t! Štev. 38. Poitnlna platana v gotovini. V7 Ljubljani, v četrtek, dne 18 septembra 1924 Leto III. Milil vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka stane Din. p—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. ===== A: za en mesec Din. 41—, za četrt leta Din. 12'—, za pol leta Din. 24-— Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovoru Stanovske organizacije. ,p pSpinje dni so v našem dnevnem časopisju raz-Cii^ 0 tem' S(J stanovske stranke in organiza-^ Potrebne in koristne ali ne. »Slovenski narod« je, ter‘St sv°jim liberalnim načelom, napisal članek, v ka-j nastopa proti stanovskim strankam, češ da bi te (f, do medsebojnega stanovskega klanja. Zato je s|(.ha- da se stanovska nasprotja izglajajo v medstanov-strankah in organizacijah. Pom »Narodni Dnevnik« pa je nato v posebnem članku Prav nasprotno stališče. Povdarjal je, kako velik 2] ®n imajo stanovske stranke in organizacije ter je 1 naglasil, da je delavstvo šele po stanovski politiki tih važen činitelj v političnem življenju. »Pri delav-^ore uspevati sploh samo stanovska politika in kdor načela ne vpošteva, ta je lahko že naprej prepri- in i * ttiore uspevati sploh samo stanovska politika in kdor načela ne vpošteva, ta je lahko že naprej prepri-lj^’ ^a bo vse njegovo delo zaman. Šele stanovska pomike zc*n®’'a delavstvo in šele v s led stanovske po-bj]0 Je Postalo delavstvo važen političen faktor. Da je bitv I ^veštvu v prid, dokazujejo vse socialne prido-p C.človeštva. ki so bile-uveljavljene predvsem zaradi lcnega udejstvovanja delavstva.« j>ra Nobenega dvoma ni da je ta trditev popolnoma secj, . a< Bfez delavskih političnih organizacij ne bi bilo Vj anj« socialne zakonodaje .in delavec bi bil brez pr-a-ln brez moči, kakor je bil pred 50 leti. i A*' Pa je zaradi tega nasprotje med delavstvom 50wiUStTiici ter drugimi stanovi danes večje, ali je »sta-ltyr. ? kot pravi Sl. Narod, hujši, kakor je bil Itj; ko delavstvo še ni bilo organizirano? Kdor količ-tii "®zna razmere na svetu, bo moral priznati, da temu ako. Dokler delavstvo ni bilo- organizirano, je bilo j(0‘ Se drugače nasprotno do industrijeev nego je danes, bo n‘lst<)Pajo prav pogosto oboji sporazumno v obranijo 8v°jih interesov. Namesto sedanjih mezdnih bojev He jC Vr^ili Prej pravi poboji, delavci so uničevali tovar-^lav stro*e> vžigali skladišča itd. Danes pa ve vsak E*, da je usoda njegovega podjetja tudi njegova Do pa 'le misel, naj bi se ljudje organizirali samo bi Političnih strankah, to se pravi po domače, naj pifcral ili' edino le v liberalce, klerikalce itd., pristno cije r‘a* Liberalizem je prejšnje stanovske organiza-"ai 2az^ ter -ie napravil iz človeka samo še državlja-ti^.at0 da so. ga potem pod lažnjivo krinko demokra- «1^1 j_eto lažje izkoriščali in zmozgavali. Liberalizmu ()V . r 'nasprotuje stanovskim oragnizacijam. ker Britij ?*» boji. da bi doslej neorganizirani siromaki 0 Primernega vpliva in moči. $ty0 ^rKanizacija je bila vedno prvo in glavno sred-Ve$k'i Si ^terim so se mogle posamezne skupine v člo-•tje Ža 'žbi uveljaviti. Organizacija je moč in samo od vr^vjVkSi vp'iv’ ^ ga imajio stanovi in sloji, bodisi v. °liko’ s' tudi v okviru posameznih političnih strank, fcko Ve^a n- lPr- delavstvo v naši SLS? Samo toliko, ^litičn SC ^b^o sklicuje na svojo organizacijo, na svojo 0 moč. Če se torej komu zdi, da se delavstvo v r^alo vpošteva, mora izvajati iz tega samo en 'oto, '^^avci organizirajmo se, strnimo se v trdno ce-h(>a ^omo ilahko enotno zastopali svoje koristi, pa ^ k franka rada ali nerada v-poštevala. Zakaj; praz-Ji na to, da bo kteremukoli stanu prinesel ta feh vse ni!e®ove pravice, ne da bi se mu zato boriti in za to delati. !**lo Qa Pravijo: če se ibo delavstvo' organiziralo, če se li!ven r*tan'zirali sploh vsi stanovi v stranki ali pa celo ^epir Je>. Potem ne bo ne konca ne kraja medsebojnih v in sporov! ^Sa'raŠam’ klie je več prepirov, kje je več medse-^Htki nezauPanj'a, ali' tam, kjer sedijo organizirani zaje^ ^različnih stanov enakopravni za mizo, da se po-fr' kje »ar druži in kar jih razdvaja, ali morda rf?1 ali r Wc^°^a o vsem samo par ljudi, ki so dobili po g naključju oblast v roke, pa dostikrat tudi “Oti, ,Jsi volji sami ne morejo najti pravilne srednje Če Prelv * ’.zkošnja, da se delodajalci in delavci mnogo ?>i‘ra?umnlraj,() med’ sabo ter mnogo lažje svoje zadeve kjer n° Ure*a*°’ ki'er so delavci organizirani kot pa h^tneznik n°bene prave organizacije in se mora vsak • '^sa-iati s svojim gospodarjem, tedaj velja ^ n. ,pT tudi v političnem^ žvljenju. V tistih obči-■’ kjier so naši delavci, mali obrtniki, bajtarji. uslužbenci itd. organizirani, so lahko brez spora dobili v občinskem odboru primerno zastopstvo. Kjer pa nimajo svoje organizacije, so morali sprejeti kot veliko milost, če so dobili morda v občini enega zastopnika, četudi bi imeli pravico do polovice oibč. odbora. Tako predstavljajo' neorganizirani stanovi, zlasti neorganizirani delavci, pa samo množico nezavednega ljudstva brez vpliva in moči, kljub svoji večini, množico ljudi, ki služijo kvečjemu spretnim demagogom, da jih izkoriščajo v svoje osebne namene. Nasprotno pa so trdne stanovske politične organizacije najboljše jamstvo za vzajemno sodelovanje vseh koristnih in potrebnih stanov. Kdor si torej želi takega vzajemnega sodelovanja, naj se organizira in naj pomaga organizirati zlasti siromašni delavski sloj, ki je organizacije najbolj potreben. Vzgled kapitalistične vsemogočnosti. V Sloveniji obstoji meka »nacionalizirana« industrijska družba, ki ima skoraj tričetrtinski monopol na svoj produkt v Jugoslaviji. Ta družba ima za svoj bodoči razvoj najsijajnejše perspektive, kar v ostalem dokazujejo izredno- visoki bančni krediti, ki jih uživa od kaptalističmih mo-gočnjakov. Ko pa sc je enotno organizirano delavstvo, zaposleno v tej industriji, dvignilo-, da v sled 25% povišane produkcije zahteva malenkosten povišek svojih mezd, tedaj je med Upravnim;; svetrfilri k; njihov i;»i v.u>ukiiui uslužbenci završalo. In začele so se litanije: Da stoji ta industrija po-d -ničlo, da bo treba tovarniški obrat znatno skrčiti, če ne naravnost tovarne zapreti itd. Da bi moralo biti delavstvo uvidevnejše, ker da bo s svojim mezdnim gibanjem uničilo t-o velevažno industrijsko panogo. Potek dogodkov pa je dokazal nasprotno: Gospodom je malo na napredku dotične industrije, pač pa na tem, da vlečejo iz nje zase kar največje dobičke. Že gospodu generalnemu ravnatelju so dovoljeni »samo« sledeči stroški iz družbine blagajne: 1. Dvakratna kratka pot v Italijo 54.000 Din. 2. Mesečno porabi njegov avto bencina za 10.000 Din. 3. Popravila njegovega stanovanja 500.000 Din. 4. Garaža zanj 50.000 Din. 5. Pralnica 40.000 Din. 6. Rože iz Nemčije za -okras verande 4.000 Din. 7. Stroj za sladoled in ohlajanje vina 35.600 Din. Skupaj 693. 600 Din. Ta gospod pa je odklonil revno vdovo s 7 otroci, ki ga je prišla prosit, -na jo za božjo voljo sprejme v delo, ker nimajo otroci -kaj jesti. Na tovarniške stroške -delajo mizarji za njegov vrt stole in mize, ki bo-do- lakirane z emajlom. Delavcem, ki so 1. majnika morali delati, pa ni dovolil 100% poviška navadne mezde. Stanovanje, v katerem vsemogočni gospod generalni ravnatelj kraljuje, je bil dal popraviti tik prod njegovim prihodlo-m bivši ravnatelj'. Ta pa je šel in si stanovanje »preuredi!« še enkrat, kar je stalo malenkost 500.000 Din.! Gospod ravnatelj -si drži posebnega vrtnarja. Dve ženski strežeta njegovi družini ter dnevno kopljeta in češeta njegovega kodrastega — psa. Profesijonisti morajo delati najprej zanj, nato šele pridejo na vrsto dela v — tovarni. 1 o so samo nekatere reči. Kje pa je njegova visoka redna plača in njegovi visoki izredni dohodki?!^ Ali izvestnih gospodov ni prav nič sram, ko so si drznili delavstvu očitati, da mu ni za interese industrije, v kateri je zaposleno?! Ali je takim gospodom za industrijo? Za profit, profit, profit, industrijo in delavstvo pa naj vrag vzame! Din. 700.000.— v enem letu za luksus! In to en sam ravnatelj! Ne, ne! Drugače bo ta stvar! Delavstvo dotične industrije je močno, -pametno in bo vztrajalo! I Zahtevajte „PRAVICO“ po vseh I gostilnah in Javnih lokalih po- | ■ sebno še v industrijskih krajih I ■ Veliki davkoplačevalci. »Mi smo veliki davkoplačevalci«, je zapisal v zadnji številki »Pravice« naš vrli dopisnik iz sv. Miklavža pri Ormožu. Da, mi smo- veliki davkoplačevalci, zakaj ogromno večina vseh davkov v naši državi gre neposredno ali po-s.redn-0 iz žepov konsumentorv, med katerimi je vsaj dve tretjine siromakov. Komaj dobra osmina vseli davkov se plačuje od posesti, bodisi zemljiške, bodisi denarne. Vse drugo plačamo konsumenti v obliki takozvanih indirektnih davkov: carine, trošarine, taks in pa dohodnine, pri kateri so- zopet ravno siromaki najbolj prizadeti. Prav t-e dni so -dobili ljudje plačilne naloge, s katerimi se jim predpisuje od njihovega bornega zaslužka, ki ne zadošča za najbolj beraško- življenje, visok davek. Iti skor ga ni pri nas vplvnega glasu, ki/bi proti temu odločno nastopal. Ali bo kdaj drugače? In kdaj bo- to? Drugače bo samo tedaj, če bodo delavci, mali obrtniki, bajtarji in kočarji, uradniki in uslužbenci vseh vrst strnjeni v močno politično organizacijo, da bo-d-o lahko potom svojih zastopnikov uveljavljali svoje zahteve. Industrijci se gibljej-o na celi črti, imajo teden za tednom sestanke in konference, kamor se vozijo ponaj-več na breme naših železnic. Na teh sestankih postavljajo vediio nove zahteve n opozarjajo vlado, kje in kako naj bi olajšala različna bremena, da bi bil njihov dobiček še večji. Tudi kmetje imajo svoje prijatelje in zastopnike, ki se brigajo, da se vsaj kolikor toliko njihove koristi ščitijo in varjejo. Kaj pa naši najbolj siromašni ljudje? Kdo- se bo za te oglasil in zavzel? Težko kdo. da se mu ne bo treba bati odpora- pri drugih stanovih in slojih. Zato, vi veliki davkoplačevalci, organizirajte se. zavedajte se, -da vam celo p-o liberalnem načelu: kdor več plača-, več velja, gre v državi največ pravice, ker nosite baš vi naj težja bremena. Pokličite si vsak dan v spomin, da ste zareis- veliki davkoplačevalci in vprašajte se, ali imate v političnem življenju tudi temu primeren vpliv. Ako ga nimate, potem na delo za močno organizacijo siromašnega delovnega ljudstva. Potem organi-, zirajte navdušeno po vseh vaseh, farah in občinah Delavske zveze, da bo naša politična moč velika, kakor so veliki davki, ki jih danes plačujete! Osemurni delavnik in delavstvo. Zakon o zaščiti delavcev določa med drugim tudi delovni čas. Za vse industrijske obrate, ki zaposlujejo več kot 15 delavcev, jei -določen osemurni delavnik. V izjemnih slučajih pa daje zakon delodajalcem možnost za podaljšanje delovnega časa in sicer za 1, največ pa za 2 ure na dan. Za to- podaljšanje mora privoliti delavstvo v posameznih obratih s večino s tajnim glasovanjem. Podaljšanje sme trajati 3 mesece in se po preteku 3 mesecev lahko obnovi. Delodajalci morajo vsako preko osemurno- delo plačati z 50% poviškom. Zgodi sc pa večkrat, da po-samezni lastniki tovarn skušajo na ta ali oni način -pridobiti d&lavs-tvo za devet-ali deseturno delo brez zakonitega 50% poviška. Imamo podjetje, ki je lovilo delavske podpise za podaljšanje delovnega časa brez 50 % poviška, to se pravi, upe-ljati 10-urni delavnik. Take kupčije zakon ne dopušča, ker pomeni kršitev zako-na, zaito tudi ne drže in držale ne bodo-. Vendar imamo- tukaj najlepšo priliko spoznati, kako malo važnosti polaga delavstvo na to- soc. pridobitev. Za zgled naj najvedem-o še eno podjetje, ki je prav blizu Ljubljane. V tem p-odljetju je narastlo delo. G. ravnatelj je sklical zaposleno delavstvo na dvorišče ter jih vprašal, če so pripravljeni delati 10 ur na dan brez 10 % poviška, če niso pripravljeni, -pa ije podjetje primorano sprejeti nekaj novih dtelavcev. Delavstvo- je pristalo na 10-urni delavnik, ne oziraje se na lačne brezposelne delavce, ki so bili med letom' odpuščeni zbog pomanjkanja dela. Toliko sočutja imajo -delavci med seboj. Eden hoče d'elati 10 in 12 ur dnevno akoravno vidi. da drugi umira lakote na cesti. Tako brani delavstvo 8-urni delavnik, potem ni čudno, ako se v nekaterih obratih dela kar cele noči, vse nedelje brez premene in 50 % poviška. Razume se, da delodajalci niti ne vprašajo delavcev, ali so voljni delati ali ne, za njih velja samo tale izrek: »ako nočeš, pa pojdi!« Vzrok takemu zlorabljanju 8-urnega delavnika tiči na eni strani pri delodajalcih, ki stremijio za tem, kako bi iz manj številčnimi močmi čirnveč in ceneje producirali, na drugi strani pa pri delavcih, ki živijo- v egoizmu brez sočutja d!o bližnjega, brez zavesti in brez pojmovanja o pomenu 8-urnega delavnika. Ker sta oba delodajalec kakor delojemalec kršitelja 8-urnega delavni-Ka, se zgodi, da napraviti tajno pogodbo za podaljšanje delovnega časa, od katere ima pa dobiček le prvi, drugemu se pa zgodi, da ga lepega dne podjetnih več ne rabi, ker je zmanjkalo dela tudi za 8 ur dnevno. Tako se zgodi tistemu, ki ne privošči skorjice kruha tudi onemu, ki^ je ravno ak-o upravičen in vreden življenja kot sam. Če vzamemo- podjetje, ki zaposluje 100 delovnih moči in da vsak delavec dela 2 uri več na dan, znaša to 200 delavnih ur. Za .teh 200 delavnih ur bi moral podjetnik zaposliti 25 delavcev, s tern bi' dobilo 25 lačnih in brezposelnih delavcev kruh, število- brezposelnih pa bi se skrčilo. Delavstvo se sicer malo zaveda, koliko mu škoduje brezposelno delavstvo, ki jih podjetniki) izrabljajo s tem, da. iztrgavajp plače zaposlenim delavcem, češ saj je dosti brezposelnih, ki bi radi tudi ceneje delali. Ravno tako se od dne do dne povečuje šikaniranje po delavnicah, pri v,saki priliki slišiš od mojstra itd.: Če ti ni prav, pa pojdi, če nočeš ali če ne moreš, pa pojdi. Tu in tam že utrgavajo plače delavstvu, čemur je vzrok tolika brezposelnost. Zato je sveta dolžnost vsakega delavca, da brani osemurni delavnik. S teni pomaga svojemu bližnjemu, ki je brez dela, pomaga pa tudi sebi s tem, da se reši šikaniranja in p-rikrajševanja pri plači. Delavci, zavedajte se, da je v vas- samih moč, ali naj se dela 8 ali 10 ur. Zato povsod odklanjajte dežurno delo- in pustite, da tudi vaši bližnji zajema iz proletarske sklede. S tem: boste storili svojo dolžnost in pokazali solidarnost delavstva. Strokovna zveza. Papirniški delavci. Vevče — papirnica. Podpisani se tem potom prisrčno zahvaljujemo- vsem, kateri so nam ob 50-letnem jubileju dela in deko-riranju v papirnici izrekli častitke* Predvsem »Zvezi papirniškega delavstva« ter delavskim zastopnikom gg. Smodeju, Žužku, Kukoviči ter tovarniški požarni hrambi, gg. Hirscheggerju in Finku, dalje zastopnikom- občin Polije in Do-brunje ter župnemu uradu po g. župniku P-oljanec. Prisrčna hvala gg. za-stopniko-m tovarne dr. Trilerju, dr. Pavlinu -ter gen. ravnatelju Sellerju, kakor tudi vsem gg. uradnikom. Še posebej pa smo- dolžni hvalo- zastopnikom- vla-de dr. Ferjančiču, Zvezi indu-st. ing. ŠeklejU ter poljski godbi p-o-d vodstvom g. Svetka za neumorno sviranje ob proslavi* Vsem in vsakemu posebej Bo-g plačaj. — Ivan Kotnik/ Jernej Rupret, Marija Hladnik, Marija Kerznari, Franca Brezovar, Tovarniški delavci. Tržič. Usnjarska podjetja so- zadnji čas dobila več naročil za izdelano usuje. Zato se je obratovanje nekoliko poživilo. Končne rešitve krize v usnjarski industriji pa še v doglednem času ne bo. Vzroke sm-o- že večkrat navedli. Prihodnjič pa priobčimo glavni vzrok te krize. Rudarji. Ali je „Poselski red" zakon ali ne? P-o členu 130. ustave veljajo- začasn zakon, uredbe in odločbe ministrskega sveta, in drugi akti in odloki z določenim rokom trajanja, zakonskega značaja, kar jih je bilo izdanih -od -dne 1. decembra 1918. leta do dne proglasitve ustave, še nadalje ko-t zak-on, do-kiler se ne izpremene, odnosno ne ukinejo. Vlada je dolžna v roku enega meseca od proglasitve ustave (proglašena dne 28. junija 1921, št. 142 A, Sl. Nov.) začasne zakone, uredbe, pravilnike in odločbe ministrskega sveta in druge akte in odloke z določenim rokom trajanja, zakonskega značaja, predložiti zakonodajnemu odboru v pregled, Zakonodajni -odbor sklene, kateri ostanejo v veljavi brez izpremembe, kateri se izpremene in kateri se ukinejo. Odborove določbe se proglase kot zakon. Uredba oelokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov v Sloveniji z d!ne 18. junija 1921 je -bila predložena v revizijo zakonodajnemu odboru in odobrena. V »Seznamku začasnih zakon-ov, uredb, pravilnikov in odločb itd., poslanih zakonodajnemu odboru narodne skupščine kraljevine SHS -p-o- čl. 130. ustave v revizijo«, je sprejeta tudi naredba: deželne vlade za Slovenijo z -dne 18. junija 1921, št. 224 v Ur. 1. 82/21 — p-o-s-elski red za hišne ali gospodi-njlske posle — v odseku III.: soc. -poli. narod1, zdravje in prehrana pod št. 91. Sezname k j-e objavljen v Ur. I. št. 128 z dne 24. oktobra 1921 pod št. 316. Iz navedenega j-e razvj-dno, da je »P-oselski red! za hišne ali go-spodihjske posle« z dne 18. junija 1921 zakon, ki veže tako posle kakor njih službodajjalce. Tedenske vesti. Velik shod krščansko socialnega delavstva v Celju. V nedeljo- 7. t. m. je zboroval v Celju velik delavski shod, ki je zelo d-o-bro uspel. Na shod; s-o prihiteli zastopniki naših -organizacij iz raznih, nekateri iz zel-o oddaljenih krajev. Z napeto pozornostjo so- zborovalci sledili govornikom tov. Gajšku, Beltramu in načelniku D. Z. dr. Gosarju, katerega izvajanja je z-b-or navdušeno odobraval, kajti posegel je globoko v naše raz o ran e socialne razmere in pokazal delavstvu, kje je rešitev. Z velikim uspehom -je govoril to-v. Beltram še posebej železničarjem. Tov. tajnik Gajšek je podal načrt za dosledno izpeljavo maše organizacije v vsakem kraju ter o našem delavskem) tisku. Enoglasno- je bil sprejet njegov predlog, da -si vsak takoj -naroči in širi naš časopis »Pravico«. Po shodu se je vršila seja zaupnikov delavskih organizacij celjskega okrožja, katere- sklepi so- -velike važnosti za naš pokret in delo- v strokovnih i-n političnih organ za cijah okrožja-. Uspehi tega lepega shoda in dobro obiskanega zaupnega shoda se bodo kmalu pokazali, za kar nam jamči novo izvoljeno okrožno vodstvo. Na delo povsod- in vsi! Vič. Dne 10. sept. 1924 so se vršile volitve krajnega šolskega sveta, pri (katerih so »delavski zastopniki« soglasno volili JDsarske kandidate. Ne razumemo, kako se to- vjema z bojem proti »bu-ržuj-em« ? Delavci volivci so pa najbrže drugačnih misli. K-lub odbornikov SLS, v katerem: so tudi zastopniki D. Z., je vsilte-d' nelojalnega postopanja -obeh klubov oddal v znak protesta prazne glasovnice. Delavci bodo- pa pri prihodnjih volitvah volili »brez objema z -liberalci«. Mednarodna organ. kršč. rudarjev za ratifikacijo washing tonskega dogovora — pogodbe — ter proti socialni reakciji in podaljšanju delovnega časa. Predsedstvo- mednarodne -organ. kršč. rudarjev -j-e na svoji 5. seji -dne 27. avg. 1924 v Kolin,u (Koln am Rhein) sestavilo res-olucijo, v kateri poživlja vlade vseh industri-js-kih držav, da iste čimprej -ratificirajo- washingtonsko pogodbo. V tem smilu pozivlj-a tudi vse tej internacionali priključene -organizacije, naj le v -tem smislu postopajo-. Nadalje je predsedstvo razp-ravtljalo o položaju rudarjev vseh držav. Ugotovilo- je, da je so-cialna reakcija povsod na delu, -da odstrani vse so-cialne pridobitve -rudarjev. Namen te reakcije je, podaljšati delavni čas v rudnikih, ki je popolnoma nepotreben. Z ozirom na to, je predsedstvo izdalo- s-ledeči proglas: Vse tej internacionali pripadajoče organizacije naj energično nas-t-apijo proti socialni reakciji, -os-obito- pa proti podaljšanju delovnega časa v rudnikih. Sijajen uspeh krščansko socialnih rudarjev v Nemčiji. Zadnje volitve — takozvane Knappschaftsvvah-len pri nas nekako bratovske sk-ladnice — so prinesle, nemškim našim tovarišem -sijajen -uspeh, posebno- v ruh-r-ske-m in ahenskem okrožju — Ru-hr- u-nd Achenerbezirk. Organizacija kršč. rudarjev — Gewerkverein — je dobila v ruhrskem okrožju 62.000 glasov, s-tem j-e dobila 35 mandatov. Ko- s-e je kršč. org. prvič udeležila teh volitev -j-e dobila samo- 12 mandatov, a danes ima 158 mandatov. V ahenskem okrožju je Gewerkvere'in -dobil absolutno- večino 3367 glasov, 35 mandatov; nasprotniki so- dobili sa-mo 26 mandatov ter tudi precej! m-anj glasov. Posebno zanimivo) je, da so bili na-jlbo-lj poraženi revolucionarni socialisti. To- jie znamenje, da nemški rudarji ne zaupajo kričaču materialistu, marveč t-re-znim in na katoliškem temelju stoječem organizacijam. V Srausea (Anglija.) se j-e vršil deželni kongres rudarjev in sicer 8.—11. jh-lija t. 1. 181 delegatov -je zastopalo 385.812 rudarjev. Od1 1,200.000 rudarjev je organiziranih 788.000 rudarjiev. Ko-ngres j-e stavil sledeče zahteve: prisilna organizacija rudarjev, odstranitev akordnega dela, socializacijo rudnikov, 5 delovnih dni v tednu — sobotni počitek — zakonito šesturno delo. Eno posebno -starostno- zavarovanje, zboljšanje socialnega zavarovanja in končno- poleg drugih lokalnih zadev državno podporo za zgradbo delavskih stanovanj. Prevalje—Leše. Pisec teh vrstic ima večkrat priložnost, poslušati pogovore- delavcev, uslužbenih pri leškem premogovnem podjetju, tič-očih se razlike delavskega položaja pfe-d1 vojnim časom nap ram sedanjim. Življenje delavcev laškega premogovnika, je bilo- v času pred vojsko zadovoljivejše kakor je danes. Zaslužek delavcev je bil še tedaj1, čeravno tudi skromen, ali vendar s primero s sedanjim, precej boljši. Zadostoval je za hrano in je še ostalo nekaj za obleko- in obutev. Tisti čas so bili leški premoga-rji ponosni na svojo združeno -organizacijsko' moč Marksov-e socialistične struje, na organizacijo, katera jih tedaj še ni- tako vidno varala,. Obrtniki, trgovci in gostilničarji s-o tedaj bolj cenili stotine delavcev, zaposlenih v leškem premogovniku in v guštanjskih fužinah. Marsikateremu navedenih je delavski denar pripbm-ogel do blagostanja. Delalo -se je vztrajno in v večjem obsegu kot danes. Ali danes, k-o imamo pri nas državne oblasti, obmejno kontrolo in -mnogo -druge gosposke obojnega spola, danes j-e -položaji leških premogarjev veliko -bednejši* Njihove roke so vedho- bolj žuljave, njih-ova telesa se klučijo po-d nemilo usodo-. Njihov zaslužek ne zadostuje družinskim- po-trebam. Premogovnik k-omaj še obratuj-e in rabi zmirom -manj delovnih m-oči. Morebiti ne bo dolgo, ko bod-o še ti maloštevilni delavci, ki imajo še nekoliko' telesnih moči, primorani: i-ti s trebuhom za kruhom. Samo tedaj, kadar izplačujejo mezde, pride še malo življenja med te delavce in njihove družine. Takrat gre vse nakupavat življenjske potrebščine in si privoščit -kakšno mero pijače in še malo razvedrit po -prestanem' trudu. Strokovna organizacija je vsled1 nezaupanja, do- njenih voditeljev, ki s-o hoteli po hrbtih delavstva splezati navzgor, oslabela. Iz navedenih dejstev je razvidno, kakšne važnosti za delavski stan je program Jug. strok, zveze, naše or- ganizacije, ki hoče varovati delavstvu njegove pravice* To- je prava delavska organizacija, ki hoče in mora va rov ati delavca in njegove pravice. Zgoraj navedenim delavcem njihova organizacija sedaj -prav malo, skoraj nič ne more pomagati. Vsled tega prestopimo in bodi* mo v organizaciji, ki hoče, zasigurati delavcu pravice do življenja, do- kruha in d-o družabnega ugleda. Zah* Pogum in -organizirajte se v nji! Društvo diplomiranih babic v Sloveniji Blagajničarske posle društva je dne 9. sept. Prej vzela ga. Skalar, ker je dosedanja blagajničarka preveč zaposlena. Rekurz na minist. za narodno zdravje je vložil® društvo v zadevi tarife. V rekurzu (prizivu) -proti ta« v novih pravilih društva zahteva, da se prizna druŠtV®' ni tarif. Občine, ki stalno plačo babicam dajejo, se dol* marsikje v Nemčiji. Babice prejemajo (kakor uradi# dostojno mesečno -plač-o- od občine, občina pa pobira t' rifarno takso za babiško po-moč porodnic. Babiški zakon v N. Avstriji še sedaj ni pečen, leI se nekatere dežele branijo- v ustanovitev babiških ŽrC' mijev, češ da. bi bila s tem o-me-jena avtonomija dežeif-Zato prireja društvo- (zveza) babic pr-otestna zborovati1 ki zahtevajo, da na babiški zakon takoj nanovo- pu^ pre parlament. Pomagajmo tovarišici v sili! Okr. babica Marii* Tavčar v Polhovem Gradcu št. 51 je v noči- 8.—9. avl vsled strašne povodnji zgubila skoraj vse prmožcn^ Obrnila se tje na društvo za, -pomoč, Ker pa društvo- sa-m* nima premoženja, da bi -ji pomagalo-, -pr-osi odbor vs( članice, ki niso same v -pomanjkanju, naj nesrečni tovS' rišici pomagajo- z -darovi, katere naji -pošiljajo- na njen &■ slo-v, društvu pa naj spor-oče po dopisnici, kaj so daff vale, da objavi v »Pravici« zahvalo-. Babiška šola se začne letos 4. novembra in 10. mesecev. Ubožne prosilke dobe hrano in stan brez' plačno, druge za to skrbe ozir. -plačajo- same. Pogoji objavljeni v Uradnem listu z dne 11. sep-t. Razglas iz št, 85. Uradnega Sista 11. sept. Državna babiška šola v Ljubljani, -pod št. 512 z dne sept. 1924 (podpisan prof. dr. Zalokar), objavlja: Na državni babiški šoli v Ljubljani se začne 4. novembra 1924 učni tečaj za babice s slo-vensk>JJ učnim jezikom. Tečaj bo- trajal približno 10 mesecev ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prekoračile ... leta -starosti in ki so, ako so še neo-možene, do-vrši‘, 24. leto ter so učnega jezika zmožne v govoru i-n PisaX Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo- vložiti svoi^j ročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprefe|, v babiško šo-lo pri pristojnem, siresketn -poglavarju, nosn-o- mestnem magistratu do -dne 10. oktobra 1924. Prošnji naj -pril-ože krstni in rojstni list, eventua! no poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojega n»°' ža, nadalje oblastveno' potrjeno- nravstveno izpričeval po-tem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega litičnega obla-stva, da so zdrave in- telesno in duše v**" sposobne za uk, nadalje izpričevalo, da imajo- cepliel! koze ali da so- jim bile koze iznova c-epljene, izpričeval -o šolski izobrazbi in če so ubožne, tudi u-božni list. Pfei n-o-st za ta tečaj- imajo prosilke iz mariborske oblas izvze-mši mesti Maribor in Celje. Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo internat brezplačno; imovitejše morajo plačevati hran v internatu, stanujejo pa lahko zunaj internata. Vsaka učenka, sprejeta v državno babiško1 ^ m-ora imeti -poleg zadostnega telesnega perila in obu*? še te-le svoje predmete: 4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 posteljno O' * (koc), 2 bela predpasnika z rokavi (po predpisu), 2 1* sači, 2 namizna prtiča, jedilno posodo in orodje. Dne 4. novembra 1924 ob osmih zjutraj se vse prosilke osebno javiti pri ravnateljstvu državne “ biške šole v Ljubljani, Stara- pot št. 3, da opravijo Pr pisani sprejemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako za‘(. ste vsem -predpisanim pogojem in ako opravijo sF j-em-ni izpit z -do-brim uspehom. To objavljamo-, ker vem-o, da mnogo žen in dek* ki bi -se rade šle učit babištva, ne izvedo- pravi čas E goje v za sprejem. Vendar tudi opozarjamo vse, nai dobro premislijo, preden -prosijo, ker ne bo vsaka jeta in ne bo vsaka služila dobrega kruha. Zlasti 11 33 let stare, matere številne družine, manj snažne spretne, bolehne, manj brihtne, proti želji moža itd.* manj pa iz krajev, -kjer zadostuje sedaj delujoča -šena babica, ne silite v šolo, da ne boste škodile s-e-b1 drugim! J Prometna zveza- v? Združeni odbor železničarskih organizacij- Je_ tek pozno v noč dokončal sestavo predlogov za izSi^ -me-rnbo zakona -o drž. prometnem -osobju. »Prometna zveza« ne bo- mogla pristati na predloge, ker s-e -ni oziralo še -toliko na zmanjšanje ‘ like med prejemki delavcev in nižjih uslužbencev in L, jemki uradnikov, kakor bi bilo- to potrebno ter ^ šala s to svojo zahtevo prodreti na enketi, ki bo s* na v kratkem v Beograd. Mi priznavamo- in tu-di zahtevamo, da se dej* ^ ča po sposobnosti, pridnosti in -odgovornosti služb6--kakor pa ne m-o-remo -pristati na tako velike jemfcov, ker ravno- -to ije, kar -nam- -delavcem in n uslužbencem onemogoča človeku primemo življenj ' Povdarjamo še enkrat, -da s-o prav vse žel. nizaci-je pokazale iskrenost in- zanimanje za skup k st z bc in So So de ti, ii; 30 Ir 19 »st t; h V ta til tr iei to lit dl tj Iti fc! ta ve Vic 3, Dr tt, Sl ta Sol tic t>n bi ^razumno delo. Ne moremo 'Pa molčati k dejstvu, da Pri tem skupnem in sporazumnem delu kaže pri zastopnikih itoliko man} socialnega čuta, kolikor višjim alegorijam pripadajo'. Prav posebno obsodbe, vredno a dejstvo, da se tudi med nekaterimi nižjimi katego-1'iarni kaže tako majhna socialna zavest, da vidi vsak e bolj sam sebe kakor celokupnost. Mi resno opozarjamo za danes vse prizadete še ar tako na splošno, da se že vsaj enkrat skušajo vživeti Vs4 nekoliko v demokratično in socialno razmerje med ^sattre.znimi 'kategorijami. Kajti, če ne 'bomo znali sami °^Waviti tistih prevelikih razlik v prejemkih, ki so 'Zfok, da samo najnižji uslužbenci in delavci trpijo in Os*io vso težo draginje in bede, bomo mi in naši otroci Vežni sužnji. , h delavnice Maribor priobčujemo sledeče vrstice, a vsakdo lahko uvidi, kak red in pravica vlada v tarnanjih delavnicah. Prizadeti so štirje delavci, ki nam Mejo; . Ko je prišla v veljavo urna .plača, smo dobili pod-JJM samo Din. 3.50, d-očitn so dobili vsi ostali pomožni elavci pri enakem de!lu in -pri istem oddelku od Din. •50 do Din. 7.50 na uro. Na vprašanje, kako je mogoče, a smo tako zapostavljeni, so mam odgovorili, da je po-l°te> da se nam plača čez 'trii mesece gotovo poviša. ." jes. Za mesec juli smo dobiili 50 p več, to. je 4 Din., «or tudi vsi ostali novinci. A glej spako. V avgustu dobili zopet staro plačo Din. 3.50 ter še odtegljaj a mesec juli. Na ponovno vprašanje, kaj je temu vzro'k, I® odgovoril gospod načelnik delavnice, da direkcija v Dijani tega ne dovoli, ker smo že imeli poprej 3 rne-ACe> ko je prišla urna plača. Novincem ostanejo Din. J50 na uro, nam so pa odvzeti. Tudi v drugih oddelkih, • v strugiarnici imajo vsi pomožni delavci od Din. k. naprej pri lažjem delu, mi pa v vedni nevarnosti lJn- 3.50. Slede podpisi. Upamo, da k temu ni treba norega komentarja. , . Dobrota Pašičeve vlade za zimo. Direkcija držav-J*1 železnic v Ljubljani je izdala okrožnico, glasom kalire se zniža dobava premoga. Štev.: 20.906/11-24. Ljubka, dne 29./V11I. 1924. Predmet: Dobava in cene per-®"alnega premoga. Vsem službenim edini ca m! Mini- ^tarstvo saobračaja je s svojo naredbo štev. 14896-24 ba julija 1924 odredilo, da imajo pravico do do- I Ve Personalnega premoga po režijski ceni vsi aktivu? upokojeni železniški uslužbenci in sicer: e L Vsi aktivni in upokojeni uradniki: a) z lastnim spodinjstvom letno največ 3 tone, b) brez lastnega spodinjstva letno največ 1 tono«, de! akti v ni' in upokojeni poduradniki služitelji in ,lavci: a) z lastnim gospodinjstvom letno največ 2 to-'« b) brez lastnega gospodinjstva letno največ pol tone. 3q ava personalnega premoga se zaključi vsako leto 'lovenibra in nima po tem roku nihče več pravice do e'n°ga. izvzemši .izijernne slučaje (premiestitev itd.). •» Cena za personalni premog je glasom' naredbe g. Igralnega direktorja g. D. štev. 1785 od' 21. januarja . *4 za vse železniške aktivne in upokojene uslužbence ^a> ki jo: plača tvrdki direkcija in še 10% te cene za ^'ipuilaeijske stroške. L1 Glasom te naredbe stane torej' 1 tona trboveljskega jS°'Vca s takojšnjo veljavnostjo Din. 351.75 za vse ak-nc in upokojene uslužbence naše direkcije. |r S tem se razveljavlja našia okrožnica štev. 20595- 4 od 8. maja 1924. rgi, Obvestite o tem takoj vse podrejeno osobje. Di-tor dr. Borko s. r. — Tudi ni treba komentarja, go, Direkcija državnih železnic v Ljubljani. Štev. t>r » “VI. 14. VIII. 1924. Okrožnica 104/VI. Predmet: y Q&nje za brezplačne kiarte. Vsem službenim mestom, ^njah (trebovanjah) za brezplačne karte mora biti Dj edeno: l. Cin po- novem zakonu (kategorija in sku-^ A Položajne plače). 2. V gornjem robu na levi strani za katero brezplačno' karto se prosi v tekočem ' D tein morajo voditi silužbena mesta točno eviden-litšv ^zro^ Potovanja, posebno ako se prosi za dovo-iilo UlP°rabe brzovlakia, mora biti utemeljen. 4. Potr-načelnika, če je prosilcu dopust dovoljen in pri proš-'ieti' Za 'karte do državne meje, če ima prosilec d-ovo-ki Je za potovanje v inozemstvo. 5. Pri prošnjah oseb, je) ,ltn'ajo legitimacij (začasni delavci, rentniki, služkin-Je niavesti številko 'listne izkaznice. prošnje za vozno olajšavo se morajo pošiljati Hjj K|i< samo z redno službeno pošto. Osobje naj ne pre-fen^ Dfošenj osebno, ker se takih prošenj ne bode spremiti Lstotako se bodo odpošiljale izstavljene karte 0 z redno službeno pošto. Direktor dr. Borko 1. r. koij Kdor želi komentar k tej okrožnici, naj jo komur-Slasno prečita ter posluša, kaj' poreče. k prevedbi na urne plače nam pišejo prog. delavci izbora takole: Mi prog. delavci smo imeli trdno da bode ta urna plača delloma odgovarjala da-% draginji. Vfeclb • sm° se varali- Delale so se prevedbe na pre-Vipjj^ 'n Prišli smo zopet na sužnja pot. To je vnebo-3, j a razlika, ki se nam je dodelila k ’ °> In ■ Ori^o,, 111 15 para in tako naprej. Upali smo, da dobimo otr<)i,,s*k, ker se približuje zima ter srno mi in naši * nov* nae' 'n bosi, da stare dolgove poplačamo in si So ,n im 'krediom obtočila in čevlje nabavimo-. Pa zopet ^5r.( e želje splavale po vodi. Toda to ni bilo zadosti. 5 '“ada- nam je naložila lepo svoto d'avka: in celo L^°ijsl