364
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja. — Zbornica poslancev je v soboto začela obravnavati odgovor, ki gaje o Turških zadevah unidan minister-predsednik dal državnemu zboru. Nič manj ko 37 poslancev se je oglasilo, da hočejo govoriti o tej zadevi. — Prvi je besedo dobil bar. Zschok, ki trdi, da se ne da nič boljega postaviti na mesto Turške vlade, in da korist Avstrije zahteva, da se Turčija ohrani. Zschok je tedaj ves Turek. Prav tak Turek je tudi Nace Kuranda; on misli, da država, ki se tako dobro đerži kakor Turčija, se nikakor ne more razpadla imenovati. Zveza z Rusijo bila bi Avstriji tembolj nevarna, ker iz zveze obrambe bi lahko nastala zveza napada. Naša glavna naloga mora biti ta, da Busijo brzdame. Bog ne daj, da bi se Avstrija povekšala na jugu! — Demel je grajal nedoslednost Andrassyevo. On ne zaupa Rusiji. — Dr. Granitschu ni všeč to, da na vnanje zadeve ne bi imelo Avstrijsko ministerstvo nobenega vpliva. — Dr. Göllerich odbija vsako po vekšanje Avstrije na jugu. Vsi ti govorniki bili so tedaj več ali manj Turki. — Dr. pl. Plen er je obžaloval, da Avstrija ni storila, kar so storile vse države., da bi bila povekšala vpljiv svoj v vzhodnih deželah, vsaj v kupčijskih zadevah. Avstrija naj pazi na to, da, kedar Turčija konec vzame, kar ne more drugače biti, tudi Avstrija svoj delež dobi. — Največo pozornost pa je izbudil govor grofa Hohen wart a. Kakor je že navada, \A kedar on — bivši in prihodnji minister — govori, se poslanci njegove pa—ludi nasprotne stranke vsujejo okoli stola, kjer Hohenwart sedi, tako bilo je tudi ta dan. Govoril je, kakor govoriti more in mora mož, kateremu blagor Habsburške monarhije gre nad vse, ki mora biti mila mati različnim narodom svojim; bistroumno je pikal z lastnimi iglami ustavoverce in ministre, a hvalil tudi jedro odgovora, ki ga je minister-predsednik dal inter-pelantom. Drugi pot prinesemo glavne točke jedernatega govora njegovega, ki je bil z živahnimi bravo-klici in ploškom sprejet. — Tudi dr. V o šn jak je povedal marsikaj dobrega, posebno pa še dr. Fand er lik; tudi iz njunih govorov povemo prihodnjič kaj več. Ker govorov ne bilo bi ne konca ne kraja, ko bi vseh 37 vpisanih poslancev govorilo, se je včeraj ta razprava imela s tem skleniti, da si je državopravna stranka izvolila poslanca G r eu ter j a, ustavoverska stranka paHerbsta za svoja govornika, in potem bo — konec besedi, s katerimi se ne rešijo mučeniki na jugu iz jarma barbarskega.
— Koleki (štempeljni) vseh denarnih vrst pridejo ob novem   letu predrugačeni  na svitlo;   razločevale   se
bodo te marke od dosedanjih, da bode spodnji tisek ali rdeč pri markah do 50 kraje, ali vijoličen pri markah do 90 kraje, zelen pa pri markah od 1 - 5 gold. Dosedanje marke pridejo 31. januarija prihodnjega leta ob veljavo. Neveljavne stare marke pa se bodo od 1. svečana do 30. aprila 1877. 1. brezplačno zamenovale za nove.
— Nova viša sodnija — upravna sodnija imenovana, o kateri so „Novice" ob svojem času več pisale, je 26. dne u. m. začela svoje delovanje. In kaj se zgodi? Neko razsodbo od 27. maja t. 1. ministerstva za nauk in bogočastje je za nepostavno zavrgla. To ministerstvo je namreč določilo, da prebivalci v Schönwaldu morajo svojemu kuratu odrajtovati biro, ki so jo poprej dajali fajmoštru v Guntersdorfu. Fajmošter in patron Guntersdorfske fare pa sta se zoper to razsodbo pritožila pri upravni sodniji, katera je, kakor smo rekli, zavrgla ministersko razsodbo. Dozdaj je bilo to, kar je kak minister rekel, evangelij, če pritožnik ni pomoči iskal pri Njegovem veličanstvu. Zdaj pa upravna sodnija stoji o tacih zadevah, ki spadajo v delokrog njen, nad ministerstvi, in zato bodo ministri morali temeljito postopati v svojih razsodbah, ako ne bodo hoteli tega, kar se je zgodilo ministerstvu za nauk in bogočastje 26. oktobra t. 1.
Iz Rima 6. novembra. — Kardinal Antoneli je umrl.
Iz Turškega bojišča. -— Premirje je sklenjeno za dva meseca. Kaj se bo med tem in po tem godilo , o tem je toliko glasov po različnih časnikih, da je težko pravo uganiti. Vendar je skoro gotovo to, da se bo sklicala konferenca Evropskih vlad v Carigradu in pogovarjala se zarad pogojev miru. Će bi v dveh mesecih ne prišli do nobenega sklepa, bi se imelo premirje podaljšati. Kaj Rusija misli, še tudi ni znano: čudno je le to, da je, če misli na vojsko, pustila Turku zasesti tako važne pozicije v Srbiji, po katerih mu je pot do srca Srbije odprta Pri vsem tem pa se zopet poroča7 da ste Avstrija in Rusija popolnem dogovorjeni o daljnem postopanji ter da bo Rusija najprej sama zasedla ustajniške dežele, Avstrija pa da bo za zdaj še čakala daljnih dogodeb s tremi oddelki, katerim poveljnik je feldcajgmajster Maroičič, ki bo dobil naslov maršala. Hrvaške vseučiliščne mladine manifest jako energično govori za brate pod Turškim jarmom. Madjarski „softe" bodo poslali deputacijo gratulirat Turkom v IJiš, od Ruskih akademikarjev v Moskvi, pa so dobili Jako za-ničljivo pismo. „Presse" poroča, da je Avstrijsko-oger-ski poslanec v Pešti dobil povelje, čestitati Turški vladi za milo dovoljenje premirja. — Črnogorci se vrlo drže" Medun so razdrli, zdaj pa oklenili Podgorico.