.014.— dinarjev. '
Zbrana sredstva so bila razdeljena glede na % škode prizade-
tim krajevnim skupnostim v naslednjih zneskih:
- KS CIRKULANE 254.824.- din
- KS DOLENA 257.849.- din
- KS LESKOVEC 225.000.- din
- KS MAJŠPERK 183.916.- din
- KS PODLEHNIK 764.892.- din
- KS PTUJSKA GORA 225.000.- din
- KS STOPERCE 150.000.- din
- KS VIDEM 150.034.- din
- KSŽETAL:: 333.059.- din
- KSZAVRČ 200.000.- din
Predlog družin, ki so bile deležne solidarnostne pomoči iz
zbranih sredstev, so pripravile posebne komisije v omenjenih kra-
jevnih skupnostih in tako so bila sredstva razdeljena
V KS CIRKULANE
- 3 prejemniki iz Paradiža od 1.760.-do 3.920.-din
- 10 prejemnikov s Pohorja od 1.280.— do 3.120.— din
- 13 prejemnikov iz Slatine od 1.000.- do 4.800.- din
- 17 prejemnikov iz Malega Okiča od 1.200.—do 3.720.—din
(v tej KS je za razdeliti še 167.144.— din)
V K5 DOLENA
- I. skupina 50—60% prizadetosti 5 prejemnikov od 8.667.—
do 12.198.- din
- II. skupina 40—50 % prizadetosti 17 prejemnikov od 4.154.—
do 10.593.- din
- III. skupina 30—40 % prizadetosti 13 prejemnikov od 4.494.—
do 8.988.— din
— V KS LESKOVEC:
— po sklepu zbora občanov so sredstva uporabili za krajevne
potrebe
— V KS MAJŠPERK:
— Sitež 7 prejemnikov od 2.163,50 do 10.818,50 din
— Plajnsko 12 prejemnikov od 2.163,50 do 8.655,00 din
— Preša 1 prejemnik 8.655,00 din
— Naraplje 6 prejemnikov od 2.163,50 do 6.491,00 din
— Jelovice 6 prejemnikov od 4.327,50 do 8.655,00 din
— Kontno 2 prejemnika od 8.655,00 do 10.819,50 din
— Lešje 1 prejemnik 4.327,50 din
— Breg 1 prejemnik 2.163,50 din
— Sp. Sveča 1 prejemnik 2.163,50 din
V KS PODLEHNIK:
— Zakl 15 prejemnikov od 2.122,50 do 11.461,50 din
— Strajna 30 prejemnikov od 3.887,00 do 11.960,00 din
— Jablovec 25 prejemnikov od 1.495,00 do 12.310,00 din
Gorca 1 prejemnik 6.578,00 din
— Dežno 1 prejemnik 5.083,00 din
— Rodni vrh 22 prejemnikov od 3.820,50 do 12.558,00 din
— Stanošina 4 prejemniki od 2.691,00 do 8.914,50 din
— Sedlašek 1 prejemnik 4.485,00 din
— Kozminci 1 prejemnik 9.269,00 din
V KS PTUJSKA GORA
— Doklece 16 prejemnikov od 1.000.— do 3.900.— din
— Janžki vrh 14 prejemnikov od 1.000.— do 5.000.— din
— Podleže 27 prejemnikov od 1.000.— do 4.400.— din
— Slape 14 prejemnikov od 1.000.— do 7.000.— din
— Stogovci 33 prejemnikov od 1.000.— do 3.000.— din
— Ptujska gora 24 prejemnikov od 1.000.— do 3.000.— din
V KS STOPERCE:
— Dol 11 prejemnikov
— Kupčinji vrh 26 prejemnikov
— Grdina 3 prejemniki
— Stoperce 17 prejemnikov
(skupaj 57 prejemnikov, od teh jih je 13 prejelo pomoč v višini
4.500.— din, ostali pa v višini 2.500.— dinarjev).
V KS VIDEM:
— Majski vrh 4 prejemniki od 1.764,00 do 6.370,00
— Dravci 5 prejemnikov od 1.764,00 do 5.096,00
— Soviče 13 prejemnikov od 1.764,00 do 5.096,00
— Ljubstava 19 prejemnikov od 1.764,00 do 6.370,00
— Vareja 23 prejemnikov od 1.764^00 do 6.370,00
(V KS so zraven sredstev, ki so jim bila nakazana, razdelili še
90.676,50 lastnih sredstev)
V KS Z A VRČ:
— po sklepu zbora občanov za krajevne potrebe
V KS ŽETALE:
— 24 prejemnikov po 4.000.— din
— 10 prejemnikov po 1.500.— din
— 14 prejemnikov po 5.000.— din
— 44 prejemnikov po 3.536,00 din
(prejemniki so bili iz vasi Nadole, Kočice, Dobrina, G. Pristava,
Sela, Čermožiše, Strajna).
Vsa zbrana sredstva v materialu so bila razdeljena prizadetim
občanom v KS Podlehnik, prav tako je bilo v Podlehnik, družini
Ozvaldič Steflce iz Strajne 32 nakazano 1.500.— dinarjev, zbranih
s strani Hišnega sveta Ziherlova pl. 4 Ptuj.
Vsa sredstva, zbrana po posameznih krajevnih skupnostih v
višini 1.304.864.— dinarjev, so bila razdeljena 556 posameznikom,
katerih poimenski seznam je možno dobiti v posamezni krajevni
skupnosti, ki je pomoč prejela ali pa na Občinski konferenci
SZDL Ptuj. Od sredstev, nakazanih s strani Izvršnega sveta SO
Ptuj ter drugih organizacij, je ostalo na žiro računu Občinske or-
ganizacije RK nerazdeljenih še 70.440.— dinarjev.
Ob tem gre zahvala vsem posameznikom,, ki so se aktivno
vključili v akcijo zbiranja sredstev na terenu, saj je prav njihova
zasluga, da je le-ta uspela. Posebna zahvala pa gre vsem daroval-
cem sredstev, ki so ob tej akciji ponovno dokazali svojo pripra-
vljenost, pomagati tistim, ki jih je prizadela nesreča in ki so pomo-
či potrebni.
Ptuj, 26. 6. 1985 Koordinacijski odbor
za socialistično solidarnost
pri predsedstvu OK SZDL Ptuj
TEDN2II - 3i"'U 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
O KIČU TAKO ALI DRUGAČE
Najprej se ustavimo pri besedi
kič. Kič pomeni pokvarjeni stil,
pretenzijo na stil, naličje stila,
zanikanje stila. Pravzaprav je do-
kaj lahko razločiti kaj je kič. V
naših prodajalnah in papirnicah
je polno različnih razglednic z
različnimi cveticami, muckami,
psički ali nasmejanimi otročki,
tudi bolj ali manj privlačnimi
ženskimi bitji in ljubezenskimi
parčki.
Narava sama nikoli ne more
biti kič, pač pa lahko postane kič
gledanje nanjo. Najmanjši koš-
ček narave je neizmeren, je zapi-
sal Goethe. Res pa je, da neiz-
mernosti, globine narave ne do-
jema noben neizobražen človek,
to je človek s površno, plehko
prevleko izobrazbe. Sprememba
nečesa, kar je naravno in ima te-
mu primerno globino eksistence,
je privilegij h kiču nagnjenega
človeka, pripravljenega k temu
zaradi pogostokrat umazanih
osebnih interesov — ali zaradi
omejenosti oziroma nezrelosti.
Kičizacija, spremedba v kič,
je izrazito delo spačene človeške
zavesti, primeri z maCicami in
psički so za to značilni Celo cve-
tice, ki so jih pred tri ttsoč leti —
kamnite — nosile v vitkih rokah
že nekdanje Egipčanke, cvetice,
ki sodijo gotovo med najlepše
darove naše zemlje in so polne
naravne lepote, je mogoče spači-
ti. Slabo fotografirane, z neumno
poudarjenimi, nasilno obarvani-
mi ozadji naslikane se spremeni-
jo > jcič. Tudi školjke imajo lepe
oblike. Neumno, brez čuta nako-
pičene na škatlicah izgubijo ve-
ljavo, njihova simbolnost posta-
ne smešna in plehka.
Ali obstoji naravni stil? Na to
vprašanje ni lahko odgovoriti.
Narava nikakor ni brezoblična,
kaže nešteto oblik, ki so po svoje
harmonične, kakor so listi, lati,
cveti, kristali, školjčne ali polže-
ve lupine in podobno. Take obli-
ke rastejo zmeraj v določenem
okolju, skupaj z določenimi obli-
kami.
Po svoje ne spominjajo le na
druge naravne oblike, ampak
delno zrcalijo v oblikah vsaj do-
ločno okolje. Tako zrcali ribja
luskina morje, stepska trava rav-
nino, debelolupinasta školjka
okolje valov proti katerim se va-
ruje. Človeku so take oblike že
od nekdaj zbujale simpatijo. Do-
bro jih je razumel že zaradi stoti-
sočletnega sožitja z naravo, v ka-
teri so zrasli vsi njegovi čuti, nje-
gove mišice, sposobnost čutenja,
čustvovanja in mišljenja.
Lahko bi rekli: kič je značilen
ravno po tem, da je do skrajnosti
nenaraven. Oddaljuje se od nara-
ve, ki nas obdaja in od naše la-
stne — od vsake globine. Prej,
preden sploh hoče ali mora biti
kič podoben umetnosti — tej iz-
redno pomembni tvorbi človeške
dejavnosti, kičizator že zavzema
čisto plehko, do skrajnosti zože-
no stališče do naravnega objekta.
Primerov ni treba iskati daleč.
Poglejmo v bližnjo okolico in
pogosto bomo videli sredi lepih
urejenih zelenic PALČKE. Palč-
ki so tipični predstavniki kiča.
PRIPRAVILA: MG
Gorca '85
člani likovne sekcije delavsko
prosvetnega društva Svoboda iz
Ptuja so pripravili že sedmo sli-
karsko kolonijo »Gorca '85«, ki
se je začela v soboto, 29. junija,
zaključena pa bo ta petek. Letos
je sedež kolonije na Borlu, pote-
ka pa pod mentorskim vodstvom
dr. Štefke Cobljeve. V kolonijo
se je tokrat prijavilo devet slikar-
jev-amaterjev iz različnih krajev,
ki te dni že pridno ustvarjajo v
okolici Borla in v različnih tehni-
kah upodabljajo še vedno lepo
in samosvojo haloško pokrajino.
Od ustanovitve — leta 1979 se
je kolonija selila trikrat. Začeli
so jo v Majšperku na pobudo sli-
karke Veronike Rakuš, nato pre-
selili na Gorco in letos na Bori.
Tako je kolonija danes že tradi-
cionalna oblika srečanj in sode-
lovanja likovnih amaterjev iz
raznih krajev Slovenije, ki uspeš-
nost takih srečanj potrjujejo z
vsakoletnim razstavljanjem naj-
boljših del, ki so nastala v kolo-
niji. Rezultate letošnje si bomo
lahko prav tako ogledali in upa-
mo, da ne bo nič manj uspešna
kot je bilo prejšnjih šest. .
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
če   primerjamo   ustvarjal-
nost Alojza Kasimira z opusom
njegovih otrok Luigija in EIse in
z opusom zeta Jana Oeltjena,
moramo priznati, da so ga mladi
prekosili. Vsi trije so se vključili
v srednjeevropsko ustvarjalnost s
kvalitetnimi deli, ki so jim zago-
tavljala trdno mesto v tem okolju. Vendar je potrebno zapisati tudi to,
da je Alojz Kasimir nosil v sebi talent, ki se zaradi življenjske usode
avtorja ni mogel sprostiti. Vsaj eno delo, velika veduta Ptuja, dokazu-
je, da bi se Alojz Kasimir razvil v veliko večjo slikarsko osebnost, če
bi mu bilo dano, da bi se že v rani mladosti posvetil študiju slikarstva.
Tako pa se je predal temu poklicu, ko mu je bilo skoraj trideset let. V
Ptuju je bil prepruščen samovzgoji in sanjam o umetnosti, ki se mu
niso nikoli uresničile. Še bolj kot velik slikar si je želel postati velik
drmatik. Napisal je igro za gledališče v Weimarju, kar pa je bilo seve-
da premalo. Ukvarjal se je z glasbo, a tudi na tem področju ni dosegel
tistega, kar so mu obetala mladeniška leta. Najbrž je bil prepričan, da
se bo s preselitvijo na Dunaj laže uveljavil v slikarstvu. A je bilo že
prepozno.
Nikakor pa ne kaže na usodo Alojza Kasimira gledati preveč tragi-
čno. Na Ptuju je oblikoval likovni okus mečanov, ustvaril je več po-
membnih del, s katerimi se je mesto proslavilo tudi na mednarodnem
prizorišču, in vzgojil je dva likovnika — Luigija in Elso. Ponudil jima
je tisto, česar je pogrešal sam. Oba sta se šolala na likovnih akademi-
jah in izobrazbo dobro izkoristila pri svojih likovnih iskanjih. Njune
uspehe je lahko spremljal in se jih veselil, saj je umrl v starosti 78 let.
Žaro z njegovim pepelom so februarja 1930 zagrebli na ptujskem po-
kopališču. Marjeta Ciglenečki
Alojz Kasimir: Ptuj (1892-1984), o. pL, inv. štev. G118s. Detajl z apo-
dobitvijo gradu, obrambnega stolpa ob Dravi, mestnih hiš, proštijske
cerkve, mestnega stolpa, minoritskega samostana, Dravskega parka in
železniškega mostu. V mestnem parku so vidni cirkuški šotori. Fototeka
kulturnozgodovinskega oddelka PMP štev. F 2315. Foto Marjeta Cigle-
nečki, 1983.
VII. srečanje pesnikov in pisateljev
začetnikov
VII. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov DRUGIH NA-
RODOV IN NARODNOSTI, ki stalno ali začasno bivajo v SR Slove-
niji, bo oktobra 1985 v Mariboru. Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v
samozaložbi še niso izdali knjige, s proznimi in dramskimi deli — do
deset strani — ter pesmimi do šest strani v vseh jezikih narodov in na-
rodnosti Jugoslavije — razen slovenskega. Dela morajo biti pisana v
treh izvodih, podpisana ali poslana pod šifro do 1. avgusta na naslov:
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana (za sre-
čanje literatov drugih narodov).
mš
Slovenci!
Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Za-
sedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali.
Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju.
Slovenci in Slovenice!
Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, priča-
kovali pa veliko.
Poskrbimo Ic, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo do-
mače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo
všeč dežela in njeni ljudje.
Tega smo zmožni!
Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti eko-
loške posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo
premagati miselnost, ki jc uničila in še uničuje najlepše primer-
ke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohra-
niti dostojanstvo, ne^ da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsak-
do želi, kadar pride v tujo deželo.
V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo
deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k na-^. Odprtost jc
pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti,
bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja te-
melj naše samobitnosti!
franc fideršek
delegat naee
zgodba o aktivistih
v letu 1945

Pepi in Ciril sta bila večinoma stalno na obhodih po tprenu, naj-
češče skupaj s člani vaške straže, ki se je tiste dni preimenovala v kra-
jevno milico, večkrat posamično in le redkokdaj skupaj. Na takih ob-
hodih so odvzemali tudi orožje in eksplozivna telesa raznih vrst, ki so
jih tu in tam odvrgli umikajoči se okupatorji. Večinoma so to odvze-
mali otrokom in mlajšim mladoletnikom, ki so se z najdenimi pred-
meti igrali. Na srečo pri tem ni bilo nobene pomembnejše nesreče.
Starejši so bili g'ede tega bolj previdni. Tu in tam kdo najdenega
orožja tudi ni oddal, zlasti ne municije, ki so jo uporabljali za razne
praktične zadeve (lomljenje kamenja pri popravilu cest, rigolanju
ipd.), najpogosteje pa za pokanje ob raznih slovesnih priložnostih ali
kar tako, samo, da je vsekalo in odmevalo med hribi. Tudi marsikate-
ri divji lovec se je takrat »opremil« in so s primeri imeli miličniki
opravka še precej let.
Na enem od takih posamičnih obhodov je Ciril na poti od zasel-
ka Prevalje proti Medgoram opazil skupino uniformirancev, ki je od-
hajala od Butolnove domačije. Pohitel je proti domačiji in od prestra-
šene družine izvedel, daje bila tisto skupina petih ustašev, ki so zah-
tevali hrano, jim pobrali tudi nekaj mesa in zaseke in ves kruh, koli-
kor so ga imeli.
Ciril je lahkomiselno pohitel v smer, kamor se je pod gozdovi
Donačke gore umaknila tista skupina ustašev. Ničesar ni opazil, zato
je bolj iz neke samovšečnosti in prešernosti spustil par kratkih rafalov
v smer, kamor je skupina odšla. Na veliko presenečenje mu je odgo-
vorila ustaška hitrostrelka izza bližnjega obronka. Pošteno seje ustra-
šil in hitro pobegnil v varno razdaljo.
Naključju je treba pripisati, da je to streljanje privedlo do uspe-
ha in likvidacije tiste ustaške skupine. Streli so opozorili večjo patru-
ljo knojevcev, ki je pra.v tedaj preiskovala go/dove ŽenČaja. Previdno
■^c krenili v smer, odkoder so slišali rafale, otikrili skupino in jo v spo-
padu likvidirali. '
Ciril je to zaslugo pripisal sebi in se postavljal pred ljudmi, daje
sam likvidiral skupino ustašev. Toda že čez dva dni se mu je pripetila
nezgoda. Na stopnico vhoda ene od domačij je nekoliko pretrdo spu-
stil tisto angleško hitrostrelko, s katero je »likvidiral« ustaše. Ob
udarcu je mehanizem varovala popustil in zaregljal je dolg rafal ...
Krogle so mu razcefrale vojaško suknjo in tudi kožo in mišice ob de-
sni ključnici in nadaljevale pot skozi slamnato streho v zrak. Ob tem
je imel Ciril še posebno srečo, saj je le za las manjkalo, da ga nepre-
vidno ravnanje z orožjem ni veljalo življenja.
Za silo so Cirila pri tisti družini obvezali, komandir krajevne mi-
lice pa ga je napotil na Ptuj po zdravniško pomoč. Zadržali so ga ne-
kaj dni v bolnišnici. Ko je okreval, je komisija ugotovila, da ni prime-
ren za službo pri Narodni milici, tako se je od 18. maja naprej imeno-
vala, zato so ga poslali nazaj v JA, da je odslužil kadrovski rok.
SKRB ZA GOSPODARSTVO IN PREHRANO
Med nalogami, ki so jih naložili Nacetu na okraju, je bila tudi ta,
da je po komisiji ugotovljeno količino žita, ki ga je kmetom na ob-
močju Žetal zaplenil okupator, ni pa ga utegnil še odpeljati, moral
čimprej odpremiti na Ptuj v okrajno skladišče. Organiziral je dva voza
s konjsko vprego in naloga je bila opravljena.
Tako je bila obveznost glede žita izpolnjena, ni pa bila glede me-
sa. Z območja Žetal bi morali takoj oddati 5 glav goveje živine za za-
kol. Ob tem pa je bilo treba strogo paziti, da se plemenska živina ne
bo klala. Kako izpolniti to obveznost, se je sprva zdel Nacetu težak
problem. Kdo bo dal živino državi za marke, ki so jih imeli ljudje do-
volj, le da zanje ni bilo moč dobiti blaga. Slednjič je prišel na odrešil-
no idejo.
Že drugo jutro je Nace obiskal mesarja Žeraka na Vrhu v Čermo-
žišah. Seznanil ga je z okrožnico okrajnega odbora OF, da je strogo
zabranjeno klanje plemenske živine in telet. Na podlagi posebnega
dovoljenja pride v poštev za zakol le zrela živina, debeli voli, stare ja-
love krave in za pleme nesposobni biki in telice. Dogovorila sta se, da
bo mesar smel; za preskrbo domačega prebivalstva, zaklati vola. ven-
dar mu mora pomagati dobiti pet glav goveda za izpolnitev obvezno-
sti do okraja.
Mesar ŽeraK je precej dobro poznal govedo in njihove lastnike
na celotnem obniočju,.zato sta se skupaj odpravila na teren. Za odda-,
jo »državi« sta dobila kar 6 govedi. Ljudje so se odločali, da ne želijo
mark, temveč potrdila, da bodo živino dobili plačano pozneje, ko bo-
do marke zamenjali za dinarje DF Jugoslavije. Tudi v Žerakovi mes-
nici je bilo od takrat oalje moč vsako soboto in nedeljo dobiti meso in
to za RM.
Nekoliko bolj zapleteno je bilo z drugo oskrbo prebivalstva. In-
ventura v zaplenjeni "Filipičevi trgovini se je bližala koncu. Popis je
potekal po enakem postopku kot v vseh drugih tiste dni zaprtih špe-
cerijskih in manufakturnih trgovinah v okraju. Bilanca popisa bi mo-
rala biti gotova čimprej, 23. maja pa bi morali trgovine že odpreti.
Tam, kjer se trgovci niso spečali z okupatorjem, je bilo lahko. Privat-
na lastnina je bila zajamčena, po inventuri bo trgovec lahko odprl tr-
govino in prodajal, kar bo pač imel. V Žetalah je bilo drugače. Trgovi-
na je bila zaplenjena, če so hoteli ljudje imeti trgovino, za preskrbo je
bila ta nujno potrebna, so morali ustanoviti prodajno zadrugo in ime-
novati poslovodjo.
O tem je dobil Nace podrobnejša navodila na okraju, kamor je
odšel poročat in po nadaljnja napotila. Tako so še v maju ustanovili
prodajno zadrugo in z junijem so trgovino z mešanim blagom že
odprli.
PRIPRAVE NA MITING
Na okraju je Nace dobil tudi zaupno nalogo glede Narodne mili-
ce. Ni šlo le za spremembo imena, temveč tudi za vsebino. Član Na-
rodne milice mora biti vsestransko pošten in delaven, popolnoma pre-
dan naši stvari, politično zanesljiv, vesten, povezan z ljudstvom in
ljudstvo mora imeti zaupanje vanj, obenem pa mora biti vojaško ope-
rativno sposoben. V mislih je ocenjeval vseh 12 sedanjih članov vaške
straže in prišel do sklepa, da imajo pogoje le trije Pepi, Matevž in Ja-
nez. Pa še s temi mora govoriti, kajti to bo stalna služba in mora biti
tudi pripravljen, da bo premeščen v drugi kraj.
Posebej mu je sekretar Simon na okraju zabičal, da je treba čim-
več delati pri politični vzgoji ljudi. Zato je potrebno z njimi veliko se-
stankov, zborovanj, mitingov in drugih manifestacij in tudi literature,
ki jo bo dobil na okraju. Dogovorila sta se, da bo v Žetalah v nedeljo,
20. maja velik miting. Nanj bo prišel sam Simon in še nekdo iz okrož-
nega odbora OF. Poskrbi naj predvsem za udeležbo.
Za pripravo mitinga se bo obrnil predvsem na ljudi v centru, ki
imajo nekoliko več izkušenj, tudi s pripravo veselice, saj v svobodi ne
sme biti mitinga brez veselice. Ob tem seje spomnil, da pri političnem
delu mnogo premalo angažira mladino. Ivica je postavila na noge
vseh pet odborov ZSM in še neki osrednji odbor v Žetalah. ki bo po-
vezoval krajevne odbore. Škoda, da Ivice ni več tu, odšla je na delo v
ormoški okraj, tam je tudi doma.
V tem razmišljanju seje spomnil, da vse več znanih sodelavcev iz
okraja odhaja. Srečko in Don sta bila premeščena v Celovec, kjer ju
nujno rabijo pri političnem delu. Tudi Simon mu je namignil, da ver-
jetno on ne bo več sekretar. »Kaj hočemo, delo v svobodi je drugačno
od onega v ilegali in v borbi, zato so potrebni tudi drugačni ljudje« je
obnavljal besede tovariša Simona in mislil, da je tako tudi prav, če-
prav ni mogel prav razumeti potrebe po takih spremembah.
Nadaljevanje sledi
6 - NAŠI DOPISNIKI
3. julij 1985 - TEDNIK
O političkoj školi
i istorijskom kružku
Na sastanak s predsednicima komisija za informisanje, kultumo-
zabavni život i tehničku kultura, koji je održan u četvrtak gdje su sa-
stanku prisustvovali predstavnici društveno političkih struktura opšti-
ne Ptuj, razjasnjen je rad političke škole i istorijskog kružka na
ZMDA »SLOVENSKE GORICE 85«.
Najprije je razmatran okvirni program predložen za rad istorij-
skog kružka. Posebno je naglašeno da je to samo okvirni program ko-;
ji predlaže OK SSO Ptuj, te da se program rada može da izmjeni u to-|
ku rada istorijskog kružka na MDA. U programu je predvideno da sel
material obraduje uz pomoč dijapozitiva i filmova. Predloženo je da
se teme obraduju hronološkom redom: od nastanka I*tuja, preko
srednjeg vijeka do narodno oslobodilačke borbe i poslijeratne izgrad-
nje. Naglašeno je da ukoliko se pokaže interesovanje posebno za po-
jedino oblast, da se može ta opštirnije opraditi. Predviden je, u okviru
rada istorijskog kružka, posjet u Ptuju i njegovim znamenitostima:
zamku, samostanima, kuči narodnog heroja, posjeta radnoj organiza-
ciji. Za kraj rada kružka je predviden piknik pored jedne crkve u oko-
lini Ptuja.
Sto se tiče političke škole na ZMDA »SLOVENSKE GORICE
85« predvideno je da se o toku rada škole obuhvati sva značajnija po-
dručja u unutrašnjoj i spolnjoj politici u prošlosti i danas. Posebno je
naglašeno da se rad ove političke škole bitno razlikuje od rada sličnih
škola, jer se teži ka što kritičnijem pristupu materiji koja se obraduje,
te se u radu ove škole ide u srž problema. Ovom političkom školom
nastoje se aktivirati za aktivno učešče u razpravama, koje če biti pot-
krijepljene dijapozitivima i projekcijom filmova. Pored ovog, tu su
još mnoge druge teme koje bi mogle da zainteresuju nekog od briga-
dira.
mi
BRIGADIRJI
Na Saveznoj Omladinskoj rad-
noj akciji »Slovenske gorice« je
završena prva dekada prve smje-
ne. Nakon ovog proteklog perio-
da koje su Omladinske radne
brigade iz Prijedora, Kumanova,
Dolova, te bratske brigade iz
zbratimljenih gradova Celje, Do-
boja i Čuprije, provele u Doma-
vi kod Ptuja podvučena je črta
ispod svih dosada postignutih re-
z«k.Uata, kako u radnim, tako i u
di^uštvenim aktivnostima. Što se
se ocjenjuju i boduju na ZMDA
»Slovenske gorice '85« dobili
najviše ocjene. Na području dru-
štvenih aktivnosti se boduju in-
formisanje, kultura, sportske
aktivnosti, pohadanje kurseva i
ideološko-političko djelovanje.
Jedini su brigadiri ORB »Ljubij-
ski rudar« zakazali malo kod
ideološko-političkog djelovanja,
gdje su dobili ocijenu »uspje-
šan«.
Na početku druge dekade dru-
inak od 155 %, što je bilo do-
voljno za osvajanje uuarništva
prvog udarnog dana.
Ovakav uspjeh naše brigade je
svakako rezultat mnogih faktora
u brigadi. Od toga je vrlo značaj-
na prosječna starost i uopšte sta-
rost i snaga brigadira,' gdje su
brigadiri ORB »Ljubijski rudar«
u prednosti nad ostalim brigada-
ma. Takode bitno je iskustvo, ko-
jeg brigadiri i brigadirke iz Dolo-
va gotovo da nemaju, osim neko-
liko brigadira, pošto je Omladin-
ska radna brigada »Mita Vuko-
savljev« prvi put na jednoj Sa-
veznoj omladinskoj radnoj akci-
ji. Jedan od iskusnijih brigadira
u našo|j Omladinskoj rdnoj briga-
di je i drug Parlijaris Dimitrije
— MIKI. Ovaj brigadir obavlja
u našoj brigadi dužnosti pred-
sjednika komisije za šport i fi-
skulturu, popularni FIS. Ovaj
brigadir, koji je porijeklom Grk,
jako se dobro slaže sa brigadiri-
ma iz ostalih brigada, što se na-
ročito odnosi na pionire u nase-
se veoma srdačno odnosi prema
brigadirima koji tamo rade. U
subotu, 22. 06. 1985. godine su
zajedno sa brigadirima radili pri-
padnici jedinica Jugoslovanske
narodne armije, koji su kasnije
zajedno sa brigadirima i stanov-
ništvom ostali na radilištu i kod
Vatrogasnog doma u Destrniku
zajedno sve do 23. sata, kada su
brigadiri morali nazad u naselje.
Druženje je obilovalo raznovrs-
nim sadržajima. Tako je poslije
ručka održan susret izmedu bri-
gadira i mještana, nazvan »Igre
bez granica«, koji se sastojao iz
nekoliko disciplina, od kojih je
možda i najatraktivnija bila pov-
lačenje konopca. Nakon »Igra
bez granica« je održano zajed-
ničko kultumo-zabavno veče ko-
je su zajednički priredili brigadi-
ri ZMDA »Slovenske gorice« i
vojnici JNA. Brigadiri su ostali u
Destrniku i na večeri, te uz do-
bru zakusku stupili u kontakte sa
lokalnim stanovništvom, na obo-
štrano zadovoljstvo.
Iz omladinske radne brigade »Ljubijski
rudar« Prijedor
tiče postignutih rezultata, Omla-
dinska radna brigada »Ljubijski
rudar« iz Prijedora i njeni briga-
diri mogu biti u potpunosti zado-
voljni. Naime, na pola akcije
najbolji su i u radnim i društve-
nim aktivnostima. Prosječan uči-
nak ORB »Ljubijski rudar« u pr-
voj dekadi iznosi 132 %, druga
je ORB »11. oktomvri« sa
126 %, treči su ORB »Zbratim-
Ijeni gradovi« sa prosječnim
učinkom u prvoj dekadi od
122 %, a četvrti su ORB »Mita
Vukosavljev« iz Dolova kod
Pančeva. U društvenim aktivno-
stima su, kako je več rečeno, naj-
bolji brigadiri i brigadirke iz
Omladinske radne brigade »Lju-
bijski rudar«. Za gotovo sva po-
dručja društvenih aktivnosti koja
ge smjene Savezne Omladinske
radne akcije »Slovenske gorice
'85« sve su Omladinske radne
brigade proglašene udarnim u
prvoj dekadi, jer su ostvarili veči
prosječni učinak u prvoj dekadi
od 120 %. Da bi se postalo udar-
nom brigadom i u drugoj dekadi,
brigadiri i brigadirke svih Omla-
dinskih radnih brigada moraju
još više zapeti i raditi, jer se mo-
ra ostvariti prosječan učinak od
130 % po brigadi. Takode su sve
Omladinske radne brigade u pr-
voj dekadi proglašene udarnim
na prvi udarni dan, pošto su sve
brigade na prvi dan ostvarile uč-
Iju, pa se Miki može uzeti kao
pravi primjer kako se akcije pot-
vrduju kao kovačnice bratstva-
jedinstva, pored svih uspjeha i
neuspjeha na polju radnih aktiv-
nosti. Miki u naselju vodi kurs
za neplivače, a i uopšte je vrlo
aktivan na svojoj dužnosti u na-
selju. Inače, Miki je po struci ko-
ju obavlja na svom svakodnev-
nom poslu u životu vodoinstala-
ter, tako da mu kopanje kanala
za vodovod dode kao stručno
usavršavanje.
Oko trase na kojoj radimo, u
Destrniku, i na trasi uvijek se ne-
što priča i dešava. Stanovništvo
Kultumo-zaTf&vni život u na-
selju je nešto bolji u zadnje vrije-
me. U utorak 25. 06. 1985. godi-
ne je za brigadire na ZMDA
»Slovenske gorice« u Ptuju Mar-
ko Brecelj, nekadašnji član gru-
pe »Buldožer«, održao solistički
koncert. Dan kasnije, u srijedu,
26. 06. 1985. god. je u naselju
Omladinskih radnih brigada u
Domavi gostovao madioničar
Josephino, koji se takode bavi i
hipnozom, kao i telepatijom.
Svoje mogučnosti telepatije (čita-
nja teksta, odnosno riječi, sa li-
stiča ktJji se nalazi u zalijepljenoj
koverti), kao i dosta uspješne tri-
kove je Josephino prezentovao
brigadirima, uz burne ovacije i
smijeh iz publike. U nedjelju, 24.
06. 1985. godine su brigadiri sa
ZMDA »Slovenske gorice« pos-
jetili zamak Trakoščan, jedan od
najljepših zamkova u zemlji. Bri-
gadiri su imali prilike uporediti
dva dvorca, koje su u razmaku
od sedam dana posjetili, otkako
su na ovoj akciji. Jedina mana
Trakoščana, kao i prednost Ptuj-
skog Starog grada u odnosu na
Trakoščan je to što u Trakoščanu
brigadire nije dočekao turistički
vodič. Ili ga u Trakoščanu nema,
ili nije u vrijeme posjete brigadi-
ra zamku vršio svoju dužnost.
Od ostalih stvari koje život
znače brigadirima na akciji, sva-
kako im nedostaje u Domavi po-
šta koja duže radi, pošto postoje-
ča radi do 14 sati, osim srijedom
kada radi do 17, a subotom, vre-
menom nija baš najpouzdanija,
u Domavi se nema gdje izači, fil-
movi u kinu su na Slovenačkom,
itd. Toliko od Omladinske radne
brigade »Ljubijski rudar« iz Pri-
jedora. Več u idučim novinama
umjesto sadašnjeg izvještača za
ove novine če novinarske retke
pisati neko dmgi. Uz brigadirsko
Z-D-R-A-V-0 pozdrav od ORB
»Ljubijski rudar« iz Prijedora.
Izvještavao: Nidogon Goran
ORB »Mita Vukosavljev« Dolovo—Pančevo
Brigadiri ORB »Mita Vukosavljev« došli su prvi put
na SORA-u. 33 mladiča i 3 devojke iz banatske ravnice
krenuše u Sloveniju da daju svoj doprinos u dobrovolj-
norn omladinskom radu, i tako se pridruže mladima cele
Jugoslavije.
Selo Dolovo, pokraj Pančeva karakteristično je po veli-
kom broju mladih koji žive u njemu i rade na svim polji-
ma društvenog angažovanja. Pored toga vole i angažuju
se u dobrovoljnom omladinskom radu
ORB »Mita Vukosavljev« osnovana je 25. maja 1980.
godine i učestvovala je na lokalnim radnim akcijama u
mestu i okolini. Do sada se nije ukazala prilika da ORB
ode na SORA-u. Ove godine dobili smo dozvolu, ukaza-
na nam je čast da sa svojom brigadom krenemo u Slove-
niju na SORA-u »Slovenske gorice 85« — naselje Dorna-
va. Sreči nije bilo kraja, ali i javila se neka vrsta straha,
hočemo li mi moči da stanemo rame uz rame sa iskusnim
brigadirima koji svake godine akcijaško leto provode u
nekom delu naše lepe domovine, gradeči je i čineči je još
lepšom.
8. juna, posle postrojavanja brigade ispred MZ »Mita
Vukosavljev« Dolovo, došli su gradnjani i predstavnici
društveno-političkih i društvenih organizacija da nas is-
prate i požele nam dobre rezultate u radu i društvenim
aktivnostima, krenuli smo u susret novim saznanjima, no-
vom iskustvu, dosad ne stečenom.
Položili su nade u nas i mi smo krenuli sa obečanjem
da čemo opravdati dato poverenje.
9. juna, rano ujutro, 36 mladih Vojvodine sigurno če
pamtiti dugo. Hladno jutro sa maglom, karakteristično za
Sloveniju, dočekalo je mlade brigadire.
Izlazimo umorni iz autobusa, i postrojavamo se ispred
zgrade. Pozdrav se tiho čuje, nešto zbog^ umora, nešto
zbog uzbudjenja. Ali topao doček članova Štaba i koman-
danata drugih brigada daje novu snagu i nestaje umora i
napetosti.
Kada smo se smestili i obavili sve te formalnosti oko
smeštaja — počeli smo živeti brigadirskim životom.
Mladi brigadiri (prosek brigade je 18 godina) snažno
su uzeli kramp i lopatu i rešeni da ostvare što bolje rezul-
tate i daju doprinos maksimalan za izgradnju naše domo-
vine.
Medutim, sa nama su ovoj smem brigadiri ORB »Lju-
bijski rudar« iz Prijedora koji imaju veliku tradiciju i po-
stignuta mnoga vredna priznanja. Pored njih tu su ORB
»11. oktomvri« iz Kumanova i ORB »Zbratimljeni gra-
dovi« iz Celja, Doboja i Čuprije. Sve te brigade imaju s
svojim redovima stare akcijaše-udarnike, koji daju veliki
doprinos uspehu brigade.
Kod nas u brigadi večina se prvi put sreče sa radom na
trasi, pa se zbog toga i ne možemo pohvaliti nekim zapa-
ženim rezultatima. Ali največa je vrednost u tome što čla-
novi štaba imaju razumevanja kao i druge brigade, i fer
su prema nama, ta nas bodre i pomažu nam.
Tmdimo se i postižemo i prebacujemo normu, tako da
smo udarni za udarni dan i stekli smo naziv udarne briga-
de kao i ostale brigade.
Pored rada na trasi potrebna je angažovanost u dm-
štvenim aktivnostima u popodnevnim časovima.
Društvene aktivnosti u naselju su vrlo sadržajne i raz-
novrsne. Brigadiri ORB »Mita Vukosavljev« Dolovo—
Pančevo uzeli su učešča u društvenim aktivnostima,
uključili su se u rad komisija i kružoka.
Komisija za kulturu priprema tačke za brigadirske ve-
čeri i izdala je literarne novine.
Komisija za šport priprema ekipe za sportska takmiče-
nja i naši brigadiri su zapaženi kao dobri sportisti.
Komisija za informisanje izdala je dvoje zidnih novina,
jedne foto i jedne neobavezne o zbianjima u naselju, za-
tim je u toku priprema radio emisije.
Komisija za tehničku kulturu okuplja polaznike auto-
moto kursa, kursa za neplivače.
Komisija za I PO i MO okuplja polaznike političke ško-
le i.istorijskog kružoka.
Iz naše brigade večina je uključena u rad u sve vidove i
oblike društvenih aktivnosti.
Posle uspešno završene I dekade i postignutih rezulta-
ta, krečemo dalje u nove pobede, kako rade tako i sport-
ske i društvene. ^
Posle ove akcije nadam se da če mnogi iz redova naše
brigade sledečeg akcijaškog leta krenuti opet u neki kraj
Jugoslavije i dati svoj doprinos kako u radu, tako i u dm-
štvenim aktivnostima.
TEDNIK - 3-    ^»«5
TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 7
Pred začetkom treninga je vodja in trener Franc Nasko pojasnil pro-
gram dela in pregledal prisotnost.
Ogrevanje so začeli s tekom in nadaljevali z različnimi razgibalnimi
vajami.
SEKCUA ZA JUDO V GORIŠNICI
Kovačnica mladih republiških prvakov
Pred dobrimi sedmimi leti je
prišlo na pobudo judo kluba
Drava iz Ptuja in takratnega
predsednika Zvoneta Mastena
do ustanovitve sekcije v Gorišni-
ci. Delo je takoj v začetku prev-
zel nekdanji tekmovalec J K Dra-
va Franc Nasko, ki je svojo sicer
kratko tekmovalno pot moral za-
radi poškodbe prekiniti. V sekciji
redno in zavzeto vadi do 25 mla-
dih judoistov, ki so se izkazali že
na številnih tekmovanjih in repu-
bliških prvenstvih. Minula sezo-
na je bila še zlasti uspešna. V
Gorišnici se lahko pohvalijo s
kar petimi republiškimi naslovi v
pionirski  in  mlajši  mladinski
konkurenci. Pri pionirjih so re-
publiški prvaki Miran Plošinjak,
Bojan Bezjak in Jože Marin, dru-
go mesto je osvojil Mitja Ko-
stevc, pri mladincih pa sta nosil-
ca naslova najboljšega v Sloveni-
ji Darko Žnidarič in Janez Ploši-
njak, Alojz Koje pa je drugi.
Vse uspehe so dosegli z zavze-
tim in rednim treniranjem ter ob
veliki pomoči kolektiva OS
Franc Belšak in finančni pomoči
matičnega kluba — JK Drava.
Na enem njihovih rednih trenin-
gov je nastal naslednji foto zapis.
Tekst in foto:
I. kotar
Z vajami so nadaljevali na blazinah, kjer so dodali tudi elemente pad-
cev in metov.
Veliko pozornosti na treningih posvečajo borbam, učenju in piljenju
tehnike. Ob treningih posvečajo temu veliko pozornosti tudi na prija-
teljskih srečanjih s sosednjimi klubi, zlasti Impolom in Železničarjem.
Aluminij v slovenski nogometni ligi!
Zaplet z Elkrojem in prvakom vzhodne ob-
močne nogometne lige je praktično končan.
Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je
pritožbo Ojstrice na srečanje z Elkrojem (na-
stop igralca Mišetiča ob nepravilni registraci-
ji) dal v presojo komisiji za predpise. Ta se je
sestala v petek in odločila, da je pritožba Oj-
strice umestna. To pomeni, da bo srečanje
Ojstrica—Elkroj registrirano s službenim re-
zultatom 3:0 za Ojstrico, rezultat srečanja pa
je bil v Dravogradu 2:0 za Elkroj.Tako je pr-
vak Aluminij in s tem novi član slovenske no-
gometne lige!
To veselo vest nam je malo pred zaključ-
kom redakcije posredoval tehnični vodja NK
Aluminij Ivo Kmjič.Tako se je končal dolg
in neljubi zaplet, ki je vrgel senco na prven-
stvo v vzhodni območni ligi. Razplet se je to-
rej končal v korist Aluminija. Vendar še ni
dokončno znano ostalo, ali bo Elkroj dobil
še kakšne dodatne kazni in bo izgubil še kak-
šno točko. Vendar to na veliki uspeh Alumi-
nija ne vpliva.
Seveda so vsi ljubitelji nogometa in še zla-
sti Aluminija veseli. Vendar pa so misli in
ukrepi že usmerjeni na višji rang tekmovanja,
ki zahteva veliko več kot območna liga. Pred-
vsem gre za igralski kader in finančna sred-
stva. Iz Aluminija so nas zato prosili, da ob-
javimo njihov poziv vsem igralcem s tega ob-
močja, ki se čutijo sposobne za vadbo in na-
stopanje v slovenski ligi, da se jim pridružijo.
Zato jih prosijo, da se oglasijo Ivu Kmjiču
na telefonsko številko 796-110 in se bodo z
njim o vsem pogovorili. F*rav bi bilo,-da bi bil
odziv ugoden, saj bo Aluminij predstavljal to
območje v najkvalitetnejšem republiškem ra-
zredu, v katerem bosta v naslednji sezoni
nstopala tudi Olimpija in ^aribor. Gre torej
za veliko močnejšo konkurenco, s katero bi
se rad Aluminij enakovredno meril.
1. kotar
Krepfl in Petrovič ob svojem letalu
PTUJČANI PONOVNO
VISOKO UVRŠČENI
v prejšnji številki Tednika smo pisali o visoki uvrstitvi naših le-
talcev na zveznem tekmovanju v spomin prvih partizanskih pilotov.
Tokrat lahko že zapišemo, da so bili uspešni tudi na republiškem iz-
birnem tekmovanju, ki je bilo od 28.—30. junija v Mariboru. Med pr-
vih deset se je uvrstilo kar vseh pet posadk aerokluba Ptuj.
Kljub visoki uvrstitvi Ptujčanov je osvojil prvo mesto Oto Ver-
bančič z navigatorjem Burdelo iz AK Maribor, drugo pa Jože Lukavc
iz Velenja z navigatorjem Jezemikom. Ptujska tekmovalca Drago
Krepfl in novigator Janez Petrovič sta osvojila 3. mesto. Takoj za nji-
ma se je na 4. mesto uvrstil Milan Kralj. Danilo Hojnik in Kostja Ko-
larič sta bila sedma, osma pa Vinko Pišek in Leopold Ambrožič. De-
seti je bil Tomi Verbančič.
Kljub visoki uvrstitvi letalci niso najbolj zadovoljni, ker naloge
niso bile dovolj precizirane, kar je lahko vplivalo na uspeh.
Kakorkoli že, vodstvo aerokluba Ptuj si bo prizadevalo, da bi na
Jugoslovanskem aerorelyju tekmovalo vseh pet posadk, saj to tudi
resnično zaslužijo. L. C.
Volk na letališču
v Moškajncih
v ponedeljek, 24. junijaje na
letališču aerokluba Ptuj v Mo-
škanjcih z jadralnim letalom pri-
stal Vrane Volk iz Titovega Vele-
nja, ki se poteguje za srebrno C
značko. Za osvojitev je pogoj, da
je v enem letu z jadralnim leta-
lom najmanj pet ur v zraku, da
se po odpenjanju povzpne naj-
manj za 1000 m višine, kar zabe-
leži barograf in da preleti naj-
manj 50 km.
Prva dva pogoja je že izpolnil,
v ponedeljek pa je dobil možnost
izpolniti še tretji. To mu je uspe-
lo, saj je preletel razdaljo 70 km.
Sicer pa je Franc voik znanec
letališča Moškanjci. Leta 1978 se
je še z dvema tovarišema iz ve-
lenjskega aerokluba šolal za mo-
tornega pilota prav v Ptuju. Vsi
trije so uspešni letalci. Ob spo-
minih na tiste dni pravi, da je bi-
lo čudovito, ker je bilo kvalitetno
vodstvo, dobri in sposobni učite-
lji in odličen upravnik Ivan Cu-
cek. »Po napornih treningih smo
skupaj z vodstvom šole, urpavni-
kom in celo predsednikom kluba
igrali nogomet, vendar disciplina
zato ni popustila,« se spominja
Franc Volk iz Velenja.       L. C.
NOGOMETAŠEM SREDIŠČA NI USPELO
Danes popoldan
Drava proti Papimičarju
Kvalifikacije za prosto mesto v vzhodni območni republiški ligi
so prišle do zaključka. Nogometaši Središča, prvaki medobčinske no-
gometne lige Ptuj, so bili v četrtfinalu prosti.v polfinalu pa so se po-
merili s Papimičarjem iz Radeč. Prvo tekmo, ki je bila prejšnji četrtek
v Središču, so dobili z 2:0 in z veliko mero optimizma odpotovali na
povratno tekmo, ki je bila v nedeljo v Radečah. Vendar niso uspeli.
Domačini so jih premagali kar s 6:1 in jih tako izločili iz nadalnjega
tekmovanja.
Sedaj pa je na vrsti ptujska Drava, ki je čakala na razplet kvalifi-
kacij med medobčinskimi prvaki in imela veliko časa za skoraj mini
priprave. Kako so jih v ptujskem ligašu opravili, bosta pokazali dve
srečanji s Papimičarjem. Prvo bo danes popoldan (sreda) ob 17,30 na
stadionu Drava v Ptuju, povratno pa v nedeljo v Radečah. Skupni
zmagovalec bo novi ali stari član vzhodne območne nogometne lige.
I. kotar
Množično strelsko
tekmovanje ob dnevu borca
v nedeljo, 30. junija, je OSZ Ptuj s pomočjo nekaterih strelskih
družin uspešno izvedla strelsko tekmovanje v streljanju z MK serijsko
puško, ki je bilo na strelišču v Babosekvi grabi. Tega odprtega tekmo-
vanja, katero je imelo bolj rekreacijski in množični pomen, se je ude-
ležilo preko sto Ptujčanov, ki so se potegovali, da bi osvojili bronasto,
srebrno in zlato značko SZ Slovenije ob njenem 40-letnem jubileju.
Najboljši strelec je bil znani strelski veteran Vlado Meško, ki je
nastreljal 44 krogov od 50 možnih. Sledijo Vinko Kramberger 42, An-
drej Potisk 42, Branko Zupanič 40, Alojz Tumšek 40, Pavel Golob 39,
itd. Zlato značko je osvojilo 17 udeležencev (norma 35 krogov), srebr-
no značko 18 (30 krogov), bronasto značko pa je prejelo 16 (25 kro-
gov) udeležencev. Ostali udeleženci pa so žal ostali praznih rok, ven-
dar so imeli vsaj užitek pri streljanju in kot je eden med njimi povda-
ril, ni prišel po značko temveč da preiskusi svoje sposobnosti.
Strelci so se s tem odprtim tekmovanjem vključili v širši krog
praznovanj ob dnevu borca in vsem Ptujčanom želijo veselo in prijet-
no praznovanje. Naslednje leto pa se ponovno srečamo na takšnem
tekmovanju. ZB
Strelsko republiško prvenstvo
v Ljubljani
v soboto in nedeljo, 29. in 30. junija, so se ptujski strelci udeležili
republiškega prvenstva v pištolskih disciplinah in sicer v streljanju z
MK — pištolo Drulov, MK — proste izbire, MK — standard in pišto-
lo velikega kalibra. O njihovih uspehih bomo poročali v eni od na-
slednjih številk Tednika. 2B ■
1
.   j
V Moškanjcih šola
za motorne pilote
Tudi letos je prevzel aeroklub Ptuj na letališču v Moškanjcih šola-
nje mladih letalcev iz vse Slovenije. Vsi udeleženci tega šolanja so že
jadralni piloti, sedaj pa se bodo usposobili še za motomo letenje.
Šolanje se organizira preko Zveze letalskih organizacij Slovenije za
potrebe vojnega letalstva, ki šolo tudi financira. Vodita jo mlada in
sposobna učitelja motomega letenja Vinko Pišek in Majk Lapuh. S
S teoretične priprave
teoretičnim poukom so že začeli, kmalu pa bodo tudi leteli z letali
UTVA 75, ki imajo zelo dobre maneverske sposobnosti.
Mlade letalce so nastanili v klubskih prostorih na letališču, prehra-
no pa so jim oskrbeli pri brigadirjih MDA Slovenske gorice v Doma-
vi L. C.
PLANINSKI KOTIČEK
DVODNEVNI IZLET V
KAMNIŠKE ALPE
6. IN 7. JULIJA 1985
Skozi Robanov kot na Korošico in Ojstrico, sestop čez Konja in
Veliko planino v Stahovico.
Odhod iz Ptuja: v soboto, 6. julija z vlakom ob 6,43. Zbor na že-
lezniški postaji ob 6,30.
Prihod v Ptuj: v nedeljo, 7. julija ob 19.43 aH ob 23,38
Oprema: visokogorska
Hrana: iz nahrbtnika, možnost toplega obroka
Vodja izleta: Vlado Korbar
Opis poti prvega dne: vožnja z vlakom do Celja, nato z avtobu-
som do Rogovilca. Hoja skozi Robanov kot na Korošico do Kocbe-
kovega doma (4,30*'). Po želji vzpon na Ojstrico (vzpon in sestop
2,30*'). Prenočišče v Kocbekovem domu.
Drugi dan: čez Presedljaj, Konja in planino Dol na Veliko plani-
no (do planinskega doma na Veliki planini 5 ur). Sestop do Stahovice
(2 uri). Vožnja z avtobusom do Ljubljane, nato z vlakom do PtujA.
Cena izleta: 1.000 din — se plača ob prijavi in predstavlja akontaci-
jo za vožnjo in prenočišče. Poračun se izvrši naknadno.
Opozorilo: število udeležencev je omenjeno (cca 20), zaradi vož-
nje z javnimi prevoznimt sredstvi.
Vozovnice priskrbi vodja izleta.
Prijave: V <ira$tyeni pisarni! Planinski pozdrav
8 - ZA RAZVEDRILO
3. julij 1985 - TEDNIK
TEDNIK
— 3. julij 1985
OGLASI IN OBJAVE - 9
TURNŠKOV MEMORIAL
EKIPI TRŽCA
Na novem nogometnem igrišču v Apačah na Dravskem polju so
izvedli tradicionalni nogometni turnir v spomin na tragično preminu-
lega predsednika ŠD Apače Franca Turnška. Lahko bi rekel, da je
turnir prišel ob pravem času. Namreč v nogometu se ne dogaja nič
kaj novega. Edino kar je zanimivega za ljubitelje nogometa iz Ptujske
občine je to, ali je nogometašem Aluminija uspelo v višji rang tekmo-
vanja in ali bo ptujski Dravi uspelo še naslednje leto igrati v območni
slovenski ligi.
V Apačah je nastopilo osem ekip. Razvrščene so bile v dve skupi-
ni. V prvi skupini so nastopile ekipe Apač, Hajdine, Lovrenca in Agi-
sa. Rezultati— Hajdina —Apače 3:0; Lovrenc—Agis 4:1; v finalu te
skupine so mladi igralci iz Lovrenca bili boljši od Hajdine po strelja-
nju enajstmetrovk in sicer s 6:5.
V drugi skupini so nastopile naslednje ekipe: Tržeč, Aluminij,
Skorba in MIP. Rezultati: Tržeč—MIP (2:2) 6:4 po enajstmetrovkah.
Aluminij—veterani —Skorba 10:2. V finalu te skupine so igralci Tržca
visoko premagali ekipo veteranov Aluminija s 5:0.
V borbi za tretje mesto bi se morala srečati ekipi Aluminija in
Lovrenca. Srečanje pa so veterani Aluminija zaradi preutrujenosti, ki
jo prinaša turnirski sistem, predali brez borbe. Tako so mladi Lovren-
čani zasluženo osvojili tretje mesto. V tekmi za prvo mesto smo bili
priča dobri igri med ekipama Tržca in Hajdine. V regularnem delu se
je srečanje končalo z neodločenim izidom 2:2, po streljanju enajstme-
trovk pa so bili boljši igralci Tržca, ki so tako že drugič osvojili prvo
mesto na tem turnirju. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je tako za-
služeno osvojila ekipa Tržca, druga je bila ekipa Hajdine, tretja ekipa
Lovrenca, četrti pa so bili veterani Aluminija. Najboljši strelec je bil
Zoran Strel iz Lovrenca s štirimi zadetki. Pokal za fair play pa je do-
bila ekipa Skorbe, ker so se kljub težavam udeležili turnirju in sreča-
nje odigrali zelo fer.
Predsednik pripravljalnega odbora Branko Valentan je povedal
naslednje: »Tako z organizacijo kot realizacijo ter kvaliteto nogometa
in sojenja smo zelo zadovoljni. Pohvale zaslužijo vsi sodniki, člani
MNZ F*tuj, ki so sodelovali pri izvedbi turnirja. Sredstva, ki smo jih
pridobili in še jih bomo, bodo namenjena za izgradnjo prostorov in
ureditev igrišča za tenis.« ^   .,   ...      ,
Danilo KJanjšek
SREČANJE
KRAJANOV
Dan borca so prebivalci krajevne skupnosti Olga Meglic počasti-
li na slovesnosti v soboto, 29. junija. Pri kmetu Holcu v Orešju so pri-
pravili pravi miting, kjer ni manjkalo govorov, pesmi in plesa. Kultur-
ni program so pripravili učenci osnovne šole Olga Meglic, mladinska
organizacija pa je sprejela medse nove člane.
Družabno srečanje, ki so se ga udeležili številni krajani, so člani
štaba pohoda Po poteh Kozjanske čete in kurirjev NOV izkoristili za
delovni sestanek. Dogovorili so se, da bodo pohodniki letos krenili
Posnetek s sprejema v mladinsko organizacijo (foto J. Slodnjak)
na pot 31. avgusta, program pa so nekoliko spremenili. Prvi dan se
bodo Odpeljali z avtobusi v Stoperce, od tam krenili peš na Jelovice,
kjer bodo izvedli partizanski miting, drugi dan pa se bodo vrnili v
Ptuj. Tudi letos bodo na pohodu sodelovali krajani, vojaki, taborniki
in seveda so vsi, ki se želijo udeležiti pohoda, dobrodošli. Naj doda-
mo, da bodo letos na Jelovicah odkrili spominsko ploščo padlemu
borcu mitraljezcu Jožku Petančiču. Ploščo bo izdelal Sandi Mravlje.
Organizatorji pohoda pričakujejo, da se bodo na Jelovicah srečali
krajani Podlehnika, Žetal, krajevnih skupnosti Dušan Kveder, Ivan
Spolenak in Olga Meglic.
N. D.
ouuculiuiii vcimo gasiisnd tekmovanje
Pod pokroviteljstvom skupšči-
ne občine Ptuj je minulo nedeljo,
30. junija, na športnem igrišču v
Sobetincih potekalo tradicional-
no tekmovanje gasilskih enot za
pokal Slovenskogoriške—Lacko-
ve čete. Domači gasilci so tekmo-
vanje odlično pripravili in tudi
izvedli, posvetili pa so ga 40 le-
tnici zmage nad fašizmom.
Pohvale vredna je tudi udele-
žba gasilcev iz raznih krajev Slo-
venije, saj se jih je zbralo blizu
500 v svečanih uniformah, tako
da je bila jutranja otvoritvena
slovesnost še bolj slovesna. Zbra-
ne je pozdravil Karel Žmavc,
podpredsednik občinske organi-
zacije zveze združenj borcev
NOV Ptuj, ki je tekmovanje tudi
odprl.
K.ar 41 gasilskih desetin, od te-
^.a 30 moških in I ženskih ekip,
se je pomerilo in sicer v vaji
3/1 —A s postavljenim gasilskim
Člani tekmovalnih ekip pri spuščanju zastave ob zaključku tekmovanja
v Sobetincih.
orodjem ter v štafeti 9 x 50 m s
prenosom povelja. Med tekmo-
vanjem je bil organiziran obisk
spominskega parka v  Mostju,
kjer je delegacija gasilcev položi-
la tudi venec.
Svečano razglasitev rezultatov
s podelitvijo pokalov in priznanj
so opravili popoldne ob petnaj-
stih. V konkurenci članic so se
najbolje odrezale gasilke iz
Smirttnega na Pohorju, pred G D
Slovenska Bistrica in Zagojiči.
Četrte so bile gasilke iz Videza,
pete iz Hajdoš, šeste iz IG D No-
voteks Novo Mesto, sedme iz
GD Sobetinc, osme iz Podvinc,
devete iz Gajevc, desete iz Pr-
venc — Strele in desete iz Le-
skovca.
V konkurenci članov so si pri-
borili prehodni pokal Slovensko-
goriške—Lackove čete člani GD
iz Oplotnice pred gasilci iz Škof-
je vasi in Videza I. Četrti so bili
gasilci iz Hajdoš, peti iz Šmart-
nega na Pohorju, šesti iz Lapor-
ja, sedmi iz Slovenske Bistrice,
osmi IGD Novoteks, deveti GD
Majšperk vas in deseti iz GD Vi-
dez II. Na zaključni slovesnosti
je govoril Anton Zoreč, predsed-
nik občinske konference SZDL
Ptuj. M. Ozmec
S preizkusa strelskih sposobnosti / dobro staro vojaško puško IV1~48
Preverjanje znanja
Minuli teden so v občinski organizaciji rezervnih starešin Ptuj iz.
vedli redno preverjanje znanja članstva. Rezervni starešine so se zbra-
li na treh krajih in sicer v Trnovski vasi. Moškanjcih in Apačah. Do-
ma so odgovorili na testna vprašanja s področja oboroženega boja, na
terenu pa so rešili taktično nalogo iz protioklepnega boja in opravili
preizkus strelskih sposobnosti z vojaško puško. Najbolj živahno je bi-
lo minulo soboto in nedeljo v A-pačah, kjer se je preverjanja udeležilo
največ rezervnih starešin. Akcijo so skupaj pripravili in izvedli občin-
ski štab za TO, predsedstvo OK ZRVS in komanda vojašnice Dušan
Kveder.
1. kotar
fotografija: L. Cajnko
V NEDEUO PRIHOD DRUGE IZMENE
ZMDA SLOVENSKE GORICE
Pohvale vredna je bila sogla-
sna odločitev brigadirjev vseh
štirih brigad prve izmene ZMDA
Slovenske gorice 85, ki so se za-
radi petih deževnih dni, ko so
morali ostati v naselju, odločili
da namesto obrambnega dnevain
prostega pooldneva gredo v so-
boto, 29. junija ves dan na traso.
Vsi skupaj namreč želijo, da bi
opravili delo, ki je bilo predvide-
no za prvo izmeno, to je da izko-
pljejo na območju KS Destmik
sekundami vodovodni cevovod v
dolžini 4.800 m. Zaradi tega so
bili v soboto ves dan na deloviš-
ču in tako vsaj delno nadoknadi-
li izgubljene delovne dni zaradi
slabega vremena.
Sicer so do sedaj na območju
KS Destrnika izkopali že prek
3.500 m jarka, v okoli 3.000 m pa
so že položili cevi in jarek tudi
zasuli. Ob tem je treba ponovno
poudariti, da je trasa v Destrniku
zares zelo težavna, saj so si na
več odsekih morali pomagati s
kompresorji. Kramp in lopata ni-
sta bila kos skalnatim samicam.
Sicer pa so nedeljo, 30. junija,
brigadirji zasluženo preživeli ob
počitku, športnih igrah in kopa-
nju v Ptujskih toplicah. V pone-
deljek so se spočiti ponovno po-
dali na traso v Destrnik, kjer bo-
do do konca tega tedna. V nede-
ljo, 7. junija, bodo namreč prišli
na akciji že brigadirji druge iz-
mene. V njej bodo sodelovale
brigade, ki so jih organizirale ob-
činske konference mladih iz Lju-
bljane — centra, iz Arilja pri
Titovem Užicu, iz Kovina pri Be-
ogradu, brigada vojaške gimnazi-
je Franc Rozman — Stane ter
specializirana brigada Rdečega
križa Slovenije, ki bo krajanom
manj razvitega območja Sloven-
skih goric in Haloz na svoj način
pomagala.
M. Ozmec
KOMISUE DOBRO OPRAVILE DELO
ŠKODA, KI JO BOMO ŠE DOLGO ČUTILI
Občinska komisija za oceno škode v kme-
.tijstvu in komisije v 18 krajevnih skupnostih
/na območju Haloz in Slovenskih goric so v
skladu z dogovorjeno metodologijo ocenile
kar 4461 vinogradov na površini 1695'hekta-
rih. Vinograde so razvrstili v štiri skupine in
sicer na posajene leta 1984, leta 1983, na mla-
de rodne nasade, stare 4, 5 in 6 let ter rodne
nasade nad šest let. Podobna razdelitev velja
tudi za sadovnjake.
V mladih nasadih je 6d 150 tisoč trsov uni-
čenih 24.700 in jih bo potrebno dosaditi. Ško-
da na enoletnem lesu, ki povzroča izpad pri-
delka v letošnjem in naslednjih letih, je na 49
hektarih 20 odstotna, na 12 hektarih 30 od-
stotna, na 36 hektanh 40 odstotna, na 116
hektarih pa 50 odstotna. Na ostalih 1479 hek-
tarih je ^oda od 50 do 100 odstotna. Svoj
delež Ic temu je prispevala tudi jutranja ppze-
ba 25. aprila. Povprečen pridelek grozdja v
?tujski občini je po statističnih podatkih
.500 ton letno, tako bo mogoče izračunati le-
tošnji izpad pridelka. Omeniti je potrebno še
škodo na matičnjakih trsnih podlag, ki je na
6 hektarih od 50 do 100 odstotna. Ogromno
škodo so utrpeli tudi juršinski trsničarji, saj
jirn je zmrznilo 78.400 trsnih cepljenk.
Škodo v sadovnjakih so ocenjevali ločeno
v intenzivnih jn ekstenzivnih nasadih. Druž-
beni in zasebni sektor kmetijstva imata 131
hektarov intenzivnih nasadov jablan, hrušk,
visenj, breskev in leske. Od 120.630 dreves
jih je 8 tisoč uničenih in jih bo potrebno do-
saditi. Do 50 odstotni izpad bo v letošnjem in
naslednjih letih na 19.852 drevesih. Ostala
drevesa imajo poškodovan rodni les, na kate-
rem je izpad pridelka v letošnjem letu.
V ekstenzivnih sadovnjakih je 262.600 dre-
ves raznih vrst — od jablan, hrušk, sliv, bre-
skev, češenj, visenj, marelic in orehov. Na teh
drevesih bo letos izpad pridelka od 60 do 100
odstotkov.
Izpad pridelka v sadjarstvu bo letos znašal
kar 2.654 ton. od prvovrstnega-izvoznega do
industrijskega sadia.
V krajevni skupnosti Žetale je povsem uni-
čenih 6J4 orehov, ki jih je potrebno posekati.
To pomeni 7.550 kilogramov pridelka orehov
manj. Orehi pa predstavljajo pomembno tr-
žno blago za kmetovalce na tem območju
Haloz.
Zaenkrat so znani le količinski podatki o
škodi. Republiški komite za kmetijstvo bo v
naslednjih dneh na osnovi teh podatkov iz-
delal kriterije za finančno ocenitev škode. JB
MLADINSKA POLETNA SREČANJA PTUJ 85
PTUJČANI
ZBUDITE SE!
Žalostno — a krepko resnično. Spet letijo ostre kritike na račun
mladine ptujske občine. Tokrat prihajajo izven občinskih meja, iz re-
publike. Zakaj? Preprosto zato, ker ptujska mladina ni sposobna so-
delovati oziroma izpeljati kakšne večje prireditve (spomnimo se kritik
ob prireditvah v počastitev dneva mladosti), kaj šele, da bi brezhibno
izpeljala osrednjo manifestacijo slovenske mladine ob mednarodnem
letu mladih — mladinska poletna srečanja Ptuj 85, ki so se pričela
(zelo klavrno) v torek, 25. junija, s taborom slovenskih mirovnikov.
Prepričani smo, daje bilo o vsebini in programu poletnih srečanj vsaj
pri nas v ptujski občini veliko povedanega in napisanega, tako da je
lahko bil vsak mladinec o tem obveščen. Zelo majo pa je bilo poveda-
nega ostali slovenski mladini in posledice tega so bile precej občutne.
Na prste bi lahko prešteli udeležence mirovnega tabora, ki so sicer
svoj program zadovoljivo izvedli. Žal pa je prava sramota, da se je
udeležilo tega tabora tako malo ptujske mladine. No, pa kljub temu
srečanja potekajo, čeprav je udeležba daleč preskromna. Program, ki
smo ga v celoti objavili v prejšnji številki Tednika, je zelo bogat in pe-
ster. Za mirovniki so prišli v tabor v Ptujskih toplicah slovenski eko-
logi, z enodnevno zamudo, pa so le prišli. Sicer pa je bilo v soboto,
29. junija v Ptujskih toplicah kljub vsemu zelo živahno. Občinska
konferenca ZSMS Ptuj je namreč v okviru poletnih srečanj pripravila
prvo občinsko tekmovanje mladih v minigolfu, ki je razmeroma lepo
uspelo. Od ostalih prireditev pa velja omeniti izredno dobro obiskano
predavanje dr. Vekoslava Grmiča, ki je v dvorani Narodnega doma v
Ptuju minulo sredo govoril več kot 70 udeležencem o mladini in reli-
giji. M. Ozmec
Mladinski tatior teritorialtii obrambe
Minuli teden je Občiski štab za teritorialno
obrambo organiziral mladinski tabor v Mo-
škanjncih.
Mladi teritorialci prostovoljci so se sezna-
nili z vojaškim življenjem in redom v platne-
nem naselju, in pri tem soznali kvalitetno
opremo, ki omogoča kar udobno bivanje.
Med urjenjem so vadili vojaške veščine, se
seznanili s pehotno oborožitvijo in rokova-
njem z le-to. Poleg bivanja v naravi so se na-
učili osnov orientacije in uporabe orožja. Os-
novno urjenje so uspešno končali v petek, ko
so streljali s polavtomatsko puško. Na osred-
nji občinski prireditvi — ob dnevu borca —
4. juliju v Cirkulanah pa bodo jutri dali sve-
čano zaobjjubo.
Med taborjenjem so se vsi dobro počutili
in ocenjejujejo, tako gojenci kot inštruktorji
in komandant tabora, da je bilo urjenje uspe-
šno, disciplina na ustreznem nivoju, zato so
se veliko naučili.
Škoda je le, da je poleg ene vojaške častni-
ce bilo na taboru le eno dekle, saj jih je do-
slej bilo v sleherni izmeni več. Natalija Gale
pravi, da se, kljub temu da je med gojenci
edina, kar dobro počuti, saj je enakovredna s
fanti. Trdi, da nima nobene »protekcije« ker
je edina. Pravi, da si je vedno želela biti vo-
jak in če bo imela možnosti namerava še v
šolo za vojaške častnice. Morebiti bo takšna
korajža spodbudila tudi druge dekleta in jih
bo na prihodnjem taboru spet več.        L. C.
Postavljanje šotora v taboru
Pouk v naravi
^uČRNA KRONIKA        |
V tednu od 25. junija, do vključno 1. julija so miličnikijjostaje mili-
ce Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah. Zal so bile to-
krat posledice zelo tragične, saj sta dve osebi zaradi posledic v nesrečah
umrli, ena pa je le lažje telesno poškodovana. Vzroki nesreč so bili nepre-
vidno, oziroma pretesno prehitevanje in neprevidna vzvratna vožnja.
SPET MRTEV MOPEDIST
Zadnje čase se kar vrstijo pro-
metne (žal tudi smrtne) nesreče,
v katerih so udeleženi vozniki
motornih koles. Tudi v soboto,
29. junija, ob 22.50 je neprevid-
nost botrovala nesreči, v kateri je
umrl Franc Tašner (50) iz Prvenc
5. Ta se je brez prižgane luči pe-
ljal po magistralni cesti iz Ptuja
proti Gorišnici. Ko je v Borov-
cih, v bližini hišne številke 8, sre-
čeval skupino pešcev, ki so s ko-
lesi stali ob desnem robu ceste,
je zadel v kolo na katerem je se-
dela Jožica Muršec (17) iz Sobe-
imcev m jo zbii na bankino. Taiji
je padel po cestišču in se tako
hudo poškodoval, da je umrl na
krajunesreče.
-OM
SMRT NA TIRIH
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v soboto, 29. junija,
ob 6.40 na železniškem prehodu
v Zgornji Hajdini. Voznik oseb-
nega avtomobila Gabrijel Škraba
(48) iz Zgornje Hajdine je od hi-
še št. 20 pripeljal vzvratno na re-
gionalno cesto, čez katero vodi
železniška proga. Ko je pripeljal
na sredino proge, je iz ptujske
smeri pripeljal, p^tnišk^ vl^k,,ki,
ga je upravljal Zlatko Trebovšek
iz Pragerskega. Vlak ie trčil v av-
lo in ga preklal na dvoje ter ga
pred sabo potiskal še kakih 200
m. Voznik Škraba je zaradi- po-
škodb umri na kraju nesreče.
Ostanki razpolovljenega fička, v katerem je umrl Gabrijel §kraba. (fo-
to: J. Slodnjak)
osebna hroniha
Rodile so:
Majda Kac, Kvedrova 3 — So-
njo; Marta Šmigoc, Majšperk 51
— dečka; Milena Žitnik, Dor-
navska 20 — deklico; Marija Bu-
kvič, Krčevina 7/a — Maksa;
Romana Sipek, Jurčičeva 16 —
Teo; Sonja Repič, Videm 24/a
— dečka; Darja Hrženjak, Dre-
novec 2 — Blaženko; Marjeta
Berlak, Gabernik 54/a ~ dečka;
Alojzija Topolovec, Strajna 4 —
deklico: Majda Jerič, Zg. Sveča 6
— deklico; Ljuboslava Plohi,
Bučkovci 17 — Aleša; Zofka
Fras, Vintarovci 55 — dečka.
Poroke:
Manfred Falk, Essen 14, -Bul-
kersteg 5 in Angela Plošinjak,
Bratislavci 33; Matjaž Zupan,
Zgornje Pirniče 96/b in Ljudmi-
la Dolšak, Ljubljana, Hošimin-
hova 1; Ivan Ivančič, Trnovska
vas 16 in Ana Potrč. Ločič 15;
Anton Rozinger, Sp. Gruškovje 6
in Marinka Horvat, Ul. Jožefe
Lacko 45; Branko Lamut, Ziher-
lova ploščad 7 in Jelka Kreft, Zi-
herlova ploščad 7; Jakob K:oled-
nik, Ul. 25. maja 6 in Anica Tra-
fela, Ul. 25. maja 6; Milan Perdi-
jič. Maribor, Ul. Frana Kovačiča
15 in Marija Domine, Kidričevo,
Kajuhova 7.
Umrli so:
Jožef Polajžer, Prerad 56, roj.
1915, umrl 22. junija 1985; Mari-
ja Majcen. Zamušani 90, roj.
1908. umrla 20 junija 1985; Jo-
žef Žerak, Stoperce 37. roj. 1913.
umrl 22. junija 1985; Antonija
Kukovič, Pohrežje 108, roj. 1904.
umrla 24. junija 1985; Avguštin-
Majcen. Veličane 5. roj. 1915,
umrl 22. junija 1985; Alojziju
Prah, Dom upokojencev Ptuj,
roj. l^P. umrla 2.^ junija 19S5;
Leopold Ciašpanč. Ložnica 17,
Slov. Bistrica, roj. 1920, umrl 25.
junija 1985; Ivan Horvat, Murši-
čeva 11, roj. 1894, umrl 25. junija
1985; Franc Krajnc, Dom upo-
kojencev Ptuj, roj. 1903, umrl 25.
junija 1985; Terezija Osenjak,
Kidričevo, Tovarniška 16, roj.
1898, umrla 26. junija 1985; Ma-
tilda Švarc, Dom upokojencev
Ptuj roj. 1909, umrla 25. junija
1985; Marija Toplak, Peršonova
40, roj. 1906, umrla 27. junija
1985; Ferdinand Petek, Cesta
Olge Meglic 40, roj. 1909, umrl
27. junija 1985; Anton Safošnik,
Mihovce 50, roj. 1931, umrl 28.
junija 1985; Marija Žnidarko,
Lešje 3, roj. 1928, umrla 29. junija
1985.; Anton Kukovec, Nova vas
pri Markovcih 31, roj. 1912, umrl
29, junija 1985. :______   „.......
!i'Jaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor in glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobijekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec In
Marjan Šneberger. Uredništvo In
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 In 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SOK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov In
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje teme(jni davek
od prometa proizvodov.
občili Ormož in Ptuj
VU ISSM ttC-fTTt
Leto: XXII
Ptuj; dne 21. novembra 1985
Številka: 25
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ
200. Statut občine Ormož
201. Odlok o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o
minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih
prostorov v občini Ormož
202. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o cenah za geodetske sto-
ritve v občini Ormož ,
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
203. Odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev
KRAJEVNE SKUPNOSTI
204. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Boris Ziherl Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnb-
sti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
205. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Bratje Reš Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
206. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Budina —Brstje in skupnega programa krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
207. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Dušan Kveder Ptuj in skupnega programa krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
208. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Franc Osojnik Ptuj in skupnega piograma krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
209. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Ivan Spolenak Ptuj in skupnega programa krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
210. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Jože Potrč Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
211. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Spuhlja in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj za obdobje 1986—1990
212. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Tone Žnidarič Ptuj in skupnega programa krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
213. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Turnišče in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta
Ptuj.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
214 .Merila in kriteriji za nove priključke in za povečanje kapacitete obsto-
ječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje
STRAN 124
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 25
200.
Izhajajoč iz tega:
— da ustavna ureditev zagotavlja občini kot
samoupravni in temeljni družbenopolitični
skupnoNti razvoj in napredek na vseh področ-
jih:
— da bi delavci, delovni ljudje in občani še
bolj uč\rsiili pridobitve narodnoosvobodilne-
ga bojd in ljudske revolucije;
— da so delavci, delovni ljudje in občani
združeni v •-''ialistični zvezi delovnega ljud-
stva pod voi^jivom zveze komunistov z delom
in aktivnostjo na družbenoekonomskem in po-
litičnem področju dosegli v občini pomembne
uspehe pri graditvi samoupravne socialistične
družbe.
da so v občini podani pogoji za njen na-
daljnji napredek na družbenopolitičnem, go-
spodarskem, vzgojnoizobraževalnem. prosvet-
no kulturnem, socialno zdravstvenem in dru-
gih področjih;
— da so delavci, delovni ljudje in občani že
uveljavili delegatske odnose v interesnih skup-
nostih in v skupščinskem sistemu;
— daje delavcem, delovnim ljudem in obča-
nom zagotovljeno uživanje rezultatov njihove-
ga živega in minulega dela ler omogočeno ne-
posredno in posredno odločanje o vseh po-
membnih družbenih vprašanjih;
— da se delavci, delovni ljudje in občani or-
ganizirani v družbenopolitičnih organizacijah,
družbenih organizacijah in društvih v enotni
fronti organiziranih političnih sil v okviru so-
cialistične zveze delovnega ljudstva s pripravo,
sprejemom in uresničevanjem določil statuta
občine Ormož aktivno vključujejo v celotno
preobrazbo samoupravnega, družbenoeko-
nomskega in političnega sistema, ki izhaja iz
določil ustave ter zakona o združenem delu, je
skupščina občine Ormož po 185. členu ustave
SR Slovenije kot skupni dogovor delovnih lju-
di in občanov v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela, krajevnih skupnostih, samouprav-
nih interesnih skupnostih in v drugih oblikah
samoupravnega povezovanja ter združevanja v
občini, po javni razpravi v socialistični zvezi
delovnega ljudstva, na seji zbora združenega
dela m zbora krajevnih skupnosti dne 8. no-
vembra 1985 in'na seji družbenopolitičnega
zbora dne 7. novembra 1985 sprejela
STATUT
občine ORMOŽ
I. TEMELJNA NAČELA
V občini Ormož temeljijo proizvodni in
družbeni odnosi na združenem delu, na druž-
beni lastnini proizvajalnih sredstev in na samo-
upravljanju na vseh področjih družbenega ži-
vljenja.
Družbene odhose oblikujejo delovni ljudje
neposredno in po delegatih v temeljnih in dru-
gih organizacijah združenega dela, samouprav-
nih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih
državnih organov, družbenopolitičnih organi-
zacijah in društvih ter v drugih delovnih skup-
nostih, ki niso organizirane kot organizacije
združenega dela, v krajevnih skupnostih, v ob-
činski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skup-
nih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarja-
jo temeljne in druge organizacije združenega
dela na področju proizvodnje in storitev in de-
lovni ljudje z osebnim delom.
Načela solidarnosti, vzajemnosti in sociali-
stičnega humanizma so osnova za zagotavlja-
nje ekonomske in socialne varnosti delavcev,
delovnih ljudi ter občanov v organizacijah
združenega dela in samoupravnih skupnostih.
Razvoj občine v uresničevanju načel solidar-
nosti, vzajemnosti in socialističnega humaniz-
ma se kaže zlasti na področju:
- družbenega standarda delavcev, delovnih
ljudi in občanov.
— gradnje stanovanj, komunalnih in drugih
naprav,
— zagotavljanju enakih pogojev za vzgojo in
izobraževanje,
— kulture in telesne kulture,
— delavskega in kmečkega zavarovanja,
— sredstev, zbranih po samoupravnih odlo-
čitvah delavcev, delovnih ljudi in občanov,
— uporabe proračunskih sredstev za splošne
potrebe.
Občina Ormož je odprta družbenopolitična
skupnost in se vključuje v prizadevanja naro-
dov in narodnosti Jugoslavije za mirno sožitje
z vsemi narodi in državami sveta ter sodeluje z
drugimi občinami in organizacijami doma in v
tujini.
Občina Ormož pripravlja in organizira splo-
šno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
na svojem območju.
Družbenopolitične organizacije so v občini
obMka svobodnega političnega organiziranja
delovnih ljudi na socialističnih temeljih ter se-
stavni in aktivni dejavnik socialističnega samo-
upravnega sistema. Družbei^jpolitične organi-
zacije delujejo v smeri razvoja samoupravnih
odnosov, uresničevanja svoboščin, pravic in
dolžnosti delavcev, delovnih ljudi ter občanov
za podružbljanje funkcij oblasti, za uresničeva-
nje načela javnosti in odgovornosti dela oblast-
nih in družbenih organov.
Zveza komunistov, pobudnik in organizator
narodnoosvobodilnega boja ter socialistične
revolucije in zavestni nosilec teženj in intere-
sov delavskega razreda, je po zakonitosti zgo-
dovinskega razvoja postala organizirana vodil-
na idejna ter politična sila delavskega razreda
in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma,
samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi
ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti
Jugoslavije.
Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim
idejnim in političnim delom v pogojih sociali-
stične demokracije ter družbenega samoupra-
vljanja glavni pobudnik in nosilec politične de-
javnosti za varstvo ter za nadaljnji razvoj socia-
listične revolucije in socialističnih samouprav-
nih odnosov, posebno pa za krepitev socialisti-
čne družbene in demokratične zavesti in je za-
to odgovorna.
Socialistična zveza delovnega ljudstva obči-
ne Ormož je na socialističnem samoupravlja-
nju zasnovana prostovoljna in demokratična
zveza vseh delovnih ljudi in občanov ter enot-
na fronta vseh njihovih organiziranih sociali-
stičnih sil. Kot najširša družbenopolitična os-
nova samoupravljanja povezuje vse oblike po-
litičnega delovanja in združevanja delovnih
ljudi ter občanov za uveljavljanje in uresniče-
vanje njihovih interesov, potreb, samouprav-
nih in političnih pravic in dolžnosti, ne glede
na narodnost, družbeni položaj, nazorske, ver-
ske in druge razlike.
Delavci, delovni ljudje in občani kot posa-
mezniki in združeni ter organizirani v družbe-
nopolitičnih organizacijah, družbenih organi-
zacijah, društvih ter drugih oblikah interesnega
povezovanja in združevanja v občini zagota-
vljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah,
ob vodilni vlogi zveze komunistov, samoupra-
vni socialistični razvoj občine. V socialistični
zvezi delovnega ljudstva sprejemajo stališča in
sklepe, ki postajajo skupni program in dogo-
vor vseh organiziranih socialističnih si! glede .
usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva občani:
— obravnavajo skupna družbena vprašanja
in dajejo politične pobude na vseh področjih
družbenega življenja v občini, usklajujejo mne-
nja, zavzemajo politična stališča glede reševa-
nja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvo-
ja ter razvoja socialističnih samoupravnih inte-
resov in zadovoljevanja svojih potreb;
— uresničujejo sprejeta stališča in zagota-
vljajo dogovor z neposrednimi akcijami in.s
spodbujanjem družbenega dogovarjanja in sa-
moupravnega sporazumevanja ter z usmerja-
njem in vplivanjem na sprejemanje stališč v te-
meljnih samoupravnih skupnostih in organiza-
cijah, v njihovih delegacijah, v samoupravnih
interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih
organih, v skupščini občine in v širših družbe-
nopolitičnih skupnostih;
— oblikujejo in usmerjajo kadrovsko politi-
ko, oblikujejo programske usmeritve, družbena
merila za volitve delegacij v temeljnih samou-
pravnih skupnostih in organizacijah ter za voli-
tve delegatov v skupščine družbenopolitičnih
skupnosti; so nosilci in predlagatelji za določa-
nje kandidatov za samoupravije, javne in dru-
ge družbene funkcije v občini in širših družbe-
nopolitičnih skupnostih; obravnavajo delo de-
legatov in skrbijo za uresničevanje njihove od-
govornosti za funkcioniranje delegatskega si-
stema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih
odnosov;
— obravnavajo delo samoupravnih organov,
občinske skupščine ter skupščin širših družbe-
nopolitičnih skupnosti in ostalih organov obla-
sti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih
in drugih družbenih funkcij; izvajajo družbeno
nadzorstvo in ocenjujejo njihovo delo;
— ustvarjajo pogoje za vsestransko in obje-
ktivno obveščevalnost ter oblikujejo in uresni-
čujejo pravila socialističnega obnašanja vseh
dejavnikov obveščanja ter njihove družbene
odgovornosti;
— negujejo in razvijajo humane medsebojne
odnose in socialistično solidarnost ter razvijajo
socialistično demokratično zavest;
— se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovi-
rajo razvoj socialističnih samoupravnih druž-
benih odnosov v občini ali jim kako drugače
škodujejo.
Da bi zagotavljali uresničevanje socialisti-
čnih samoupravnih družbenoekonomskih od-
nosov in odločilno vlogo delavcev pri upravlja-
nju družbene reprodukcije v občini, se delavci
v zvezi sindikatov zavzemajo zlasti:
— za krepitev odgovornosti delavcev za raz-
voj družbenih proizvajalnih sil, za smotrno go-
spodarjenje z družbenimi sredstvi in za večjo
produktivnost dela;
— za izražanje, usklajevanje in uveljavljanje
interesov in samoupravnih pravic ter dolžnosti
delavcev na vseh področjih družbenega dela in
življenja;
— za večje znanje in usposobljenost delav-
cev za opravljanje poklicnega dela;
— za zagotavljanje enakopravnosti delavcev
pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju
ter delitvi dohodka in pri določanju skupnih
meril za delitev po delu ter njegovih rezultatih;
— za uspešno delovanje samoupravnih orga-
nov;
— za samoupravno povezovanje in združe-
vanje dela in sredstev, razvijanje dohodkovnih
odnosov, družbenega planiranja in svobodne
menjave dela;
— za uveljavljanje družbenega dogovarjanja
in samoupravnega sporazumevanja kot temelj-
ne metode in sredstva samoupravnega urejanja
odnosov, oblikovanja in uresničevanja skupne
politike gospodarskega in socialnega razvoja
ter usklajevanja skupnih interesov delovnih
ljudi in njihovih samoupravnih organizacjij ter
skupnosti;
— za usklajevanje interesov in potreb delav-
cev, občanov ter za razvijanje družbenoeko-
nomskih odnosov in samoupravljanja v krajev-
nih skupnostih in samoupravnih interesnih
skupnostih ter drugih oblikah samoupravnega
organiziranja;
— za krepitev razredne zavesti ter idejnopo-
litične in akcijske enotnosti delavskega razreda
in vseh delovnih ljudi;
— za uresničevanje interesov delavskega ra-
zreda v kadrovski politiki;
— za varstvo samoupravnih pravic delav-
cev;
— za zagotavljanje socialne varnosti in za
razvoj življenjskega in družbenega standarda
delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev soli-
darnosti;
ST. 25
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ
STRAN 125
— za humanizacijo dela in izboljšanje delov-
nih razmer;
— za takšne politične razmere, da lahko de-
lavci v procesu sprejemanja samoupravnih in
političnih odločitev izražajo in uveljavljajo sta-
lišča svojega okolja.
Zveza socialistične mladine je družbenopoli-
tična organizacija mladih in njihovih organiza-
cij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v gradi-
tvi samoupravne socialistične družbe in za do-
seganje idejnopolitične ter akcijske enotnosti
mlade generacije. Zveza socialistične mladine
in njeni kolektivni člani, ki združujejo mlade,
se zavzemajo za marksistični svetovni nazor, za
uresničevanje programskih ciljev, opredeljenih
v nalogah Zveze komunistov Jugoslavije, ki da-
jejo osnovo za družbeno aktivnost mlade gene-
racije. Zveza socialistične mladine se zavzema,
da mladina skupaj z delovnimi ljudmi s svojo
udeležbo v ustvarjanju duhovnih vrednot in z
aktivnim sodelovanjem v družbenopolitičnem
življenju razvija socialistične družbene odnose,
zasnovane na oblasti delavskega razreda in sa-
moupravljanju.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne
vojne kot posebna družbenopolitična organiza-
cija aktivnih borcev za socialistično samoupra-
vljanje deluje v okviru enotne fronte organizi-
ranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in
intenzivnejše angažiranje vseh borcev narod-
noosvobodilne vojne in njenih organizacij sku-
paj z mlado generacijo v boju delavskega ra-
zreda delovnih ljudi in občanov za utrjevanje
in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične
revolucije in socialistične samoupravne gradi-
tve.
Druge družbene organizacije, društva in
združenja v občini delujejo pri uresničevanju
ciljev revolucije, samoupravnega razvoja naše
družbe v okviru svojih programov dela oprede-
ljene z nalogami socialistične zveze delovnega
ljudstva.
Materialne in druge možnosti za uresničeva-
nje ustavnih funkcij družbenopolitičnih orga-
nizacij v občini zagotavlja v mejah pravic in
dolžnosti.
Ta del statuta izraža temeljna načela sociali-
stične samoupravne družbe in njenega napred-
ka ter je podlaga in smer za razlago statuta in
odlokov, kakor tudi za delovanje vseh in vsa-
kogar.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Ormož (v nadaljevanju občina) je sa-
moupravna in temeljna družbenopolitična
skupnost, ki temelji na samoupravljanju in
oblasti delavskega razreda in vseh delovnih
ljudi.
V občini delovni ljudje in občani uresničuje-
jo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in
delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo
in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo po-
trebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo
druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov,
pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni
ljudje in občani, organizirani v temeljne in dru-
ge organizacije združenega dela, v krajevne
skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in
druge temeljne samoupravne organizacije in
skupnosti in v druge oblike samoupravnega
združevanja, v družbenopolitične organizacije,
s samoupravnim sporazumevanjem in družbe-
nim dogovarjanjem ter v delegacijah in po de-
legatih v občinski skupščini ter v drugih orga-
nih samoupravljanja.
2. člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo
funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skup-
ne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo
uresničujejo v republiki oziroma federaciji.
Delovni ljudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in dru-
ge pogoje za življenje in delo; spremljajo,
usmerjajo in usklajujejo gospodarski in druž-
beni razvoj; določajo, usklajujejo in uresniču-
jejo svoje sku'pne interese in solidarno zadovo-
ljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, te-
lesnokullurne in druge skupne potrebe; ureja-
jo medsebojne odnose; zagotavljajo in organi-
zirajo opravljanje zadev skupnega pomena za
delovne ljudi in občane ter splošnega družbe-
nega pomena in v ta namen ustanavljajo skup-
ne organe družbenega samoupravljanja ter or-
gane oblasti; zagotavljajo neposredno izvrše-
vanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojno-
sti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagota-
vljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svobo-
ščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in obča-
nov; zagotavljajo uresničevanje enakopravno-
sti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost
ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzor-
stvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo lju-
di jii premoženja, medsebojno poravnavanje
sporov ter organizirajo in uresničujejo družbe-
no samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko
obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za
splošni ljudski odpor ter urejajo druga vpraša-
nja s teh področij;
— skrbijo za urejanje naselij in drugega
prostora; skrbijo za varstvo človekovega oko-
lja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje
zemljišč in stvari v splošni rabi;
— z ustanavljanjem in organiziranjem ko-
munalnih organizacij in služb in z gradnjo ko-
munalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje
življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov
na teh področjih;
— zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere,
otroka in družine; za varstvo občanov, ki niso
zmožni skrbeti zase; skrbijo za varstvo voja-
ških, delovnih in drugih invalidov, borcev in
žrtev fašističnega nasilja: za zdravstveno var-
stvo ter socialno varstvo delovnih ljudi;
— načrtujejo in po načelih vzajemnosti in
solidarnosti zagotavljajo razvoj ■ stanovanjske
graditve; sprejemajo odločitve o urbanistični
dokumentaciji; zagotavljajo smotrno izkorišča-
nje stavbnega zemljišča in povezujejo vse de-
javnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj;
posvečajo posebno skrb stanovanjskim proble-
mom občanov in družin, ki so po ustavi in za-
konu deležne posebne družbene pomoči;
— razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje
mladine in izobraževanje odraslih; skrbij6 za
ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnopro-
svetnih organizacij in društev; skrbijo za var-
stvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih
spomenikov ter spominskih obeležij;
— oblikujejo kadrovsko politiko in zagota-
vljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko
zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladi-
ne;
— uresničujejo sodelovanje z drugimi obči-
nami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
— sodelujejo z ustreznimi tujimi in medna-
rodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi
skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zuna-
nje politike Socialistične federativne republike
Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3. člen
Ob sprejemu tega statuta obsega območje
občine, ki je določeno z zakonom, naselja, ki
so razporejena po krajevnih skupnostih, kot
sledi:
A) KRAJEVNA SKUPNOST IVANJKOVCI
1. Cerovec Stanka Vraza
2. Dobrovščak
3. Hujbar
4. Ivanjkovci
5. Lahonci
6. Libanja
7. Mali Brebrovnik
8. Mihalovci      •
9. Pavlovski vrh
10. Runeč
1!. Stanovno
12. Strezetina
13. Veličane
14. Zerovinci
15. Žvab
B) KRAJEVNA SKUPNOST KOG
1. Gomila pri Kogu
2. Jastrebci
3. Kog
4. Lačaves
5. Vitan
6. Vodranci
C) KRAJEVNA SKUPNOST MIKLAVŽ PRI
ORMOZU
1. Hermanci
2. Kajžar
3. Krčevina
4. Miklavž pri Ormožu
5. Veliki Brebrovnik
6. Vinski vrh
7. Vuzmetinci
8. Zasavci
D) KRAJEVNA SKUPNOST 0RM02
1. Dobrava
2. Frankovci
3. Hardek
4. Huhi pri Ormožu
5. Lešnica
6. Lešniški vrh
7. Litmerk
8. Loperšice
9. Ormož (mesto)
10. Pavlovci
11. Pušenci
12. Spodnji Ključarovci
E) KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI   ^
1. Bresnica
2. Cvetkovci
3. Osluševci
4. Podgorci
5. Predava
6. Ritmerk
7. Strjanci
F) KRAJEVNA SKUPNOST SREDIŠČE OB
DRAVI
1. Godeninci
2. Grabe
3. Obrez
4. Središče ob Dravi
5. Šalovci
G) KRAJEVNA SKUPNOST TOMAZ PRI
ORMOŽU
1. Bratonečice
2. Gornji Ključarovci
3. Gradišče pri Ormožu
4. Hranjigovci
5. Koračice
6. Mala vas pri Ormožu
7. Mezgovci
8. Pršetinci
9. Rakovci
10. Rucmanci
II  Savci
12. Sejanci
13. Senčak
14. Senik
15. Tomaž pri Ormožu
16. Trnovci
I'-. Zagorje
H) KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA M
DEUA
1. Drakšl
2. HajndI
3. Lunovec
4. Mihovci pri Veliki Nedelji
5. Senešci
6. Sodinci
7. Strmec pri Ormožu
8. Šardinje
9. Trgov išče
10. Velika Nedelja *
11. Vičanci
STRAN /26
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 25
4. člen
Vsak državljan Socialistične federativne re-
publike Jugoslavije, ki ima stalno prebivališče
v občini, je njen občan ter ima v njej pravice in
dolžnosti, ki so z ustavo, zakoni in tem statu-
tom določene kot pravice in dolžnosti občana.
5. člen
Oh^iiiNK.) skupščina Ormož (v nadaljnjem
besedilu: občinska skupščina) lahko podeljuje
priznanja občine zaslužnim posameznikom, sa-
moupra\nim organizacijam in skupnostim,
družbenopolitičnim ter družbenim organizaci-
jam, društvom in enotam oziroma organizaci-
jam narodnoosvobodilne borbe in partizanskih
odredov Jugoslavije.
Priznanja občine so:
— naziv častnega občana občine Ormož,
— plakete Ormoža,
— domicil.
Občinska skupščina lahko z odlokom po-
drobneje uredi podelitev priznanj, lahko pa
uvede tudi druga priznanja.
6. člen
Naziv častnega občana občine Ormož se lah-
ko podeli državljanom Socialistične federati-
vne republike Jugoslavije, ki niso občani obči-
ne O-mož, imajo pa posebne zasluge za napre-
d' . socialističnega razvoja občine Ormož ali
posebne zasluge na področju znanosti, kulture,
gospodarskih dejavnosti, utrjevanja miru in
povečanja blagostanja na svetu.
III. TEMEUI DRUŽBENOPOLITIČNEGA
SISTEMA V OBČINI
7. člen
Delovni ljudje uresničujejo oblast in upra-
vljajo druge družbene zadeve z odločanjem na
zborih, z referendumom in drugimi oblikami
osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah
združenega dela in krajevnih skupnostih, sa
moupravnih interesnih skupnostih in v drugih
samoupravnih organizacijah in skupnostih, po
delegatih v organih upravljanja teh organizacij
in skupnosti, s samoupravnim sporazumeva-
njem in družbenim dogovarjanjem, po delega-
cijah in delegatih v skupščinah družbenopoliti-
čnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nad-
zorstvom dela organov, odgovornih skupšči-
nam. Pri tem postopajo po določbah ustave
Socialistične federativne republike-Jugoslavije,
Socialistične republike Slovenije ter zakonu o
združenem delu.
1. Organizacija in samoupravljanje v krajevni
skupnosti
8. člen
Delovni ljudje in občani v naselju, več nase-
ljih ali v delu občine imajo pravico in dolžnost,
da se samoupravno organizirajo v krajevno
skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi
samoupravnimi skupnostmi in organizacijami
ter neposredno zadovoljujejo svoje skupne po-
trebe in interese.
9. člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni lju-
dje in občani v krajevni skupnosti zadovoljuje-
jo in uresničujejo:
— na svojih zborih,
— v krajevnih organizacijah socialistične
zaveze delovnega ljudstva in drugih družbeno-
političnih organizacijah,
— v društvih,
— v skupnostih potrošnikov in uporabnikov
določenih dobrin in storitev,
— na zborih stanovalcev,
— v hišnih svetih,
— z referendumom,
— s samoupravnimi sporazumi in družbeni-
mi dogovori.
— v delegaciji in po delegatih v organizaci-
jah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti
ali zadeve posebnega družbenega pomena,
— v samoupravnih interesnih skupnostih in
v občini ter v širših družbenopolitičnih skup-
nostih.
Izvrševanje določenih skupnih potreb in in-
teresov pa poverjajo organom in delovnim te-
lesom krajevne skupnosti.
10. člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
-— če je območje, na katerem je interes za
ustanovitev krajevne skupnosti geografsko za-
okroženo (eno ali več naselij, ki gravirajo k
skupnemu gospodarskemu, kulturnemu in pro-
metnemu središču);
— obstoj ali možnost za oblikvoanje kultur-
nega, vzgojnoizobraževalnega in teritorialnega
središča;
— število prebivalcev, ki omogoča organiza-
cijo in delovanje samoupravnih organov v kra-
jevni skupnosti;
— možnost organiziranja in delovanja splo-
šne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
11. člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne
skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti
ali priključitev dela krajevne skupnosti k dru-
gim krajevni skupnosti lahko dajo:
— zbori delovnih ljudi in občanov krajev-
nih skupnosti,
— skupščina krajevne skupnosti,
— krajevna organizacija socialistične zveze
delovnega ljudstva.
Pobudo za razdružitev krajevnih skupnosti,
izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključi-
tev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni
skupnosti morajo podati delovni ljudje in ob-
čani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se
želi združiti ali razdružitia. Pobudo za priklju-
čitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo
podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste
krajevne skupnosti, h kateri se namerava pri-
ključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija socialistične zveze de-
lovnega ljudstva ob pobudi iz 2. odstavka tega
člena izvede na teh območjih javno razpravo.
O zadevah iz 1. oziroma 2. odstavka tega čle-
na odločajo delovni ljudje in občani z referen-
dumom.
12. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki je pra-
vni izraz skupno dogovorjene politike delovnih
ljudi in občanov glede usmerjanja odnosov, ki
so pomembni za uveljavljanje družbenega sa-
moupravljanja in delo v krajevni skupnosti.
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi
svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni
organizaciji socialistične zveze delovnega ljud-
stva, ki organizira in vodi o njem javno razpra-
vo. Na podlagi pripomb in predlogov, danih v
javni razpravi, svet krajevne skupnosti pripravi
predlog statuta. Statut sprejme skupščina kra-
jevne skupnosti z dvotretjinsko večino vseh de-
legatov.
13. člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določe-
nih skupnih potreb in interesov ter za opravlja-
nje nalog delovni ljudje in občani v krajevni
skupnosti s samoupravnim sporazumom na
podlagi programa in plana razvoja krajevne
skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti
oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki
jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali
pridobijo na drug način:
— z delom aohodka, ki ga za zadovoljeva-
nje skupnih potreb v krajevni skupnosti name-
nijo delavci temeljnih organizacij združenega
dela z območja krajevne skupnosti in temeljne
organizacije združenega dela, katerih delavci
živijo na območju te krajevne skupnosti;
— s sredstvi, ki se na podlagi družbenega
plana občine, programov in planov samou-
pravnih interesnih skupnosti in organizacij
združenega dela določijo za uresničevanje pro-
grama krajevne skupnosti in za zadovoljevanje
komunalnih, socialnih in drugih potreb delov-
nih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
— z delom davkov, taks in drugih davščin,
zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih
občina odstopi kVajevni skupnosti za uresniče-
vanje njenih nalog v skladu s plani in programi
razvoja krajevne skupnosti in občine;
— z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna ob-
čine;
— s prostovoljno združenimi sredstvi druž-
benopolitičnih in drugih družbenih organizacij
ter društev v krajevni skupnosti;
— z drugimi sredstvi.
14. člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja material-
nih in drugih pogojev za svoje življenje in delo
se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih
skupnostih povezujejo v skupnost krajevnih
skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi
ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo skupne
interese.
Skupnost krajevnih skupnsoti lahko oblikuje
skupne organe za opravljanje stalnih ali občas-
nih skupnih nalog.
15. člen
Krajevna skupnost oblikuje delegacijo za
zbor krajevnih skupnosti skupščine občine in
delegacije za skupščine samoupravnih interes-
nih skupnosti. Delegacije sodelujejo s skupšči-
no krajevne skupnosti, s svetom skupščine kra-
jevne skupnosti ter z drugimi organi in organi-
zacijami v krajevni skupnosti in delegacijami v
sosednjih krajevnih skupnostih, temeljnih or-
ganizacijah združenega dela in samoupravnih
interesnih skupnostih, da bi mogle celovito iz-
ražati interese in potrebe dslovnih ljudi in ob-
čanov krajevne skupnosti pri oblikovanju sta-
lišč za delo delegatov v skupščini občine in
skupščinah samoupravnih interesnih skupno-
sti.
2. Organiziranje in samoupravljanje v samou-
pravnih interesnih skupnostih
16. člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih
potreb ter za uresničevanje skupnih interesov
na področju vzgoje in izobraževnaja, znanosti,
kulture, zdravstva in socialnega varstva ustana-
vljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani
po načelih vzajemnosti in solidarnosti v krajev-
nih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela, drugih samou-
pravnih organizacijah in skupnostih, delavci in
delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini ob-
čanov, skupaj z delavci organizacij združenega
dela, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne
interesna skupnosti, v katerih uresničujejo:
— svobodno jnenjavo dela;
— enakopravno in sporazumno odločanje
pri opravljanju teh dejavnosti v skladu s skup-
nimi interesi;
— določajo politiko njihovega razvoja;
— združujejo sredstva za delovanje in raz-
voj teh dejavnosti;
— delavci organizacij združenega dela, ki
opravljajo te dejavnosti, pa si tako uresničuje-
jo enak družbenoekonomski položaj, kot ga
imajo delavii v drugih organizacijah združene-
ga dela.
17. člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zade-
ve samoupravne interesne skupnosti posebne-
ga družbenega pomena, se lahko z odlokom
občinske skupščine na podlagi zakona določi
obvezno ustanavljanje samoupravnih interes-
nih skupnosti, načela za njihovo organizacijo
ST. 25
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN »27
in delovanje, načela za medsebojna razmerja
delavcev zainteresiranih delovnih področjih ter
način financiranja dejavnosti po načelih soli-
darnosti in sorazmernosti prispevkov z eko-
nomsko močjo zavezancev.
18. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupno-
sti so organizirane po načelih delegatskega si-
stema.
Z dogovorom o okviru občinske konference
socialistične zveze delovnega ljudstva se določi
ali volijo delovni ljudje in občani v samou-
pravnih organizacijah in skupnostih eno ali
več delegacij za skupščine samoupravnih inte-
resnih skupnosti.
V dogovoru po prejšnjem odstavku se uskla-
di tudi število delegatskih mest, oblikovanje
konference delegacij in skupnih delegacij za
zbore uporabnikov skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti.
19. čleh
Zaradi lažjega vključevanja samoupravnih
interesnih skupnosti v skupščinski sistem so
dolžne skupščine teh skupnosti uskladiti svoje
programe dela s programi dela zborov občin-
ske skupščine.
3. Samoupravno sporazumevanje in družbeno
dogovarjanje
20. člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi de-
lovni ljudje in občani zagotavljajo samoupra-
vno urejanje družbenoekonomskih in drugih
odnosov, ki so širšega skupnega pomena za
udeležence dogovora ali so splošnega pomena.
Družbene dogovore sklenejo zainteresirane'
organizacije združenega dela, zbornice in dru-
ga splošna združenja, samoupravne interesne
skupnsoti, organi družbenopolitičnih skupno-
sti, krajevne skupnosti, sindikati in druge druž-
benopolitične in družbene organizacije.
21. člen
Občina, njeni organi in organizacije so lah-
ko udeleženci samoupravnega sporazuma, ka-
dar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo
v mejah svojih sammoupravnih pravic po na-
čelu enakopravnosti med seboj oziroma s te-
meljnimi organizacijami ali drugimi samou-
pravnimi organizacijami in skupnostmi.
22. člen
Udeleleženec samoupravnega sporazuma je
lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno
ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki
samostojno opravlja poklicno dejavnost, če
združuje svoje delo in sredstva z delom delav-
cev in sredstvi družbene reprodukcije v temelj-
ni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo
in sredstva v druge oblike združevanja dela in
sredstev.
23. člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega spora-
zuma dajejo delavci oziroma drugi delovni lju-
dje neposredno ali po svojih samoupravnih or-
ganizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindi-
katu, drugi družbenopolitični organizaciji, or-
ganih občine ali gospodarski zbornici.
24. člen
Ce občinska skupščina predpiše, da so posa-
mezne samoupravne organizacije in skupnosti
dolžne izvesti postopek za samoupravno spora-,
zumevanje, lahko da predlog za-sklenitev sa-
moupravnega sporazuma vsaka samoupravna
organizacija ali skupnost, na katero se ta ob-
veznost nanaša. Ce v predpisanem roku nobe-
na od samoupravnih organizacij ali skupnosti
ne da predloga za sklenitev samoupravnega
sporazuma, ga lahko da sindikat, skupščina
občine oziroma njen izvršni svet.
25.«'člen
Sprejeti družbeni dogovori oziroma samou-
pravni sporazumi, v katerih je udeleženec ob-
činska skupščina ali njen organ, se objavijo v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Udeleženec družbenega dogovora oziro-
ma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobu-
do za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je
družbeni dogovor oziroma samoupravni spora-
zum, potem ko je veljavno sklenjen, objavljen
v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, če se
podpisniki ne dogovorijo za drug način obja-
ve.
4. Skupčinski sistem
26. člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih
pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizi-
rane udeležbe pri opravljanju funkcij skupšči-
ne družbenopolitične skupnosti oblikujejo de-
lovni ljudje in občani v temeljnih samouprav-
nih organizacijah ter skupnostih in družbeno-
političnih organizacijah svoje delegacije.
27. člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in
skupnostih oblikujejo delegacije:
1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah
združenega dela in v delovnih skupnostih, ki
opravljajo dela skupnega pomena za več te-
meljnih organizacij združenega dela;
2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni
in podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi,
na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj
z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in
delovna sredstva, organizirani v skupnosti in
druge z zakonom določene oblike združevanj;
3. delovni ljudje v delovnih skupnostih dr-
žavnih organov, družbenopolitičnih organiza-
cij in društev ter v drugih delovnih skupnostih,
ki niso organizirane kot organizacije združene-
ga dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in ci-
vilne osebe v službi v oboroženih silah Sociali-
stične federativne republike Jugoslavije, na na-
čin, določen z ustavo iii zakonom;
4. delovni ljudje in občani v krajevnih skup-
nostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah
združenega dela na področju izobraževanja so-
delujejo študenti in učenci srednjih šol pod po-
goji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki
trajno delajo v delu temeljne organizacije zdru-
ženega dela, ki ni na območju občine, kjer je
sedež te organizacije.
28. člen
V temeljni ali drugi organizaciji združenega
dela oziroma delovni skupnosti, ki nima zapo-
slenih več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo
funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V družbenopolitičnih organizacijah opra-
vljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena tele-
sa, določena z njihovimi statuti oziroma z dru-
gimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih or-
ganov, družbenopolitičnih organizacij in dru-
štev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso or-
ganizirane kot organizacije združeneg dela, ka-
kor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe
v službi v oboroženih silah Socialistične fede-
rativne republike Jugoslavtjef FShko oblikujejo
v skladu z zakonom oziroma odlokom občin-
ske skupščine skupno delegacijo.
29. člen
Ce se med mandatno dobo občinske skup-
ščine ustanovi nova temeljna samoupravna or-
ganizacija ali skupnost, se vključi njena dele-
gacija v opravljanje funkcije občinske skupšči-
ne v skladu z zakonom in odlokom.
30. člen
S samoupravnim sporazumom se dve ali več
delovnih skupnosti iz 3. odstavka 28. člena
medsebojno dogovorijo za oblikovanje skupne
delegacije.
Ce sporazuma ne sklenejo, določi občinska
skupščina z odlokom, katere organizacije ozi-
roma skupnosti bodo oblikovale skupno dele-
gacijo.
31. člen
Delegacije ali konferenca delegacij lahko
določi delegate za posamezno sejo ali za dolo-
čene zadeve, ki jih obravnava občinska skup-
ščina.
Delegacija, iz katere je predsednik posamez-
nega zbora občinske skupščine ali njegov na-
mestnik, lahko delegira na posamezno sejo tu-
di druge člane delegacij. V primerih, ko pred-
sednik zbora ni posebej izbran za delegata na
posamezno sejo zbora, predsednik na tej seji
nima pravice glasovanja.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tu-
di za predsednika in podpredsednika občinske
skupščine v primeru skupne seje vseh zborov.
32. člen
Člane delegacij volijo delovni ljudje in obča-
ni temeljnih samoupravnih organizacij in
skupnosti izmed sebe neposredno s tajnim gla-
sovanjem.
Kandidate za člane delegacij temeljnih sa-
moupravnih organizacij in skupnosti predlaga-
jo in določajo delovni ljudje in občani teh or-
ganizacij in skupnosti v organizacijah sociali-
stične zveze delovnega ljudstva oziroma orga-
nizacijah sindikata na kandidacijskih konfe-
rencah.
I*ravica in dolžnost organizacije socialistične
zveze delovnega ljudstva oziroma sindikata je,
da v sodelovanju z drugimi družbenopolitični-
mi organizacijami zagotovi takšen demokrati-
čen kandidacijski postopek, ki bo omogočil de-
lovnim ljudem in občanom, da svobodno izra-
zijo svojo voljo pri predlaganju in določanju
kandidatov.
Sestava delegacije temeljne organizacije
združenega dela in druge skupnosti mora
ustrezati strukturi zaposlenih.
Sestava delegacije krajevne skupnosti mora
ustrezati strukturi prebivalstva in delovnih lju-
di v združenem delu na njenem območju.  «
33. člen
V delegacijo temeljne organizacije združene-
ga dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje,
ki po ustavi in zakonu ne morejo biti člani de-
lavskega sveta ali drugega organa upravljanja.
Mandat članov delegacije traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapore-
doma izvoljen za člana delegacije iste samou-
pravne organizacije oziroma skupnosti v isti
zbor.
34. člen
Delegacije določajo temeljna stališča za delo
delegatov v skupščini in za njihovo sodelova-
nje pri odločanju. Pri tem morajo izhajati iz in-
teresov in smernic svojih temeljnih samouprav-
nih organizacij in skupnosti ter upoštevati tudi
interese drugih samoupravnih organizacij in
skupnosti ter splošne družbene interese in po-
trebe ter materialne možnosti družbe.
35. člen
Delegacija ima pri opravljanju svoje funkci-
je zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
— samostojno ali skupaj z delegacijami dru-
gih samoupravnih organizacij in skupnosti v
skladu s tem statutom in odlokom delegira iz-
med svojih članov delegate v zbore občinske
skupščine;
— obravnava vprašanja, ki zadevajo temelj-
no samoupravno organizacijo oziroma skup-
nost in ki jih obravnavajo in o njih odločajo v
skupščini, zaradi sporazumevanja z drugimi
delegati in določitve stališč v skupščini;
— sodeluje po delegatih v celotnem delu in
odločanju v skupščini;
STRAN 128
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
št; 25
— spremlja delo skupščine in delegatov v
skupščini in obvešča temeljne samoupravne or-
ganizacije oziroma skupnosti o vprašanjih, ki
jih obravnavajo in o njih odločajo v skupščini,
kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in
delegatov drugih samoupravnih organizacij in
skupnosti;
— v skladu s statutom temeljne samoupra-
vne organizacije oziroma skupnosti predlaga
tej organizaciji oziroma skupnosti obravnavo
vprašanj, ki zadevajo zlasti samoupravne skup-
nosti in delovne ljudi v njej, preden odločajo o
njih v skupščini;
— po delegatih daje pobude za obravnava-
nje posameznih vprašanj in predloge za spre-
jem aktov in odločitev skupščine v skladu z za-
konom in tem statutom ter uresničuje druge
pravice, določene v poslovniku skupščine.
Delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve
v odnosih z drugimi samoupravnimi organiza-
cijami in skupnostmi, za katere jo temeljna sa-
moupravna organizacija oziroma s''upnost po-
oblasti s svojim aktom.
36. člen
Delegacija ima v zadevah, o katerih njen de-
legat odloča v skupščini, tudi pravico:
— povabiti na svojo sejo individualni poslo-
vodni ali kolektivni organ svoje samoupravne
organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati
poročila, mnenja ali stališča o zadevi, ki je na
dnevnem redu skupščine;
— dati pobudo ali predlog za sklicanje skup-
ne seje delavskih svetov temeljnih organizacij
združenega dela ali drugih organov samoupra-
vljanja;
— dati pobudo, da se skliče zbor delavcev
oziroma zbor delovnih ljudi in občanov.
37. člen
Delegacija mora obveščati organizacije in
skupnosti, ki jih zastopa, o svojem delu in o
delu delegatov in jim je za svoje delo odgovor-
na.
Za odgovorno delo delegacij skrbijo organi-
zacije socialistične zveze in organizacija sindi-
kata.
Delegacija je dolžna obravnavati vprašanja,
določena s tem statutom ali z drugim splošnim
aktom, ki jih ji predloži v zvezi z delom v skup-
ščini delavski svet oziroma drug ustrezen or-
gan upravljanja temeljne organizacije združe-
nega dela ali druge delovne skupnosti.
Delavski svet oziroma drug ustrezen organ
upravlja temeljne organizacije združenega de-
la, oziroma druge organizacije ali skupnosti je
dolžan obravnavati vprašanja, določena s sta-
tutom ali splošnim aktom, ki mu jih predloži
delegacija, in do njih zavzeti stališča.
Delegacija krajevne skupnosti je dolžna
obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki
jih ji predloži svet krajevne skupnosti. Enako
je tudi svet krajevne skupnosti dolžan obravna-
vati vprašanja, določena s statutom, ki mu jih
predloži delegacija.
38. člen
Delegacija sodeluje z delegacijami drugih sa-
moupravnih organizacij ali skupnosti zaradi
sporazumevanja, urejanja skupnih vprašanj i/
pristojnosti skupščine m drugih skupnih vpra-
šanj.
39. člen
Pn zavzemanju stališč o vprašanjih, o kate-
rih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v
skladu s smernicami svojih samoupravnih or-
ganizacij in skupnosti ter s temeljnimi stališči
delegacij oziroma družbenopolitičnih organi-
zacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s
skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in
potrebami ter materialnimi možnostmi družbe,
vendar so samostojni pri opredeljevanju in gla-
sovanju.
Kadar delegat v zboru občinske skupščine
glasuje oziroma ravna v nasprotju s stališči
svoje delegacije, jo je o tem dolžan obvestiti na
prvi prihodnji seji ter svoje ravnanje obrazloži-
ti.
40. člen
Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati
sprejem odlokov in drugih splošnih aktov, po-
stavljati vprašanja z delovnega področja zbora
oziroma skupščine, predlagati zboru, naj
obravnava predloženo problematiko.
Delegat ima pravico predlagati, naj zbor
obravnava vprašanja, ki zadevajo delo izvršne-
ga sveta in občinskih upravnih organov.
41. člen
Najmanj 10 delegatov ima pravico, da v
skladu s poslovnikom skupščine predlaga izvo-
litev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev
skupščine.
42. člen
Delegat ima pravico zahtevati na seji zbora
pojasnila od posameznih članov izvršnega sve-
ta. Ti so dolžni dati delegatu zahtevano pojas-
nilo.
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima
delegat pravico zahtevati od državnih organov
ter od organizacij združenega dela in drugih
samoupravnih organizacij in skupnosti z ob-
močja občine, v kateri je bil delegiran, podat-
ke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skup-
ščini.
43. člen
Delegat uživa pri opravljanju svojih dolžno-
sti v skupščini imunitetno pravico.
Delegat ne more biti klican na kazensko od-
govornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki
ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, ka-
terega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja
zbora, katerega član je; prav tako se zoper nje-
ga, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti
kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme
biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kazni-
vem dejanju, za katero je predpisana kazen za-
pora na pet let. V takem primeru mora državni
organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti
predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru,
da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziro-
ma naj ostane odločba o odvzemu prostosti v
veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delega-
tu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za
opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitet-
na komisija ustreznega zbora proti poznejši
potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem
prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega po-
stopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne
skupnosti soodloča s skupščino občine, uživajo
delegati te skupščine imuniteto v skladu z dru-
gim odstavkom tega člena. Tudi za tega delega-
ta se smiselno uporabljajo odstavki 3 do 6 tega
člena.
44. člen
Delegati zbora združenega dela, zbora kra-
jevnih skupnosti ter delegati skupščin samou-
pravnih interesnih skupnosti uživajo imunitet-
no pravico od časa, ko so delegirani na sejo
zbora, do časa ko so za naslednjo sejo zbora
delegirani drugi delegati.
Delegati družbenopolitičnega zbora uživajo
imunitetno pravico nepretrgano vso mandatno
obdobje, za katerega so izvoljeni.
45. člen
Delegacija in vsak njen član, kakor tudi de-
legat v skupščini, so lahko odpoklicani.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v i
skupščini se v načelu opravlja na način in po j
postopku za izvolitev delegacij in delegiranje
delegatov v skupščino. ,
Delegacija samoupravne organizacije ali
skupnosti oziroma konferenca delegacij lahko
da izvoljenemu delegatu nezaupnico in predla-
ga odpoklic.
Delegacija in vsak njen član imajo pravico
odstopiti.
Samoupravne organizacije in skupnosti s
svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi
podrobneje določajo pravice, dolžnosti in od-
govornosti za delo delegacij in delegatov ter
pogoje za njihovo delo v skladu z zakonom in
tem statutom.
5. Oblike osebnega izjavljanja v občini
46. člen
Delovni ljudje in občani odločajo z osebnim
izjavljanjem na referendumu, na zborih delav-
cev, na zborih delovnih ljudi in občanov ter z
drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih
določa zakon, ta statut ali samoupravni spora-
zum.
A) Referendum
47. člen
Delovnim ljudem se morajo zaradi izjave z
referendumom pred odločitvijo predložiti
predlogi za:
— spremembo območja občine;
— združitev ali razdelitev občine;
— uvedbo občinskega samoprispevka za ce-
lotno območje občine.
Razen o vprašanjih, določenih z zakonom in
s tem statutom mora občinska skupščina razpi-
sati referendum, kadar to zahteva posamezen
zbor občinske skupščine v zadevah s svojega
delovnega področja, najmanj 1/3 zborov de-
lovnih ljudi in občanov v občini, najmanj 1/3
krajevnih skupnosti z območja občine ali ob-
činski sindikalni svet oziroma občinska konfe-
renca socialistične zveze delovnega ljudstva.
48. člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se
predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene
pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o
njem izjavijo (referendum), in sicer preden ga
sprejme ali o njem odloči ali potem, ko gaje že
sprejela oziroma o njem odločila.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko
skupščino obvezna.
Šest mesecev po referendumu občinska
skupščina ne more izdati odloka ali drugega
akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referendu-
ma.
IV. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V
OBCINI
1. Družbeno planiranje
49. člen
Delavci, delovni ljudje in občani v vseh sa-
moupravnih organizacijah in skupnostih ter v
občini uresničujejo družbeno planiranje kot
pravico in dolžnost v skladu z ustavo in na
podlagi zakona in samoupravnih splošnih ak-
tov.
Z družbenim planom občine se določijo
skupni interesi, cilji in naloge gospodarskega
in družbenega razvoja, ki se nanašajo zlasti:
— na ustvarjanje in zagotavljanje pogojev za
življenje in delo ter za zadovoljevanje material-
nih, socialnih, kulturnih, izobraževalnih,
zdravstvenih in drugih skupnih potreb delov-
nih ljudi in občanov v občini;
— na usmerjanje razvoja komunalnih dejav-
nosti, drobnega gospodarstva, kmetijstva, sta-
novanjske graditve in drugih dejavnosti, ki so
neposrednega pomena za delovne ljudi in ob-
čane v občini;
— na ustvarjanje pogojev za povečanje za-
poslenosti;
— na prostorsko in urbanistično ureditev in
izkoriščanje zemljišča in dobrin v splošni rabi;
ST. 25
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
STRAN 129
— na varstvo in zboljšanje življenjskega
okolja;
— na ljudsko obrambo in družbeno samoza-
ščito.
Z družbenim planom občine se določijo tudi
smernice in okviri za ukrepe ekonomske politi-
ke in druge uk-epe, ki jih občinski organi v
skladu s svojimi pravicami, sprejemajo za za-
gotovitev pogojev za uresničevanje tega plana.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obvezno-
sti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih in-
teresov in ciljev, določenih z družbenimi plani
širših družbenopolitičnih skupnosti.
50. člen
Družbeni plan sprejme občinska skupščina
na predlog svojega izvršnega sveta.
Strokovne službe v samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih ter pristojni upravni organi
občine so odgovorni za pravilnost ter stroko-
vno utemeljenost pripravljenih planskih aktov.
2. Gospodarstvo in družbene dejavnosti
51. člen
Delovni ljudje in občani spremljajo, usmer-
jajo in usklajujejo razvoj gospodarskih in dru-
gih družbenih dejavnosti, spremljajo in analizi-
rajo poslovanje organizacij združenega dela,
jih spodbujajo in podpirajo pri ukrepih za po-
večanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri
uvajanju sodobne tehnologije in boljše organi-
zacije dela.
Delavci v temeljnih in drugih organiacijah
združenega dela so dolžni na podlagi sprejetih
sporazumov in dogovorov o temeljih planov
skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in druž-
benih dejavnosti v občini tudi z združevanjem
dela in sredstev.
52. člen
Delovni ljudje in občani spodbujajo vse
oblike združevanja dela in sredstev družbene
reprodukcije organizacij združenega dela sode-
lovanje pri urejanju medsebojnih razmerij ter
usklajevanje proizvodnje in drugih dejavnosti
v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi
dela, vzpostavljanja razmerij med organizacija-
mi združenega dela materialne proizvodnje in
organizacijami združenega dela, ki opravljajo
družbene dejavnosti, spodbujajo samoupravno
sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter
ustanavljanje samoupravnih interesnih skup-
nosti, v katerih si delavci v združenem delu ter
delovni ljudje in občani v procesu družbenega
dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno
varnost in druge skupne interese ter cilje.
53. člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah
združenega dela v občini, ki se ukvarjajo s pro-
metom blaga in storitvami na debelo oziroma z
izvoznimi in uvoznimi posli ali drugimi zuna-
njetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge
organizacije združenega dela, s katerimi te traj-
no poslujejo, uredijo medsebojne odnose v
tem sodelovanju s samoupravnirn sporazumom
v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujejo z organi-
zacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s pro-
metom blaga in storitev na drobno kot potroš-
niki, organizirani v krajevnih skupnostih ter
drugih samoupravnih sku^^nostih in organiza-
cijah potrošnikov.
54. člen
Delovni ljudje in občani spodbujajo razvoj
storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikova-
nju politike in načrtovanju razvoja malega go-
spodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v ob-
čini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življe-
nje in delo.
55. člen
Delovni ljudje in občani neposredno in po
svojih organizacijah združenega dela krajevnih
skupnostih, samoupravnih interesnih skupno-
stih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih
samoupravnih organizacijah in skupnostih ter
občinski skupščini in njenih organih zagota-
vljajo pogoje za opravljanje tistih gospodar-
skih in družbenih dejavnosti, ki so nujno po-
trebni za njihovo življenje in delo.
Občinska skupščina določi z odlokom, ki te-
melji na zakonu, katere dejavnosti organizacij
združenega dela, ki opravljajo gospodarske in
druge družbene dejavnosti so posebnega druž-
benega pomena in uredi način uresničevanja
posebnega družbenega interesa ter v skladu z
njim način uresničevanja samoupravnih pravic
delavcev.
56. člen
Na področjih komunalnih dejavnosti, ener-
getike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez
in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v
katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga
za usklajevanje dela in potreb in za vrednote-
nje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje
teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb
določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo
sam.oupravne interesne skupnosti, v katerih se
uresničujejo skupni interesi, določeni s samou-
pravnim sporazumom.
V teh samoupravnih interesnih skupnostih
se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in
storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te
dejavnosti, in združujejo sredstva ter določajo
namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje
in način opravljanja teh dejavnosti sprejemajo
in uresničujejo programe dela in razvoja, vpli-
vajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri dolo-
čanju politike cen, uresničujejo druge skupne
interese ter medsebojno urejajo druga razmer-
ja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
57. člen
Delovni ljudje in občani določajo, usklajuje-
jo in uresničujejo svoje skupne interese in soli-
darno zadovoljujejo svoje osebne in skupne
potrebe na področju komunalnih dejavnosti.
Delovni ljudje in občani prek krajevnih
skupnosti ter delavc' organizacij združenega
dela kot uporabniki komunalnih storitev sku-
paj z delavci komunalnih organizacij združene-
ga dela s samoupravnim sporazumom ustano-
vijo komunalno skupnost.
V komunalni skupnosti odločajo o planih
komunalnih dejavnosti o združevanju in upo-
rabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogo-
jih in načinu opravljanja komunalnih dejavno-
sti ter o uresničevanju drugih skupnih intere-
sov na področju komunalnih dejavnosti. Upo-
rabniki in izvajalci komunalnih storitev s sa-
moupravnim sporazumom določijo, katere
skupne zadeve in interese uresničujejo v komu-
nalnih skupnostih in katere v zvezah teh skup-
nosti.
58. člen
Delovni ljudje in občani določajo, usklajuje-
jo in uresničujejo svoje skupne interese ter za-
dovoljujejo skupne in osebne potrebe pri pre-
skrbi z osnovnimi prehrambenimi dobrinami
in drugimi za življenje in delo potrebnimi do-
brinami in storitvami, tako da:
— neposredno ali po svojih samoupravnih
organizacijah in s samoupravnimi sporazumi
in družbenimi dogovori ali na drug, v skladu z
zakonom določen način, uveljavljajo poseben
družbeni interes in določajo način njegovega
uresničevanja;
— kot uporabniki dobrin in storitev nepo-
sredno in po svojih samoupravnih organizaci-
jah in skupnostih lahko skupaj z delavci v or-
ganizacijah združenega dela, ki proizvajajo,
predelujejo in prodajajo dobrine oziroma
opravljajo storitve, ustanovijo samoupravno
interesno skupnost, v kateri uresničujejo s sa-
moupravnim sporazumom določene skupne in-
terese;
— z družbenimi plani zagotavljajo pogoje za
organizirano in kontinuirano preskrbo z dobri-
nami in storitvami:
— se kot uporabniki določenih dobrin in
storitev organizirajo v skupnosti potrošnikov, v
katerih določajo in usklajujejo svoje zahteve in
potrebe po drobinah in storitvah ter dajejo
predloge in predlagajo ukrepe za izboljšanje
preskrbe.
Občinska skupščina lahko v skladu z zako-
nom določi, da so določene dejavnosti ali za-
deve organizacij združenega dela, ki proizvaja-
jo, predelujejo ali prodajajo osnovne prehram-
bene dobrine in druge za življenje in delo ne-
obhodno potrebne storitve posebnega družbe-
nega ppmena in določi način uresničevanja
splošnega družbenega interesa pri opravljanju
teh dejavnosti.
59. člen
Delovni ljudje in občani v občini samostoj-
no rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z
družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazu-
mi in pogodbami po načelih vzajemnosti in so-
lidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva
za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja,
pravice in obveznoti.
Delovni ljudje in občani v občini v okviru
samoupravne stanovanjske skupnosti zagota-
vljajo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in
poslovnih prostorov oziroma predelov mesta.
Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, pre-
nosu, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in
pri združevanju sredstev za te namene uresni-
čujejo delovni ljudje in občani v občini samo-
stojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in
samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim
sporazumevanjem določajo, katere osebne in
skupne potrebe in interese pii graditvi, preno-
vi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji ures-
ničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti
v občini ter katere v širši samoupravni intere-
sni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
Občinska skupščina z odlokom na podlagi
zakona lahko predpiše obveznost organizacij
združenega dela in drugih zavezancev, da iz
dohodka izločijo in združujejo sredstva za gra-
ditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z
nižjimi dohodki pri graditvi, prenovi in upora-
bi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu
z zakonom.
Delovni ljudje in občani v občini načrtujejo
in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter
povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri iz-
gradnji stanovanj.
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo
posebno skrb stanovanjskim potrebam delov-
nih ljudi in občanov, ki so po ustavi in zakonu
deležni posebne družbene pomoči.
60. člen
Delovni ljudje in občani v občini določajo,
usklajujejo in uresničujejo svoje skupne intere-
se in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na
področju vzgoje in izobraževanja, znanosti,
kulture, zdravstva, socialnega varstva in tele-
sne kulture.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in
skupnih potreb po storitvah dejavnosti iz prejš-
njega odstavka delavci in drugi delovni ljudje
neposredno in po svojih organizacijah združe-
nega dela in drugih organizacijah in skupnos-
stih z delavci v organizacijah združenega dela.
ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajem-
nosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne
interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delo-
vni ljudje uresničujejo svobodno menjavo de-
la, enakopravno in sporazumno odločajo o
opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s
skupnimi interesi, določajo politiko razvoja,
obseg pravic in način njihovega uresničevanja,
združujejo sredstva za opravljanje teh dejavno-
sti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo
druge skupne interese pri opravljanju teh de-
javnosti.
.STRAN 130
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 25
DeloN ni ljudje kot neposredni koristniki sto-
ritc\ družbenih deja\nosti in delasci organiza-
cij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti,
s samoupravnim sporazumom odločijo, katere
skupne potrebe in interese uresničujejo v ob-
činskih in katere \ .širših samoupravnih interes-
nih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih
teh skupnosti.
61. člen
DiHoMii ljudje in občani v občini skrbijo, da
se Nzgoinoizohraževalna dejavnost uresničuje v
enotnem \zgojnoizobraže\alnem sistemu, obli-
kujejo skupno politiko na področju vzgoje in
izobraževanja, združujejo sredstva in delo za
oprasijanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti,
vzajemno ir. solidarno izenačujejo materialne
možnosti za \zgojo in izobraževanje in skrbijo
za stalno rast izobrazbene -a\ni delavcev in de-
Jo\nih ljudi, na napredek, za razširitev materi-
alne osnove vzgoje iri" izobraževanja ter za izo-
braževanje in izpopolnjevanje učiteljev in dru-
gih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraže-
vanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavlja-
jo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo dru-
ge skupne interese na področju vzgoje in izo-
braževanja.
62. člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo
skupne interese po raziskovalni dejavnosti,
usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude
za načrtovanje družbenega razvoja občine, so-
delujejo pri oblikovanju politike in programov
raziskovalne dejavnosti v republiki, skrbijo za
informiranost o raziskovalnem delu, pomemb-
nem za razvoj občine, pospešujejo uporabo ra-
ziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo
druge skupne interese po raziskovalni dejavno-
sti.
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za
organizirano in samoupravno zagotavljanje
vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za
oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavno-
sti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih
potreb ter za pospeševanje vseh oblik kultur-
nih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in
varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge
zadeve in uresničujejo druge skupne interese
na področju kulture.
63. člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničuje-
jo pravico do zdravstvenega varstva, združuje-
jo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstve-
nega varstva, z delovnimi ljudmi in občani ob-
čin v okviru regije odločajo in usklajujejo vrste
in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
politike razvoja in pospeševanja zdravstvene
dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdrav-
stvenih organizacij*, opravljajo druge zadeve
ter uresničujejo druge skupne interese na po-
dročju zdravstvenega varstva.
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno
skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu,
odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter za-
gotavljanju za življenje in delo primernih higi-
enskih razmer.
64. člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za
razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za svoj
zdrav telesni razvoj, oblikujejo politiko razvoja
telesne kulture in rekreacije, pospešujejo teles-
nokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih za-
vodih, šolah, organizacijah združenega dela ter
ustanavljanje množičnih telesnokulturnih or-
ganizacij in vključevanje delovnih ljudi in ob-
čanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje teles-
novzgojnih objektov ter opravljajo druge zade-
ve in uresničujejo druge skupne interese na po-
dročju telesne kulture.
65. člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva
otrok delovni ljudje in občani v občini po na-
čelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo
ugodne pogoje za ustanovitev in življenje dru-
žine, za uresničevanje materinstva, telesni in'
duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost
vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in ures-
ničujejo druge skupne interese na področju
družbenega varstva otrok.
66. člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za
razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nu-
denje raznih oblik družbene pomoči osebam,
ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov
za nastanek socialnih problemov, sprejemajo
program razvoja socialnih zavodov in jih usta-
navljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delova-
nje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo
druge skupne interese na področju socialnega
skrbstvau 3:_..   ____________............................
3. Varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne
in invalidov
67. člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo
posebno skrb udeležencem narodnoosvobodil-
ne vojne in članom njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagota-
vljajo sredstva za družbeno pomoč borcem na-
rodnoosvobodilne vojne, borcem za severno
mejo 1912—1918 in ožjim članom njihovih
družin, ki nimajo zadostnih sredstev za preži-
vljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem
tistim borcem in njihovim družinskim članom,
ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli druge-
ga naslova, jim dajejo družbeno pomoč za
zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilita-
cijo invalidov in zaposlovanje borcev ter zago-
tavljajo pomoč otrokom padlih borcev narod-
noosvobodilne vojne, ki niso sposobni za delo.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagota-
vljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev
in invalidov narodnoosvobodilne vojne ter ož-
jih članov njihovih družin.
4. Urejanje prostora in varstva človekovega
okolja
68. člen
Delovni ljudje in občani, organizacije zdru-
ženega dela, občina, krajevne skupnosti in dru-
ge samoupravne organizacije in skupnosti ima-
jo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za
ohranitev in razvoj naravnih in z delom prido-
bljenih vrednot človekovega okolja, z name-
nom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje,
počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da
preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki na-
stajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
69. člen
Delavci, delovni ljudje in občani v samou-
. pravnih organizacijah in skupnostih ter v druž-
benopolitičnih skupnostih opredeljujejo in us-
klajujejo potrebe v zvezi z urejanjem prostora
v sistemu družbenega planiranja. Prostor upo-
rabljajo v skladu z usmeritvatni, ki so določene
v dolgoročnih planih družbenopolitičnih skup-
nosti, v skladu z odločitvami v srednjeročnih
družbenih planih družbenopolitičnih skupno-
sti in v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani v občini preko skla-
da stavbnih zemljišč zadovoljujejo skupne po-
trebe in interese na področju pridobivanja
stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpola-
ganja s stavbnimi zemljišči, njihovo urejanje v
naseljih in na drugih območjih, namenjenih za
kompleksno graditev ter upravljajo z denarni-
mi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in
urejanje stavbnih zemljišč.
Sklad stavbnih zemljišč ustanovi občinska
skupščina praviloma za območje občine kot sa-
mostojni sklad, lahko pa tudi združi delovanje
več skladov. Sklad stavbnih zemljišč se lahko
ustanovi tudi za več občin skupaj.
70. člen
V občini so pod posebnim družbenim var-
stvom posamezna pokrajinska območja in
predmeti narave, značilnosti dežele, rastlinski
in živalski svet, območja, ki so namenjena za
rekreacijo, reke, potoki, jezera in njihova
obrežja, studenci in talna voda ter zrak.
71. člen
Delovni ljudje in občani občine skrbijo za
ohranitev in izboljšanje svojega okolja s tem,
da posvečajo posebno skrb:
— čistoči ozračja,
— tekočim vodam
— varovanju območij vodovodnih zajetij,
— ohranjevanju obdelovalnih površin kljub
povečani urbanizaciji,
— zaščiti obstoječih parkovnih površin in
zelenic in njihovemu povečanju,
— gozdom posebnega pomena,
— ohranitvi redkega rastlinskega in žival-
skega sveta,
— varstvu narave nasploh.
72. člen
Večja naravno zaključena pokrajinska ob-
močja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo
odlikujejo naravne znamenitosti ali pokrajin-
ske lepote, kulturni spomeniki oziroma spome-
niki človekovega dela in ji dajejo poseben zna-
čaj ter ima rekreacijski pomen, lahko občinska
skupščina razglasi za krajinske parke in jih kot
take posebej zavaruje.
Občinska skupščina lahko tudi posebej zava-
ruje naravne in hortikulturne spomenike ter
posamezne rastlinske in živalske vrste, ki so
značilne samo za območje občine kot naravne
znamenitosti.
73. člen
Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoi-
zobraževalne, vzgojne in socialnovarstvene ter
znanstvene ustanove, območja turističnih in
drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov
ter naravnih rezervatov lahko občinska skup-
ščina določi kot posebno zavarovana pred hru-
pom in tudi lahko določi z odlokom predvide-
ne ukrepe.
74. člen
Pri določanju politike urbanizacije in pro-
storskega urejanja občinska skupščina z urba-
nističnim.i programi, urbanističnimi načrti, za-
zidalnimi načrti in urbanističnimi redi daje po-
seben poudarek varstvu okolja. Pri tem upošte-
va človekove biološke, kulturne, gospodarske
in druge potrebe in družbene koristi.
75. člen
Neposredna skrb za varstvo voda in površin
izvajajo pooblaščene organizacije in skupnosti.
76. člen
Da bi ohranjali in izboljševali človekovo
okolje, občinska skupščina in njeni organi so-
delujejo s sosednjimi občinami in republiškimi
organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in
nalogah na tem področju, pospešujejo ustrezne
oblike družbene in samoupravne organizirano-
sti, skrbi za uspešno delovanje ustreznih samo-
upravnih interesnih skupnosti, komunalnih
služb, nadzornih služb in raziskovalnih skup-
nosti ter spodbujajo samoupravno sporazume-
vanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in
naložbah za preprečevanje, zmanjševanje ali
odpravljanje onesnaževanja človekovega oko-
lja.
5. Kadrovska politika in zaposlovanje
77. člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in dru-
gih organizacijah združenega dela, krajevnih
skupnostih, samoupravnih interesnih skupno-
stih, družbenopolitičnih organizacijah in dru-
gih samoupravnih organizacijah in skupnostih
ŠT. 25
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 131
so nosilci kadrovske politike v občini in usmer-
jajo kadrovanje v skladu z načelom demokrati-
čne samoupravne kadrovske politike in v skla-
du s plani.
78. člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v
družbenopolitičnih organizacijah, posebno.v
socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindi-
katih oblikujejo, usmerjajo in spremljajo ures-
ničevanje kadrovske politike, predvsem pa
usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje
delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v
organizacijah združenega dela in drugih samo-
upravnih organizacijah in skupnostih ter za
nosilce družbenih funkcij.
79. člen
Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih
načel in ciljev kadrovske politike delovni lju-
dje in občani v občini in republiki z družbeni-
mi dogovori in samoupravnimi sporazumi ure-
jajo in usklajujejo družbenoekonomska in dru-
ga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in
izvajanju kadrovske politike.
80. člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvaja-
jo politiko zaposlovanja v organizacijah zdru-
ženega dela in drugih samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih, v samoupravni interesni
skupnosti za zaposlovanje ter v občini.
Delovni ljudje in občani oblikujejo politiko
zaposlovanja z družbenimi dogovori in samou-
pravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
81. člen
Delovni ljudje v združenem delu in tisti, ka-
terih dopolnilno delo uporabljajo delovni lju-
dje, ki samostojno opravljajo dejavnost z oseb-
nim delom z delovnimi sredstvi v. lasti obča-
nov, oziroma delovni ljudje, katerih dopolnil-
no delo uporabljajo druge osebe, se združujejo
v samoupravno interesno skupnost za zaposlo-
vanje, v kateri po načelih vzajemnosti in soli-
darnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč,
potrebno za uresničevanje pravice do dela ozi-
roma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve
ter zavarovanje v primeru brezposelnosti v
skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
6. Sredstva za skupne in splošne potrebe
82. člen
Delavci v temeljnih organizacijah in delov-
nih skupnostih, delovni ljudje in občani ures-
ničujejo svobodno menjavo dela na osnovi sa-
moupravno ugotovljenih osebnih in skupnih
potreb in interesov, dohodkovnih možnosti ter
tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, samou-
pravnimi sporazumi med izvajalci storitev,
programov storitev ali dejavnosti oziroma pro-
izvajalci proizvodov in uporabniki teh storitev
in v ta namen združujejo delo in sredstva, s
tem tudi zagotavljajo povečanje nove vrednosti
v materialni proizvodnji, povečanje produktiv-
nosti dela in razvoj družbe v celoti.
V skladu z naravo in posebnimi dejavnostmi
uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne od-
nose v svobodni menjavi dela s samoupravnim
sporazumevanjem. Upoštevajoč ekonomske
zakonitosti blagovne proizvodnje, ki vplivajo
na ustvarjanje vrednosti in dohodka v materi-
alni proizvodnji, sporazumno določajo družbe-
noekonomske osnove za vrednotenje rezulta-
tov dela. S tem uresničujejo tak način menjave
vrednosti in rezultatov združenega dela, ki
ustreza doseženi razvojni stopnji družbene
produktivnosti dela.
83. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih po-
treb, ki se financirajo iz proračuna občine, pri-
spevajo delovni ljudje in občani sredstva s tem,
da plačujejo občini iz dohodka temeljnih orga-
nizacij združenega dela in iz svojih osebnih do-
hodkov, iz drugih dohodkov ter od premože-
nja davke, takse in druge davščine.
84. člen
Sredstva proračuna občine se uporabljajo za
financiranje organov občine in za financiranje
drugih splošnih družbenih potreb, določenih z
zakonorn, tem statutom ali odlokom občinske
skupščine.
Sredstva proračuna občine se uporabljajo
tudi za financiranje dejavnosti krajevnih skup-
nosti, in sicer za tiste naloge, ki jih je občina
prenesla na krajevno skupnost.
Sredstva proračuna občine se lahko upora-
bljajo tudi za financiranje drugih nalog krajev-
nih skupnosti v skladu s plani in programi raz-
voja krajevnih skupnosti in občine.
85. člen
Občina lahko razpisuje javno posojilo.
Javno posojilo razpiše občinska skupščina z
odlokom.
Odlok, s katerim se razpiše javno posojilo,
določa zlasti:
1. namen, za katerega se posojilo razpisuje;
2. skupne znesek posojila;
3. kdo je lahko vpisnik;
4. obresno mero;
5. roke in način odplačevanja posojila ter
druge potrebne pogoje.
86. člen
Da bi se delovni ljudje in občani lahko odlo-
čali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih
in splošnih družbenih potreb, se predlogi za
določanje teh obveznosti praviloma istočasno
in enkrat na leto dajejo delovnih ljudem in ob-
čanom, da se o njih izrečejo.
87. člen
Organi in organizacije, ki se jim sredstva za
delo zagotavljajo iz občinskega proračuna, so
dolžni občinski skupščini predložiti svoj pro-
gram dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obse-
gu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih
okoliščinah, ki so pomembne za določanje viši-
ne sredstev.
V. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
88. člen
Delovni ljudje in občani pripravljajo splo-
šno ljudsko obrambo ter uresničujejo in razvi-
jajo družbeno samozaščito za zaščito in varo-
vanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in
občanov, pravic in svoboščin človeka in obča-
na, za zaščito vrednot samoupravne socialisti-
čne družbe ter nadaljnjega družbenega razvoja
pred:
— oboroženo agresijo in agresivnimi napa-
di, grožnjami in pritiski katerekoli vrste;
— izpodkopavanjem samoupravnih odno-
sov, kršenjem predpisov in samoupravnih
splošnih aktov ter odločitev samoupravnih in
drugih organov in pred drugimi napadi na sa-
moupravne pravice delovnih ljudi;
— psihološko-propagandnim, obveščeval-
nim, subverzivnim in drugim protisocialisti-
čnim in protisamoupravnim delovanjem zuna-
njih in notranjih sovražnikov;
— iiezakonitim prisvajanjem in uničevanjem
ter zlorabo družbenega premoženja in pred
drugimi oblikami ogrožanja, napada ali spod-
kopavanja družbenoekonomskega in politične-
ga sistema;
— kršitvami javnega reda in miru;
— fizičnimi in psihofizičnimi pritiski na de-
lovne ljudi in občane in pred drugimi odlikami
ogrožanja njihovih pravic in svoboščin ter nji-
hove osebne in premoženjske varnosti;
— nesrečami pri delu, požari, prometnimi
nesrečami ter pred posledicami naravnih in
drugih nesreč;
— onesnaževanjem človekovega okolja;
— odkrivanjem podatkov, ki pomenijo dr-
žavno, vojaško uradno ali poslovno tajnost in
pred drugimi oblikami ter vrstami sovražnih
ali družbeno škodljivih pojavov in dejanj.
Pri tem se organizirajo in ravnajo po zveznih
in republiških zakonih s tega področja.
89. člen
Občina organizira in pripravlja obrambo
pred agresijo, preprečevanje sovražnih in druž-
beno škodljivih pojavov in dejanj, zaščito in re-
ševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter pre-
prečevanje in odpravljanje izradnih razmer. V
ta namen usmerja in usklajuje obrambne pri-
prave in družbeno samozaščitno delovanje de-
lovnih ljudi in občanov, samoupravnih organi-
zacij in skupnosti, usmerja organiziranje in
usposabljanje narodne zaščite, organizira in
pripravlja teritorialno obrambo in civilno za-
ščito ter določa svoje obrambne in varnostne
načrte.
Ob naravnih in drugih nesrečah sprejme ob-
čina ukrepe za zaščito in reševanje ljudi ter ma-
terialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali
drugih nevarnosti ukrepa za njihovo odpravlja
nje, v vojni pa organizira in vodi splošni ljud-
ski odpor na svojem območju.
90. člen
Pravica in dolžnost občine na področju splo-
šne ljudske obrambe in družbene samozaščite-
izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska
skupščina in njen svet za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito, komite za
splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza-
ščito, pokrajinski odbor, pokrajinski komite za
splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza-
ščito, izvršni svet, štab za teritorialno obrambo
in štab za civilno zaščito, upravni organ, pristo-
jen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravni
organi ter organi za notranje zadeve.
Obrambni in varnostni načrt občine sprej-
meta sveta za splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito občinske skupščine in
občinski komite za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito.
VI. OBČINSKA SKUPŠČINA
1. Položaj in pristojnosti
91. člen
Občinska skupščina je organ družbenega sa-
moupravljanja in najvišji organ oblasti v okvi-
ru pravic in dolžnosti občine Ormož.
Občinska skupščina uresničuje svoje pravice
ter dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in te-
ga statuta.
92. člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in
dolžnosti:
— določa politiko družbenoekonomskega,
socialnega in prostorskega razvoja, razvijanja
in poglabljanja socialističnih samoupravnih
odnosov ter krepitve obrambne sposobnosti in
družbene samozaščite;
— odloča o temeljnih vprašanjih na vseh po-
dročjih družbenega življenja in sprejema ustre-
zne predpise in druge splošne akte ter daje nji-
hovo obvezno razlago;
— skrbi za izvajanje določene politike ter
sprejetih odločitev, predpisov in drugih sploš-
nih aktov;
— določa politiko izvrševanja predpisov in
drugih splošnih aktov ter obveznosti organiza-
cij in organov v zvezi z njihovim izvrševanjem,
obravnava stanje in splošne probleme ustavno-
sti in zakonitosti ter organizira in opravlja
družbeno nadzorstvo;
— daje pobude za sklepanje in sodeluje pri
sprejemanju družbenih dogovorov in samou-
pravnih sporazumov;
— določa organizacijo in pristojnosti orga-
nov občine ter izvršuje politično nadzorstvo
nad njihovim delom;
STRAN 132
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 25
— sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi
skupnostmi ter drugimi organizacijami in
skupnostmi;
— voli, imenuje in razrešuje določene funk-
cionarje m druge osebe, za katere je tako dolo-
čeno z zakonom ali drugim predpisom.
93. člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti pri opra-
vljanju družbenega nadzorstva občinska skup-
ščina obravnava splošna vprašanja glede izva-
janja politike in zakonitih predpisov ter aktov
glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in de-
litve dohodka, kakor tudi glede načina uresni-
čevanja pravic in dolžnosti državnih organov,
organizacij združenega dela in samoupravnih
organizacij ter skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nad-
zorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in
organi samoupravne kontrola v organizacijah
združenega dela in drugih samoupravnih orga-
nizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje
odgovornosti in socialističnih norm pri samou-
pravljanju, poslovanju ter pri razpolaganju z
družbenim premoženjem.
Z družbenim nadzorstvom se ne smejo ome-
jevati z ustavo, zakonom ali statutom določene
jravice organov, organizacij, skupnosti in de-
ovnih ljudi in tudi ne kršiti njihove pravice in
na zakonu temelječi interesi.
2. Sestava
94. člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
— zbor združenega dela kot zbor delegatov
delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organi-
zacijah združenega dela ter drugih samouprav-
nih organizacijah in skupnostih;
— zbor krajevnih skupnosti kot zbor delega-
tov delovnih ljudi in občanov v krajevnih
skupnostih na obmčju občine in
— družbenopolitični zbor kot zbor delega-
tov delavcev, delovnih lj'udi in občanov, orga-
niziranih v družbenopolitičnih organizacijah v
občini.
95. člen
Zbor združenega dela sestavlja 35 delegatov
delovnih ljudi v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela ter drugih samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih s področja gospodarstva,
delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti
z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev,
s katerimi združujejo svoje delo in delovna
sredstva, delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in
podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi v za-
sebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo
svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi v
temeljnih organizacijah združenega dela in
drugih samoupravnih organizacijah s področja
vzgojnovarstvene in kulturne dejavnosti, de-
lovnih ljudi v temeljnih organizacijah združe-
nega dela in drugih samoupravnih organizaci-
jah in skupnostih s področja socialnovarstvene
dejavnosti, delovnih ljudi v delovnih skupno-
stih državnih organov, družbenopolitičnih in
družbenih organizacij in društev ter skupnosti,
ki niso organizirane kot temeljne organizacije
združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 24 dele-
gatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih
skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 20 delega-
tov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v
družbenopolitičnih organizacijah.
Način delegiranja in zastopanje v zborih ob-
činske skupščine določi le-ta z odlokom.
3. Pristojnosti in delo zborov
96. člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine
opravljajo zbor združenega dela, zbor krajev-
nih skupnosti in družbenopolitični zbor enako-
pravno oziroma na skupni seji ali posamezni
zbor samostojno.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske
skupščine enakopravno obravnavajo in o njih
odločajo v skladu z zakonom in statutom pri-
stojni zbori občinske skupščine s pristojno
skupščino samoupravnih interesnih skupnosti.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske
skupščine lahko opravljajo njena delovna tele-
sa, kadar jih skupščina za to psebej pooblasti.
4
97. člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sode-
luje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomemb-
na za delavce in druge delovne ljudi v združe-
nem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma
sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so po-
membna za delovne ljudi in občane v krajev-
nih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odloča-
nju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in var-
stva z ustavo določenega socialističnega samo-
upravnega sistema.
98. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skup-
nosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
— volijo delegate za zvezni zbor skupščine
Socialistične federativne republike Jugoslavi-
je;
— volijo člane predsedstva Socialistične re
publike Slovenije;
— volijo in odpokličejo skupino delegatov
za zbor občin skupščine Socialistične republike
Slovenije iz občine;
— odločajo o pobratenju z drugimi občina-
mi;
— odločajo o podelitvi priznanj in nagrad
občine;
— sprejemajo poslovnik o delu občinske
skupščine;
— odločajo o vključitvi občine v skupnost
občin in o sodelovanju z drugimi občinami v
domovini in tujini;
— lahko obravnavajo poročila o delu in po-
litiki institucij, ki opravljajo dejavnost poseb-
nega družbenega pomena za občino;
— opravljajo druge zadeve, če tako določa
zakon, ta statut ali poslovnik občinske skupšči-
ne.
99. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skup-
nosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
a) spremljajo in usmerjajo:
— izvajanje politike družbenega, ekonom-
skega in socialnega razvoja;
— razvijanje in uresničevanje političnega si-
stema socialističnega samoupravljanja in druž-
benih odnosov;
— krepitev splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite;
b) odločajo:
— o uvedbi postopka za spremembo statuta
občine;
— o razpisu referenduma;
— o uvedbi občinskega samoprispevka ali
javnega posojila;
— o vprašanjih z zvezi s spremembo meje
občine;
c) sprejemajo:
— statut in spremembe statuta občine s sta-
tutaranim odlokom:
— družbeni plan občine;
— družbeni dogovor, kadar je udeleženec
občinska skupščina;
d) sprejemajo odloke in druge splošne akte,
ki se nanašajo na:
— temeljne cilje in osnovna razmerja druž-
benoekonomskega in prostorskega razvoja;
— skrb za udeležence narodnoosvobodilne
vojne;
— delo izvršnega sveta občinske skupščine;
— organizacije in delo sekretariata občinske
skupščine,
— ustanavljanje komisij, odborov in drugih
delovnih teles občinske skupščine;
— ustanavljanje in organizacijo občinskih
ter medobčinskih upravnih in drugih organov;
e) volijo in razrešujejo:
— predsednika in podpredsednika občinske
skupščine;
— predsednika, morebitnega podpredsedni-
ka in člane izvršnega sveta;
— predsednike in člane stalnih in občasnih
delovnih teles skupščine;
— predsednika in sodnike temeljnega sodiš-
ča ter sodnike porotnike;
— predsednika in sodnike sodišča združene-
ga dela;
— občinskega sodnika za prekrške;
— člane sveta občine;
O imenujejo in razrešujejo:
—javnega tožilca temeljnega javnega tožil-
stva in njegove namestnike;
— družbenega pravobranilca samoupravlja-
nja in njegovega namestnika;
— javnega pravobranilca in njegovega na-
mestnika;
— sekretarja občinske skupščine;
— funkcionarje občinskih upravnih organov
in služb;
— komandirja in namestnika komandirja
postaje milice;
— člane organov samoupravnih organizacij
in skupnosti, ki jih po zakonu ali drugih pred-
pisih imenuje občinska skupščina, kadar to ni
preneseno v pristojnost drugih organov;
— druge funkcionarje, za katere je to dolo-
čeno z zakonom ali drugim predpisom;
g) dajejo soglasje k imenovanju drugih funk-
cionarjev, kadar to določa zakon ali drug pred-
pis;
h) določajo delegate za posamezno sejo v
zbor občin skupščine Socialistične republike
Slovenije.
100. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih
skupnosti enakopravno oziroma enakopravno
z družbenopolitičnim zborom v skladu z njego-
vo pristojnostjo:
a) sprejemata odloke in druge splošne akte,
ki se nanašajo na:
— urejanje pravic in dolžnosti delovnih lju-
di in občanov, organizacij združenega dela,
krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih
organizacij in skupnosti;
— družbeno varstvo samoupravnih pravic
delovnih ljudi in občanov ter družbene lastni-
ne;
' — lestninsko pravne odnose in obligacijska
razmerja;
— premoženjsko pravna in druga meterialno
pravna razmerja;
— urejanje in vzdrževanje lokalnih cest ter
mestnih ulic;
— urejanje in izkoriščanje zemljišč ter stvari
v splošni rabi;
— urejanje in uporabo stavbnih zemljišč;    ^
— proračun in zaključni račun proračuna \
občine ter opravljata nadzor nad izvrševanjem j
proračuna;
— področje davkov, taks in drugih dajatev; ,
— varstvo živali pred kužnimi boleznimi in
varstvo rastlin pred boleznimi ter škodljivci,
kadar je občina za to z zakonom pooblaščena;
— družbeno kontrolo cen proizvodov in sto-
ritev;
— uresničevanje posebnega družbenega in-
teresa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
b) odločata:
— o vseh vprašanjih na področju prostor-
skega planiranja, urejanja prostora, stanovanj-
skega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter
varstva in zaščite človekovega okolja ter dru-
gih področij;
— o začasni uredicvi posameznih vprašanj,
od katerih je bistveno odvisno delo samou-
pravnih interesnih skupnosti, če organi te
skupnosti ne odločijo sami;
§T. 25
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 133
— o ustanovitvi organizacij združenega de-
la, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbe-
nega pomena;
— o uvedbi postopka redne likvidacije orga-
nizacije združenega dela;
— o vprašanjih opravljanja osebnega dela s
sredstvi, ki so lastnina občanov;
— o urejanju in smotrnem izkoriščanju zem-
ljišč in dobrin v splošni rabi;
— o uvedbi solidarnega združevanja sred-
stev v občini, če to ni v samostojni pristojnosti
zbora združenega dela;
— o prevzemu jamstva in o drugih premo-
ženjsko pravnih razmerjih v občini;
c) opravljata in uresničujeta:
— družbeno nadzorstvo na območju občine
ter nadzor nad zakonitostjo dela organizacij
združenega dela ter drugih samoupravnih or-
ganizacij in skupnosti;
— družbeno varstvo samoupravnih pravic
delavcev in družbene lastnine ter obravnavata
mnenja, pobude in predloge organov, ki v ob-
čini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in
družbene lastnine;
d) odpravljata in razveljavljata predpise in
splošne akte izvršnega sveta, če so ti v naspro-
tju z ustavo, zakonom ali tem statutom;
e) dajeta soglasje k programom razvoja or-
ganizacij združenega dela, ki opravljajo dejav-
nost posebnega družbenega pomena;
O potrjujeta samoupravne in druge akte o
ustanovitvi in delovanju samoupravnih interes-
nih skupnosti ter drugih samoupravnih oigani-
zacij in skupnosti, če tako določa zakon.
101. člen
Zbor združenega dela samostojno oziroma
enakopravno z družbenopolitičnim zborom v
skladu z njegovo pristojnostjo sprejema odloke
in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje za-
dev, ki se nanašajo na:
— stanje in razvoj posameznih gospodarskih
dejavnosti;
— medsebojna razmerja v združenem delu,
delovna razmerja in varstvo pri delu;
— samoupravne družbenoekonomske odno-
se in delitev dohodka v temeljnih organizaci-
jah združenega dela ter druga vprašanja, ki
imajo splošen pomen za družbenoekonomski
razvoj občine;
— samoupravno sporazumevanje ter uskla-
jevanje posameznih in skupnih interesov de-
lovnih ljudi na vseh področjih združenega de-
la;
— di;uge zadeve s področja samoupravnih
pravic in dolžnosti delovnih ljudi;
— sprejemanje začasnih ukrepov družbene-
ga varstva, če nastopijo v organizacijah združe-
nega dela ali samoupravnih interesnih skupno-
stih bistvene motnje v samoupravnih odnosih,
če so huje prizadeti družbeni interesi ali če or-
ganizacije združenega dela oziroma samoupra-
vne interesne skupnosti ne izpolnjujejo z zako-
nom določenih obveznosti;
— odločitev o tem, da se zadrži izvršitev sa-
moupravnega splošnega akta oziroma sklepa
delavskega sveta ali drugega samoupravnega
organa organizacij združenega dela, in da se
začne ustrezni postopek za oceno ustavnosti
oziroma zakonitosti in skladnosti z drugim sa-
moupravnim splošnim aktom.
Zbor združenega dela v skladu z zakonom
določi skupine delegatov, ki skupaj s skupina-
mi delegatov zborov združbenega dela drugih
občinskih skupščin oblikujejo konferenco dele-
gacij za zbor združenega dela skupščine socia-
listične republike Slovenije.
102. člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skup-
ne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu
sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če
je ne sprejme zbor združenega dela.
103. člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno oziro-
ma enakopravno z družbenopolitičnim zbo-
rom, v skladu z njegovo pristojnostjo:
— sprejema odloke in druge splošne akte, ki
urejajo življenje in delo občanov v krajevnih
skupnostih;
— obravnava delovanje samoupravnih orga-
nov in uresničevanje samoupravnih družbenih
odnosov v krajevnih skupnostih ter sprejema
smernice in priporočila za razvoj krajevne sa-
mouprave;
— obravnava in usklajuje programe razvoja
krajevnih skupnosti ter spremlja, usmerja in
vzpodbuja delo krajevnih skupnosti;
— določa merila za delitev sredstev iz prora-
čuna za delo v krajevnih skupnostih ter daje
drugima zboroma in skupščinam samouprav-
nih interesnih skupnosti stališča in predloge
glede problematike delovanja in zagotavljanja
materialnih osnov, ki so določene s programi
razvoja krajevnih skupnosti v občini;
— sprejema odlok o javnem redu in miru;
— sprejema predpise o pokopališkem redu;
— obravnava in odloča o vprašanjih, ki se
nanašajo na gradnjo in urejanje naselij, gospo-
darjenje s stavbnimi zemljišči, javni promet,
uporabo mestnega zemljišča ter poimenovanje
naselij, cest, ulic, trgov, parkov in vzdrževanje
lokalnih cest;
— obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so
pomembni za življenje delovnih ljudi in obča-
nov v krajevnih skupnostih ter se nanašajo na
sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, go-
spodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi,
ter usklajuje delovanje krajevnih skupnosti;
— sprejema začasne ukrepe družbenega var-
stva, če nastopijo v krajevnih skupnostih, dru-
štvu ali družbeni organizaciji bistvene motnje v
samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti
družbeni interesi ali če krajevna skupnost, dru-
štvo ali družbena organizacija ne izpolnjujejo z
zakofiom določenih obveznosti;
— zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega
organa samoupravljanja v krajevni skupnosti
in začne postopek za oceno ustanovnosti oziro-
ma zakonitosti ali skladnosti z drugim samou-
pravnim splošnim aktom, s katerim bi moral
biti usklajen, če meni, da je tak akt v nasprotju
z ustavo, zakonom ali takim samoupravnim ak-
tom.
104. člen
Družbenopolitični zbor enakopravno spreje-
ma odloke in druge splošne akte s pristojnim
zborom oziroma s pristojnimi zbori, ki se nana-
šajo na:
— uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo
določenega socialističnega samoupravnega si-
stema;
— uresničevanje enakopravnih narodov in
narodnosti;
— ljudsko obrambo in družbeno samozašči-
to v občini;
— temeljna vprašanja s področja kadrovske
politike.
105. člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku
sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov
z zborom združenega dela in zborom krajevnih
skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah,
ki se nanašajo na:
— temeljne cilje in osnovna razmerja druž-
benoekonomskega razvoja občine, ki so vsebo-
vana v programih dolgoročnega razvoja in
srednjeročnih družbenih planih;
— uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter
varstvo svoboščin in pravic človeka in občana
v občini;
— družbeni sistem informiranja in splošne
pogoje javnega obveščanja.
106. člen
Družbenopolitični zbor samostojno:
— voli delegate družbenopolitičnega zbora
skupščine Socialistične republike Slovenije;
— voli in razrešuje predsednika in podpred-
sednika zbora;
— voli svojo mandatno imunitetno komisi-
jo;
— imenuje druga svoja stalna ali občasna
delovna telesa;
— sprejema poslovnik o svojem delu;
— sprejema program svojega dela;
— odloča o drugih vprašanjih in metodah
svojega dela.
107. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupno-
sti občine na področju vzgoje in izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in
socialnega varstva odločajo kot enakopravni
zbori z zborom združenega dela, zborom kra-
jevnih skupnosti ali družbenopolitičnim zbo-
rom, kadar občinska skupščina odloča o zade-
vah, ki se nanašajo na dejavnosti teh samou-
pravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne intere-
sne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor
združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti
in družbenopolitični zbor v skladu z njegovo
pristojnostjo enakopravno:
—- sprejemajo odloke in druge splošne akte
iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nana-
šajo ng dejavnost, za katero je ustanovljena po-
samezna samoupravna interesna skupnost;
— določajo politiko na področju dejavnosti
psoamezne samoupravne interesne skupnosti;
— sprejemajo plane in programe dejavnosti
na področju posamezne samoupravne intere-
sne skupnosti;
— odločajo o ustanavljanju oziroma ukinja-
nju dejavnosti delovnih organizacij iz teh pod-
ročij ;
— odločajo o drugih zadevah, če tako dolo-
ča zakon.
108. člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o po-
sameznem vprašanju, ima pravico razpravljati
o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati
svoje predloge pristojnim zborom, če gre za
vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrše-
vanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo raz-
pravljati o stališčih in predlogih tega zbora. ,
109. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega
področja zahteva od izvršnega sveta občinske
skupščine poročilo in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega
področja zahteva poročilo in pojasnila od
funkcionarjev občinskih upravnih organov
Kadar skupščina samoupravne interesne
skupnosti v skladu s tem statutom enakopra-
vno odloča s pristojnimi zbori občinske skup-
ščine, ima do izvršnega sveta in upravnih orga-
nov pravico zbora občinske skupščine.
110. člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma loče-
no na svoji seji. Zbor veljavno sklepa, če je na
seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejme odloke in druge splošne akte z
večino glasov vseh delegatov, razen če se z za-
konom ali tem statutom zahteva posebna veči-
na.
Glasovanje je praviloma javno.
Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene,
se glasuje tajno.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri spreje-
manju odloka ali drugega splošnega akta, lah-
ko sklenejo, da bodo odlok oziroma splošni
akt obravnavali ali tudi sprejeli na skupnem
zasedanju. O sprejemu glasujejo zbori ločeno.
Druge odločitve sprejema zbor z večino gla-
sov navzočih delegatov.
Kadar zbor opravlja volitve ali imenovanja
pri odprtih listah, je možno predvideti tudi
drugačno večino.
Odloki in drugi predpisi občinske skupščine
se objavljajo v Uradnem vestniku občin Ormož
in Ptuj.
STRAN 134
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ;
ST. 25
m. člen
Delegati v zborih skupščine obravnavajo
vprašanja, ki so na dnevnem redu, in usklajuje-
jo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje
in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s
predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji.
112. člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s
katerim ureja način dela, postopek za spreje-
manje predpisov in drugih aktov, način uskla-
jevanja stališč, soodločanje skupščin samou-
pravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbo-
ri, način usklajevanja njihovega dela in druge
za delo občinske skupščine in njenih zborov
pomembne zadeve.
Svoje poslovnike imajo in sprejemajo tudi
posamezni zbori.
113. člen
-Seje občinske skupščine, njenih zborov in
organov so javne. Ce zahtevajo splošne koristi,
lahko sklene skupščina, njen zbor ali organ, da
bo pri posamezni seji ali delu seje javnost iz-
ključena.
114. člen
Na sejo občinske skupščine so lahko pova-
bljeni posamezni občani ter zastopniki delov-
nih organizacij in drugih organizacij ali skup-
nosti, če je njihovo sodelovanje koristno pri
obravnavi določenih zadev.
4. Sprejemanje odlokov
115. člen
Odlok, oziroma drug akt, pri katerega spre-
jemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbo-
ri in skupščina samoupravne interesne skupno-
sti oziroma h kateremu po 105. členu tega sta-
tuta družbenopolitični zbor sprejema stališča,
je sprejet, če so ga zbori in morebitna skupšči-
na samoupravne interesne skupnosti sprejeli v
enakem besedilu oziroma v skladu s stališči
družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori ali zbor in skupščina samoupra-
vne interesne skupnosti po dveh zaporednih
obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo
glede besedila predloga odloka oziroma druge-
ga splošnega akta ali če predlog odloka oziro-
ma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več
zborih ali v skupščini samoupravne interesne
skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s sta-
lišči družbenopolitičnega zbora, postavijo
skupno komisijo. V komisijo izvoli vsak zbor
in morebitna skupščina samoupravne interesne
skupnosti po dva člana. Ta komisija pripravi
predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če
se zbori in skupščina samoupravne interesne
skupnosti tudi po poročilu komisije o predlo-
ženem besedilu ne sporazumejo, se skliče
skupna seja obeh oziroma vseh prizadetih zbo-
rov, V kolikor se tudi na skupni seji o besedilu
odloka ali splošnega akta ne doseže soglasje,
se predlog odstopi izvršnemu svetu, da pripra-
vi novo besedilo.
116. člen
Ce izvršni svet občinske skupščine ugotovi,
da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo do-
seženo soglasje, nujno zato, ker bi sicer lahko
nastala za občino občutna škoda ali bi bilo
ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ozi-
roma zadev, ki so posebnega družbenega po-
mena, lahko predlaga odlok o začasnih ukre-
pih, s katerimi se to vprašanje začasno uredi.
5. Predsednik, podpredsednik skupščine, pred-
sedniki zborov in predsedstvo skupščine obči-
ne
117. člen
Občinska skupščina ima predsednika in
podpredsednika. Občinska skupščina izvoli
nrerlsediiika in podpredsednika s tajnim glaso-
vanjem izmed delegatov v zborih občinske
skupščine na predlog Občinske konference so-
cialistične zveze delovnega ljudstva Ormož po
poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
118. člen
Predsednik in podpredsednik občinske
skupščine se volita za dve leti in sta lahko po-
novno izvoljena, vendar največ še za eno man-
datno dobo zapored.
Za predsednika oziroma podpredsednika je
izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje šte-
vilo glasov delegatov vseh treh zborov.
Ce sta dva oziroma je več kandidatov dobilo
enako največje število glasov, se glasovanje
med njimi ponovi.
Ce za posamezno funkcijo kandidira le en
kandidat, je ta izvoljen, če je dobil večino gla-
sov vseh delegatov vsakega posameznega zbo-
ra, v
119. člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsed-
nika in podpredsednika zbora, ki ju izvoli iz-
med svojih delegatov na predlog Občinske
konference socialistične zveze delovnega ljud-
stva Ormož.
Za predsednika oziroma podpredsednika
zbora je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil naj
večje število glasov.
Ce sta dva oziroma je več kandidatov dobilo
enako največje število glasov, se glasovanje
med njimi ponovi.
Ce za posamezno funkcijo kandidira le en
kandidat, je ta izvoljen, če je dobil večino gla-
sov vseh delegatov zbora.
120. člen
Predsednik občinske skupščine:
— predstavlja občinsko skupščino,
— sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov
skupščine,
— skrbi, da občinska skupščina dela na se-
jah po svojem poslovniku,
— podpisuje odloke in druge splošne ali
konkretne akte, ki jih sprejme občinska skup-
ščina, razen tistih, ki jih sprejemajo posamezni
zbori samostojno-in jih podpisujejo predsedni-
ki posameznih zborov,
— opravlja druge zadeve, za katere je poo-
blaščen s poslovnikom občinske skupščine ali
driigimi predpisi.
Ce je predsednik občinske skupščine odso-
ten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
121. člen
Med dvema zasedanjima skupščine sme v
nujnih primerih predsednik občinske skupšči-
ne sam začasno imenovati delegate oziroma
predstavnike občinske skupščine ali občine v
kakršen koli kolektivni organ (delavski svet,
komisijo itd.).
Tako imenovanje mora predložiti skupščini
ali zboru na prvi prihodnji seji v potrditev. Ce
skupščina oziroma zbor katerega od teh dele-
gatov oziroma predstavnikov zamenja, prene-
ha s tem trenutkom mandat začasno imenova-
nemu.
122. člen
Občinska skupščina ima predsedstvo.
Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo:
— predsednik občinske skupščine, ki je tudi
predsednik predsedstva občinske skupščine,
— podpredsednik občinske skupščine,
— predsedniki zborov občinske skupščine,
— predsedniki skupščin samoupravnih inte-
resnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z
zbori občinskj skupščine in sicer tedaj, ko
predsedstvo razpravlja o zadevah, o katerih te
skupščine enakopravno odločajo z zbori občin-
ske skupščine.
Pri delu predsedstva stalno sodelujeta pred-
sednik izvršnega sveta občinske skupščine in
sekretar občinske skupščine.
Po potrebi sodelujejo pri delu predsedstva
občinske skupščine tudi predstavniki družbe-
nopolitičnih organizacij in drugih organizacij
ter organov, ki jih povabi predsednik.
Predsedstvo občinske skupščine zlasti:
— obravnava vprašanja programiranja in us-
klajevanja dela zborov in delovnih teles skup-
ščine ter njihovega sodelovanja s skupščinami
samoupravnih interesnih skupnosti,
— skrbi za sodelovanje s skupščino Sociali-
stične republike Slovenije,
— skrbi za sodelovanje s svetom skupnosti
podravskih občin ter skupščinami drugih ob-
čin;
— skrbi za sodelovanje skupščine z družbe-
nopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi
interesnimi skupnostmi, organizacijami zdru-
ženega dela ter drugimi samoupravnimi orga-
nizacijami in skupnostmi;
— usklajuje delo zborov in predlaga rešitve,
če se zbori ne morejo sporazumeti glede nači-
na in rokov za obravnavo zadev, o katerih ena-
kopravno odločajo, ali glede opravljanja dru-
gih zadev, o katerih enakopravno odločajo, ali
glede opravljanja drugih zadev, ki imajo sku-
pen pomen za zbore;
— skrbi za izvajanje poslovnika za delo
skupščine in po predhodnem mnenju statutar-
nopravne komisije razlaga njegove določbe;
— predlaga sredstva, ki naj bodo v proraču-
nu občine zagotovljena za delo skupščine in se-
kretariata skupščine ter izvršnega sveta;
— predlaga zborom skupščine akte o organi-
zaciji in delu strokovne službe skupščine in iz-
vršnega sveta;
— opravlja druge zadeve, ki so določene s
poslovnikom skupščine in poslovniki zborov
ter na način, kot so v teh aktih določene.
6. Sekretariat skupščine
123. člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko
tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske
skupščine, njenih zborov in delovnih teles, iz-
vršnega sveta ter za sodelovanje z delegacijami
in konferencami delegacij ima občinska skup-
ščina sekretariat skupščine in izvršnega sveta
(v nadaljevanju sekretariat).
Sekretariat ima položaj strokovne službe.
Njegovo delovno področje določi skupščina z
odlokom ali poslovnikom.
Sekretariat vodi sekretar občinske skupšči-
ne, ki ga imenuje občinska skupščina na pred-
log komisije za volitve, imenovanja ter kadrov-
ske zadeve za štiri leta. Sekretarje lahko na to
funkcijo imenovan največ dvakrat zaporedo-
ma, izjemoma je lahko imenovan še tretjič.
Za imenovanje sekretarja veljajo določbe 2.,
3. in 4. odstavka 118. člena statuta.
Sekretar skupščine ima glede medsebojnih
razmerij in samoupravljanja delavcev sekreta-
riata pravice in dolžnosti predstojnika v skladu
z zakonom in tem statutom.
7. Delovna telesa skupščine in zborov
124. člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna de-
lovna telesa:
— komite za splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito;
— svet za splošno ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito;
— svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu;
— komisijo za družbeno nadzorstvo;
— komisijo za vloge in pritožbe;
— komisijo za zadeve borcev narodnoosvo-
bodilne vojne ter invalidov;
— komisijo za volitve, imenovanja in ka-
drovske zadeve;
— komisijo za odlikovanja in priznanja;
— statutarno pravno komisijo;
— komisijo za odnose z verskimi skupnost-
mi;
ŠT. 25
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 135
— občinsko volilno komisijo;
— komisijo za spremljanje izvajanja zakona
o združenem delu.
125. člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko z
odlokom oziroma sklepom ustanovijo odbore
in druga stalna oziroma občasna delovna tele-
sa.
Odlok oziroma sklep o ustanovitvi določi tu-
di njihove naloge, pooblastila, sestavo in način
dela.
126. člen
Zbori občinske skupščine in skupščine sa-
moupravnih interesnih skupnosti v občini lah-
ko za zadeve, o katerih te skupščine enakopra-
vno odločajo s pristojnimi zbori občinske
skupščine, ustanovijo skupna delovna telesa in
s sklepom o ustanovitvi določijo njihove nalo-
ge.
127. člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo
za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve
delegatov.
VII. DRUŽBENI SVETI IN SVET OBČINE
128. člen
Zaradi organiziranega družbenega vplivanja
na zagotavljanje demokratičnega samouprav-
nega družbenega odločanja z doslednim izva-
janjem delegatskih odnosov, zaradi organizi-
ranega ustvarjalnega vzpodbujanja razvoja so-
cialističnih samoupravnih, družbenoekonom-
skih in političnih odnosov in zaradi čim širšega
družbenega vplivanja na uresničevanje funkci-
je oblasti in izvajanje politike ter upravljanje
drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo
družbeni sveti.
129. člen
Družbei sveti za upravne organe se ustanovi-
jo v skladu z zakonom, če je potrebno zagoto-
viti stalen in organiziran vpliv ter družbeno
svetovanje in pomoč pri izvrševanju upravne
funkcije in pripravi odločitev na upravnih po-
dročjih ali v upravnih organih, katerih dejav-
nost ima poseben pomen za občino ali združe-
no delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih
potreb občanov.
130. člen
Občinski družbeni sveti oziroma družbeni
sveti za posamezna delovna področja ali za po-
samezne občinske upravne organe se ustanovi-
jo z odlokom občinske skupščine na podlagi
poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu
družbenega sveta.
Občinski družbeni sveti se ustanovijo za eno
ali več področij družbenega življenja in dela v
občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več
upravnih področij iz občinske pristojnosti ozi-
roma za posamezni občinski upravni organ.
131. člen
Svet občine je politično posvetovalno telo
občine. Njegovi člani na zahtevo predsednika
občinske skupščine na sejah sveta občine ali
posamično obravnavajo določena vprašanja
samoupravnega socialističnega razvoja, vpra-
šanja, ki se tič'^jo odnosov z drugimi občinami,
vprašanja splošne politike v okviru pravic in
dolžnosti občine ter dajejo o njih mnciija in
predloge.
132. člen
Za člane sveta občine so lahko izvoljeni pri-
znani družbenopolitični, kulturni in drugi ja-
vni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali
dolgoletnim delom na najodgovornejših funk-
cijah v družbenopolitičnih in samoupravnih
organizacijah in skupnostih ter državnih orga-
nih dali pomemben prispevek h graditvi in raz-
voju socialističnih družbenih odnosov ter k bo-
ju delavskega razreda za socializem in krepitev
socialističnih samoupravnih odnosov, kakor
tudi h krepitvi bratstva in enotnosti narodov in
narodnosti jugoslovanske skupnosti kot celote
ter h krepitvi njene neodvisnosti.
133. člen
Člane sveta občine voli na predlog predsed-
stva občinske konference Socialistične zveze
delovnega ljudstva Ormož skupščina občine
Ormož. . v
Člani sveta občine se volijo za dobo štirih let
in so po preteku te dobe lahko ponovno izvo-
ljeni.
134. člen
Sejo sveta občine skliče predsednik občinske
skupščine.
135. člen
Članstvo v svetu občine je častna družbena
funkcija.
Člani sveta občine imajo pravico do povrači-
la stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem
te funkcije.
136. člen
Sredstva za delo sveta občine se zagotovijo v
proračunu občine Ormož.
VII. IZVRŠNI SVET
137. člen
Izvršni svet skupšine občine Ormož (v nada-
ljevanju: izvršni svet) je izvršilni organ občin-
ske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in iz-
vrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov
in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov
in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme
ali sklepa občinska skupščina, in za izvrševanje
družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbe-
noekonomsko stanje in razvoj občine ter je od-
govoren občinski skupščini v okviru pravic in
dolžnosti občine za stanje na vseh področjih
družbenega življenja v občini ter za to, da se
zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorje-
ni cilji pri uresničevanju politike družbenega
razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini
tudi za delo občinskih upravnih organov pred-
vsem za to, da vsak na svojem področju izvaja-
jo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo
je določila občinska skupščina, skupščine šir-
ših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje
zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov
občinske skupščine in organov širših družbe-
nopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost v
izvrševanju pravic in dolžnosti, ki jih ima po
ustavi, tem statutu ter zakonu in drugih predpi-
sih.
138. člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v
okviru svoje funkcije izvršni svet zlasti:
— skrbi za izvajanje politike občinske skup-
ščine ter zagotavlja v mejah svojih pravic in
dolžnosti pogoje za razvoj socialističnih samo-
upravnih odnosov ter uresničevanje funkcije in
politike skupščine občine;
— spremlja stanje in uresničevanje politike
občinske skupščine ter ji predlaga določitev
politike;
— skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi pred-
pisi, družbeni plani občine in širših družbeno-
političnih skupnosti, proračun občine, odloki
in drugi splošni akti občinske skupščine ter sa-
moupravni splošni ai;ti:
— predlaga občinski skupščini izdajo odlo-
kov in drugih splošnih in konkretnih aktov in
določa predlog družbenega plana občine, ob-
činskega proračuna in zaključnega računa;
— daje občinski skupščini mnenje o preo.o-
gih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih
skupščini pošljejo drugi pooblaščeni predlaga-
telji ;
— daje občinski skupščini mnenja o predlo-
gih zakonskih in drugih aktov, ki jih obravna-
va občinska skupščina kot konferenca delega-
cij za zbor republiške in zvezne skupščine;
— izvršuje občinski proračun;
— izdaja predpise za izvrševanje odlokov in
drugih splošnih aktov občinske skupščine in
posameznih zborov;
— določa predlog obrambnega in varnostne-
ga načrta občine in skrbi, da upravni organi
pripravljajo ter dopolnjujejo načrte svoje de-
javnosti za delo v vojni in v izrednih razmerah;
— izvaja politiko in odločitve občinske
skupščine s področja splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite ter izvaja druge nalo-
ge iz člena 81 zakona o splošni ljudski obram-
bi;
— usklajuje in usmerja delo občinskih
upravnih organov za zagotovitev Izvajanja po-
litike in izvrševanja odlokov ter drugih sploš-
nih aktov občinske skupščine;
— odloča v sporu o pristojnosti med posa-
meznimi občinskimi upravnimi organi;
— predlaga ukrepe za izboljšanje organiza-
cije in dela v občinskih upravnih organih;
— ^aje mnenja k predlogom za ustanovi.c v ,
medobčinskih upravnih organov in spremlja -j
njihovo delo; j
— imenuje vodilne delavce na predlog funk- J
cionarjev, ki vodijo upravne organe in sekre- !
tarja izvršnega sveta; '
— daje soglasje k aktom o organizaciji in si- •
stemizaciji del in nalog upravnih organov obči- ]
ne;
— obravnava poročila o delu upravnih ter
drugih organov in organizacij kot so: poročila
sodišč, tožilstva, javnega pravobranilca, druž-
benega pravobranilca samoupravljanja, sodni-
ka za prekrške, postaje milice, samoupravnih
interesnih skupnosti, enote službe družbenega
knjigovodstva in o tem poroča občinski skup-
ščini ;
— določa delovni čas in razporeditev delov-
nega časa v upravnih organih in organizacijah,
ki imajo javna pooblastila;
— ustanavlja odbore, komisije in druga stal-
na ter občasna delovna telesa za opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti;
— daje soglasja oziroma potrjuje statute or-
ganizacij združenega dela posebnega družbe-
nega pomena in samoupravnih interesnih
skupnosti, kadar tako določa zakon;
— spremlja delo samoupravnih interesnih
skupnosti;
— sprejema poslovnik o svojem delu;
— poroča občinski skupščini o svojem delu
najmanj enkrat letno;
— opravlja razna imenovanja na podlagi
predpisov in splošnih aktov;
— opravlja druge zadeve, določene z ustavo,
zakonom in tem statutom.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja
še druge naloge na podlagi predpisov in poo-
blastil občinske skupščine.
139. člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovo-
re, druge dogovore in samoupravne sporazu-
me, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbe-
nem planu in na drug način izražena politika,
ki jo je določila občinska skupščina ter družbe-
ne dogovore, za katere ga posebej pooblasti
občinska skupščina.
140. člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in
v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini
za stanje na vseh področjih družbenega življe-
nja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi
družbenopolitičnimi organizacijami, krajevni-
mi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi
skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organi-
zacijami združenega dela.
STRAN 136
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 25
141. člen
IrvrSni svet sestavljajo predsednik in člani,
katerih število določi s svojim aktom občinska
skupičma.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska
skupščina na predlog občinske konference so-
cialistične zveze delovnega ljudstva po poprej
opravljenem kandidacijskem postopku.
Člane izvršnega sveta voli občinska skupšči-
na na predlog kandidata za predsednika izvrš-
nega sveta in na podlagi mnenja občinske kon-
ference socialistične zveze delovnega ljudstva
Predsednika in člane izvršnega sveta voli ob-
činska skupščina za štiri leta. Za predsednika
izvršnega sveta ista oseba ne more biti izvolje-
na dvakrat zaporedoma.
Za volitve predsednika in članov izvršnega
sveta se smiselno uporabljajo določbe 2., 3. in
4. odstavka 118. člena tega statuta.
Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občin-
ska skupščina na predlog predsednika izvršne-
ga sveta izmed članov izvršnega sveta funkcio
narje, ki vodijo občinske upravne organe.
Ciani izvršnega sveta in tisti funkcionarji, ki
vodijo občinske upravne organe in se obvezno
volijo izmed članov izvršnega sveta, so lahko
največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma
imenovani na isto dolžnost.
Cian izvršnega sveta ne more biti hkrati član
delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico
predlagati občinski skupščini razrešitev posa-
meznih članov in izvolitev novih.
142 člen
Ciani izvršnega sveta ne morejo biti osebe,
katerih funkcija v organizaciji združenega dela
ali drugi samoupravni Organizaciji ali skupno-
sti oziroma družbenopolitični organizaciji ni
združljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
143. člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvr
Sni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jim ,
predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu,
skrbi, da se uresničujejo delovni programi in
sklepi izvršnega sveta, kakor tudi da se organi-
zira sodelovanje z organi republike, organi
drugih občin, z družbenopolitičnimi organiza-
cijami, z organizacijami združenega dela, s sa-
moupravnimi interesnimi skupnostmi in drugi-
mi organizacijami ter izvršuje druge pravice in
dolžnosti, ki jih določa ta statut, ustava, zakon
in odloki.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali
zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in
dolžnostih član izvršnega sveta, ki ga določi iz-
vršni svet.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje pred-
pise, ki jih sprejema izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje tudi
vse druge akte izvršnega sveta, kolikor ni za to
posebej pooblaščen predsednik delovnega tele-
sa izvršnega sveta ali kdo drug.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodaja
lec za izvrševanje občinskega proračuna.
144. člen
Predsednik in člani izvršnega sveta podajo
po izvolitvi pred predsednikom občinske skup-
ščine tole slovesno izjavo: Izjavljam, da bom
svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno,
da bom delal po ustavi, zakonih, tem statutu in
občinskih odlokih ter da bom varoval družbeni
red Socialistične federativne republike Jugo-
slavije. Z vsemi svojimi močmi se bom zavze-
mal za razvoj socialističnih samoupravnih od-
nosov, za oblast delavskega razreda in uresni-
čevanje skupnih interesov občine Ormož, So-
cialistične republike Slovenije in Socialistične
fcdcrati vne republike Jugoslavije. ^
145. člen
Izvršni svet zastopa občino kot pravno ose-
bo, če ni glede posameznih vprašanj zastopa-
nja z zakonom, odlokom ali sklepi občinske
skupščine drugače določeno.
V primerih iz 8. člena Zakona o javnem pra-
vobranilstvu, ko javni pravobranilec ne more
zastopati občine, jo zastopa predstojnik uprav-
nega organa, pristojen za občo upravo.
Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin
v družbeni lasti, ki so v uporabi občine, in raz-
polaga z njimi v okviru zakona in občinske po-
litike.
146. člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje na
predlog predsednika izvršnega sveta za štiri le-
ta.
Sekretar izvršnega sveta je lahko na to funk-
cijo imenovan največ dvakrat zaporedoma, iz-
jemoma je lahko imenovan še tretjič.
Za imenovanje sekretarja izvršnega sveta se
smiselno uporabljajo določbe 2., 3. in 4. od-
stavka 119. člena tega statuta.
Naloge sekretarja izvršnega sveta se podrob-
neje določijo v poslovniku izvršnega sveta.
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo
odgovoren izvršnemu svetu.
147. člen
Izvršni svet obravnava in odloča o vpraša-
njih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji
navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh čla-
nov.
148. člen
Ciani izvršnega sveta in funkcionarji uprav-
nih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, a
njih obveščajo delavce v upravnih organih, ki
jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sve-
ta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupšči-
ni oziroma pristojnemu zboru, da odloži
obravnavanje predloga odloka ali drugega
splošnega akta skupščine.
149. člen
Ciani izvršnega sveta se udeležujejo sej ob-
činske skupščine in njenih zborov ter so dolžni
na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpi-
sov in mneqja o drugih vprašanjih s področja
dela izvršnega sveta in občinskih upravnih or-
ganov.
150. člen
člani izvršnega sveta so odgovorni za izvaja-
nje politike in stališč izvršnega sveta v vseh za-
devah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi
za delo občinskih upravnih organov, ki jih vo-
dijo.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovo-
ren za svoje delo in v skladu s svojimi pravica-
mi in dolžnostmi za delo in odločitev izvršnega
sveta.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolž-
nost, da poročajo izvršnemu svetu o problema-
tiki na področju, za katero so odgovorni, in da
dajejo pobude in predloge za reševanje vpra-.
Sanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
151. člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet
pravico zahtevati od organizacij združenega
dela, samoupravnih interesnih skupnosti, dru-
gih samoupravnih organizacij in skupnosti ter
državnih organov podatke in pojasnila o vpra-
šanjih iz njihovega delovnega področja.
Organizacije združenega dela ter druge sa-
moupravne organizacije in skupnosti so v skla-
du z zakonom dolžne izvršnemu svetu pošiljati
podatke in obvestila o vprašanjih s področja
njihove dejavnosti, če imajo ti podatki in obve-
stila pomen za izvrševanje pravic in dolžnosti
izvršnega sveta in za uresničevanje njegove od-
govornosti za stanje v občini, razen podatkov,
ki jih po uradni dolžnosti zbirajo upravni orga-
ni in drugi državni organi ter organizacije in
službe, ki so pooblaščene za zbiranje, obdelavo
in pošiljanje podatkov.
152. člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico pred-
lagati v obravnavo posamezna vprašanja iz pri-
stojnosti izvršnega sveta; dajati pobudo za pri-
pravo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih
za skupščino pripravlja izvršni svet, in predpi-
sov, ki jih sam izdaja; dajati pobude za uvelja-
vljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih,
samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov
in drugih odnosov, ki so skupnega in splošne-
ga pomena; predlagati izvršnemu svetu, da do-
loči načelna stališča in smernice za delo občin-
skih upravnih organov ter se udeleževati
obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih,
o katerih razpravlja izvršni svet.
153. člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagoto-
viti izvajanja določene politike ali izvrševanja
odloka ali drugega splošnega akta občinske
skupščine, katerega izdajo predlagajo drugi
predlagatelji, ali da ne more prevzeti odgovor-
nosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo
sprejet odlok ali drug splošni akt, ki ga sam
predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na
predlog najmanj desetih delegatov v zboru po-
stavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu raz-
pravlja in odloča občinska skupščina.
Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico
izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
154. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega
sveta njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvrš-
nega sveta ima za posledico odstop celotnega
izvršnega sveta.
Izvršni svet, njegov predsednik oziroma nje-
govi člani imajo pravico svoj odstop obrazloži-
ti.
155. člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če iz-
vršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila
izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet
svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega
sveta.
156. člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imunite-
to kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča iz-
vršni svet.
157. člen
Strokovne, organizacijsko-tehnične in admi-
nistrativne naloge v zvezi z delovanjem izvrš-
nega sveta in njegovih delovnih teles opravlja
strokovna služba skupščine in izvršnega sveta
oziroma občinski upravni organi.
1. Delovna telesa izvršnega sveta.
158. člen
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno
obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali
začasna delovna oziroma posvetovalna telesa,
ki nimajo pravice samostojnega odločanja.
ŠT. 25
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRA^i 137
159. člen
Delovna telesa so za svoje delo odgovorna
izvršnemu svetu, katerega obveščajo o svojem
delu.
160. člen
Natančneje se sestav in druga vprašanja za
delovanje delovnih teles uredijo s poslovni-
kom o delu izvršnega sveta.
IX. UPRAVNI ORGANI OBČINE ORMOŽ
A) Splošne določbe
161. člen
Upravne organe občine (v nadaljevanju
upravni organi) v skladu z načeli tega statuta
in zakona ustanovi ali odpravi občinska skup-
ščina z odlokom. Z odlokom določi tudi njiho-
vo delovno področje.
Upravni organi so samostojni pri opravlja-
nju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih ima-
jo po ustavi, zakonih in tem statutu; ravnati pa
se morajo tudi po smernicah občinske skupšči-
ne ter po načelnih stališčih in smernicah izvrš-
nega sveta.
162. člen
V zadevah iz svoje pristojnosti sodelujejo
upravni organi z drugimi upravnimi organi ob-
čine in organi drugih družbenopolitičnih skup-
nosti ter z drugimi državnimi organi.
Delovnim ljudem in občanom dajejo upra-
vni organi pri uresničevanju pravic in interesov
potrebne podatke, obvestila in napotke ter jim
zagotavljajo pravno in drugo strokovno pomoč
v zadevah, zaradi katerih se delovni ljudje in
občani obračajo nanje.
163. člen
Upravni organi morajo s svojim delom v
okviru svojih pristojnosti zagotavljati pogoje
za učinkovito in hitro uresničevanje pravic in
pravnih koristi ter za izvrševanje obveznosti
delovnih ljudi in občanov.
164. člen
Upravni organi morajo s svojim delom pri-
spevati k uspešnemu delovanju delegacij in de-
legatov za občinsko skupščino in za skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te
enakopravno odločajo s pristojnimi zbori ob-
činske skupščine, ter dajati popolne in točne
podatke oziroma pojasnila o vprašanjih, ki so
pomembne za odločanje delegacij in delega-
tov.
Gradivo morajo upravni organi pripraviti
pregledno in razumljivo, z nakazanimi posledi-
cami možnih odločitev ter na način, ki omogo-
ča delegacijam in delegatom obravnavo teh
gradiv ter dajanje mnenj, pripomb in predlo-
gov.
165. člen
Upravni organi so za izvrševanje svojih
funkcij odgovorni občinski skupščini in izvrš-
nemu svetu.
Vodilni delavci, delavci s posebnimi poobla-
stili in odgovornostmi so v skladu z zakonom
in tem statutom tudi politično odgovorni za de-
lo ter za pravočasno in strokovno opravljanje
del in nalog, ki so jim poverjene.
166. člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se
lahko ustanovi krajevni urad za območje posa-
meznih krajevnih skupnosti ali za območje več
krajevnih skupnosti oziroma naselij.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega de-
lovnega področja pod strokovnim vodstvom
občinskih upravnih organov, s katerih delovne-
ga področja opravlja določene zadeve.
Krajevne urade, njihovo delovno področje
in položaj določi z odlokom občinska skupšči-
na.
V krajevnem uradu se opravljajo administra-
tivno-tehnična opravila tudi za delovanje dele-
gatskega sistema v krajevni skupnosti, lahko
pa tudi druga opravila za krajevno skupnost in
za družbenopolitične organizacije v krajevni
skupnosti.
S sporazumom med izvršnim sveto#, kraje-
vno skupnostjo in organizacijami iz prejšnjega
odstavka se določijo opravila, ki naj jih opra-
vlja krajevni urad, in način njihovega financi-
ranja ter uredijo druge medsebojne pravice,
obveznosti in odgovornosti.
167. člen
Upfravni organi poslujejo v slovenskem jezi-
ku.
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v
postopku pred upravnimi organi uporabljati
svoj jezik in pisavo. Upravni organ ga je dol-
žan seznaniti z gradivom in s svojim delom v
njegovem jeziku in mu po potrebi omogočiti,
da spremlja potek postopka po tolmaču.
B) Organizacijske oblike
168. člen
Upravni organi in upravne organizacije se
ustanovijo za opravljanje upravnih nalog iz
pristojnosti občine.
169. člen
Upravni organ se ustanovi za več med seboj
povezanih področij, na katerih je mogoče smo-
trno organizirati opravljanje upravnih nalog
zaradi njihove sorodnosti oziroma narave ter
načina delovanja upravnega organa.
Upravni organ se ustanovi za posamezno
področje, če to terja narava ali obsežnost nalog
na posameznem področju.
V upravnem organu se lahko opravljajo tudi
. določene strokovne naloge za samoupravne in-
teresne skupnosti ali družbenopolitične oziro-
ma družbene organizacije po sporazumu, ki ga
sklene z njim upravni organ s soglasjem izvrš-
nega sveta. S sporazumom se določi zlasti ob-
seg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opra-
vlja za posameznega uporabnika, osnove in
merila za zagotavljanje sredstev za delo, način
koordiniranja dela ter druge medsebojne pra-
vice, obveznosti in odgovornosti.
170. člen
Upravni organi se ustanovijo kot kolegijsko
vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu:
kolegijski upravni organi) ali kot individualno
vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu:
individualni upravni organi).
Kolegijski upravni organi so komiteji in ko-
misije.
Individualni upravni organi so: sekretariati,
oddelki, uprave, zavodi, uradi in inšpektorati.
171. člen
Občinska skupščina lahko sporazumno s
skupščinami drugih občin ustanavlja skupne
upravne organe oziroma upravne organizacije
za opravljanje določenih nalog iz občinske pri-
stojnosti.
Z aktom o ustanovitvi skupnega upravnega
organa oziroma skupne upravne organizacije
se določi zlasti njun položaj, organizacija in
pristojnosti, način imenovanja oziroma posta-
vljanja ter odgovornost funkcionarjev in delav-
cev ter način zagotavljanja sredstev za njuno
delo.
Skupni upravni organ oziroma skupna upra-
vna organizacija iz I. odstavka tega člena od-
govarja za zadeve, ki jih opravlja na območju
občine skupščini občine in njenemu izvršnemu
svetu.
172. člen
Občinska skupščina in izvršni svet imata
skupni sekretariat kot strokovno službo, ki
opravlja zanju strokovne, tehnične in druge na-
loge iz pristojnosti sekretarja občinske skupšči-
ne ter sekretarja izvršnega sveta ali druge nalo-
ge, ki mu jih naložita občinska skupščina ozi-
roma njen izvršni svet.
C) Kolegijski upravni organi
173. člen
Komite se ustanovi za področje, na katerem
je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti po-
vezavo in usklajeno opravljanje upravnih za-
dev, ki so skupnega pomena za več upravnih
organov kot tudi, kadar je potrebno pri opra-
vljanju upravnih nalog zagotoviti stalno ir or-
ganizirano sodelovanje in usklajevanje dela s
samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z
drugimi samoupravnimi organizacijami in
skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripra-
vi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševa-
nju odlokov, zakonov in drugih predpisov ter
splošnih aktov.
174. člen
Zadeve z delovnega področja komiteja opra-
vljata v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa
zakon oziroma ta statut, komite kot kolegijsko
telo in predsednik komiteja Komite kot kole-
gijsko telo dela na sejah in odloča z večino gla-
sov svojih članov.
Komite obravnava na seji načelna vprašanja
s svojega delovnega področja; izdaja predpise
in druge splošne akte; izvaja ukrepe, za katere
je pooblaščen; predlaga predpise in druge
splošne akte ter ukrepe s svojega delovnega
področja, daje mnenja o vprašanjih s svojega
delovnega področja ter opravlja druge naloge,
ki so po zakonu, tem statutu ali drugem pred-
pisu v njegovi pristojnosti.
Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi
način svojega dela,
175. člen
Komite sestavljajo predsednik in določeno
število članov.
Na predlog izvršnega sveta določi občinska
skupščina s svojim aktom upravne organe, sa-
moupravne interesne skupnosti, organizacije
združenega dela in druge samoupravne organi-
zacije in skupnosti, ki delegirajo svoje pred-
stavnike v komite. Določeno število članov ko-
miteja imenuje, v skladu z aktom občinske
skupščine, izvršni svet.
176. člen
Komisija se ustanovi za opravljanje določe-
nih nalog, ki po svoji naravi zahtevajo kolegij-
sko odločanje ali imajo pomen za več upravnih
organov.
Komisijo sestavljajo predsednik in določeno
število članov
Izvršni svet določi sestavo komisije in ime-
nuje njene člane.
Komisija dela na sejah.
Komisija sprejme poslovnik, s katerim uredi
način svojega dela.
D) Individualni upravni organi
177. člen
Sekretariat se ustanovi za področja, na kate-
rih upravni organi v celoti ali pretežno zagota-
vljajo izvajanje politike in izvrševanje zako-
nov, drugih predpisov in splošnih^ktov oziro-
ma jih neposredno izvršujejo.
Namesto sekretariata se na določenem po-
dročju glede na manjši obseg nalog lahko usta-
novi oddelek.
178. člen
Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih
nalog na določenem področju, ki zahtevajo po-
sebej organizirano službo in samostojnost pri
delu.
STRAN 138
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
■ŠT. 25
179. člen
Urad se ustanovi za opravljanje določenih
organizacijskih ali specializiranih strokovnih
zadev, ki zahtevajo posebej organizirano služ-
bo in samostojnost pri delu.
180. člen
Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nad-
zorstva nad izvrševanjem zakonov in drugih
predpisov, splošnih aktov ter samoupravnih
splošnih aktov v skladu s posebnimi zakoni.
F) Funkcionarji, vodilni delavci in delavci s
posebnimi pooblastili
181. člen
Upravne organe, upravne organizacije in
strokovne službe vodijo'funkcionarji.
Funkcionar mora na podlagi in v mejah
ustave, zakona in tega statuta, drugih predpi-
sov in splošnih aktov, smernic občinske skup-
ščine ter načelnih stališč in smernic izvršnega
sveta vestno opravljati funkcijo, ki mu je zau-
pana in je osebno odgovoren za njeno opra-
vljanje kot tudi za delo organa, ki ga vodi, ter
za stanje na področju, za katero je ustanovljen
organ.
182. člen
Predsednik komiteja predstavlja komite, skr-
bi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
Predsednik komiteja podpisuje sklepe in
druge akte, ki jih sprejema komite ter skrbi za
njihovo izvrševanje; izdaja odločbe v uprav-
nem postopku; izdaja predpise in druge akte
ter ukrepa, kadar je za to pooblaščen z zako-
nom ali s predpisom na podlagi zakona; izvr-
šuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki
vodi upravni organ, če zakon ne določa druga-
če.
183. člen
Predsednik komiteja vodi in organizira delo
delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima
v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic
obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in
dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.
184. člen
Sekretar oziroma načelnik vodi in predsta-
vlja sekretariat oziroma oddelek ali upravo, iz-
daja predpise in druge akte, za katere je poo-
blaščen, ter druge ukrepe iz pristojnosti sekre-
tariata oziroma oddelka ali uprave in opravlja
druge zadeve, ki jih določa zakon, ta statut ali
drug predpis.
Sekretar oziroma načelnik vodi in organizira
delo delavcev delovne skupnosti te enote ter
odloča v skladu z zakonom in tem statutom o
pravicah, obveznostih in odgovornostih delav-
cev.
185. člen
Predsednike komitejev in sekretarje sekreta-
riatov imenuje in razrešuje občinska skupščina
na predlog predsednika izvršnega sveta izmed
članov izvršnega sveta.
Funkcionarji iz prvega odstavka se imenuje-
jo za štiri leta in so lahko za isto funkcijo po-
novno imenovani največ še za štiri leta.
Načelnike oddelkov oziroma uprav imenuje
in razrešuje občinska skupščina na predlog
predsednika izvršnega sveta, lahko tudi izmed
drugih strokovnih delavcev, za štiri leta in so
lahko ponovno imenovani.
186. člen
Na predlog predsednika izvršnega sveta se
lahko v skladu s 185. členom imenuje namest-
nik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Ime-
nuje ga občinska skupščina.
Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi
upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z
vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga za-
stopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
Ce ni imenovan namestnik, nadomešča
funkcionarja, ki vodi upravni organ, kadar je
ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in
odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni de-
lavec, ki ga določi izvršni svet.
G) Funkcije upravnih organov
187. člen
Upravni organi po določbah členov 27 — 46
Zakona o temeljih sistema državne uprave in o
zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih
organih (Ur.jist SFRJ, štev. 23-405/78) v me-
jah pravic in dolžnosti občine.
1. izvajajo določeno politiko in izvršujejo za-
kone, druge predpise in splošne akte skupščin
družbenopolitičnih skupnosti ter predpise iz-
vršnih svetov in izvajajo smernice skupščin ter
načelna stališča in smernice izvršnih svetov;
2. odgovarjajo za stanja na področjih, za ka-
tera so ustanovljeni;
3. spremljajo stanje in razvoj na svojih po-
dročjih; seznanjajo skupščino in izvršni svet o
stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševa-
nje vprašanj s teh področij; predlagajo ukrepe
oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil;
4. odločajo v upravnih stvareh;
5. opravljajo upravno nadzorstvo in druge
upravne zadeve;
6. izdajajo izvršilne predpise, za katere so
pooblaščeni, in v skladu z zakonom določajo
sankcije;
7. pripravljajo predpise in druge splošne ak-
te ter opravljajo druge zadeve, kijih določajo
ustava, zakon in statut ter opravljajo druga
strokovna dela za skupščino in izvršni svet.
X. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA IN
UPRAVNIH ORGANOV
1. Razmerje do skupščine
188. člen
Razmerje izvršnega sveta in upravnih orga-
nov do občinske skupščine temelji na odgovor-
nosti za stanje v občini na področjih, za katera
so ustanovljeni, kot tudi za učinkovito opra-
vljanje njihovih funkcij.
189. člen
Izvršni svet in upravni organi so dolžni po-
ročati skupščini o izvajanju določene politike;
o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih
splošnih aktov, za izvajanje Icaterih so pooblaš-
čeni; o stanju in razvoju na vseh področjih
družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz
svoje pristojnosti kot tudi o svojem delu in ji
predlagati ustrezne ukrepe.
Izvršni svet in upravni organi so se dolžni
ravnati po smernicah in sklepih skupščine.
Izvršni svet in upravni organi imajo enake
dolžnosti in pravice tudi do skupščine samou-
pravne interesne skupnosti, kadar ta po ustavi
oziroma statutu enakopravno odloča s pristoj-
nimi zbori skupščine občine.
190: člen
Izvršni svet ima pravico, če to zahteva skup-
ščina, pa tudi dolžnost, da se izreče o vsakem
predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam
predložil skupščini in ki se nanaša na vpraša-
nja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih
upravnih organov in na druga vprašanja, ki
imajo pomen za njegovo delo.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in po-
jasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo
skupščina, posamezni zbori skupščine, njena
delovna telesa ter delegati v zborih skupščine.
191. člen
Upravni organi so odgovorni skupščini za
zakonito, popolno in pravočasno opravljanje
nalog in zadev s svojega delovnega področja.
Upravni organi iinajo pravico in dolžnost
predložiti zborom skupščine v obravnavo posa-
mezna pomembna vprašanja s svojega delov-
nega področja, dajati pobude in predlagati
ukrepe v žvez' ? izvajanjem politike in izvrše-
vanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih
aktov kot tudi v zvezi z uresničevanjem svoje
odgovornosti za stanje na ustreznem področju.
Vprašanja in pobude iz 2. odstavka tega čle-
na sprožijo upravni organi v zborih skupščirie,
ko dobijo prej mnenje ali načelno stališče iz-
vršnega sveta.
Funkcionarji, ki vodijo upravni organ, mora-
jo dajati pisne ali ustne odgovore na vprašanja,
ki jih postavljajo delegati.
2. Razmerje med izvršnim svetom in upravnimi
organi
192. člen
Da bi bilo zagotovljeno izvajanje politike in
izvrševanje zakonov, odlokov in splošnih ak-
Jov, lahko izvršni svet pri usmerjanju in uskla-
jevanju dela upravnih organov določi smernice
in načelna stališča glede načina izvajanja dolo-
čene politike in drugih funkcij upravnih orga-
nov; naloži upravnim organom, da morajo v
določenem roku pripraviti ali izdati predpise
in storiti druge ukrepe, za katere so pooblašče-
ni; določi roke za posamezne naloge; določi
upravnim organom smernice za sodelovanje z
drugimi upravnimi organi ali drugih družbeno-
političnih skupnosti.
193. člen
Če je upravni organ mnenja, da načelno sta-
lišče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z
zakonom, politiko, ki jo je sprejela skupščina,
ali drugim splošnim aktom skupščine in izvrš-
nega sveta, opozori na to izvršni svet in zahte-
va, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče
ali smernico.
Če izvršni svet vztraja pri svojem stališču,
upravni organ pa meni, da v zvezi s tem ne bo
mogel opraviti svojih nalog, lahko funkcionar,
ki vodi upravni organ, predloži odstop in ga
obrazloži.
Izvršni svet mora o tem obvestiti skupščino.
194. člen
Izvršni svet skrbi, da so upravnim organom
v okviru materialnih možnosti zagotovljena
materialna sredstva in drugi pogoji za delo, ter
za uporabo sodobnih metod dela in tehničnih
sredstev.
3. Medsebojna razmerja upravnih organov
195. člen
Upravni organi v okviru svojih delovnih po-
dročij in svojih pooblastil med seboj sodeluje-
jo v zvezi z vprašanji skupnega pomena.
Za dosego tega cilja med seboj usklajujejo
programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje
*er podatke in obvestila, sklicujejo skupne se-
stanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skup-
nih akcijah ter organizirajo druge oblike med-
sebojnega sodelovanja.
196. člen
Če nastane med upravnimi organi spor o
pristojnosti ali se pojavijo druga sporna vpra-
šanja, so ti organi o tem dolžni obvestiti izvršni
svet, ki odloči o sporu oziroma poda smernice
za rešitev spornih vprašanj.
4. Razmerje izvršnega sveta in upravnih orga-
nov do organizacij združenega dela ter drugih
samoupravnih organizacij in skupnosti
197. člen
Izvršni svet in upravni organi izvršujejo v
majah svojih pooblastil do organizacij združe-
nega dela, samoupravnih interesnih skupnosti,
krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih
organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti,
ki jih določata ustava in zakon, zlasti glede pri-
pravljanja samoupravnih sporazumov o osno-
vah planov samoupravnih organizacij in skup-
nosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja
glede opravljanja pravice nadzorstva nad zako-
nitostjo dela teh organizacij in skupnosti, ka-
ŠT. 25
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 139
dar so za to pooblaščeni, glede predlaganja in
izvajanja ukrepov za zagotovitev pogojev za
čim skladnejši in stabilnejši razvoj odnosov pri
pridobivanju dohodka in njegovem razporeja-
nju, glede dajanja pobud za začasne ukrepe
družbenega varstva in glede izvajanja teh ukre-
pov.
198. člen
Sodelovanje izvršnega sveta in upravnih or-
ganov z organizacijami združenega dela in dru-
gimi samoupravnimi organizacijami in skup-
nostmi temelji na podlagi dogovorov in prido-
bivanju mnenj za reševanje posameznih zadev.
Pri tem izvršni svet in upravni organi oblikuje-
jo v dogovoru z njimi komisije in druga delo-
vna telesa za pripravo posameznih odlokov in
drligih splošnih aktov ter posameznih gradiv,
dajejo pobude za uresničevanje določenih pra-
vic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi in ob-
čanov ter organizacij in skupnosti in po potre-
bi vabijo njihove predstavnike na svoje seje ter
na seje svojih delovnih teles.
199. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z
organi samoupravnih interesnih skupnosti zla-
sti v vprašanjih s področij, na katerih skupšči-
ne interesnih skupnosti v skladu z ustavo in
tem statutom odločajo enakopravno s pristoj-
nimi zbori občinske skupščine.
200. člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupšči-
ni, da začasno uredi vprašanje, od katerega je
bistveno odvisno delo samoupravne interesne
skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu
izvršnega sveta sama ne uredi takega vpraša-
nja.
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posa-
meznih interesnih skupnostih iz prejšnjega od-
stavka bistvene motnje pri uresničevanju sa-
moupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju
z zakonom določene dejavnosti ali so na Orugi
način huje oškodovani družbeni interesi, pred-
laga občinski skupščini, da uporabi zoper njih
ustrezne začasne ukrepe.
201. člen
Izvršni svet in upravni organi morajo omo-
gočiti organizacijam združenega dela in skup-
nostim, da izrazijo svoja stališča, mnenja in
predloge, za katere so zainteresirane, in da si-
cer pripomorejo k reševanju teh vprašanj.
5. Razmerje izvršnega sveta in upravnih orga-
nov do družbenopolitičnih organizacij, družbe-
nih organizacij in društev
202. člen
Izvršni svet in upravni organi obravnavajo
pobude, mnenja, pripombe in predloge druž-
benopolitičnih organizacij in jih obveščajo o
svojih stališčih ter o storjenih ukrepih in njiho-
vih razultatih.
V mejah svojih pravic in dolžnosti obveščajo
družbenopolitične organizacije o stanju ter o
pojavih in tendencah, ki sc jih opazili na posa-
meznih področjih družbenega življenja, a ima-
jo pomen za uresničevanje vloge omenjenih or-
ganizacij.
203. člen
Z družbenimi organizacijami in društvi so-
delujejo izvršni svet in upravni organi v mejah
svojih pravic in dolžnosti v vprašanjih, ki ima-
jo pomen za uresničevanje ciljev združevanji
in so pomembna za delo omenjenih organov
ter za razvijanje ustreznega delovanja delovnih
ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma
društvih.
6. Razmerje do občanov
204. člen
Upravni organi morajo o zahtevah občanov
odločati v predpisanih rokih. Obravnavati mo-
rajo vloge in predloge, ki jim jih predložijo ob-
čani, in jim morajo nanje odgovoriti.
205. člen
Upravni organi morajo organizirati delo na
način in ob pogojih, da morejo občani čim laže
in v čim krajšem postopku uveljaviti svoje pra-
vice in izvrševati obveznosti.
206. člen
Upravni organi so dolžni zagotoviti" v urad-
nih prostorih za sprejemanje strank na vidnem
mestu tehnična in druga sredstva, ki omogoča-
jo občanom, da hitreje opravijo zadeve, kot tu-
di omogočiti, da občani tudi ustno sporočijo
vlogo ali pritožbo oziroma predlog ustreznemu
delavcu upravnega organa.
207. člen
Upravni organi obveščajo izvršni svet in
skupščino v rokih, ki jih ti določijo, o vlogah in
predlogih, ki jih predložijo občani glede dela
upravnih organov, o njihovi upravičenosti in
storjenih ukrepih.
208. člen
Določbe tega statuta o razmeijih upravnih
organov do občanov se smiselno uporabljajo
tudi za razmerja organizacij združenega dela in
drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in
društev, ki pri izvrševanju javnih pooblastil
odločajo o pravicah, interesih in obveznostih
občanov, organizacij, skupnosti in drugih.
XI. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGA-
NIZACIJ V OBČINI TER OBVEŠČANJE
DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
209. člen
Občinska skupščina in njeni organi, samou-
pravne interesne skupnosti, organizacije zdru-
ženega dela, družbenopolitične in druge orga-
nizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela
skladno z zakonom. Javno je delo državnih or-
ganov, organov upravljanja v organizacijah
združenega dela in drugih samoupravnih orga-
nizacijah, skupnostih ter društvih.
Z zakonom se določijo podatki, ki pomenijo
tajnost ali pa se ne smejo objaviti.
210. člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico, da
so obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pomemb-
na za občino in njen razvoj, ter o delovanju in
pomembnejših odločitvah občinske skupščine,
njenih organov, organizacij združenega dela in
drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti
posebnega družbenega interesa.
211. člen
O delu občinske skupščine obveščajo jav-
nost predsednik skupščine in predsedniki zbo-
rov, o delu izvršnega sveta pa predsednik izvrš-
nega sveta.
O delu upravnih organov obveščajo javnost
predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega in drugega odstavka tega
člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za
obveščanje javnosti.
212. člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v te-
meljnih in drugih organizacijah združenega de-
la in skupnostih, družbenopolitičnih organiza-
cijah ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in
občanov se lahko v občini ustanovi informacij-
sko dokumentacijska služba ali center, ki lah-
ko deluje samostojno ali v sestavi druge orga-
nizacije oziroma skupnosti.
213. člen
Uresničevanje načel javnosti in obveščanja
ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in
obrambe države in z drugimi interesi, ki jih do-
loča zakon.
XII. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOU-
PRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
214. člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci sa-
moupravnih in drugih funkcij opravljajo svojo
funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zako-
nov, statutov in pooblastil, zato so pri svojem
delu pod družbenim nadzorstvom.
215. člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski
skupščini in njenih organih, ki ga voli ali ime-
nuje občinska skupščina, je osebno odgovoren
za opravljanje svoje funkcije.
Funkcionarji občinske skupščine in izvršne-
ga sveta so osebno odgovorni za opravljanje
svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti
in pooblastil. V okviru politične odgovornosti
in ocene njihovega dela lahko občinska skup-
ščina oziroma izvršni svet postavi vprašanje
njihove zaupnice, jih odpokliče in razreši opra-
vljanja funkcije.
216. člen
Organizacije združenega dela, krajevne
skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in
druge samoupravne organizacije in skupnosti,
družbenopolitične in družbene organizacije,
delegacije in delegati imajo pravico dajati po-
budo za ugotovitev odgovornosti občinskih
upravnih organov in organizacij ter strokovnih
služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi
so dolžni obravnavati pobudo, ugotoviti dejan-
sko stanje in storiti vse potrebne ukrepe. O
ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
217. člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupra-
vne, javne in druge funkcije ima pravico odsto-
piti in odstop obrazložiti.
XIII. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGI-
MI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUP-
NOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
218. člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja
vprašanj skupnega pomena, izmenjave izku-
šenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z
drugimi občinami, s Socialistično republiko
Slovenijo ter drugimi organizacijami in skup-
nostmi v skladu z ustavo, tem statutom in dru-
gimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogo-
vori.
Sodelovanje občine z drugimi družbenopoli-
tičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami
in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo ob-
činska skupščina in njeni organi, organizacije
združenega dela, samoupravne interesne skup-
nosti, družbenopolitične organizacije in druge
samoupravne organizacije ir skupnosti ter
strokovna in druga združenja v okviru pristoj-
nosti oziroma dejavnosti.
219. člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po na-
čelih prostovoljnosti, solidarnosti in združuje v
ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe,'
organizacije in službe za opravljanje zadev*
skupnega pomena.
Za urejanje zadev skupnega pomena lahko,
dve ali več občin ustanovijo skupni medobčin-
ski organ samoupravljanja ali se občine združi-
jo v regionalne skupnosti občin.
V medobčinskem 6rganu samoupravljanja, v
medobčinski skupnosti in v širših skupnostih
občin delegati združenih občin usklajujejo svo-
ja stališča in se dogovarjajo za ureditev skup-
nih vprašanj 'n za skupne nastope.
Zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z
dogovorom občin, ki ga sprejemajo občinske
skupščine združenih občin po predhodni raz-
pravi.
V skupni medobčinski organ samoupravlja-
nja, v skupščino skupnosti slovenskih občin
STRAN 140
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 25
pošiKi obcSna svoje delegate. Delegate pošilja-
jo delovni ljudje \ temeljnih samoupravnih
skupnostih in skupščinah oziroma ustrezni
zbor skupščine.
220. člen
ObCmska skupščina in njeni organi sodeluje-
jo s skupščino Socialistične republike Sloveni-
je in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega
pomena za občino in Socialistično republiko
Slovenijo.
Občinska skupščina in njeni organi .dajejo
predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov
in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo skup-
ščina Socialistične republike Slovenije in njeni
organi.
XIV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STA-
TUTA OBČINE
221. člen
Statut občine Ormož se lahko spremeni s
statutarnim odlokom.
Predlog za spremembe statuta lahko dajo:
občinska skupščina, njen zbor, izvršni svet, sta-
tutarno pravna komisija, organizacije združe-
nega dela, samoupravne interesne skupnosti,
krajevne skupnosti, družbenopolitične organi-
zacije in druge samoupravne organizacije in
skupnosti.
222. člen
O predlogu za spremembo statuta razpravlja
izvršni svet in ga s svojim stališčem predloži
občinski skupščini.
223. člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi po-
stopka za spremembo statuta pripravi statutar-
no-pravna komisija občinske skupščine osnu-
tek sprememb statuta in ga predloži občinski
skupščini. Osnutek sprememb statuta da občin-
ska skupščina v javno razpravo. Razpravo vodi
Občinska konferenca socialistične zveze delov-
nega ljudstva Ormož.
Po končani javni razpravi poda statutarno-
pravna komisija občinski skupščini predlog
sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo gla-
sujeta dve tretjini vseh delegatov vsakega zbo-
ra občinske skupščine.
224. člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresni-
čevanja statuta v skladu z, njegovimi temeljni-
mi načeli lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s
statutarnim odlokom. Statutarni odlok se spre-
jema po enakem postopku in ima enako velja-
vo kot statut.
XV PREDHODNE IN KONČNE DOLOČ
BE
225. člen
Odl(»k in drugi splošni akti občinske skup-
ščine morajo bili usklajeni s tem statutom naj-
kasneje v enem letu od njegove uveljavitve.
226. čltn
Ta statut začne veljati trideseti dan po objavi
v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Določbe člena 95 o številčni sestavi zbora
združenega dela se uporabljajo po preteku
mandata sedanje občinske skupščine.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha ve-
ljati >tatut občine Ormož (liradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj št. 4-38/74, 3-26/77,
3-26'7K, 21-199/79, 4-29/'82).
Številka: 011-1/1983
Ormož, dne 8. novembra 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE   OBČINE   OR-
MOŽ
Tone LUSKOVIČ I. r.
201.
Po II. členu zakona o gostinski dejavnosti
(Uradni list SRS, št. 42-340/73), 2. členu pra-
vilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslov-
nih prostorov za gostinsko dejavnost in o sto-
ritvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, Št.
11-554/75), 14. členu zakona o zdravstvenem
nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, Št.
17/75), 25. členu zakona o prekrških (Uradni
list SRS, št. 25/83) 'er 21. točki 167. člena sta-
tuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina občine Or-
mož na sejah zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti dne 8. 11. 1985 sprejela
ODLOK
o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske
dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za
prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v
občini Ormož
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Priložnostno pripravo hrane in pijače ter
prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prosto-
rov smejo opravljati:
— gostinske in druge organizacije združene-
ga dela. ki so registrirane za prodajo hrane in
točenja pijač.
— samostojni obrtniki z gostinsko dejav-
nostjo,
— društva, če imajo tovrstno dejavnost dolo-
čeno v pravilnikih.
2. člen
Za občasno prodajo živil in pijač zunaj po-
slovnih prostorov po tem odloku se šteje:
1. prodaja na stojnicah ali prodajnih mizah,
ki niso stalna prodajna mesta;
2. priložnostna prodaja na raznih priredit-
vah, proslavah in podobno.
Prodajno mesto mora biti označeno s firmo
prodajalca in cenikom posameznih artiklov.
3. člen
Organizacije, samostojni obrtniki in društva
iz 1. člena tega odloka (v nadaljnjem besedilu:
prireditelji) lahko priložnostno opravljajo go-
stinske dejavnosti z dovoljenjem, ki ga izda ob-
činski upravni organ, pristojen za gospodar-
stvo.
Dovoljenje za občasno prodajo živil in pijač
po 1. točki 2. člena se lahko izda za določen
čas, dovoljenje za prodajo živil in pijač po 2.
točki 2. člena odloka pa za vsak primer pose-
bej.
Za izdajo dovoljenja mora prireditelj zapro-
siti najmanj osem dni pred pričetkom prodaje
ter sporočiti ime odgovorne osebe.
Pred izdajo dovoljenja si mora pristojni or-
gan za gospodarstvo pridobiti poprejšnje so-
glasje občinskega sanitarnega inšpektorja, ka-
dar gre za prodajo živil živalskega izvora pa še
soglasje občinskega veterinarskega inšpektor-
ja.
MINIMALNI TEHNIČNO POGOJI
4. člen
Prodaja živil in pijač po tem odloku je dovo-
ljena, če so izpolnjeni minimalni tehnični po-
goji:
1. da prostori ustrezajo minimalnim higien-
skim tehničnim pogojem,
2. da ima prireditveni oziroma prodajni pro-
stor posebni prostor za pripravo in izdajo jedil
s potrebno opremo,
3. da je osebje, ki prihaja v neposreden stik z
živili, zdravniško pregledano v skladu z zako-
nom o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, za
prodajo živil v originalni embalaži pa na klice-
noštvo in ima o tem potrdilo,
4. da je osebje, ki ravna z živili, oblečeno v
čisto delovno obleko bele barve.
5. da je za pomivanje posode in steklovine
na razpolago tekoča, neoporečna voda, če te
ni, se smejo uporabljati le kozarci in krožniki
za enkratno uporabo,
6. da je v bližini prireditvenega prostora hi-
giensko urejeno, čisto in v času prireditve vzdr-
ževano stranišče, ločeno za moške in ženske ter
opremljeno s toaletnim papirjem in umivalni-
kom s tekočo vodo.
5. člen
Pri priložnostni prodaji živil in točenju pijač
na raznih prireditvah, proslavah in podobno
morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
1. teren mora biti primeren za tovrstno de-
javnost,
2. prireditveni prostor mora biti opremljen z
zadostnim številom posod za odpadke,
3. po končani prireditvi mora prireditelj po-
skrbeti, da se celotni prireditveni prostor očir i
in uredi.
KAZENSKE DOLOČBE
6. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 40.000 din se
kaznuje za prekršek organizacija združenega
dela, druga pravna oseba ali samostojni obr-
tnik z gostinsko dejavnostjo, ki prodaja živila
ali pijače zunaj poslovnih prostorov, če nima
dovoljenja iz 3. člena tega odloka.
Za prekršek iz I. odstavka tega člena se kaz-
nuje z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 di-
narjev tudi odgovorna oseba pravne osebe.
7. člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinar-
jev se kaznuje za prekršek organizacija združe-
nega dela, druga pravna oseba ali samostojni
obrtnik, če opravlja prodajo živil in točenje pi-
jač v nasprotju z izdanim dovoljenjem oziroma
v nasprotju s 4. in 5. členom tega odloka.
Za prekršek iz I. odstavka tega člena se kaz-
nuje z denarno kaznijo od l.OOO do 15.000 di-
narjev tudi odgovorna oseba pravne osebe.
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opra-
vljajo pristojne inšpekcijske službe občin Or-
mož in Ptuj.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 332-1/85
Datum: 11.8. 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE   OBČINE   OR-
MOŽ
Tone LUSKOVIČ, 1. r.
202.
Po 16. členu zakona o geodetski službi
(Uradni list SRS, št. 23/76) in 21. točki 167.
člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, štev. 4/74) je skupščina
občine Ormož na sejah zbora združenega dela
in zbora krajevnih skupnosti dne 8. novembra
1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o cenah za
geodetske storitve v občini Ormož
I. člen
Spremeni se 3. člen odloka o cenah za geo-
detske storitve v občini Ormož (Uradni vestnik
ST. 25
URADNI VESTNIK QBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 141
občin Ormož in Ptuj, št. 14/83) tako, da se gla-
si:
»Cene storitev iz 2. člena tega odloka so:
1. Parcelacija:
1. navezava na geodetsko
mrežo 1.875 din
2. parcelacija
2.1. parcelacija parcel
velikosti do 0,3 ha na dva
dela 8.400 din
2.2. za vsakih nadaljnjih
0,3 ha 2.475 din
2.3. za vsako dodatno novo
parcelo 2.100 din
2.4. parcelacija gozdnih
parcel — cena se poveča za
50%
2. Parcelacija na osnovi
zazidalnih oziroma
ureditvenih načrtov:
1. navezava na geodetsko
mrežo 1.875 din
2. parcelacija za obod
2.1. za vsakih 10 m meje
oboda 1,725 din
2.2 za vsako novo nastalo
parcelacijo 2.100 din
3. Ekspropriacija dolžinskih
objektov:
1. navezava na geodetsko
mrežo 1.875 din
2. hektometer (lOOm)
ekspropriacije 12.150 din
4. Prenos posestnih meja po
podatkih zemljiškega'
katastra:
1. navezava na geodetsko
mrežo 1.875 din
2. določitev meje
2.1. za grafično izmero za 2
mejni točki 6.450 din
2.2. za vsako nadaljnjo
mejno točko 2.'100din
2.3. za numerično izjnero za
2 mejni točki 3.600 din
2.4. za vsako nadaljnjo točko       1.425 din
2.5. prenos meja gozdnih
parcel — cena se poveča za
50%
5. Ugotovitev meje v mejnem
ugotovitvenem postopku:
1. navezava na geodetsko
mrežo 1.875 din
2. ugotovitev meje
2.1. za 2 mejni točki 4.950 din
2.2. za vsako nadaljnjo
mejno točko 1.425 din
6. Posnetki za lokacijsko
dokumentacijo in posnetki
novozgrajenih stavb in
objektov:
1. do 0,5 ha 6.375 din
2. za vsakih nadaljnjih
0,25 ha 2.100 din
7. Zakoličbe stavb in objektov:
1. stanovanjska stavba ali
garaža 3.600 din
2. industrijska zgradba — po
dejansko porabljenem času.
V primerih, ko ni mogoče obračunavati stro-
škov po ceniku, se uporabljajo naslednje cene
za uro opravljenega dela:
— za terensko geodetsko delo 750 din
— za pisarniško geodetsko delo        675 din
— za risarsko geodetsko delo 350 din
— za figurantsko delo 350 din
Cenam storitev po tem ceniku se dodajo ma-
terialni stroški (mejniki, količki, kilometri-
na,. ..) in stroški figuranta po dejansko pora- '
bljenem času.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 45-3/85
Ormož, dne 8. novembra 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE   OBČINE   OR-
MOŽ
Tone LUSKOVIC, I. r.
203.
Na podlagi 202. člena statutarnega sklepa o
spremembah statuta občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79) in Do-
govora o skupnih izhodiščih za določanje sta-
narin, cen komunalnih storitev ter mestnega in
primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list
SRS, št. 3/85) je izvršni svet na svoji seji dne
31. 10. 1985 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o višini cen komunalnih
storitev
I.
V 2. točki se v podtočki B spremeni cena vo-
de tako, da glasi:
1. Za gospodinjstvo po m* 62,— din
2. Za negospodarstvo po m* 62,— din
3. Za gospodarstvo po m' 85,— din
Ob ceni vode se pod 1) in 2) doda 5,— din/
m\ pod 3) 7,— din/m^ kot prispevek za sanaci-
jo vodnih virov.
2.
Predlagana cena vode iz I. točke spremembe
odredbe se uporablja od 1. II. 1985.
3.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 32-2/1985
Datum: 31. 10. 1985
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Milan Ritonja, 1. r.
204.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Ur. I. SRS, št. 35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormož—Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Boris Ziherl Ptuj, je skupščina krajevne skup-
nosti Boris Ziherl Ptuj na svoji seji, dne 7. no-
vembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plaup na območju krajevne skupnosti
Boris Ziherl Ptuj in skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986-1990
l.člen
Za območje krajevne skupnosti Boris Ziherl
Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja): —
Nova vas pri Ptuju, — Ptuj: Panonska ulica 5,
Peršonova uHca, Remčeva ulica, Volkmerjeva
cesta, Jurančičeva ulica, ulica Borisa IO'aigher-
ja, Ziherlova ploščad. Ulica 5. Prekomorske
brigade; — Rabelčja vas: Frankovičeva ulica,
Hercegova ulica, Peršonova ulica, ulica Borisa
Kraigherja, Rabelčja vas. Ulica Avgusta Hlupi-
ča, Arbaiterjeva ulica. Ulica 25. maja, se razpi-
še referendum o uvedbi krajevnega samopri-
spevka v denarju za sofinanciranje programa
srednjeročnega plana krajevne skupnosti Boris
Ziherl Ptuj in za sofinanciranje skupnega pro-
grama krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986-1090.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih:
~ v prostorih Do-na upokojencev Ptuj —
Muretinci, Volkmerjava 10
— v Domu krajanov krajevne skupnosti Bo-
ris Ziherl Ptuj, Kraigherjeva I O/a
— v prostorih SSC — Dom učencev Ptuj,
Arbaiterjeva 6
— v prostorih gostilne »Darinka«, Peršono-
va 50/a
3. člen
Krajevni sam.oprispevek se uvaja v denarju
za dobo 5 let in sicer od I. januarja 1986 do 31.
decetpbra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti me-
sta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunal-
nih in drugih družbenih objektov po dogovor-
jenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo,
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kana-
lizacije v KS Budina-Brstje in Turnišče,
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina,
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj,
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Boris Ziherl Ptuj bo tako
v petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
18.748.000,— din po cenah iz leta 1985.
2. Za program krajevne skupnosti in to:
— za sofinanciranje ureditve križišča CMD
— Potrčeva cesta in Volkmerjeva cesta vklju-
čno s semaforizacijo križišča
— za ureditev Volkmerjeve ceste in ostalih
cest in poti v krajevni skupnosti,
— za izgradnjo dveh športnih igrišč ob SSC
Ptuj in v Ljudskem vrtu,
— za sofinanciranje ureditve Ljudskega vrta
in zelenic,
— za sofinanciranje ureditve prostorov za
prehrano učencev Osnovne šole Franc Osoj-
nik,
— za soprispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetljavi,
~ za sofinanciranje ureditve javnih vodnja-
kov,
— za nabavo opreme za CZ in SLO,
— za vzdrževanje doma krajanov krajevne
skupnosti Boris Ziherl Ptuj,
— za funkcionalne izdatke za delovanje
krajevne skupnosti.
V petih letih se bo iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 43.747.1XK),—
din (po cenah iz leta 1985).
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji I % od neto OD oz. nado-
mestila.
STRAN 142
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ^
ŠT. 25
- za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji I "o od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5% od letnega ka-
tastrskega dohodka,
- za zavezance, ki imajo dohodek od sa-
mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar-
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev po
stopnji 1 % od čistega dohodka zmanjšanega
za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačajo samoprispevke v zne-
sku 2.500. din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v "u povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko.
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000. din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v "o poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi SRS za sta-
tistiko.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Boris ZiherI Ptuj.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
|o krajani, ki so vpisani v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Boris ZiherI Ptuj in zaposleni
krajani, ki niso vpisani v splošni volilni ime-
nik, živijo pa na območju krajevne skupnosti
Boris ZiherI Ptuj. Odločitev na referendumu
bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina kraja-
nov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem
delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka,
ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso
mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopen določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
62.495.000, - din (v cenah iz eta 1985) sred- ,
stev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. čle- j
na tega sklepa. j
10. člen I
Za namensko in pravilno uporabo sredstev ]
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup- \
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po- 1
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu, ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden sanoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevmr skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti, preusmeri za loudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je laveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presekov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora kra anov
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8376 za KS Boris ZiherI Ptuj.
Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skup-
nosti seznam zaposlenih od katerih se nakazu-
je samoprispevek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu Jicrajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjv vali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
I*tuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne skupnosti Boris ZiherI.
Sklep o uvedbi samoprispevka na osnovi po-
ročila volilne komisije o uspešnosti izida refe-
renduma, sprejme skupščina krajevne skupno-
sti Boris ZiherI.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
BORIS ZIHERL PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI BORIS ZI-
HERL PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ
ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži
besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samopri-
spevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo
samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko kra-
jevne skupnosti Boris ZiherI Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 111/85
Dne, 7. november 19,85
Predsednik skupščine KS:
Franc POTOČNIK, 1. r.
205.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. v. občine Ormož-Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Bratje Reš Ptuj, je skupščina krajevne skupno-
sti Bratje Reš na svoji seji, dne 13. novembra
1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referednuma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Bratje Reš Ptuj in skupnega programa Krajev-
nih    skupnosti    mesta    Ptuj    za    obdobje
1986-1990.
l.člen
Za območje krajevne skupnosti Bratje Reš
Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja): — Kr-
ževina pri Ptuju, — Ptuj: Čufarjeva ulica, Er-
javčeva pot, Gajzerjeva ulica, Maistrova ulica,
Reševa ulica, Volkmerjeva ulica od št. 19, —-
Štuki: Črtkova ulica, Pivkova ulica, Zavčeva
ulica, Štuki, se razpiše referendum o uvedbi
krajevnega samoprispevka v denarju za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana
krajevne skupnosti Bratje Reš in za sofinanci-
ranje skupnega programa krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra
1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih me-
stih:
— v prostorih Doma krajanov Bratje Reš,
Štuki 1
— v prostorih obrtnika Gomilška, Krčevi-
na 18
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denar-
ju za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986
do 31. decembra 1990.
4. člen ]
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofi-;
nanciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komu-':
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo- \
vorjenem programu in sicer za: [
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob ;
Grajehi med Osojnikovo in Rogozniško cesto '
ter železniško p'pgo.
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avtob-
husno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne ka-
nalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojnovarstve-
nih prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacija prostorov Kluba mladih
Ptuj.
Krajevna skupnost Bratje Reš bo tako v
petih letih iz samoprispevka, prispevala za
skupni program 10% zbranih sredstev ali
4.994.000,00 din (cene 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— sofinanciranje komunalnega urejanja
stavbnih zemljišč v Krčevini pri Ptuju
— asfaltiranje cest v Krčevini
— izgradnjo kanalizacijskega omrežja v
Gajzerjevi in Pivkovi ulici
— izgradnjo pločnika in razsvetljave v
Maistrovi ulici
— izgradnjo treh avtobusnih postajališč
(cesta za Grajeno, cesta za Mestni vrh)
— vzdrževanje krajevnih cest in poti
— prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetljavi
— ureditev ulične razsvetljave v Črtkovi uli-
ci, Čufarjevi ulici, Reševi ulici, v Štukih in Kr-
čevini
— ureditev javnih vodnjakov
— vzdrževanje doma krajanov in okolja
— nabavo opreme za CZ in SLO
— funkcionalne izdatke za delovanje kra-
jevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za
program krajevne skupnosti zbralo
28.301.000.- din (cene 1985).
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovne-
ŠT. 25
URADNI VESTNIK 0BC!N 0RM02 IN PTUJ
STRAN 14:^
ga razmerja po stopnji 2 % od neto OD oz. na-,
domestila,
— za starostne, družinske in invalidske^
upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je;
višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,     j
— za zavezance, ki imajo dohodek od j
kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega :
katastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od sa-!
mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar-i
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev po j
stopnji 2 % od čistega dohodka zmanjšanega i
za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-'
šalnem znesku, plačajo samoprispevek v zne-'
sku 2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih ]
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko, ;
— za zavezance, ki so na začasnem delu v '
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-'
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-.]
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS i
za statistiko
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so
krajani, ki imajo stalno bivališče na območju \
krajevne skupnosti Bratje Reš. ,
7. člen
Za oprostitev plačila samoprispevka se
uporabljajo določila 12. člena Zakona o samo-
prispevku ^
8. člen \
Pravico do glasovanja na referendumu '
imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik i
krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj in zaposleni !
krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo '
pa na območju krajevne skupnosti Bratje Reš
Ptuj.
Odločitev na referendumu bo sprejeta, če ;
je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo I
pravico glasovanja. ■
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti !
krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem :
delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, j
ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso '
mogli udeležiti.
9. člen !
Na podlagi osnov in stopenj določenih v ■
5. členu tega sklepa bo zbranih previdoma
33.295.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene iz 4. člena tega skle- ,
pa. I
10. člen i
Za namensko in pravilno uporabo sred- \
stev samoprispevka odgovarja svet krajevne
skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sred- '•
stvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj
enkrat letno.
11. člen I
V primeru, da kateri izmed investitorjev :
pziroma zavezancev sofinanciranja posamez- \
nih objektov, ki so v programu ne bo začel z !
gradnjo za katerega je bil uveden samoprispe- j
vek, je pooblaščen svet krajevne skupnosti, da \
sredstva, ki so namenjena po programu kraje- ,
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri i
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro- \
gramu. i
O razdelitvi morebitnih presežkov sred- ]
stev samoprispevka odloča skupščina krajevne ;
skupnosti na predlog zbora krajanov. J
12. člen ]
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo '
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, j
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske- I
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz- i
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na- ,
kažejo na račun pri SDK Ptuj. Št. ■
52400-842-041-8264 za KS Bratje Reš Ptuj. Ob :
vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti j
seznam zaposlenih od katerih se nakazuje sa-
moprispevek.
13. člen •
. Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki
se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali
obveznosti plačila, se bo samoprispevek izter-
jal po predpisih za izterjavo prispevkov in dav-
kov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno
uporabljajo določbe Zakona o volitvah in dele-
giranju delegatov v skupščine. Postopek vodi
in izid glasovanja ugotovi volilna komisija kra-
jevne skupnosti Bratje Reš.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi
poročila volilne komisije o uspešnosti izida re-
ferenduma, sprejme skupščina krajevne skup-
nosti Bratje Reš.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani nepo-
sredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je
naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
BRATJE REŠ PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA
PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI BRATJE REŠ
PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRA-
JEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OB-
DOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob-
kroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo sa-
moprispevka oz, »PROTI«, če se ne strinja z
uvedbo samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko
krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in
Ptuj.
Štev.: 66/85
Dne, 11.11. 1985
Predsednik skupščine KS:
OTON POLIČ I. r.
206.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendu-
mu (Ur. I. SRS, 23/77), 3. člena zakona o sa-
moprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbe-
nega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. v. občini Brstje, je
skupščina krajevne skupnosti Budina-Brstje
na svoji seji, dne 12. novembra 1985 sprejela
SKl EP
o razpisu referenduma /a uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Budina-Brstje in skupnega pr<»j;rama krajevnih
skupnosti mesta Ptuj za obdobje 19K6 -I9«>0.
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Budma -
Brstje, ki obsega naslednje ulice (naselja:
-Brstje. - Budina: Belšakova ulica. Severova
ulica, Seronova utica. Širafelova ulica. Budina.
Hermanova ulica. Kerenčičeva ulica, \lacuno-
va ulica, .Mladinska ulica, Satlerjeva ulica. VNil-
helmova ulica, ulica Franca Kosca. K Jezeru.
Ob Rogoznici, Ormoška cesta. Ribiška pot. se
razpiše referendum o uvedbi krajevnega samo-
prispevka v denarju za sofinanciranje progra-
ma srednjeročnega plana krajevne skupnosti
Budina-Brstje in za sofinanciranje skupnega
programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za
obdobje 1986   1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
— v prostorih Doma krajanov  Budina
Brstje, Belšakova
— < prostorih gostilne Kuhar. Ormoška 63
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denariu
za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do
31. decembra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj, za sofinanciranje komunalnih in
drugih družbenih objektov po dogovorjenem
programu n sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo.
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina-Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj,
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Budina - Brstje bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program \5'\) zbranih sredstev ali
4.505.000.00 din (cene 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— ureditev kanalizacijskega omrežja v nase-
lju Budina
— modernizacijo ulic in cest po programu
— pridobitev in ureditev zemljišča za večna-
menski telesno-kultu.ni prostor
— vzdrževanje prostorov Doma krajanov
Budina-Brstje
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na Javni cestni razsvetljavi
— izgradnjo javne telefonske govorilnice
— za nabavo opreme za SLO ir. CZ
— ureditev Javnih vodnjakov
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 25.527.000.—
din (cene 1985).
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 2 "o od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji I '-\> od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,*
v 144
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 25
za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
e dejavnosti po stopnji 5 "o od letnega ka
I skega dohodka,
/a zavezance, ki imajo dohodek od samo-
' opravljanja obrti, druge gospodarske
(I ali intelektualnih storitev po stopnji
d čistega dohodka zmanjšanega za davek,
.zanci, ki plačujejo davek v pavšalnem
iku,   plačajo   samoprispevek   v   znesku
i> -  din v letu 1986, v naslednjih letih pa
prispevek z\ i.ša v % povečanja OD v SR Slo-
veniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko.
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000,— din mesečno v letu 1986, v na-
'  Vnj^ih letih pa se prispevek zviša v % POVE-
nJA od v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod
' •    'Ustiko
6. člen
/a\ezanci za krajevni samoprispevek so kra-
i^ki imajo stalno bivališče na območju kra-
ie,skupnosti Budina —Brstje.
7. člen
ii.^A plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
S. člen
vi do glasovanja na referendumu ima-
li. ki so vpisani v volilni imenik kraje-
^Mipnosti Budina—Brstje in zaposleni kra-
ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa
'   očju krajevne skupnosti Budina —Brst-
itev na referendumu bo sprejeta, če je
v    lasovala večina krajanov, ki imajo pra-
vico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem
.delu-v tujini ali na odsluženju vojaškega roka,
ter se glasovanja iz upravičenih vzrokov niso
tViogli .udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
a tega sklepa bo zbranih predvidoma
i.U'.O00.- din (cene 1985) sredstev, ki se
'o ilporabila za namene iz 4. člena tega skle-
10. člen
; namensko in pravilno uporabo sredstev
'   ka odgovarja svet krajevne skup-
anih in porabljenih sredstvih po
' k r icvTi.' skupnosti vsaj enkrat
11. člen
cii  -la nekateri izmed investitorjev
zavezancev sofinanciranja posamez-
ktov, ki so v programu ne bo začel z
>in|o za katerega je bil uveden samoprispe- .
je pooblaščena skupščina krajevne skup-
il, tla sredstva, ki so namenjena po progra-
krajevne skupnosti preusmeri za soudelež '
radnji drugega objekta, ki je naveden v
:U.
>vi morebitnih presežkov sredstev I
ka   odloča   skupščina   krajevnt \
(llog zbora krajanov.
12. člen
prispevek obračunavajo in odvajajo
hm druge OZD ter delovne skupnosti,
hni delodajalci in skupnosti pokojninske-
' ■. iza zavarovanja ob vsakem iz-
mestil in pokojnin, ter ga na-
račun    pri    SDK    Ptuj,    št.
1J 041-8329 za KS Budina-Brstje. Ob
i/ilu se dostavi krajevni skupnosti
slenih od katerih se nakazuje sa-
13. člen
prispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
■    ^-Imii^   ikvarjajo s kmetijstvom,^
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
FHuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določila Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne skupnosti Budina—Brstje. Sklep o uvedbi
samoprispevka, na osnovi poročila volilne ko-
misije o uspešnosti izida referenduma, sprejme
skupščina krajevne skupnosti Budina—Brstje.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
BUDINA-BRSTJE
GLASOVNIC
ZA REFERENDUM, DNE 8. DECEMBRA
1985
GLASUJEM
ZA PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI BUDINA-
BRSTJE IN SKUPNEGA PROGRAMA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ
ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob-
kroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo sa-
moprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z
uvedbo samoprispevka!
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko kra-
jevne skupnosti Budina —Brstje Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 47/85
Dne, 12. novembra 1985
Predsednik skupščine KS:
Franc LAŠiC I. r.
207.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. v. občine Ormoš —Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Dušan Kveder Ptuj, je skupščina krajevne
skupnosti Dušan Kveder Ptuj na svoji seji, dne
6. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Dušan Kveder Ptuj in skupnega programa kra-
jevnih   skupnosti   mesta   Ptuj   za   obdobje
1986-1990.
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Dušan Kve-
der, ki obsega naslednje ulice (naselja): Ašker-
čeva ulica (1 — 12, sode 14—16), Bezjakova uli-
ca (1-4, sode 6-14), Cafova ulica (1^2),
Cankarjeva ulica (1 — 12, sode 14—16), Cve-
tkov trg (1—5), Dravska ulica (1—3), Grajska
ulica (1—2,4) Hrvatski trg (1 — 5), Jadranska
ulica 1 — 18), Jenkova ulica (1—6), Krempljeva
ulica (1 — 10), Med vrti (1-8, 10), Miklošičeva
ulica (1—6, sode 8—10), Murkova ulica (I -7),
Muršičeva ulica (1 — 16), Muzejski trg (1—3),
Na gradu (1—9), Na hribu (1—2), Ob Grajeni
(1 — 13, 16), Pletarska ulica (2 —5), Prešernova
ulica (1-38), Raičeva ulica (2—18, 14), Slo-
venski trg (1 — 13), Srbski trg (1—8), Tiha pot
(1-5), Titov trg (lihe 1-3, 4-8, 10-12), Trg
mladinskih brigad (1—4), Trg svobode (1—6),
Trstenjakova ulica (1 — 14, 16), ulica Heroja
Lacka (1 — 13) Vodnikova ulica (2—4), Vošnja-
kova ulica (1 — 13), Vrazov trg (I — 2) in Zeleni-
kova ulica (1—3), se razpiše referendum o
uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana
krajevne skupnosti Dušan Kveder in za sofi-
nanciranje skupnega programa krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
— v prostorih krajevne skupnosti Dušan
Kveder, Jadranska 6
— v prostorih Kluba mladih, Miklošičeva 12
— v prostorih Osnovne šole Olga Meglic,
Prešernova 31
— v prostorih Osnovne šole dr. Ljudevita
Pivka, Raičeva 2
— v prostorih Uprave za družbene prihodke
občine Ptuj, Trg MDB 1
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 —
do 31. decembra. 1990.
4. člen.
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in to:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo.
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta F»tuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina —Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Dušan Kveder bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
11.340,000,00 din (cene 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— rekonstrukcijo ul. Heroja Lacka vključno
z ureditvijo kanalizacije
— rekonstrukcijo Trstenjakove ulice
— rekonstrukcijo Zelenikove ulice
— ureditev peš poti z mostičkom čez Graje-
no od avtobusne postaje do Trstenjakove ulice
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni razsvetljavi
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
ŠT. 25
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
STRAN 145
— vzdrževanje prostorov krajevne skupnosti
— ureditev zelenic in igrišča
— ureditev potoka Grajena •
— nabavo opreme za potrebe SLO in DSZ
— izboljšanje učnih pogojev učencev
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 39.199.000 din
(po cenah iz leta 1985).
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
I % od čistega dohodka zmanjšanega za davek.
Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem
znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa
se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Slo-
veniji, ki ga objavi- Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v% poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Dušan Kveder.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisani v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Dušan Kveder Ptuj in zaposleni
krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo
pa na območju krajevne skupnosti Dušan Kve-
der Ptuj.
Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je
zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pra-
vico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem
delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka,
ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso
mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
37.800.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene iz 4. člena tega skle-
pa.
10. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnos i na predlog zbora krajanov.
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in dovajajo
TOZD in druge ozd ter delovne skupnosti, za-
sebni delodajalci in skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplači-
lu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo
na račun pri SDK Ptuj, št. 52400-842-041-8313
za KS Dušan Kveder Ptuj. Ob vsakem nakazi-
lu se dostavi krajevni skupnosti seznam zapo-
slenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne skupnosti Dušan Dveder.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi
poročila volilne komisije o uspešnosti izida re-
ferenduma, sprejme skupščina krajevne skup-
nosti Dušan Kveder.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
DUŠAN KVEDER PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA
PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DE^'ARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI DUŠAN KVE-
DER PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ
ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži
besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samopri-
spevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo
samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko kraje-
vne skupnosti Dušan Kveder Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem, vpstniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 140/35
Dne, 6. II. 1985
Predsednik skupščine KS:
Ciril Šatej 1. r.
208.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. I. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Ur. I. SRS. št. 35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormož-Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Franc Osojnik Ptuj, je skupščina krajevne
skupnosti Franc Osojnik Ptuj na svoji seji, dne
7. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Franc Osojnik, Ptuj in skupnega programa kra-
jevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986-1990
l.člen
Za območje krajevne skupnosti Franc Osoj-
nik Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja):
Nova vas pri Ptuju: Langusova ulica. Meglova
pot, Osterčeva ulica. Ul. Anice Kavčevič. Ul.
Lackove čete, Vodova ul., Bevkova ulica, Ul.
Stanka Brenčiča, Ptuj: Bevkova ul. Regeričeva
ul. Kajuhova ul. Kariževa ul., Krambergerjeva
pot, Levstikova pot. Ljudski vrt, Natašina pot,
Potrčeva cesta, Švajgerjeva ulica, Trubarjeva
ulica, Zoisova pot, Zgečeva ulica, Zupančičema
uiica. Obrtniška ulica, se razpiše referendum o
uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana
krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj m za
sofinanciranje skupnega programa krajevnih
skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986- 1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
ob 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
— v prostorih Osnovne šole Franc Osojnik
Ptuj
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do
31. decembra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa: in sicer za:
1 Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj. Za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in to:
— sofinanciranje nadhoda-podhoda za peš-
ce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško
cesto čez železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kana-
lizacije v KS Budina-Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina,
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj,
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Franc Osojnik Ptuj bo ta-
ko v petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 30 % zbranih sredstev ali
9.827,00.--^in (po cenah iz leta 1985)
2. Za program krajevne skupnosti in to:
— za obnovo ulic, cest in poti po programu
— za sofinanciranje ureditve prostorov za
prehrano učencev Osnovne šole Franc Osojnik
— za prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetljavi
— za sofinanciranje izgradnje transforma-
torske postaje
— za ureditev Ljudskega vrta
— za ureditev javnih vodnjakov
— za nabavo opreme za CZ in SLO
— za funkcionalne izdatke KS
STRAf# 146
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
§T. 25
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 22.930.000.—
din (po cenah iz leta 1985)
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 °o od pokojnine, ki je vi
šja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka.
za zavezance, ki imajo dohodek od sa-
mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar-
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev po
stopnji I °o od čistega dohodka zmanjšanega
za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačajo samoprispevek v zne-
sku 2.500.- din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v "o povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
- za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000.- din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
Za statistiko.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisani v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Franc Osojnik Ptuj in zaposleni
krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo
pa na območju krajevne skupnosti Franc Osoj-
nik, Ptuj. Odločitev na referendumu so spreje-
ta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki
imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem
delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka,
ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso
mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
32.757.000.- din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene iz 4. člena tega skle-
pa.
10. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu krajevne skupnosti. O razdelitvi morebi-
tnih presežkov sredstev samoprispevka odloča
skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora
krajanov.
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti.
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter naka-
žejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8308 za KS Franc Osojnik
Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni
skupnosti seznam zaposlenih od katerih se na-
kazuje samoprispevek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov. Pravilnost obračunavanja in odvaja-
nja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira
SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Upra-
ve za družbene prihodke občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne skupnosti Franc Osojnik.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi
poročila volilne komisije o uspešnosti izida re-
ferenduma, sprejme skupščina krajevne skup-
nosti Franc Osojnik.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo;
KRAJEVNA SKUPNOST
FRANC OSOJNIK PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA
PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI FRANC OSOJ-
NIK PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ
ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži
besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samopri-
spevka oz. »PROTI«,.če se ne strinja z uvedbo
samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko kra-
jevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj.
i 8. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Stev. 84/85
Dne, 7. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Janez DREVENŠEK 1. r.
209.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o sa-
moprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbe-
nega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine I*tuj (Ur. v. občin Ormož—Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Ivan Spolenak I*tuj, je skupščina krajevne
skupnosti Ivan Spolenak na svoji seji, dne 8.
novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Ivan Spolenak Ptuj in skupnega programa kra-
jevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986—1990.
l.člen
Za območje krajevne skupnosti Ivan Spole-
nak, Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja):
Ptuj: Abramičeva ulica, Čopova ulica, Haupt-
maničeva ulica, K Mitreju, Linhartova ulica.
Mariborska cesta, Meškova ulica. Mlinska ce-
sta. Na Obrežju, Ob Dravi. Ob Studenčnici,
Ob železnici. Poljska cesta, Prežihova ulica.
Rimska ulica. Rogaška cesta, Seliškarjeva uli-
ca, Spolenjakova ulica, Trajanova ulica, Trdi-
nova ulica, Vespazionova ulica. Zadružni trg,
Zagrebška cesta, Čehova ulica, Lazarjeva uli-
ca. Aleja Bratstva in enotnosti, Tavčarjeva uli-
ca, Kersnikova ulica, Slekovčeva ulica, Hreni-
čeva ulica, Finžgarjeva ulica, — Spodnja Haj-
dina: Gubčeva ulica, Koresova ulica, Mežano-
va ulica, Pergerjeva ulica, Povodnova ulica.
Rimska ulica, se razpiše referendum o uvedbi
krajevnega samoprispevka v denarju za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana
krajevne skupnosti Ivan spolenak in za sofi-
nanciranje skupnega programa krajevne skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
od 7.00 do l'^.00 ure na glasovnih mestih:
— v prostorih Doma krajanov — Breg, Za-
družni trg 12
— v prostorih vrtca pri Roku, Rogaška 19
— v prostorih osnovne šole Ivan Spolenak,
Rogaška 6
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do
31. decembra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta F*tuj, za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter
železniško progo.
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina —Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojnovarstvenih
prostorov na območjumesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Ivan Spolenak bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 15% zbranih sredstev ali
6.918.000,00 din (cena 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— izgradnjo kanalizacijskega omrežja Na
Obrežju
— sofinanciranje izgradnje prizidka k šoli
Ivan Spolenak
— izgradnja pločnikov na Mariborski cesti
in Rogaški cesti
— sofinanciranje izgradnje transformatorske
postaje (Na obrežju)
— ureditev pokopališča Hajdina , ^
ŠT. 25
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 147
— komunalno ureditev zemljišča za trgovino
(Mariborska cesta)
— vzdrževanje prostorov Doma krajanov —
Breg
— nabavo opreme za potrebe SLO in CZ
— ureditev javnih vodnjakov
— prispevek k stroškom vzdrževanja in po-
rabi energije na javni razsvetljavi
— funkcionalne izdatke za delovanje kraje-
vne skupnosti
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 2 % od neto OD oz. nado-
mestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine, kije višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
2 % od čistega dohodka zmanjšanega za davek.
Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem
znesku, plačujejo samoprispevek v znesku
2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa
se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Slo-
veniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistilo.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Ivan Spolenak.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
5. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisajii v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj in zaposleni
krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo
pa na območju krajevne skupnosti Ivan Spole-
nak Ptuj..Odločitev na referendumu bo spreje-
ta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki
imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem
delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka,
ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso
mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
46.117.000.- din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene iz 4. člena tega skle-
pa.
10. čleh
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in dovajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8290 za KS Ivan Spolenak
I*tuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni
skupnosti seznam zaposlenih od katerih se na-
kazuje samoprispevek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Skupščine
občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne* skupnosti Ivan Spolenak. Sklep o uvedbi
samoprispevka, na osnovi poročila volilne ko-
misije o uspešnosti izida referenduma, sprejme
skupščina krajevne skupnosti Ivan Spolenak.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
IVAN SPOLENAK PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA
PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI IVAN SPOLE-
NAK PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI  MESTA PTUJ
ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži
besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samopri-
spevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo
samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko kra-
jevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 85/85
Dne, 8. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Drago Klobučar 1. r.
210.
SKLEP
o razpisu referenduma /a uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana in območju krajevne skupnosti
Jože Potrč, Ptuj, in skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj /a obdobje
1986-1990
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Jože Potrč.
Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja); Ciril
Metodov drevored. Gregorčičev drevored,
Groharjeva pot, Kvedrova ulica, Osojnikova
cesta, Panonska ulica (del I — 4), Potrčeva ce-
sta (del I — 29 in od 2 — 50), se razpiše refe-
rendum o uvedbi krajevnega samoprispevka \
denarju za sofinanciranje programa srednjero-
čnega plana krajevne skupnosti Jože Potrč in
za sofinanciranje skupnega programa krajev-
nih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986-1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
— v domu krajanov krajevne skupnosti Jože
Potrč, Potrčeva 34
— v prostorih Gradbenega podjetja Drava
Ptuj, Osojnikova c. 9
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od I. januarja 1986 do
31. decembra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter
železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina-Brstje in Turnišče
— Sofinanciranje ureditve Mestnega kina.
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
— sofinanciranje širitve \7gojno-\arstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
Krajevna skupnost Jože Potrč bo tako \ pe-
tih letih iz samoprispevka prispevala za skupni
program 30 zbranih sredstev ali
10.666.000.- din (cene 1985.)
2. Za program krajevne skupnosti in to:
— za sofinanciranje ureditve križišča CMD
— Potrčeva cesta in Volkmerjeva cesta vklju-
čno z semaforizacijo križišča
— za ureditev pločnikov in cest na območju
krajevne skupnsoti
— za prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetlajvi
— za sofinanciranje ureditve peš poti z mo-
stičkom čez Grajeno od Avtobusne postaje do
Lekarne
— za dokončanje in vzdrževanje doma kra-
janov krajevne skupnosti Jože Potrč
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. I. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Lr. 1. SRS, št. 35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. v. občine Ormož - Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Jože Potrč Ptuj, je skupščina krajevne skupno-
sti Jože Potrč na svoji seji, dne 29. oktobra
1985 sprejela
STRAN 148
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 25
za ureditev in vzdrževanje otroških in
športnih igrišč ler.zeienic
— za sofinanciranje ureditve potoka Graje-
na
/a izboljšanje učnih pogojev učencev
za ureditev javnih vodnjakov
/a nabavo opreme za CZ in SLO
/a funkcionalne izdatke za delovanje kra-
jevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 24.886.000.—
din (cene 1985).
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
- za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1,0% od neto OD oz. na-
domestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 ''o od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,
- za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 50 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
1 % od čistega dohodka zmanjšanega za davek.
Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem
znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500. - din v letu 1986, v naslednjih letih pa
se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Slo-
veniji, ki ga objavi Zavod SRS Za statistiko,
- za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
Za statistiko.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisani v splošni volilni ime-
nik krajevne skupnosti Jože Potrč F*tuj in zapo-
sleni krajani, ki niso vpisani v splošni volilni
imenik, živijo pa na območju krajevne skupno-
sti Jože Potrč Ptuj. Odločitev na referendumu
bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina kraja-
nov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani, za katere se ugotovi, da so na začas-
nem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega
roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov
niso mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
35.552.000.- din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene iz 4. člena tega skle-
pa.
10. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina »krajevne skupnosti,
preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega
objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo   na   račun   pri   SDK   Ptuj,   štev
52400-842-041-8259. Za KS Jože Potrč
Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni
skupnosti seznam zaposleni od katerih se na-
kazuje samoprispevek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih Za izterjavo prispevkov in dav-
kov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upro-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi iz
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne skupnosti Jože Potrč.
Sklep o uvedbi samoprispevka na osnovi po-
ročila volilne komisije o uspešnosti izida refe-
renduma, sprejme skupščina krajevne skupno-
sti Jože Potrč.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
JOŽE POTRČ PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA
PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI JOŽE POTRČ
PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRA-
JEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OB-
DOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži
besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samopri-
spevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo
samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko Kra-
jevne skupnosti Jože Potrč Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku Ormož in I*tuj.
Stev. 95/85
Dne, 29. 10. 1985
Predsednik skupščine KS:
Klemenčič Franc I. r.
211.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Ur. 1. SRS, štev. 35/85) in
Družbenega dogovora o osnovah in višini sa-
moprispevka občine Ptuj (Ur. v. občin Or-
mož—Ptuj 17/83) ter 52. člena Statuta kraje-
vne skupnosti Spuhlja na svoji seji, dne 6. no-
vembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Spuhlja in skupnega programa krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Spuhlja, ki
obsega naslednje ulice (naselja): Spuhlja
(1 — 144), se razpiše referendum o uvedbi kra-
jevnega samoprispevka v denarju za sofinanci-
ranje programa srednjeročnega plana krajevne
skupnosti Spuhlja in za sofinanciranje skupne-
ga programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za
obdobje 1986-1990
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
— v Gasilskem domun Spuhlja
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od I. januarja 1986 do
31. decembra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter
železniško progo,
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo,
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije na območju čistilne naprave F*tuj,
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina.
— adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
Krajevna skupnost Spuhlja bo tako v petih
letih iz samoprispevka prispevala za skupni
program 15% zbranih sredstev, računajoč od
prispevne stopnje 1 % ali 1.666.000,00 din (ce-
ne 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to:
— za odvodnjavanje meteornih voda na po-
dročju KS Spuhlja
— za vzdrževanje cest in poti,
— za priključek krajevnega vodovoda na
glavni transportni vod
— za ureditev hidrantov za požarno varnost
— za vzdrževanje Gasilskega doma in pro-
storov krajevne skupnosti
— za nakup zemljišča za ureditev športnega
igrišča
— za prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni cestni razsvetljavi.
— za ureditev javnih vodnjakov
— za nabavo opreme za CZ in SLO
— za funkcionalne izdatke za delovanje kra-
jevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 13.147.000,00
din
ST. 25
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1,5 % od neto OD oz. na-
domestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,
— za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
< — za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
1,5 % od čistega dohodka zmanjšanega za da-
vek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšal-
nem znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500 din v letu 1986, v naslednjih letih pa se
prispevek zviša v % povečanja OD v SR Slove-
niji, ki ga objavi Zavod SRS Za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000 din mesečno v letu 1986, v nasled-
njih letih pa se prispevek zviša v % povečanja
OD v SR Slovenije, ki ga objavi Zavod SRS Za
statistiko.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Spuhlja.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisani v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Spuhlja in zaposleni krajani,ki
niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na ob-
močju krajevne skupnosti Spuhlja. Odločitev
na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glaso-
vala večina krajanov, ki imajo pravico glasova-
nja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začajs-
nem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega
roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov
niso mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
14.813.000 din (cene 1985) sredstev, ki se bodo
uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu, ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskeg
ain invalidskega zavarovanja ob vsakern izpla-
čilu OD, nadomestil in pokojnine, ter ga naka-
žejo   na   račun   pri    SDK    Ptuj,   štev.:
52400-842-041-8285 za KS Spuhlja. Ob vsakem
nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam
zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispe-
vek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-'
vne skupnosti Spuhlja.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi
poročila volilne komisije o uspešnosti izida re-
ferenduma, sprejme skupščina krajevne skup-
nosti Spuhlja.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
SPUHLJA
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA
PROTI
UVEDBI SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI SPUHLJA IN
SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE
1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži
besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samopri-
spevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo
samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko kra-
jevne skupnosti Spuhlja.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku Občine Ormož in I*tuj.
Štev.: 43/85
Dne, 6. november 1985
Predsednik skupščine KS:
Jože Cvetko, 1. r.
212.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Ur. 1. SRS, pt. .35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini
spevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormo.
L7/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupn
Tone Žnidarič Ptuj je skupščinakrajevnc
nosti Tone Žnidarič Ptuj na svoji seji,
novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevne^;)
moprispevka za sofinanciranje programa sr
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Tone Žnidarič Ptuj in skupnega programa kra-
jevnih   skupnosti   mesta   Ptuj   /a   oljdobje
1986-1990.
l.člen
Za območje krajevne skupnosti < .
rič, Ptuj ki obsega naslednje ulice (nas>
Ptuj: Arnuševa ulica, Cučkova ulica, K
pot. Na tratah. Nova cesta. Ormoška .c^
Rajšpova ulica, Rogozniška cesta, Spindicr
ulica, Vegova ulica. Vrtnarska pot, Žni '
nabrežje, — Rogoznica: Dornavska ce
kova ulica, se razpiše referendum o u\(
jevnega samoprispevka v denarju za s
ranje programa srednjeročnega plana >
skupnosti Tone Žnidarič Ptuj in za sofi.
nje skupnega programa krajevnih st
mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decemb
od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih m
— v prostorih KS Tone Žnidarič«Pt.
kova ul.
- v prostorih KK Ptuj, TOZD JELK
gozniška 26
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v d'en ,
za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja
31. decembra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja zi sof
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevn ;
mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje k.,
nalnih in drugih družbenih objektov po ct
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce
jeni med Osojnikovo in Rogozniško ce>;u n
železniško progo
— sofinanciranje ureditve parkirišča z d(
voznimi potmi za osebne avtomobile za avte
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločn ■
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarni
zacije v KS Budina-Brstje in Turnišč.
— sofinanciranje ureditve Mestneg.i >
— sofinanciranje širitve vzgojno-\d
prostorov na območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mhu'
Krajevna skupnost Tone Žnidarič I'
petih letih iz samoprispevka prispt
skupni  program  30<'o zbranih
2.991.000,00 Hin (cena 198^5).
2. Za skupni program krajevne sku,
to za:
— ureditev Rogozniške ceste in drugni
in cest v KS '
— ureditev kanalizacijskega omrežja i
potokom Grajena in Cučicovo ulico
— prispevek k stroškom vzdrževanja in
rabi energije na javni razsvetljavi
— nabavo opreme za potrebe CZ in ^
— ureditev javnih vodnjakov
— ureditev otoka Grajena
— vzdrževanje prostorov krajevne sk
Tone Žnidarič
— funkcionalne izdatke za delovam
vne skupnosti
STRAN 150
URADNI V£STNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 25
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 6.979.000.—
din (cene" 1985).
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša
- za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji l"o od neto OD oz. nado-
mestila.
za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji r\i od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,
za /d\ezance. ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5*N. od letnega kata-
strskega dohodka.
- za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stop-
nji 1*0 od čistega dohodka zmanjšanega za da-
vek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšal-
nem znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500. - din v letu 1986, v naslednjih letih pa
se prispevek zviša v "o povečanja OD v SR Slo-
veniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini l.OOO. din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj.
^ 7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisani v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj in zaposleni
krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo
pa na območju krajevne skupnosti Tone Žni-
darič Ptuj. Odločitev na referendumu bo spre-
jeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki
imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem
delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka,
ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso
mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
9.970.000.-- din (cena 1985) sredstev, ki se bo-
do uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o /branih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredsta, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro
gramu
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti.
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8355 za KS Tone Žnidarič Ptuj.
Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skup-
nosti seznam zaposlenih od katerih se nakazu-
je samoprispevek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri odplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
■    15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj. Sklep o
uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila vo-
lilne komisije o uspešnosti izida referenduma,
sprejme skupščina krajevne skupnosti Tcne
Žnidarič Ptuj.
16: člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
TONE ŽNIDARIČ PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
GLASUJEM
ZA
PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI TONE ŽNI-
DARIČ PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ
ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob-
kroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo sa-
moprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z
uvedbo samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko kra-
jevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 50/85
Dne, 13. II. 1985
Predsednik skupščine KS:
Marjan CUCEK 1. r.
213.
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Turnišče in skupnega programa krajevnih skup-
nosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Turnišče, ki
obsega naslednje ulice (naselja): — Ptuj: Dra-
ženska cesta, Golobova ulica, Gromova ulica,
Ilčeva ulica. Jezova ulica, Majdina pot. Mejna
cesta. Mestni log. Na postajo. Ob Dravi, Saga-
dinova ulica. Selška cesta. Sodnice, Suha ve-
ja,Toplakova ulica, Turniška ulica. Ulica Halo-
škega voda. Ulica Pohorskega bataljona. Ulica
prvega maja, ulica Šerčerjeve brigade. Ulica
Zetalskega Jožeta, Zagrebška cesta, Zidanško-
va ulica. Ulica 14. divizije, Žunkovičeva ulica,
— Spodnja Hajdina, Draženska cesta, se razpi-
še referendum o uvedbi krajevnega samopri-
spevka v denarju za sofinanciranje programa
srednjeročnega plana krajevne skupnosti Tur-
nišče in za sofinanciranje skupnega programa
krajevnih skupnosti mesta F*tuj za obdobje
1986-1990.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985
od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
— v domu krajanov krajevne skupnosti Tur-
nišče
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do
31. decembra 1990.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komu-
nalnih in drugih družbenih objektov po dogo-
vorjenem programu in sicer za:
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob
Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto
ter železniško progo
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj,
— sofinanciranje izgradnje primarne ka-
nalizacije v KS Budina-Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojno-varstve-
nih prostorov rla območju mesta Ptuj
— adaptacijo prostorov Kluba mladih
Ptuj.
Krajevna skupnost Turnišče bo tako v pe-
tih letih iz samoprispevka prispevala za skupni
program 30 % zbranih sredstev računajoč od
prispevne stopnje I % ali 6.401.000,00 din (ce-
ne 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— izgradnjo kanalizacijskega omrežja v
naselju
— ureditev ulic, cest in poti
— sofinanciranje izgradnje prizidka k OŠ
Ivan Spolenak
— ureditev igrišča in parka
— ureditev javnih vodnjakov
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o
samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. 1. občin Ormož—Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Turnišče, je skupščina krajevne skupnosti Tur-
nišče na svoji seji, dne 11. novembra 1985 spre-
jela
ŠT. 25
URADNI VESTNIK OBČIN 0RM02 IN PTUJ
STRAN 151
— prispevek k stroškom vzdrževanja in
porabi energije na javni razsvetljavi
— vzdrževanje prostorov doma krajanov
Turnišče
— nabavo opreme za potrebe SLO in CZ
— funkcionalne izdatke za delovanje kra-
jevne skupnosti
— sofinanciranje transformatorske postaje
V petih letih bi se iz samoprispevka za
program krajevne skupnosti zbralo
22.051.000,- din (cene 1985).
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja po stopnji 1,5 % od neto OD oz. na-
domestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom.
— za zavezance, ki imajo dohodek od
kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega
katastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od sa-
mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar-
ske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po s
topnji 1,5 % od čistega dohodka zmanjšanega
za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačajo samoprispevek v zne-
sku 2.500.- din v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR
Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000.- din mesečno v letu 1986, v nasled-
njih letih pa se prispevek zviša v % povečanja
OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za
statistiko.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Turnišče.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisani v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Turnišče in zaposleni krajani, ki
niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na ob-
močju krajevne skupnosti Turnišče. Odločitev
na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glaso-
vala večina krajanov, ki imajo pravico glasova-
nja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti
krajani za katere se ugotovi, da so na začasi 2m
delu v tujini ali na odlsuženju vojaškega roka,
ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso
mogli udeležiti.
9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
28.452.000.- din (cene 1985) sredstev, ki se bo-
do uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa
10. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11. člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
skupščina pooblastila krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sred-
stev samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
12. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja na račun pri
SDK Ptuj štev. 52400-842-041-8334 za KS Tur-
nišče Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi kra-
jevni skupnosti seznam zaposlenih odkaterih
se nakazuje samoprispevek.
13. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti upra-
va za družbene prihodke občine Ptuj.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj
15. člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi
volilna komisija krajevne skupnosti Turnišče.
Sklep o uvedbi samoprispevka na osnovi
poročila volilne komisije o uspešnosti izida re-
ferenduma, sprejme skupščina krajevne skup-
nosti Turnišče.
16. člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
TURNIŠČE PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985
ZA
GLASUJEM
PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI TURNIŠČE
IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE
1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob-
kroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo sa-
moprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z
uvedbo samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko kra-
jevne skupnosti Turnišče Ptuj.
18. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 70/85
Dne, 11. november 1985
Predsednik skupščine KS:
Jakob KNEZ I. r.
214.
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o te-
meljih plana Samoupravne komunalne skup-
nosti občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985, 8. in
11. točke 14. člena Zakona o komunalnih de-
javnostih (Uradni list SRS št. 8/82) 43. in 44.
člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS št. 18/84) je skupščina Samoupravne
komunalne skupnosti občine Ptuj na seji zbora
uporabnikov in izvajalcev dne II. II. 1985
sprejela naslednja
MERILA IN KRITERIJE
o povračilih za nove priključitve in za povečanje
kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno
in kanalizacijsko omrežje
I. člen
Merila in kriteriji za določitev višine povra-
čila, ki ga plača investitor-uporabnik za pri-
ključek na vodovodno in kanalizacijsko omre-
žje veljajo za priključitve objektov na obstoje-
če ali novoizgrajeno omrežje (v nadaljnem be-
sedilu: merila in kriteriji) vodovoda in kanali-
zacije v upravljanju KGP — TOZD Vodovod
in kanalizacija Ptuj.
2. člen
Povračilo po merilih in kriterijih so dolžni
plačati investitorji-uporabniki družbenega in
zasebnega sektorja za priključek svojih objek-
tov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Če investitorji-uporabniki povečujejo objekt in
s tem kapaciteto priključka plačajo le razliko
povračila med novo in staro kapaciteto priklju-
čka.
3. člen
Povračila so namenjena za gradnjo virov,
primarnih in sekundarnih naprav za oskrbo z
vodo in odvajanje odpadnih in padavinskih
voda. Povračila so nepovratna in so dohodek
Samoupravne komunalne skupnosti občine
Ptuj, krajevne skupnosti in drugega investitor-
ja družbenega sektorja po ključu sovlaganja v
investicijo, če ni drugače dogovorjeno.
4. člen
Investitor-uporabnik je oproščen plačila po-
vračila:
— če je financiral ali sofinanciral sorazmer-
ni delež pri izgradnji primarnega in sekundar-
nega omrežja vodovoda ali kanalizacije,
— če je plačal povračilo do uveljavitve teh
meril in kriterijev po tedaj veljavnih določilih.
Vsi, ki imajo pravico do oprostitve plačila
povračila, morajo pravico oprostitve dokazati
z ustrezno listino.
-STRAN 152
URADNF VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 25
5. člen
V povračilu za priključitev na vodovodno omrežje ni obračunana požarna voda oziroma požarni
vodovodni priključek.
6. člen
Po\ račilo za priključitev na kanalno omrežje
znaša:
a) za priključek v zasebnem sektorju
138.345.- din" ,
b) za priključek v družbenem sektorju 645
din/E. oziroma najmanj toliko kot znaša po-
vračilo za priključek v zasebnem sektorju.
7. člen
Po\račilo odmerja strokovna služba upra-
vljalca vodovodnega in kanalizacijskega
omrežja KGP TOZD Vodovod in kanalizacija
na osnovi:
— teh meril in kriterijev,
— soglasja o lokaciji objekta, ki se priklju-
čuje na omrežje,
— podatkov investitorja o potrebni kapaci-
teti priključka.
8. člen
Upravljalec vodovodnega in kanalskega
omrežja ter uporabnik — investitor skleneta
pred izdajo soglasja k gradnji in priključitvi
pogodbo o priključitvi in plačilu povračila.
9. člen
Priključek na vodovodno in kanalsko omre-
žje izvede KGP-TOZD Nizke gradnje in hidro-
gradnje na osnovi plačanega povračila in de-
janskih stroškov priključka (delo -I- material).
10. člen
Investitorji-uporabniki lahko sofinancirajo
izgradnjo primarne ali sekundarne vodovodne
oz. kanalske mreže, vendar mora biti njihov
dčlež najmanj tak, kot bi znašal po teh merilih
in kriterijih.
11. člen
Investitorji-uporabniki. ki se naknadno pri-
ključijo na vodovodno oziroma kanalizacijsko
omrežje, ki so ga financirali ali sofinancirali
občani, morajo plačati povračilo v višini, kot
so ga plačali posamezni investitorji-uporabni-
ki, revaloriziranega za faktor povečanja stro-
škov, ki bi nastali v času od dejanske gradiije
do dneva plačila povračila in izvedbe priklju-
čka. Osnova za določitev faktorja revalorizaci-
je so »indeksi za obračun razlike v ceni grad-
benih storitev — ostala nizka gradnja«, ki jih
izdaja Splošno združenje gradbeništvo in IGM
Slovenije.
12. člen
Na osnovi »indeksov za obračun razlik v ce-
ni gradbenih storitev — ostala nizka gradnja«
se revalorizirajo vrednosti iz 5 in 6. člena. Po-
rast cen spremlja in ugotavlja odbor za indivi-
dualne komunalne dejavnosti pri Samoupravni
komunalni skupnosti občine Ptuj vsake tri me-
sece in s sklepom o novih cenah seznanja
skupščino Samoupravne komunalne skupnosti'
občine Ptuj in upravljalca vodovodnega in ka-
nalskega omrežja.
13. člen
Z dnem, ko začnejo veljati ta merila in krite-
riji, prenehata veljati sklepa skupščine Samou-
pravne komunalne skupnosti občine Ptuj z dne
8/12-1983 o ceni prispevka za razširjeno repro-
dukcijo ob priključku na obstoječe vodovodno
in kanalsko omrežje.
14. člen
Merila in kriteriji začnejo veljati osmi dan
po objavi v Uradne vestniku občin Ormož in
Ptuj.
V Ptuju II. novembra 1985 4
Predsednik skupščine
Samoupravne  komunalne  skupnosti  občine
Ptuj
Žagar Anton 1. r.
ST. 25
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 155
STRAN' /^4 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 25
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.