Poštnina plačan« r gotovini CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV OD 6. JULIJA DO 12. JULIJA ilustrirani tednik za radiofonijo NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din LETNIK II. OGLASI po dogovoru 1930 Slovenski večer v poljskem radiu Že od novega leta dalje smo se v Krakovu baviii z mislijo, kje in kaiko bi v poljskem radiu priredili slovenski večer. Ne bi Jbiio to niti težavno, kajti oa vseh strani so nam šli na roko, tako celo, da se je zadeva končno resnično skompliciraia. Danes ne mislim bogve-kako »strokovno« poročati o končnem uspehu, raje bi se malo teijtonično raz-govoni, kako se je misel spočeta in v Kakšnih razmerah smo jo realizirali. Da takoj povem: sem bil pač aa Poljskem, kjer je že rrzybyszenski začel svoj evangelij z besedami: »V začetku je bila — recimo — ženska.« Tako je bilo tudi v tem slučaju in šele potem beseda v radiu, in to takole za predpust. Kdor pozna poljske razmere, ve, da se poljsko družabno življenje med boljšimi Krogi vrši izključno v intimnih družbah, po privatnih salonih. Ves predpust se prepieše po »Hausbalih«. In na tako domačo zabavo k družini nekega visokega inženerja smo bili povabljeni tudi mi. S tem mislim: neki vseučilišiki docent na pragu najlepše karijere, neki uolgar, lektor na univerzi in jaz. V tej družbi pa so tvorile središče tri gdč. hčerke, izredno inteligentne, kot so" Foljakinje sploh, žvahne itd. Pa Bog obvaruj, da bi nas, to se pravi Bolgara in mene, spravljali v kakršnokoli kombinacijo z zgoraj imenovanimi; bila sva pač le malo-pomembna statista v krogu 50 povabljencev tistih večerov, ki so se vršili redno vsakih 14 dni. Bila sva — to sva se zavedala — le radi »lepšega«; glavni povabljenec je bil vsekakor nas mladi docent z »izgledi na karijero«. Zakaj so ga pritegnili v družbo in nas z njim, nisem ugibal, ker ugibati ni bilo treba. In tako smo se udeleževali predpusta v najvišji krakovski družbi, kjer so se sestajali poleg Poljakov še Francozi, Italijani, Bolgari in Jugoslovani in bogve še kdo. In ko se je zabava najbolj razvijala iin so se vsi galani gibali v tango-kret-njah, smo mi filozofi — »vitezi žalostne postave« — sedeli v kotu, blizu tam, kjer Is vsebine Na domačem valu. — Prosvetni radio. — Najboljše is etra. — Sporedi. — Tehniku: Kako se naučim tele grafit-ati? — Drobiž. — Val ornega. Izviren i slovenski rudio roman. — Pfil o ga. so starejši možje igrali karte, in diskuti-rali s starejšimi damama na visoke teme. In tako smo nekoč govorili o radiu in tedaj sem spoznal odločujoče podrobnosti: naš gostitelj g. inž, N. je eden tehničnih ravnateljev Katoviške radio-postaje, njegova gospa pa najpogostnejša predava-teljka o žensko-vzgojnih vprašanjih. Torej oba jako vplivna činitelja pri kato-viški postaji. V tem krogu torej se je spočela ideja slovanskih večerov, in to pri imenovani postaji. Večeri naj bi se začeli takoj po Veliki noči; do tedaj pa moramo pripraviti materijal, predvsem glasbene točke. Tako smo se pogodili pri tisti mali mizici sami med seboj in sami zase. Gospa je bila zelo vesela naših obljub in imela je nov povod vabiti v tej zadevi v svojo družino g. docenta, ki pa se ni vedno odzval, opravičujoč se z zaposlenostjo. In Iko smo koncem marca zaključili U. semester, se je za veliko noč naša družba razšla. Ko pa sem se čez mesec preko Čenstohove vrnil v Krakovv, se je naša zadeva razvijala čisto na drugem ozadju in v drugi smeri. Malo pred veliko nočjo se je obnovilo v Krakovvu izpred vojne znano »Slovansko društvo«, radi spoštovanja tradicije še pod starim predsedstvom (prof. Zawi-linski), pa z mladim tajnikom docentom M. Maleckim, našim velikim prijateljem. In to društvo je sklenilo prirejati od časa do časa predavanje o kulturnih poblemih slovanskih narodov. Otvoril je cilkl teh predavanj Slovenec, prof. Voj. Mole s predavanjem o Slovencih. Kot drugo je bilo naznanjeno moje o slov. literaturi, ki pa se ni vršilo, nekaj radi vročine in nezanimanja za večerna predavanja v tako lepih junijskih večerih, nekaj pa radi zaposlenosti slavističnih znanstvenih krogov (ti predvsem posečajo ta predavanja!) s pripravo kongresa Akademije znanosti in umetnosti ob priliki 400letnice rojstva Kochanovvskiega, prvega poljskega pesnika. Ker bi pa vseeno pred svojim odhodom rad realiziral svojo misel o slovenskem večeru v radiu, za katerega sem se že pripravljal, sem poprosil g. docenta, da je pospešil svoja pogajanja v imenu »Slovanskega društva« s k slovenski£> radio naročnikov 7 popoldne pod geslom: »Ura slovenske pesmi in literature«. S tem je odpadla katoviška postaja, ki je bila prvotno v kombinaciji, in ki bi Slovencem bolj odgovarjala. Cherches la femmel »Slovansko društvo« je zamislilo take večere kot reprezentativne nastope posameznih slovanskih narodov, ne z državnega stališča, ampak z etičnega. To stališče bi hoteli še iz-rečno podčrtati: nastopijo naj Ukrajinci, Lužički Srbi, Slovenci itd. kot narod, to je: s svojo narodno himno. Za Slovence je to kočljiva stvar. To pa ne zaradi česa drugega, kot s tega vzroka, ker narodne himne sploh nimamo. »Naprej zastava Slave«, ki smo si jo prisvojili, je strašno nepopularna, nihče in nikjer se ne poje v celoti in že od vsega početka ljudem ni bila všeč. Sploh ni nastala iz slovenskega čuvstva, ampak panslavi-stične frazarske ekstaze. Vendar le pa sem hotel poudariti vsaj v tujini slo- vensko samorodnost in zato naj bi moški kvartet otvoril večer s prvo kitico »Napreja« (do triaj, našo osnovno melodijo slovenske narodne himne. Sicer pa sva z g. docentom v glasbenih stvareh pustila popolnoma proste roke muziko-logu krakovske univerze prof. Jachi-meckemu, ki je v razgovorih pokazal, da pozna našo glasb, produkcijo. Osebno sem bil zelo radoveden, kaj bo izbral iz naše glasbene literature: izbera bi lahko veljala kot kritika tujega strokovnjaka. Izgovoril sem si le kontrolo izgovorjave pevčeve en dan pred produkcijo. Še drugo vprašanje je bilo važno: Kdo plača pevca? Ali se honori-rajo iz koncertnega budžeta ali predavateljskega? Par dni pozneje smo dobili obvestilo, da ne bo plačal ne eden ne drugi, ampak »denar se bo že dobil«, kar je nas popolnoma zadovoljilo. Treba je bilo sestaviti program in poiskati primerne recitacije. Za uvodno besedo sva z gosp. docentom poprosila g. prof. M o 1 e t a , rednega profesorja slovanskih umetnostnih zgodovin na Ja-giellonskem vseučilišču, ki se je z veseljem odzval. Sam pa sem iskal v slavni univerzitetni biblioteki prevodov iz slovenske literature. Kot sem se informiral iz Kodejczykove bibliografije, so ti prevodi jako redki. Navajam predvsem prevode Br, Grabowskiega (iz Prešerna, Jenka, Vodnika, Gregorčiča, Aškerca po eno pesem). V Prze-glydzie wspilozesnym« sem zasledil navdušen opis naših krajev izpod peresa izvrstne poljske pisateljice Aniele Gru-szecke (gospe prof. N i t s c h ov e), kjer je v karakterizaciji Župančiča doslovno -v prozi prevela »Dies irae« in »Balado o sv. Treh kraljih« poleg drugih odlomkov. To bi se dalo porabiti. Na druge prevode nisem naletel, kajti sistematično jih nisem iskal, kar bi bilo sicer zelo potrebno in celo nujno. Ker sem predvsem potreboval kaj iz Cankarja, sem v svojem lektoratu s pomočjo slušateljic prevel »Stotnika« in »Otroka in starca«. Ko pa sem zvedel, da ima gosp. prof. Mole v rokopisu in pripravljene za tisk najlepše Cankarjeve črtice iz »Podob iz sanj«, »Mojega življenja« in drugih knjig v prevodu svoje gospe soproge, sem iz njegove zbirke izbral »Skodelico kave«, ki je po svojem obsega in po vsebini najbolj odgovarjala mojemu načrtu. Iz tega najdenega materijala bi mogli izbrati kvečjemu dve točki (Prešeren in Cankar), ko bi ne nastopila nepričakovana sprememba dva dni pred prireditvijo. Ko sem poslal »Radio-Ljubljani« naznanilo našega večera s prošnjo, da ga objavi v ljubljanskih časopisih (česar seveda ni storilo!), še nisem imel popolnega programa. Zato sem se v petek javil pri g. prof, Jachimeckemu in tudi, da preizkusim pevce z ozirom na slov. izgovorjavo. In tedaj se je prof. Jachi-mecki prijel za glavo, oziroma za svoje lepe umetniške lase: popolnoma je bil pozabil, oziroma kot je Sam rekel: bil je preveč zaposlen s pripravo staro-poljskega koncerta na Kochanowskega kongresu in pozneje pri sprejemu ital. ministra Grandija in ni mogel poiskati slov. glasbenih točk. Tako je slovenska pesem izpadla, ostala je le literatura. In tako smo morali v zadnjem hipu razširiti svoja predavanja in vključiti v večer vse recitacije, ki so nam bile na razpolago. In tako se je slovenska ura v Krakovskem radiu vršila s sledečim sporedom: Otvoril jo je gosp. docent M. Male c k i, kot tajnik »Slovenskega društva« in se obenem opravičil, da so izpadle — »ne po naši krivdi« — glasbene točke. Nato je g. prof. V o j. M o -1 e predstavil Slovence kot narod, očrtal njih kraj in njih zgodovino, politične borbe pred vojno, usodo po vojni in sedanjo vlogo v Jugoslaviji. Kot vez iz zunanje zgodovine v notranje oblikovanje slov. duha v literaturi, je tvorila recitacija Jenkove »Slovenska zgodovina«. Moje predavanje »Pregled slov. literature« je tvorilo najdaljši del tega večera. Med predavanjem, po posameznih karakteristikah posameznih oseb in dob, je g. docent Malecki recetiral poljske prevode, in sicer: za Prešerna balado »Ribič«; za dobo do moderne: Gregorčiča »Izgubljeni raj« in Aškerca »Trije popotni«; za moderno: Cankarja »Skodelico kave« in Župančiča »Dies irae«, pesem, katero edino sem podal tudi v slovenskem originalu. Z označbo povojne literature sem končal. Sicer pa je uro zaključila »spekerka« in pričela z reklamo o sladkorčkih za otroke, o redilni moki itd. Mi pa smo E°krali honorar in šli — na sladoled. Smo bili pač na Poljskem! Drugi dan pa so prihajala na »Slov. društvo« priznalna pisma, in ko sem odhajal iz Krakova, sem jih bral v vlaku in bil sem vesel prve slovenske ure v poljskem radiu. Tine Debelj&k. Sprejem inozemskiQ postaj čvrst kot sprejem bližnje postaje s TelefunKen - cevmi TELEFUNKEN Za vsako rabo pripadajočo cevi na domaČem valu Nedelja Ta nedelja nam nudi v prerezu pretežno poljuden program. Ob 15.30 bo prenos z veselice, nato koncert citra-škega terceta »Vesna«, zvečer pa bo violinski koncert R. Zika. Za tem se bo prenašala zabavna glasba iz restavracijskega vrta hotela »Union«. Prenosi Ta teden se prenosi kar vrstijo. Da ne omenjamo prenosov z Bleda, katerih glasbena kvaliteta je na višku [zabavna glasba seksteta iz Chemnitza, prenos iz blejske Kazine), bomo imeli priliko čuiti (poleg Zagreba v torek in Beograda v soboto) Miinchen v petrik in morda Prago v sredo. Četrtkov večer Za četrtkov večer zopet prispevajo i Beograd, i Zagreb, i Ljubljana. Ljubljana oddaja Beogradu in Zagrebu ob 21.30. koncert slovenskih pesmi, ki jih bo pel g. Jože Gostič, tenorist kr. opere. Nj. Vel. kralj govoril v radiu Preteklo sobote? ob 16 je Nj. Vel. kralj izročili sokolstvu zastavo. Njegov govor se ie prenašal no radiu in so ga imeli priliko čuti tudi naši poslušalci. Koncert Zika - Ravnik Rihard Zika, član Praškega kvarteta (nekdaj kvartet Zikal, ie absolviral praški konservatorij v 1. 1916. kot gojenec slav. orof. Suchv-ja in vzbudil vseobčo pozornost. Za časa vojne ie služil pri oešo. št. 17 v Judenburgu. Po orevratu ie prišel v Liubljano, bil tu v gledališču koncertni mojster, kjer ie tudi oisnoval svoj kvartet. Polna uspehov je bila pot niegovega kvarteta. Začetkom so koncer-frirali v Jugoslaviji, nato posetili Avstri-io in po preselitvi celotnega kvarteta na Češkoslovaško se je niih omrežje raztegnilo po celi Evropi, kakor n. pr.: Nemčiia, Francija, Anglija, Nizozemska, Švica. Italija, tri velike turneje na Špansko. Afrika, in cela Južna Amerika etc. R Zika ie duša Praškega kvarteta. Umetnik po božji volji. Sedaj je 9talno na deškem s svojim kvartetom, toda poleti najraje prebije v Sloveniji, ki jo ljubi nad vse. Janko Ravnik, prof drž. konserva torija v Liubl'ini. ie absolviral orglar, šole izza časa Foersterjevega vodstva, nato dolgo let gojenec Glasbene Matice v Ljubljani, odkoder se je podal 1. 1912. v Prago na ikonservatorij. Kot goienec nrof. Doleiša in slavnega pedagoga prof. ■Tiraneka ie absolviral 1915. Že tedai s p i» spoznal z 7ikom. Niih nastooi pri šolskih produkcijah so bili od strani razvajene praške publike priznani kot visoko umetniški. L. 1915. ie nastnriil voia-ško službo. Tudi vojno sta prebila skupno do konca. Po vojni je bil kapelnik tukajšnjega Narodnega gledališča, od leta 1919. dalje pa deluje na tuk. konserva -toriiu kot profesor na klavirskem oddelka Vzgojil je med tem že celo vrsto izvrstnih pianistov, n. pr. Zora Zarni-kova, Marta Osterčeva, Mina Dobida, Kiki Poženelova, brat Anton Ravnik, sedalj tudi prof. na konservatoriju, Marica Vogelnik, Božiča Novakovič etc. Nekateri izmed imenovanih nastopajo tudi v Radio, kakor n. pr, sedanji nje- gov učenec Marjan Lipovšek in Pavel Šivic. Janko Ravnik šteje tudi med naše ustvarjajoče umetnike. Komjponira največ solospeve s klavirjem, nadalje klavirska dela, zbore »a capella« in zbore s spremljavo klavirja, kakor so se n. pr. pri turneji pevskega zbora UJU po Češkoslovaški z velikim uspehom peli. Prijateljstvo Riharda Zike in Janko Ravnika temelji v obojestranskih umetniških uspehih, ki sta jih dosegla kot dolgoletna skupna koncertanta, prosvetni radio »Nalezljive bolezni domačih živali«, pred. g. Leo Kocjan v nedeljo ob 10.20. »Avguštinova filozofija«, predava univ. prof. dr. Fr. Veber v ponedeljek ob 19.30. »Slike iz svetovne literature (Rainer Maria Rilke)«, pred. g. p. dr. Roman To-minec v sredo ob 19.30. »Novi kazenski zakonik«, pred. g. dr, Lojze čampa v četrtek ob 19.30. Gospodinjska ura v petek ob 19.30. Športna ura v soboto ob 19.30. Nedelja. Dunaj, 17.55, Vtisi iz Alžirja. Ponedeljek, Dunaj, 18.55, Sedanja umetnost kot sodobna umetnost. Torek. Beograd, 19.00, Intelektualna in umetnostna nadarjenost jugoslovanskih narodov. Dunaj, 18.00, Gospodinja si zna sama pomagati. — 18.30, Gnojenje z apnom. — 19.00, Razvoj moidernega vrta. Langenberg, 18.30, Sanje in vizije. Sreda. Dunaj. 17.30, Rossini kot komponist in bankir. — 18.00, Plavanje. — 18.30, Odkritje gorskega sveta. — 19.00, Gospodinja si zna sama pomagati. — 19.30, Za fotografe amaterje. četrtek. Beograd, 19.00, Katedrale v kotor-skem okraju. Dunaj, 18.05, Jedi iz krompirja, — 19.00, Za vrtnarje, —■ 19.30, Kultura in umetnost Male Azije. Berlin, 18.30, Peš skozi Ameriko. Langenberg, 16.05, Sanje in vizije. Petek. Dunaj, 18.00, Kaj cvete sedaj. — 18.30, Za fotografe amaterje. — 19.00, Za vrtnarje. — 19.30, Umetnost potovanja. iiaibouše iz etra nflRHBnBMHHHME] Opere in operete Nedelja. Dunaj, 20.00, »Vijolica iz Montmar-tra«, opereta v 3 dej., kp. Kalman. — Katovice, 19.50, »Strasznv Dwor«, opera, kp. St. Moniuszko. — Rim, 21.02, Sici-lijanski večer, nato »Baronessa di Carini«, opera v 1 dej. — Milan in Torino, 20.40, »Eva«, opereta v 3 dej., kp. Le-har. — Langenberg, 20.00, »Marta«, opera, kp. Flotow. Ponedeljek, Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.30, Prenos operete iz Brna. — Milan in Torino, 20.40, »II conte Ory«, opera v treh dej., kp. Rossini. Torek. Varšava, 19.50, »Samson in Dalila«, opera, kp. Saint Saens. Četrtek. ■ Dunaj, 21.00, »Flauto solo«, opera v 1 dej., kp. d"Albert. — Rim, 21.02, »Krištof Kolumb«, lirična opera v 3 de' ,.z epilogom, kp. Alb. FranchettL n in Tonno, 20.40, ■ » 11 conte Ory«, opera v 3 dej., kpt Rossini. Petek. Rim, 21.02, »Bakhus v Toscani«, opereta v 3 deij., kp. BrogL Sobota. Bucarest, 21.00, Prenos opere. Koncerti in večeri Nedelja. Beograd, 20.00, Zborni koncert in 21.00, Večerni koncert orkestra. — Zagreb, 20.35, Klavirski koncert. — Budapest, 20.10, StrauS, — Bucarest. 21.00, Koncert operne glasbe. — Varšava, 20.15, Ljudski koncert. — Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.00, Simfonični koncert. — Rim, 21,02, Sicilijanski večer, — Berlin, 20.30, Koncert napolitan-ske glasbe. . — Miinchen, 20.00, Veliki zabavni koncert. Ponedeljek. Berlin, Beograd, Dunaj, Budapest in Varšava, 20.30, Mednarodni koncert iz Berlina. — Bucarest, 21.00, Komorna glasba. — Rim, 21.02, Koncert zabavne glasbe, Dalje na str. 9. SPOREDI OD 6. JULIJA DO 12. JULIJA RADIO LIUBLI4NA ŠA iedelja, 6. julija 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, p. dr. Gvido Rant 10.20 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali 11.00 Koncert Radio orkestra: Dostal: Letalska koračnica, Ziehrer: Stari Dunaj, Strauss: Zadnji valček, Weiss: Manuela, Himmler: Roparji z Abrucov, Morena: Od Policija do Pilata, Naef: Tri slike. 12.15 Tedenski pregled 15.00 Reproducirana glasba 15.30 Prenos iz Rožne doline iz veseličnega prostora 16.30 Citrašiki tercet »Vesna« 20.00 Violinski večer g. Ri-harda Zika. Pri klavirju prof. Ravnik. Beethoven: Sonata A-dur št. 6, Novak, tri skladbe: a) List v album, b) Scherzo, c) Dumka; Kodaly: Adagio; Brahms: Valček; Ra-vel: Halbaneza; de Fal-la: Španski ples 21.00 Prenos koncert iz restavracijskega vrta Union 22,00 Časovna napoved in poročila 23.00 Napoved programa za naslednji dan Torek, 8. julija 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert Radio orkestra: Translateur: Automolbil-ska koračnica, Fetras: Mesečna noč na Alstru, Flotow: Martha, Geehl: Deset slik. 19.30 Markič: Recitacije sokol- slkih pesmi. 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 9. julija Opoldanski program odpade 18.30 Koncert Radio orkestra: Wagnes: Bošnjaki pridejo, Strauss: Akvareli, Weber: Eurijanta, Mendelssohn: Andante con moto, Translateur: La Comtesse: Lam-pe: Salomin privid. 19.30 P. dr. Roman Tominec: ■ Slike iz svetovne literature (Rainer Maria Rilke) 20.00 Rezervirano za prenos iz Prage 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Ponedeljek, /.julija Cefrrfek. 10- julija 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Otroška ura, pisatelj Mil-činski 19.00 Koncert Radio orkestra Dellinger: Don Cesar, Waldteufel: Čar siren, Moor: Češka suita, Ketel-bey: Phantom-Melodie 19.30 Dr. Franc Veber: Avgu-štinova posebna teorija prirodnosti svobode in milosti 20.00 Pevski večer gdč. Slave Salmič: 1. Rubinstein: Iz španske pesmarice. 2. Jo-van Frajt: Maro ne plači, 3. Vilhar: Nezakonska mati. 4. A. Joyse: Jesenji san. 5. Verdi: Trubadur. 20,30 Koncert Radio orkestra; Urbach: Per Aspera di Astra, Grando: H Turia, Auber: Fra Diavolo, Ha-levy: Židinja, Renert: Ra-dio-valovi. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Petek, 11. julija 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert Radio orkestra: Fetras: Banket koračnica, Waldteufel: Estudiantina, Keler: Komčna uvertura, Bayer: Die Puppenfee, Katscher: Pomladanska noč, Powell: Koderček, Hirsch: Ostanem ti zvest 19.30 Gospodinjska ura 20.00 Prenos iz Miinchena 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Soboda, 12. julija 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert Radio orkestra; Mendelssohn: Poročna koračnica, Tempson: Rio Nights, Lincke: Gospa Luna, Joshitomo: Japonska suita, Rotter: Samo ena je, Aletter: Rendez vous, Theimer: Mala Inge. 19.30 Marjan Dobovšek: športna ura 20.00 Prenos iz Beograda 22.00 Časovna napoved in po- račila 22.15 Prenos z Bleda 23.00 Napoved programa za naslednji dan OSTALE POSTAJE Nedelja, 6. julija 698 kc Beograd 2-5 kw 212 5 kc Varšava 12 kw 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna, 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert Radio orkestra; Ruprecht: Iz lastne moči, Lanmer: Romantiki, Sup-pe: Pesnik in setjak, Gei-ger: Lehariana, Loeser: Fiametta, Theimer: Reu-contre 19.30 Dr. Lojze Čampa: Nov kazenski zakon _ 20.00 Jugoslovanski večer: Prenos iz Beograda 20.45 Prenos iz Zagreba 21,30 Slovenske pesmi poje g. Gostič, tenorist kr. opere. Ravnik: Vasovalec; Lajovic: Zacvela je rrtža; Krek: Zaprta so njena okenca; Medved: Na tujih tleh; Prohazka: Zvezde žarijo; Savin: O liubica zdaj je dan; Vilhar: Mornar; Dve narodni pesmi 22.00 Poročila, nato prenos z Bleda 23.00 Napoved programa za naslednji dan 9.00 Prenos službe božje iz Sa- borne cerkve 12.30 Opold. koncert orkestra 13.30 Dnevne vesti 16.00 Koncert ciganskega orkestra 17.05 »Naročilo za sestanek«, komedija v 1 dej. 17.30 Popold. koncert orkestra (narodna glasba) 19.30 Komični monologi 20.00 Večerni koncert pevskega zbora »Marinkovič« 21.00 Večerni koncert radio orkestra 22.00 Čas in društvene vesti 22.15 Sprehod po tujih postajah 977 kc Zagreb o ? kw 11.30 Dopold. koncert orkestra 12.00 Opoldansko z-vonenje 12.05 Nadaljevanje koncerta 12.30 Nasveti za kuhinjo 17.30 Športna reportaža 20.30 Kulturne in društv. vesti 20.35 Klavirski koncert g. A. Weighert 21.50 Dnevne vesti in vreme 22.00 Zabavni koncert radio orkestra 10.15 Nabožna glasba 12.10 Plošče 15.50 Zabavna glasba 16.20 Plošče 17.25 Popold. koncert orkestra 19.25 Plošče 20.00 Literarna ura 20.15 Ljudski koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 10.00 Nabožna glasba 11.15 Protest, služba božja 12.20 Dopold. koncert opernega orkestra 14.00 Plošče 16.00 Pestra radio ura 17,15 Popold. koncert vojaške godhe 19,20 Malo smeha 20.10 StrauBov koncert 22.00 Večerni koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kW 11.30 Koncert radio terceta 16.50 Koncert orkestra 18.00 Orkester 19.30 »Mah«, komedija 20.00 Koncert Domači pr013 vodi I Akumulatorje za radio, avto, telefon Itd. proizvaja in"popravIja : UftlRHRUlMflTOR, hI LI F. DoM CENTRALA : MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmište 55, Katalogi na zahtevo 581 kc Dunaj 15 kW 10.30 Orgeljski koncert 11.05 Koncert dunajskih filhar- monikov 13,15 Opold. koncert orkestra 15.45 Pevski in klavirski koncert 16,15 Popold. koncert opernega orkestra 17.55 Vtisi iz Alžirja, predavanje 18.40 Arije 18.55 Avstrijska glasba 19.25 Literarna ura 20.00 »Vijolica iz Montmartra«, opereta v 3 dej., kp. Kal-man 599 kc Milan ?kw io3i kc Torino i kw 10.45 Nabožna glasba 12.15 Opold. koncert seksteta 16.00 Komedija 16.30 Plošče 19.30 Večerni koncert seksteta 20.40 »Eva«, opereta v 3 dej., kp. Lehar 23.00 Poročila, nato plesna glasba do 24.00 6i6 kc praga 5 kw 7.00 Jutranji koncert 9.00 Nabožna glasba 10.30 Plošče 11.00 Dopold. koncert orkestra 12.05 Opold. koncert orkestra 15.30 Popold. koncert češke filharmonije 18.30 Poročila v nemščini, nato petje 20.00 Uvod h koncertu 20.10 Simfonični koncert 22.20 Koncert ciganskega orkestra 635 kc Langenberg i3kw 8.00 Jutranji koncert 10.30 Spominska slavnost 12.25 Plošče 13.00 Opold. koncert orkestra 18.45 Kratkočasna ura 20.00 »Marta«, opera, kp. Flo-tow; nato plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 10.15 Nabožna glasba 13.30 Opold. koncert radio kvinteta 17.30 Popold, koncert orkestra 18.15 Plesna glasba 21.02 Sicilijanski večer; nato »Baronessa di Carini«, lirična opera v 1 dej., kp. M. o C. Mule 716 kc Berlin * kw 8.50 Jutranja slovesnost 11.30 Koncert orkestra na mandoline 12.00 Opoldanski koncert orkestra 15.15 Koncert solistov 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.25 Violinski koncert 20.30 Koncert napolitanskih pesmi 21.10 Pestra radi ura, nato ples-sna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 10.15 Nabožna glasba 12.30 Plošče 15.40 Plošče 16.50 Malo glasbe 17.25 Popold. koncert orkestra 19.25 Malo glasbe 19.50 Prenos opere »Straszny dwor« kp. St. Moniuiszko 788 kc Toulouse 8 kW 12.30 Nabožna glasba 18.20 Koncert orkestra 19.25 Petje 20.00 Večerni koncert orkestra 851 kc Graz 7 kW Do 18.40 Prenos iz Dunaja 18.40 Kabaret Od 19.25 prenos z Dunaja do konca 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 12.00 Opold. koncert radio orkestra 17.00 Popold. koincert orkestra 18.00 Malo smeha 18.30 Večerni koncert orkestra 19.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Koncert operne glasbe 1076 kc Bratislava 12 kw 7.00 Jutranji koncert 9.00 Nabožna glasba 11.00 Dopold. koncert orkestra 12.00 Opold. koncert orkestra 15.30 Popold, koncert češke filharmonije 18,30 Slušna igra 20.00 Uvod h koncertu 20.10 Simfonični koncert 22.20 Koncert ciganskega orkestra 1140kc M.Ostrava 10kw 7.00 Jutranji koncert 9.00 Plošče 10.00 Dopold. koncert orkestra 11.00 Dopold. koncert orkestra 12.00 Opold. koncert orkestra 15.30 Popold. koncert češke filharmonije 20.00 Uvod h koncertu 20.10 Simfonični koncert 22.20 Koncert ciganskega orke-. stra Ponedeljek, 7, julija 698 kc Beograd 25 kw 9.00 Prenos službe božje iz Saborne cerkve 10.30 Dopold, koncert radio kvarteta 12.35 Duet na violino in harmoniko 13.30 Dnevne vesti 19.00 Predavanje 19.30 Narodna glasba na harmoniko 20.30 Prenos iz Berlina 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Naodrna glasba, koncert orkestra 977 kc Zagreb o-? 12.30 Plošče 13,30 Dnevne vesti 13.40 Nasveti za kuhinjo 20.00 Književna ura 20.15 Kulturne in društv. vesti 20.30 Rezervirano za prenos 22.30 Dnevne vesti in vreme 22.40 Sprehod po tujih postajah 212 5 kc Varšava 12 kw 16.15 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 19.20 Plošče 19.45 Literarna ura 20.30 Prenos iz Berlina 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Dopold. koncert vojaške godbe 12.05 Opold. koncert radio kvarteta 17.30 Popold. koncert ciganskega orkestra 19.00 Plošče 20.30 Prenos iz Berlina; nato koncert zabavne glasbe (ijazz) 563 kc Miinchen *kw 16.25 Koncert komorne glasbe 17.25 Večerni koncert 19 50 Koncert orkestra 21.30 Komorna glasba (južno nemški kvintet) 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 12.00 Opold. koncert orkestra 15.30 Popold. koncert orkestra 17.15 Telovadna slavnost v Lnnslbrucku, predavanje 17.40 Mladinska ura 18.55 Sedanja umetnost kot sodobna umetnost, predavanje Pravljice Pevski koncert Prenos iz Berlina 19.25 20.00 20.30 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino ^kw 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert seksteta 20.40 »II conte Ory«, opera v 3 dej,, kp. G. Rosini 23.00 Poročila, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc praga skw 17.00 Koncert na kontrabasu 17.30 Češke in slovaške narodne pesmi 18.20 Poročila v nemščini, nato predavanje 19.35 Koncert orkestra na pihala 20.30 Prenos operete 22.30 Plesna glasba 635 kc Langenberg i3kw 16,45 Mladinska ura 17.30 Popold, koncert orkestra 20.00 Večerni koncert orkestra 21.00 Slušna igra; nato zabavni koncert do 24.00 21.02 Popold. koncert orkestra 21.02 Koncert zabavne glasbe 716 kc Berlin * kw 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.00 Jazz 20.00 Gustav Mahlerjev večer, dirigira E. Kunwald (mednarodni koncert); 1, Erste Nachtmusik aus der 7. Symph. 2. Lieder eines fahrenden Gesellen: a) Wenn mein Schatz Hoch-zeit macht, b) Ging heut' morgen iiber's Feld, c) Ich hab' ein gluhend' Messer, d) Die zwei blau-en Augen. Fred Drissen (Bariton). — 3, Drei Brie-fe, gelesen von Friedrich Ettel. 4. Adagietto fur Streicher und Harfe, aus der 5. Symphonie. 5. a) Revelge, b) Des Antonius von Fadua Fischpredigt; Fred Drissen (Bariton). 6. Zweite Nachtmusik aus der 7. Symphonie. Berli-ner Sinfonie-Orchester. 21.20 Koncert zavabne glasbe, nato ples. glasba do 0.30 734 kc Katovice iokw 16.20 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Pevski koncert 20.30 Prenos iz Berlina 22.30 Zabavni koncert 23.30 Plesna glasba 788 kc TOUlOUSe 8kW 18.00 Plesna glasba 18.25 Zabavna 19.15 Malo glasbe 19.45 Koncert orkestra 21.00 Koncert orkestra 851 kc Graz 7 kW 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Predavanje 20.40 Ljudska univerza 21.00 Koncert komorne glasbe 21.45 Koncert na saksofon 22.00 Pevski koncert 21.45 Saksofon 22.30 Petje 1076 kc Bratislava 12 kw 16.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Priložnostna glasba 19.35 Plošče 20.30 Prenos operete 22.30 Plošče 1140kc M.Ostrava 10kw 17.00 Koncert na kontrabasu 17.30 Češke in slovaške narodne pesmi 19.00 Koncert vojaške godbe 20.30 Prenos operete 22.30 Plošče Torek, 8. julija 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošče 12.45 Opold. koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 19.00 Intelektualna in umetniška nadarjenost jugoslovanskih narodov, predavanje 19.30 Koncert kvarteta na rogove 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Večerni koncert radio kvarteta. 1. Monjuško: Halka, operna fantazija; 2. Schebeck: Canzona del violino; 3. Delibes; Suita iz baleta »Sylvia«; 4. Lehar; Valček iz operete »Grof Luksemburg« 977 kc Zagreb o-7 kw 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 13.40 Nasveti za kuhinjo 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Koncert na klavirju in cellu: Vladimir Antolek (cello) in Alice Pfeiffer (klavir). 1. Leonardo Leo; Koncert v d-duru za cello; 2. Haydn; Koncert za cello; 3. Schumann; Karneval (klavir); 4. Popper; a) Andantino, b) Polone-za (cello); 5. Moszkowski: Kitara (cello in klavir); 21.00 Pevski koncert. Pesmi iz vsega sveta. Poje g. Pavla Sitzer-Sandow (Berlin). Francoske: a) Chantons les amours de Jean; b) Mamam, dites moi; c) Jeunes fillettes. — Španske: No, no, no. — Dunajske: a) Schubert Franzl; b) Auf an Bankerl in Ro-daun. — Židovske: a) Schlof, schlof, schlof.., b) Legg ich mein Kepele... c) Die Bajke. — Nemške: Dort in den Weiden; b) Sonne und Regen; c) Ich ging einmal spazieren. — Jugoslovanske: K večeri ču v selo pojti; b) Gara-vuša; c) Da su meni oči tvoje 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Sprehod po tujih postajah 212 5 kc Varšava 12 kw 16.15 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 19.50 »Samson in Dalila«, opera, lkp. Saint-Saens 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Pevski konicert 12.05 Opold. koncert ruskih bala! a jlk 15.30 Mladinska ura 17.30 Popold. koncert orkestra 20.00 Drama iz studia; nato večerni koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kw 17.25 Večerni koncert 19.45 Citraški duet 20.30 Pevska ura (Laurence Wolfe, tenor) 21.10 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Dopold. koncert orkestra 13.00' Plošče 15.30 Popold. koncert orkestra 17.25 Mladinska ura 17.50 Telovadne slavnoisti v Salzburgu, predavanje 18.00 Gospodinja si zna sama pomagati, predavanje 18.30 Gnojenje z apnom, predavanje 19.00 Razvoj modernega vrta, predavanje 19.30 Zbiralec portretov 20.05 Literarna ura 20.50 August Conradijev večer 599 kc Milan ?kw io3i kc Torino 1 kw 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert seksteta 20.40 Malo glasbe 21.00 Orkestralni koncert 22.00 Simfonični koncert 23.00 Poročila, nato jazz koncert 616 kc Praga 5 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini, nato predavanje 19,50 Koncert ruskih balalajk 20.20 Koncert na flavto 20,50 Klavirski koncert g. Hil-de Knobloch-Špenglerove 21.20 Narodne pesmi in plesi 22.15 Plošče 635 kc Langenberg i3kw 16.10 Književna ura 17.30 Popold. koncert orkestra 18.30 Sanje in vizije, predavanje 20.10 Koncert zabavne glasbe 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 21.02 Popold. koncert orkestra, 21.02 Zabavna glasba in komedija 22.30 Plesna glasba 716 kc Berlin 4 kW 16.30 Popold. koncert orkestra 18.10 Književna ura 19.10 Klavirski koncert 19.40 Zabavni koncert 20.30 Komedija 734 kc Katovice 10 kw 18.00 Popold. koncert orkestra 19.00 Literarna ura 19.50 Prenois opere »Samson in Dalila«, kp. Saint Saens 788 kc Toulouse 8kW 18.00 Plesna glasba 18.25 Zabavna glasba 19.15 Malo glasbe 19.45 Koncert orkestra 20.15 Šlagerji 21.00 Koncert operne glasbe 851 kc Graz 7 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Predavanje 20.40 Ljudska univerza 21.00 Večerni koncert orkestra 21.30 Predavanje 21.45 Petije 22.15 Večerni koncert orkestra 1076 kc Bratislava 12 kw 16.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra SreJa, 9. julija 18.00 Koncert solistov 19.35 Koncert orkestra na pihala 20.35 Koncert orkestra 22.15 Plošče 1140 kc M. Ostrava 10 17.001 Popold. koncert orkestra 18.15 Plošče 18.30 Poročila v nemščini 19,35 Koncert orkestra na pihala 20,35 Slušni prizor 21,00 Ljudski večer 22.15 Plošče 698 kc Beograd 2-5 kw 58ikc Dunaj iskw 10,30 Plošče 12.45 Opold, koncert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 19.00 Predavanje 19.30 Duet na harmoniko in klarinet 20.15 Klavirski koncert g. G. Revai. 1, Bach: 3 preludiji in fuge v f-molu, g-molu in g-duru; 2. Bach: Kro-matična fantazija in fuga v d-molu op. 31, št. 2: a) Allegro, b) adagio, c) alle-gretto; 3. Beethoven: Sonata v fis-duru, op. 78, Allegro ma non troppo, allegro vivace 21.15 Čas ,jn dnevne vesti 21.30 Večerni koncert radio orkestra 22.30 Narodna glasba na plošče 977 kc Zagreb o-? kw 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 13.40 Nasveti za kuhinjo 25.15 Predavanje 20.30 Kulturne in društv. vesti 20.35 Večerni koncert 21.50 Dnevne vesti in vreme 22.00' Zabavni koncert radio orkestra 212-5 kc Varšava 12 kw 16.15 Plošče 18.00 Popold. zlborno petje 19.25 Plošče 19.45 Literarna ura 20.15 Koncert komorne glasbe 20.45 Literarna ura 21.00 Nadaljevanje koncerta 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Dopold. koncert radio kvarteta 12.05 Opold. koncert vojaške godbe 17.30 Popold. koncert orkestra 19.00 Ogrski večer (violina in ciganski orikester) 20.00 Veliki večerni koncert orkestra 22.10 Plošče 563 kc Miinchen *kw 16.25 Koncert komorne glasbe 20.00 »Vesele ženske Windsor- ske«, opera 22.30 Plesna glasba 11.00 Plošče 12.00 Opold. koncert orkestra 15.30 Popold. koncert orkestra 17.05 Mladinska ura 17.30 Rossini kot komponist in bankir, predavanje 18.00 Plavanje, predavanje 18.30 Odkritje gorskega sveta, predavanje 19.00 Gospodinja si zna sama pomagati, predavanje 19.30 Za amater fotografe 20.05 Koncert komorne glasbe na 2 violinah in klavirju 20.50 Italijanska in češka baletna in plesna glasba 599 kc Milan ?kw io3i kc Torino 7 kw 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert seksteta 20.40 Večerni koncert zabavne glasbe 23.00 Poročila, nato zabavna glasba 616 kc praga s kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini, nato predavanje 19.35 Pevski koncert 20.00 Zabavni koncert 21.00 Kabaretni večer 635 kc Langenberg 13 kw 17.30 Popold. koncert orkestra 20.00 Večerni koncert 21.00 Simfonični koncert; nato zabavna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 21.02 Popold. koncert orkestra 21.02 Veliki večerni koncert 716 kc Berlin 4kW 16.30 Klavirski koncert 17.45 Popold, koncert orkestra 19,25 Književna ura 20.00 Pevski koncert 20.00 Pevski koncert, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice iokw 16.20 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 19.00 Literarna ura 20.15 Koncert komorne glasbe 20.45 Literarna ura 21.00 Nadaljevanje koncerta 23.00 Literarna ura v francoščini 788 kc Toulouse 8kW 18.00 Plesna glasba 18.25 Zabavna glasba 19.15 Malo glasbe 19.45 Koncert orfkestra 20.15 Operetna glasba 21.00 Večerni koncert 851 kc Graz 7 kW Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Predavanje 20.40 Ljudslka univerza 21.00 Klavirski koncert 21.30 Predavanje 21.45 Pevski koncert 22.15 Violinski koncert 1076 kc Bratislava 12 kw 16.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Koncert solistov 19.00 Mladinska ura 19.35 Pevski koncert 20.00 Zabavni koncert 21.00 Kabaretna ura 1140kc M.Ostrava 10kw 17.00 Popold. koncert orkestra 19.35 Pevski koncert 20.00 Zabavni koncert 21.001 Slušni prizor (e^riek, 10- julijo 698 kc Beograd 2-5 kw 19.00 Katedrale v kotorskem okraju, predavanje 19.30 Narodna glasba na dudo 20.15 Jugoslovanski koncert vseh treh jugoslovanskih postaj Beograd: Pevski koncert (poje g. Cvejič). 1. Mokra-njac: Mirjano; 2. Topalo-vič: O pogledaj; 3. Topa-lovič: Pruži mi pehar; 4. Josip Ze: Kad sam bio; 5. Savič: Oda pesmi; 6. Jenko: Mlada Jelka; 7. Konjovič: Pod pendžeri; 8. Haze: Kad mlidijah umreti; 9. Haze: Majka 21.05 Prenos iz Zagreba 21.55 Prenos iz Ljubljane 22.55 Večerni koncert radio kvarteta; koncert operetne glasbe 977 kc Zagreb o ? kw 20.00 Kulturne in društv. vesti 20.15 Jugoslovanski koncert do 21.05 prenos iz Beograda 21,05 Koncert kvarteta na rogove in klavirskega tria društva »Merkur« 1. Wagner: Zbor romarjev iz »Tannhauserja«; 2, Kiicken: Lovec; 3. Erchel-Har-tel: Večerna podoknica; 4. Mendelssohn: Slovo od gozda; 5. Liitzov: Divji lov; 6. Weber: Koncert; 7. Menidelssohn: Klavirski trio 21.55 Prenos iz Ljubljane 22.40 Dnevne vesti in vreme 212 5 kc Varšava 12 kw 16.15 Plošče 18.00 Popold, koncert solistov 19.20 Plošče 20.15 Zabavni koncert orkestra 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Dopold. koncert vojaške godbe 12.05 Opold. koncert orkestra 16.00 Pestra radio ura 17.05 Koncert na kitaro 18.10 Popold. koncert orkestra 20.00 Malo smeha 20.25 Klavirski koncert 21.25 Koncert vojaške godbe nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kw 16.25 Komorna glasba 17.25 Večerni koncert 19.30 Plošče 20.45 »Ali se sme Brown obsoditi?« — radio komedija 22.30 Plošče 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Dopold. koncert orkestra 13.00 Plošče 15.30 Popold. koncert orkestra 17.10 Mladinska ura 17.40 Tujsko prometno poročilo 18.05 Judi iz krompirja, predavanje 18.30 Iz srednjeveškega žensike- ga življenja 19.00 Za vrtnarje 19.30 Kultura in umetnost Male Aziije, predavanje 20.10 Viola koncert 20.40 Sonalta za klavir 21.00 »Flauto solo«, opera v 1 dgj., kp. d'Albert; nato koncert operne glasbe 599 kc Milan 7kw io3i kc Torino 7 kw 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert seksteta 20.40 »II conte Ory«, opera v 3 dej., kp. G. Rosini 23.00 Poročila, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kw 17.00 Poročila v nemščini, nato recitacije 19.35 Češke narodne pesmi 20.00 Violinski koncert 20.30 Malo smeha 22.15 Orgeljski koncert 635 kc Langenberg i3kw 16.05 Sanje in vizije, predavanje 17.30 Popold. koncert orkestra 20.05 Veliki večerni koncert; nato zabavni koncert do 24.00 Kot iz lože gledališko predstavo, tako opazujete življenje cele Evrope, če imate neprekosljivi štirielektronski aparat Standardyne za popolen priključek na izmenični tok. - Najmodernejši aparat sodobne tehnike. - Najselektivnejši od vseh aparatov! Zahtevajte takoj prospekt od Vašega trgovca. Aparat Standardxne se zamenja do 15. avgusta 1930 (proti doplačilu) za še nerabljene baterijske aparate! Razlika cene se plača tudi na obroke. Tungsram - Zagreb - Trg. N. 680 kc Rim 50 kw 19 45 Koncert orkestra 20.15 Orkestralni koncert 21.00 Večerni koncert 851 kc Graz 7 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 21.02 Popold. koncert orkestra 21.02 »Krištof Kolumb«, lirična opera v 3 dej. z epilogom, kp. M. o Alberto Fran-chetti 716 kc Berlin 4 kw 16.05 Klavirski koncert 16.30 Koncert ruskih pesmi 17.00 Klavirski koncert 18.30 Peš skozi Ameriko, predavanje 19.30 Koncert narodnih pesmi 20.30 Plesna glasba, nato zabavni koncert do 0.30 734 kc Katovice iokw 18.00 Popold. koncert iz Varšave 20.15 Zabavni koncert 20.30 Koncert zabavne glasbe 23.00 Plesna glasba 788 kc Toulouse 8kW 18,00 Plesna glasba 18,25 Zabavna glasba 19.15 Malo glasbe Petek, 11. julija Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Predavanje 20.40 Ljudslka univerza 21.00 Teater 21.45 Koncert orkestra 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Zabavni koncert 19.35 Češke narodne pesmi 20.30 Malo smeha 21.00 Plesna glasba 22.15 Orgeljski koncert 1140 kc m. Ostrava 10 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Poročila v nemščini 19.30 Plesna glasba 20.30 Malo smeha 21.00 Ljudski večer 22.15 Orgeljski koncert 698 kc Beograd 2-5 kw 19.30 Večerni koncert radio kvarteta, Puccini: Turan-dot, opena fantazija 20.10 Koncert narodnih pesmi 20.45 Prenos iz Miinchena. Koncert radio orkestra. Dirigent: g. Hans A. Winter. Solist: g. Hermann Kari PiUney, klavir. 1. Handel: Concerto grosso, d-mol; 2. Pillney: Divertimento za klavir in orkester; 3. Mozart: Simfonija v f-duru 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Koncert ruskih balalajk 977 kc Zagreb o 7 kw 20.00 Kulturne in društv. ve siti 20.05 Plošče 20.35 Uvod k prenosu 20.45 Prenos koncerta iz Miinchena 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Sprehod po tujih postajah 212-5 kc Varšava 12 kv 16.25 Popold. koncert orkestra 19.20 Plošče 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije 545 kc Budapest 20 kw 12.05 Dopold. koncert (harfa, klavir, petje) 17.30 Popold. koncert vojaške godbe 19.00 Narodne pesmi na klavir 19.30 Pevski koncert 20.10 Veseli večer; nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kw 16.25 Uverture na ploščah 17.25 Domača glasba 19.45 Koncert radio tria 20.45 Simfonični koncert 581 kc Dunaj 15 kw 16.30 Glasbena akademija 17.45 Športno poročilo 18.00 Kaj cvete sedaj? Predavanje 18.30 Za fotografe amaterje, predavanje 20,05 Koncert orkestra na mandoline 21.05 Pevslki koncert; nato koncert zabavne glasbe 599 kc Milan 7kw 1031 kc Torino 7 kw 19,30 Večerni koncert seksteta 20.40 Simfonični koncert 23.00 Poročila, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini, nato predavanja 20.00 Pevski koncert 21.00 Zabavna ura 21.30 Koncert kvinteta 635 kc Langenberg 13 kw 17.30 Popold. koncert orkestra 20.00 Večerni koncert zabavne glasbe 21.00 Slušna igra; nato zabavni koncert do 24.00 680 kc Rim 50 kW 21.02 Popold. koncert orkestra 21.02 »Bakhus v Toscani«, opereta v 3 dej,, kp, Renato Brogi 716 kc Berlin 4 kw 16.30 Popold. koncert orkestra 19.35 Koncert na treh klavirjih 20.00 Moderne in ljudske avstrijske pesmi 21.00 Koncert godalnega kvarteta, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10kW 18.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Simfonični koncert 22,30 Zabavni koncert 23.00 Literarna ura v francoščini 788 kc Toulouse 8kW 19.45 Koncert orkestra 20.15 Koncert operne glasbe 20.40 Večerni koncert zabavne glasbe 21.00 Zabavni koncert 20.30 Nadaljevanje koncerta 851 kc Graz 7 kW Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Popold. koncert orkestra 20.40 Ljudslka univerza 21.00 Simfonični koncert 21.45 Koncert rumunske narodne glasbe 22.15 Nadaljevanje simfoničnega koncerta 1076 kc Bratislava 12 kw 17.20 Popold. koncert solistov 19.35 Koncert orkestra na pihala 20.30 Plošče 21.00 Narodne pesmi, poje kvartet 21.30 Koncert kvinteta 22.15 Plošče 1140 kc M.OstravaJQkw 17.00 Popold. koncert orkestra 19.35 Koncert orkestra na pihala 20.45 Koncert pesmi 21.00 Narodne pesmi 21.30 Koncert kvinteta Soboia, 12- julija 698 kc Beograd 25 kw 19.00 Zidravstvena ura 19.30 Narodne pesmi na kitaro 20.00 Koncert operetne glasbe iz operete »Grof Luksem-burg« 21.00 Koncert pevskega zbora »Tomislav« 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Večerni koncert radio kvarteta. 23.15 Narodna glasba na plošče 977 kc Zagreb 07 kw 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Prenos koncerta iz Beograda 22.00 Dnevne vesti in vreme 22,10 Prenos tonfilmske glasbe 212 5 kc Varšava 12 kw 19.20 Plošče 20.15 Večerni koncert zabavne glasbe 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc audapest 20 kw 12.05 Opold. ikoncert orkestra 17.30 Popold. koncert operetne glasbe 20.15 Koncert zabavne glasbe 21.50 Plošče 23.20 Večerni koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kw 16.00 Koncert radio tria 17.10 Koncert orgelj 18.45 Pevski koncert 19.45 Na sprehod bom šel! — glasba 20.30 Zabavni koncert 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kw 15.30 Popold. koncert orkestra 17.25 Pravljice 17.55 Klavirske sonate 18.20 O ljudeh in živalih 19.05 Koncert H. Wolfovih pesmi 19.30 Aktualna ura 20.05 »Veseli weekend«, nato večerni koncert zabavne glasbe 599 kc Milan 7kw 1031 kc Torino 7 kW 19.30 Večerni koncert seksteta 21.25 Koncert komorne glasbe 23.00 Poročila, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc praga s kw 20.00 Ljudski večer 21.30 Zabavni koncert 22.53 Koncert zabavne glasbe 635 kc Langenberg i3kw 17.30 Popold. koncert orkestra 20.00 Veseli večer; nato zabavna glasba do 24.00 24.00 Jazz na ploščah do 1.00 680 kc Rim 50 kW 21.02 Popold. koncert orkestra 21.02 Veliki koncert zabavne glasbe 716 kc Berlin 4 kw 19.30 Finske narodne pesmi 20.30 Veseli večer; nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10kW 19.45 Malo glasbe 20.15 Večerni koncert; nato plesna glasba do 24.00 788 kc Toulouse 8kW 19.15 Malo glasbe 19.45 Koncert orkestra 20.15 Španske pesmi 21.00 Večerni koncert 851 kc Graz 7 kW ^es™daj^jrettoš~z™Dunajj^^^ 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaSa svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Predavanje 20.40 Ljudska univerza 21.00 Prenos iz opere 1076 kc Bratislava 12 kw 18.00 Marionetno gledišče 19.35 Koncert orkestra na mandoline 20.00 Ljudski večer 21.00 Plošče 22.53 Koncert zabavne glasbe TEHNIKA Kako se naučim telegra-firati? Z razširjenjem radia je zelo padel interes za telegrafske znake. Je pa še dokaj navdušenih amaterjev, ki vseeno zelo cenijo znanje Morse-jevih znakov, da si morejo raztolmačiti časopisna, vremenska, borzna in druga poročila. Za one amaterje, ki se bavijo s telegrafijo na kratkih valovih, je znanje Morsejeve abecede brezpogojno potrebno. Mnogi bi radi obvladali znanje Morse-jevih znakov, pa se sramujejo študija istih, ker smatrajo to za potrato časa in mislijo, da je pretežko. Z dobro voljo in zanimanjem lahko vsakdo v kratkem času dobro obvlada Morsejev ključ. Sestava Morsejeve abecede. Prvo Morsejevo abecedo je 1. 1830. sestavil Amerikanec Morse, izumitelj Mor- janju pike, dočim traja odmor med dvema črkama iste besede tako dolgo kot črtica, odmor med dvema besedama pa ima trajno dobo petih pik. Za določilo hitrosti oddaje štejejo za vsako besedo pet črk. Številke in ločila štejejo dvojno, to je: dve črki. Vaje v signaliziranju. Če se hoče kdo vaditi v oddaji ali sprejemanju Morsejevih znakov, mora imeti naprave, s katerimi je možno te znake oddajati ali sprejemati. Najenostavnejši način za vajo radioamaterjev je poslušanje kake telegrafske oddajne postaje s r*,.t sejevega telegrafskega aparata, katerega se še danes izpopolnjenega uporablja. Večkrat so popravljali kake malenkosti te abecede, v glavnem je pa vendar ostala ista in s tem sijajno dokazala svojo praktično vrednost. Črke in znaiki Morsejeve abecede so kombinacija pik in črtic. Velika prednost tega sistema je v tem, da nobena črka ne obstoja več kot iz štirih elementarnih znakov. Prav tako imao za največkrat uporabljene črke najenostav. znake. V radiotelegrafiji uporabljajo mesto pik in črtic, katere rabijo pri poštnem telegrafu, kot Morsejeve znake dalj ali manj časa trajajoče tone. Vendar govorimo tudi tukaj o pikah in črticah. Določila za oddajo so sledeča: črtica traja tako dolgo kot tri pike; odmor med posameznimi znaki ene črke je enak tra- a a h b c d e e J 9 h i J k / m n / 3 5 n o o P r s f u U v w X u z ch 6 7 8 9 ■0 apostmt podčrtati črta ulomka veza} znak za odHavek oklepaj razumeti poiakati S. O. S. končati začeti pomočjo radio sprejemnega aparata. Večina oddajnih postaj pa zaradi hitrega telegrafiranja ni pripravna za vaje začetnika. Samo izjemoma so že včasih tako počasi oddajali, da je mogel kak amater sprejemati te znake in jim slediti. Zato moramo seči za drugimi sredstvi. Za vajo so zelo pripravne gramofonske plošče, na katerih tje registriran tekst v morse- e i s h 5 1 1 1 1 1 lili 1 II 1 1 t m 0 ch -0 a n u v — - - d b - - . . — 4 ---- - 6 ---- J ---- 0 . --- u --- - - z ---- c c a 1 •j r 1 __ _ _ --— w --- g r 1Al • h j wV J inzr* U C g - .___ P _ _. — Q f —— X 1 f ----- i m m m Fig. 2 jevih znakih (akustično). Hitrost te plošče je odvisna od nas in radi tega lahko hitrost in višino znakov poljubno reguliramo. Pri tem pa moramo upoštevati, da smo pri vsaki plošči navezani na gotov tekst, katerega se pri večkratnem poslušanju naučimo na pamet, kar nam pa ne koristi v vaji za hitrost poslušanja in tolmačenja. S tako zvanim »Omnigra-phom« more vsakdo sam mehanično oddajati te brneče znake; to je možno s pomočjo valja, na katerem so pritrijeni morsejevi znaki iz kovine. Vendar je ta aparat precej drag. Omenjene tri učne metode imajo to prednost, da mi ne potrebujemo učitelja, ki bi kontroliral, ali so oddani znaki ipravilni, to je, če je razdalja med znaki pravilna in če imajo znaki sami pravilno dolžino. Posebno zadnji način je priporočljiv za kontrolo, kadar je znake oddajal začetnik, ali so znaki pravilni ali ne. Nadaljevanje iz 3. strani. Torek. Dunaj, 20.50, Aug. Conradijev večer. — Rim, 21.02, Koncert zabavne glasbe. — Milan in Torino, 22.00, Simfonični koncert. Sreda, Beograd, 20.15, Klavirski koncert. -— Zagreb, 20.35, Večerni koncert. — Dunaj, 20.05, Koncert komorne glasbe na dve violini in klavir, 20;50, Italijanska in češka baletna in plesna glasba. — Budapest, 19.00, Ogrski večer (violina in ciganski orkester), 20.00, Večerni koncert orkestra. — Katovice, 20.15, Koncert komorne glasbe. — Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.00, Zabavni koncert. — Rim, 21.02, Veliki večerni koncert. — Milan in Torino, 20.40, Koncert zabavne glasbe. — Berlin, 20.00, Pevski koncert. —- Langenberg, 21.00, Simfonični koncert. * Četrtek, Beograd, 20.15, Jugoslovanski koncert. — Dunaj, 20.10, Viola koncert. — Budapest, 20.25, Klavirski koncert in 21.25, Koncert vojaške godbe. — Langenberg, 20.05, Veliki večerni koncert. Petek. Beograd, 20.45, Prenos iz Miinchena, 22.15, Koncert ruskih balalajk. — Zagreb, 20.45, Prenos iz Miinchena. — Dunaj, 20.05, Koncert orkestra na mandoline, 21.05, Pevski koncert. — Budapest, 20.10, Veseli večer. — Bucarest, 21.00, Simfonični koncert. — Varšava in Katovice, 20.15, Simfonični ikoncert. — Praga, 20.00, Pevski koncert. — Milan in Torino, 20.40, Veliki simfonični koncert. Sobota. Ljudski večer. — Rim, 21.02, Veliki koncert zabavne glasbe. — Milan in Torino, 21.25, Koncert komorne glasbe. Dobra oddaja. ...... V mnogih slučajih moramo znake sami oddajati. Nekatera sredstva za to: Na sliki št. 1. vidite, kako moremo iz tenke deščice, baikrenega peresa in nekaj vijakov napraviti uporaben Morse-jev aparat. Dovodne žice so pritrjene z vijaki A in D. Važno je, da se točno držimo danih podatkov. Da izvabimo glas, vzamemo navaden električen zvonec, ki postane z malenkostnimi spremembami uporaben za ta namen (odvijemo zvonec, na kar aparat samo brni). Najlepši glas dobimo, če se držimo vezave, vidne na si. 1. Uporabiti moremo poljubno elektronko in poljuben nizkofrekvenčni transformator. Slušalke priključimo preko dveh tuljav. Če hočemo regulirati moč glasu, spremenimo vezavo tuljav. Če priprava ne bi delovala, moramo premenjati pole transformatorja na primarni ali sekundarni strani. Če glas hle-šči, moramo zmanjšati anodno napetost. Kako se učimo sprejemati in oddajati. Ko smo Opisali sestavo aparata za vajo in dali osnovne pojme o Morsejevih znakih, naj povemo še par nasvetov za one, ki se hočejo sami baviti z oddajo teh znakov. Ne smemo misliti, da način učenja ne zahteva močne volje, vsak se mora namreč istočasno učiti Morsejeve znake oddajati in prejemati. Morsejev znak je električen pulz, torej ne gibanje prsta ali cele roke. Gumb tip- ke moramo prijeti prav tako kot peres-nik; kazalec in sredinec položimo zgoraj na gumb, palec pa v vzdolbino. Pri učenju je najtežje obvladati pravilen tempo, zato se pri telegrafiranju poslužujemo štetja ali pa uporabljamo metronom. Kakor smo še omenili v začetku, je razmerje: Pika je odmor med znaki Morsejeve črke, črtica je odmor med dvema črkama in odmor med dvema besedama traja dobo petih pik, enako 1:1:3:3: 5. Če oddajamo besedo Ada, štejemo pri udarjanju na gumb takole: ena (udariti), ena (spustiti) ena-dve-tri (pritisniti) ena-dve-tri (spustiti), ena-dve-tri (pritisniti) ena (spustiti) ena (pritisniti), ena (spustiti!, ena (pritisniti) ena-dve-tri (spustiti) ena (pritisniti), ena-dve-tri (pritisniti), ena-dve-tri-štiri-pet (spustiti). Na slikah 2. in 3. vidimo Morsejevo abecedo in nekaj pogosto uporabljenih znakov. Znaki na Si. 3. so razvrščeni tako, da se jih lahko naučimo in lahko obdržimo v spominu. Začnemo s črkami in številkami, sestoječimi iz ene, dveh, treh itd. pik, nato vidimo znake, sestavljene iz črtic. Potem sledijo znaki, ki v obratnem redu pomenjajo nekaj drugega (primerjajte levo in desno kolono). Ta red mnogo pomaga pri spominu. Končno so znaki, katere si težje zapomnimo in katere radi glasovne podobnosti zelo lahko zamenjamo; n. pr. C in Y, W in J. (Dalje.) DROBIŽ Radio za bolnike Gotovo je Belgija dežela, ki ima največji odstotek radioposlušalcev. Sedaj skušajo tam preskrbeti sprejemne aparate tudi onim, ki si jih ne morejo kupiti. Pri tej nabavi bo mnogo pomagala poštna direkcija, ki je v ta namen izdala posebne znamke. Čisti dobiček pri prodaji teh znamk je namenjen za nabavo sprejemnih aparatov, ki jih bodo podarili bolnikom in starim ljudem. Policijski radio v Kanadi Uporaba radia v policijski službi v Kanadi se vedno bolj širi. Sedaj bo dobila tudi država Ontario dobro postaljo v ta namen. Glavna oddajna postaja bo v mestu Toronto, pa tudi na mnogih drugih krajih bodo oddajne in sprejemne postaje. Valovne dolžine teh postaj bodo držali tajno in obenem bodo rabili poseben telegrafski ključ. Najbrž bodo te postaje stopile v akcijo že tekom tega meseca. Aeroplani in radio Angleški državni urad za zrakoplov-stvo je izdal naredbo izredne važnosti. V bodoče je namreč aeroplanom brez radio naprave prepovedano dvigniti se iz kakega angleškega letališča. VAL OMEGA Izviren slovenski radio roman. Piše * * *. 12 (Dalje.) Vsa družba se je ozrla na majhnega in živahnega možička in čakala odkritij. Malemu so žarele oči, ko je začel pripovedovati. Čeprav mu je tekla angleščina precej nerodno z jezika, vendar tega nihče ni opazil: »Gospod Williams, kot tehnični šef podjetja sem moral pripraviti vse potrebno, da se nam aikcija posreči. Kljub temu, da sem po govorici precej dobro poznal zmožnosti inž. Lesarja, ga vendar nikdar ne bi smatral za tako glavo. Pri pripravah za vso akcijo sem se držal vašega navodila in poskrbel za najsigurnejšo, marsikdo bi deijal, naravnost fantastično opremo. Sam sem bil prepričan, da so vsi moji varnostni ukrepi pretirani. Ko sem pa zagledal vrata v njegov laboratorij in požrli mai-čkeno porcijo plina, me je pa skrbelo le to, če nisem v svojih pripravah prezrl kake malenkosti, ki bi mi lahko postala usodna. Povem vam le toliko, da je laboratorij za tehnika nekaj res izrednega. Videl sem že marsikak laboratorij po svetli, ampak kaj takega še ne. Kako vam je ta slovenski inžener samo zavaroval laboratorij. Ko sem zlezel v laboratorij in se prestopili za par korakov, so začele sekati strele s stropa. Če ne bi imel gu-miiastega skafandra* s kovinastimi našitki, ki so vodili silni električni tok brez posebnega upora naravnost v pod, bi sedaile ležal napol sežgan v laboratoriju. Opazil sem. da inžener razpolaga z velikanskimi električnimi energijami; zato odslej tudi verujem, da je našel na- * Nepropustna obleka, podobna potapljaški. čin pridobivanja električne energije iz atmosfere. V steni je bil vzidan velik tresor; naj povem resnico: nisem se ga upal lotiti. Zato sem se lotil aparata, ki je bil na mizi. Lahko rečem, da sem kot Nemec ponosen na' tehniko svoje domovine; lahko tudi mirno trdim, da jih danes na svetu ni mnogo, ki bi znali toliko ali pa več kot jaz na polju elektrotehnike. In vendar moram priznati, da je ta skromni slovenski inžener daleč, zelo daleč naprej pred današnjo tehniko. Ko sem si ogledoval aparat na mizi, sem stal pred njim kot šolarček pred nerešljivim računskim problemom. Šele iz inženerjevih zapiskov sem približno mogel doumeti konstrukcijo in namen aparata.« »No, in ta bi bil?! — Nikar ne zavlačujte, Hans, saj vidite, da smo kot na žerjavici,« ga je prekinil Williams. »Ne, nikakor ne zavlačujem. Zaka;, saj sam še sedaj ne vem nič točnega. Dosedaj nisem imel ne prilike, ne časa, da bi si aparat točneje ogledal. Najbolje bo, če greste z menoj, gospod Williams in si aprat ogledate sami,« »Prav imate, Hans. — Pojdiva Morris!« Trojica je zapustila ostalo družbo in šla v soseldnjo sobo, v kateri je stal skrivnostni aparat. Mali tehnik ie kot zadnji zaklenil vrata za seboj, šel hitro k mizi in odgrnil aparat. Izraz v njegovem obrazu je bil izredno napet, oči so mu sijale in kljub temu, da so bili sami in da tapecirana vrata niso propuščala glasu, je začel napol šepetaje. »Gospoda, ugibajta malo, kakšen aparat je to! Je to največji izum, ki si ga tudi najbolj fantastični romanopisec ne bi mogel zamisliti. Je ..,« »Vraga, povejte vendar, kaj je!?« — je ustavil navdušeni slavospev Hansov Williams. »Torej,« komaj slišno jima je šepetal Hans na ušesa, »aparat je neke vrste radio aparat. Razlikuje se od drugih aparatov le v toliko, da ne lovi radio-valov raznih oddajnih postaj, ampak da čita človeške misli!« »Kaj,« je skočil Williams, »zato je vedel zadnjič toliko o telepatiji. Jaz pa sem se čudil, odkod jemlje toliko znanja o telepatiji. Vraga, sedaj razumem, saj je moral točno preštudirati vso tozadevno literaturo, preden se je lotil tehnične obdelave vsega problema. — Koliko se pa sedaj že razumete na aparat, inžener Hans?« Dajte in pojasnite nama nekoliko vso zadevo.« »Sicer sam ne vem še mnogo, najvažnejše sem posnel po tem zvezku, ki sem ga dobil tudi v laboratoriju. Zvezek je inženerjev zapisnik, v katerega vpisuje svoje eksperimente z aparatom. Prav tako je beležil vse spremembe in popravila aparata. Zato pa ima zvezek v začetku popolnoma točen in pregleden načrt aparata z obsežnim opisom, ki ga je potem inžener Lesar sam na podlagi skušenj spreminjal in popravljal. — V glavnem sloni izum na sledečem: Gotovo vam je znana do tega izuma tukaj še znanstveno nepotrjena hipoteza, da je mišljenje vsakega človeka neke vrste radio-valovanje. Vsak človek ima po izsledkih inženerja Lesarja svoj gotov val, na katerem »misli« in tako hkrati svoje misli oddaja. Seveda ti miselni valovi niso kaki normalni radio valovi. Leže namreč v pasu med 1 mm in 7 ji* Iz njegovih zapiskov sem razvidel, da mu je delalo največje težave dvoje. Prvič: urediti aparat tako, da bo mogel sprejemati te silnoi slabotne električne impulze, ki prihajajo iz človekovih miselnih centrov in drugič: zvišati selektivnost aparata na tako stopnjo, da bo mogel val kateregakoli človeka dobiti v aparat v čimkrajšem času. (Dalje.) Pregled najstarejših slovenskih radio-naročnikov (II) Ime in priimek naročnika Poklic Bivališče Aparat Vrsta prijavil aparata Babnik Jakob........ kleparski pomočnik Ljubljana, Škofja ul. 12 2. VI. 1925 3 cevni Dr. Vidmar Milan...... vseučiliški profesor Ljubljana, Karlovska c. 1 4. VI. 1925 2 cevni Jemec Franc........ poštar Ljubljana, Tržaška c. 8 13. VI. 1925 3 cevni Šumi Franjo........ industrijalec Kranj št. 13 13. VI. 1925 3 cevni »Vinocet«, d. d., Ivan Jelačin . . tovarna špiritovega in vinskega kisa Vič št. 3 15. VI. 1925 3 cevni Jelen Ludvik........ * elektrik Polzela 15. VI. 1925 1 cevni Florjančič Karo)....... trgovec elektroteh. potreb. Celje, Cankareva ul. 2 15. VI. 1925 2 cevni Fizikalni institut tebn. fakultete — Univerza, Ljubljana, Kongresni trg 19. VI. 1925 3 cevni Rothl Matko........ sekretar dir. pošte in telegrafa Ljubljana, Gregorčičeva ul. 11 20. VI. 1925 2 cevni Sedej Viljem........ elektromonter Novomesto št. 277 27. VI. 1925 3 cevni Stoinschegg Avgust...... posestnik Rog. Slatina št. 70 27. VI. 1925 3 cevni Ing. šušteršič Mirko..... upravnik kranjske ind. družbe Javornik št. 12 27. VI. 1925 3 cevni Dr. Lanjšič Srečko...... gospodarska pisarna Maribor, Slovenska ul, 12 27. VI. 1925 3 cevni Krulej Ernest........ geometer Sevnica št. 61 4. VII. 1925 4 cevni Krisper Anton....... ravn, papirne tovarne Radeče p. Zid. mostu Nivice št. 26 15. VII. 1925 4 cevni Planinec Franc....... višji rev. drž. žel, v pok. Ljubljana, Lepodvorska 33 18. VII. 1925 2 cevni urar in trgovec Ljubljana, Sv. Petra n. 15 4. VIII. 1925 4 cevni Kres Josip......... kaplan Bohinjska Bistrica, Koprivniik 20. VIII. 1926 4 cevni Presetnik Franc....... kaplan Videm-Dobrepolje 29. VIII. 1925 3 cevni Pire Franc......... ■ čin. direkcije pošte in tel. Devica Marija v Polju št. 62 31. VIII. 1925 3 cevni mizar Radovljica — Vrbnje 11 2. IX. 1925 4 cevni lesni trgovec in veleposestnik Vuhred št. 4 1. X. 1925 4 cevni strojni tehnik Dolenja vas pri Preboldu št. 48 2. X. 1925 cevni 3 Pavlin Ciril, dr........ — Ljubljana, Bleivveisova 7 13. X. 1925 8 cevni Kodelja Franjo....... — Ljubljana, Kodeljevo 243 16. X. 1925 4 cevni Wanek Marta........ — Ljubljana, Sv, Petra c, 5 1°. X. 1925 3 cevni Komar Ivo......... — Ljubljana, Valjavčeva ulica 20. X. 1925 3 edvni Kraker Rudolf .,..,.. trgovec Ptuj, Kremuljeva 2 29. X. 1925 4 cevni Dr. Ignacij Pavlič...... primarij bolnice Novo mesto, Kraljeviča Petra trg 91 9. XI. 1925 4 cevni Tomin Vincenc....... kovaški mojster Ptuj, Sp, dravska ul. 4/1, 10. XI. 1925 6 cevni Koceli Anton........ mehanik tehnične sekcije Maribor, Pobreška c, 15 10. XI. 1925 4 cevni — Vuhred-Orlica 49/1. 18. XI. 1925 3 cevni Vilman Franc........ posestnik Jesenice-Fužine 8 18. XI. 1925 3 cevni Dežela Viktor M....... čin. dir. drž. žel. Ljubljana, Miklošičeva 20/11. 18. XI. 1925 4 cevni stavbeni svetnik Maribor, Tezno, »Mostni vod« 19. XI. 1925 7 cevni inžener Maribor, Zrinjskega trg 9 19. XI. 1925 3 cevni trgovec Maribor, Samostanska ul. 23 19. XI. 1925 3 cevni Starkel Aleksander...... krojaški mojster Maribor, Kamnica št. 104 19. XI. 1925 3 cevni VSAJ SEDEMKRAT na teden gre naš list v neštetih družinah iz rok v roke in kroži vsakokrat VSAJ DVE URI od enega do drugega med znanci in prijatelji, zbranimi ob aparatu. INSE-RIRAJTE zato v našem listu, če vam je za res uspešno reklamo! RADIO POSLUŠALCI SO STROKOVNJAKI! Pri ravnanju z radijem si pridobe obsežno tehnično znanje. Odločilne za dober sprejem so elektronke, to ve vsak strokovnjak. Biti pa morajo VALVO-ELEKTRONKE Generalno zastopstvo: AUDION Dipl. ing. N.Kun Sad VASE PODJETJE bi lahko dajalo mnogo več. Dandanes vsakdo USPEVA edinole z moderno in pravilno reklamo. Vsak podjetnik hoče in mora biti napreden. Bodite tudi Vi napredni Z REKLAMO ki nikdar ni dovolj učinkovita. Najmodernejši in najuspešnejši način je reklama V RADIU Vse informacije vupravi govorjene reklame, Radio-studio, Ljubljana. UGODNA PRILIKA . . . se Vam nudi, da zamenjate svoj STARI BATERIJSKI APARAT ZA najnovejši štirielektronski aparat TuiNGSRAH Standardyne ZA POPOLEN PRIKLJUČEK NA IZMEN. TOK ZAMENJAVA TUDI NA OBROKE! * i Preberite današnji oglas tvrdke Tungsram ter nam pišite še danes. radio« ljub lj ana MARIBOR, AIEKSANDROVA 44 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 5