290. številka. Ljubljana, vtorek 19. decembra. EX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja p o p ošti preieman za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 eld   za pol leta 8 eld. sa četrt leu 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četinstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Doj v naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ure d niš tvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej Vi št. 3 „gledališka stolba" Opr  l        v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši
Govor slovenskega poslanca g. dr. Vošnjaka
o ponemčevanji t naših srednjih .šolah.
(t seji državnega zbora 13. decembra 1876 po BtenografiČnem zapisniku.)
V generalnoj debati je moj spoštovani gospod kolega, dr. Oelz iz Fredarlskega, mož, kakor sam pravi, trde nemške korenine in nemškega mišljenja, kazal krivico, s katero slovanske narode avstrijske pita gospod naučni minister, ter jih kulturelno tlači. Zahvaljujem se gosp. dr. Oelzu za njegov pogum, da je, nemoten od narodnih predsodkov, resnici dal pravico, ter ob enem pokazal nevarnosti, katere se rode Avstriji iz vednega zaničevanja gesla: »Pravica je podloga državam!"
Žalibog sem prepričan, da se bodo tudi njegove svarilne besede neposlušane razletele po tej zbornici in pri tej vladi in da bode gospod minister za nauk tudi zanaprej germanizacijo nenemških narodov v Av atriji, posebnoslovanskih, imel za glavni cilj svojega delovanja. Vspeh tega poskuša-nega raznarodenja ne bode, to gospodu naučnomu ministru prav lehko zagotavljam, posebno odličen, tem večje pa bode zmešanje na eolskem polji in tem manjši bodo pedagogični vspthi. Posebno z nami Slovenci ravna gospod naučni minister, odkar zopet uraduje in tudi v poprejšnje j dobi svojega mi-nisterskega delovanja kot največji sovražnik, skoraj tako, kakor da bi bili vsiljeni prite-penci v Avstriji, ki smo pa vendar dosti dobri, da plačujemo davke v denarjiin krvi; sicer pa se ravna z nami, kakor se ravna s podjarmljenim i deželami. Seveda to ne velja samo za naučnega ministra, ampak
bitttek.
„Kantov kategorični imperativ in sedanjost.''
Pod tem naslovom je izdalo društvo dunajskih nemških visokošolcev knjižico, katera bode vsacega poštenega Slovenca in Neslo-venca radostjo napolnila, ker svedoči, da nij vse v Beču tako korumpirano, ko veliko njih misli. Posebno Slovence bode zanimal izrek moža, Nemca, o borzrjanskih vitezih, ki še dan-denes v dunajskem državnem zboru sede in se nad „neinoralnostjo" pri volitvah v Dalmaciji spodtikajo; isto tako tudi izrek o dunajski zurnalistiki, v prvi visti o „N. fr. Pr.°
Omenjena knjižica obsega govor dr. J. Volkelta, govorjen v „bralnem društvu dunajskih Študentov", kojega odbor je onemu govoru b tem pritrdil, da je sklenil enoglasno javnosti ga izročiti.
tudi za ministra pravosodja in za ministra notranjih stvarij.
A tukaj je le govorjenje o delavnosti gospoda naučnega ministra pri srednjih šolah, katero hočem z nekaterimi številkami osvetiti. Ako se oziramo na število srednjih šol, ki se na državne stroške vzdržujejo v deželah, kjer bivajo Slovenci, na Kranjskem, južnem Štajerskem, južnem Koroškem, v Trstu, Gorici in Istri, zdi se nam zadostilno v razmeri s prebivalstvom za sedanje odnošaje. Toda v vseh teh šolah je nemški, samo v Trstu in Istri tudi italijanski učni jezik, akoravno na teh srednjih šolah število slovenskih učencev daleč presega število onih drugih narodnostij.
Pogledimo najprej štiri popolne gimnazije v Ljubljani, Mariboru, Ce\ji in Gorici.
Leta 1875, za katero sem date oficijal-nemu izkazu naučnega ministerstva vzel, ©bis-kavalo je ljubljansko gimnazijo 280 učencev s loven ske in le 89 učencev nemške narodnosti. Tukaj moram pa vendar omeniti, in to velja za vse poznejše učilnice, da ti kot „ Nemci" navedeni dijaki največkrat nijso sinovi nemških staršev, nego večjidel sinovi uradnikov slovenske narodnosti ali pa takih mestjanov ali tržanov, ki svoje sinove razglašajo za Nemce, bodi-si da se klanjajo gospodujočej stranki, bodi-si le zato, da jih oprste onih dveh ur tedenskega poduka v slovenskem jeziku, ki je za Slovence obligaten.
A navzlic temu je vendar obiskavalo ta zavod 280 Slovencev in 89 Nemcev, in učni jezik je nemški, le na spodnjej gimnaziji so paralelni razredi, v katerih se dvoje ali troje predmetov tudi slovenski uči.
Na gimnaziji v Cel j i je študiralo leta
V uvodu razpravlja dr. Volkelt Kantov nravni zakou, dolžnost itd., primerja Lessin-govo delo „Erziehung des menschengeschlech-tes" s Kantovimi idejami in sedanjostjo.
V obče biča na to prav ostro mehkuž-nost sedanjega časa in nadaljuje:
„Dovolite mi, da lagost (Bequemlichkeit) v tem škodljivem smislu v posameznih delih javnega in privatnega življenja pojasnim. Opominjam vas tu na Iheringovo izvrstno delo „der Kampf ums Recht". Povsod v privatnem življenji vidi Ihering prapor zakona malodušno in sramotno zapuščati. Povsod dopušča prav-stvo mirno, da krivica dobiček iz njega vleče. Z imperativnimi besedami zahteva od omeh-kuženih generacij, da se proti krivici do zo-bov oborožijo, da jo tudi v malenkostnih slučajih potoptajo, ko bi tudi izguba lastnega premoženja ali pa smrt nasledek onega pri-zadetja bili. Kdor dopušča, da krivica brez kaznovanja pravico napada, izdaja idejo prav-
1875 100 Slovencev in 86 Nemcev, v Mariboru 133 Slovencev pa 86 Nemcev. Na obeh zavodih je učni jezik nemški, akoravno število Slovencev mnogo presega število Nemcev.
Na gimnaziji v Gorici je študiralo 125 Slovencev, 106 Italijanov, pa le 25 Nemcev, in tem 25 k ljubu, ki še desetina vsega števila nijso, podučuje se na tem gimnaziju nemški.
Na realnej gimnaziji v Novem mestu na Kranjskem študiralo je leta 1875 96 dijakov slovenske in 4 nemške narodnosti. Učni jezik je izvzemši dvoje predmetov v nižjih razredih nemški.
Na realnej gimnaziji v Ptuj i na Štajerskem študiralo je 59 Slovencev in 58 Nemcev, poduk je, kakor se ob sebi umeje, nemški. Le na realnem gimnaziji v Kranj i s 66 slovenskimi dijaki in dvema nemškima se en del predmetov slovenski razlaga.
Enako je z realkami, ki imajo skozi in skozi nemški učni jezik, akopram je, kakor na pr. v Ljubljani študiralo le 138 nemških poleg 189 slovenskih dijakov.
Ako se sploh sešteje število dijakov s 1 o-venske narodnosti, imamo ne vseh srednjih šolah veliko nad 1000 dijakov slovenskih, za katere nij odločena niti ena srednja šola s slovenskim učnim jezik om.
„Slavna gospoda! ako Brno poprejšnja leta zahtevali od vlade, naj si o ve ns k jezik uvede v šole, morali smo vedno čuti očitanje, da nemarno zadosti učnih močij, ne zadosti jezika zmožnih uradnikov, ne potrebnih učnih knjig.
Za temi izgovori se vlada zdaj ne more več skrivati, ker imamo zadostno Število je-
stva (die Idee des Rechtes), ako velja tudi le 1 gold., katerega fijaker brezpostavno zahteva."
„Und Ihering", tako nadaljuje imenovani Volkelt, „diesen braven, tUchtigen Kiimpfer ftir den Sieg des Rechtes, rufe ich denn auch gegenGiskra, diesen Verteidiger derfri-volen „trinkgeldertheorie", in die Schranken. Ihering betrachtet es mit Recht als ein Zeichen sittlichen Verfalls, als Unter-grabung des gesunden Eigentumsinnes, wenn der Gewinn nicht in solidem verhiiltnisse zu der geleisteten Arbeit steht." In vendar sedi ta mož še v parlamentu na Dunaji!
Dalje kritikuje Volkelt iz stališča Kantove filozofije denašnjo ljubezen, denašnje gledališče, politično in cerkveno življenje. O borzijancih govori na to, tako-le: „In poglejte na naše borzijance (borsenhelden) z njihovim prebrisanim egojizmom, z njihovim Bapres nous le de-luge,M ki menijo, da človek le zaradi jtega
j. , fin i    - i *
zika veščih učiteljev za srednje šole in dovolj jezika zmožnih uradnikov. Se ve da se mora tukaj omeniti, da popolno znanje jezika pri uradnikih in učiteljih in dobra volja, ukoriščevati si to znanje v šoli in v administraciji ali justiciji onim državnim uradnikom, ki to znanje kažejo, ne prinaSa dobička, marveč škodo, ker jih uže popolno znanje jezika tako rekoč politično sumljive dela. (Klici na desnej: prav res! ugovarjanje na le vej.)
Da tudi učnih knjig za slovenske srednje šole ne manjka, sem uže v poprejšnjih sesijah imel priliko dokazati, in ko bi tudi ne bilo dovolj učnih knjig v slovenskem narečji, vzele bi se lekko s hrvatskih srednjih šol in bile bi za naše srednje šole ravno tako sposobne.
Kako se vede gospod naučni minister napram avtonomnim deželnim uradom, na pr. deželnim odborom ? Navesti čem dotičen slučaj, da se ne bo čul z ministerske klopi izgovor, da se na tako splošne tožbe ne da odgovarjati ako se ne navedo posebni slučaji, ki zares dajo povod k takim tožbam.
Deželni odbor kranjski je po pre-' tečenej šestletnej dobi delovanja deželnega Šolskega sveta predlagal dve učni moči vladi, katere vlada voli v deželni šolski svet kranjski. Deželni odbor kranjski je kot enega člana predlagal prav izvrstno učno moč ljubljanske gimnazije. Gospod naučni minister pa tega za deželni šolski svet kranjski predlaganega profesorja nij le nikakor ne potrdil, nego je ravno kot v zasmehovanje predloga deželnega odbora tega gimnazijalnega profesorja z ljubljanske gimnazije premestil v dunajsko NovomeBto, češ „iz službenih obzi-rov". (Klici na desni: čujte! čujte!)
Tudi pri imenovanji okrajnih šolskih nadzornikov se ne gleda — kar je vendar glavna stvar — na posebno strokovnjaško zmožnost, nego posebno na to, koliko goreče zna dotični politično agitirati.
Na ta način, gospoda moja, se odgaja in neguje od strani vlade brezznačajnost in ©dpadnlstvo, in sicer ne samo narodno nego i politično. (Pravo na desni!) Ne za povzdigo splošnega blagostanja, ne za okrepčanje domoljubnega čuvstva avstrijskih narodov, ampak za vzdr-žanjc strankarskega gospodstva Je tej vladi m ari. Zato pa je tudi v teh petih letih, odkar je na krmilu, tako da-
živi, da iz življenja več ko mogoče poltenosti
(Sinnenlust) izvleče...... Ideali so iz oči
tega denarja- in papirjaželnih ljudij, ki so svoja srca na borzi zgubili, uže davno izginili, moralnost jim je le iz društvenih ozirov nastala konvencija ....
Kar smatrajo drugi kot živo zasramovanje pravice, kakor navidezno ravnanje s „ stro limu nnerj i", to je tem gospodom pO sebi razumljivo. Ti gospodje strmijo, ako kdo pravi, da nij prav, ako nij dobiček z delom v nobeni razmeri. Pošten pojem posestva koi resultat lastnega dela je tem krogom čisto neznan itd. O dunajski Zurnalistiki govori tako-le: Pred vsem pa moram nekaterim tukajšnjim časopisom priporočati, da si resno podobo našega filozofa predočijo in se potem do skrajne meje (in das innerste mark hinein) sramujejo."
„Po izidu pravde (Ofenheimove) se je pokazala podlost (gesunkenheit) večine naše žurnalistike na strašansk način ..."
Ko so porotniki Ofenheima za nekrivega
leč prišlo,'đa je naša uboga Avstrija zdaj znotraj popolnem raztrgana, na veri pa delo vati janja nezmožna, nezmožna za vsako veliko državno akcijo.
Do te splošne zmešnjave in vzburjenosti je naučni minister precej pripomogel, in akopram si se svojim delovanjem nij postavil „monumentum aere perennius", bode vendar enkrat, kadar zapusti svojo stolico vzel prepričanje soboj, da mu bodo slovanski narodi ohranili trajen, ako-ravno ne posebno hvaležen spomin. (Pravo! na desni.)
Politični razgled.
notranje dežele.
V Ljubljani 18. decembra.
V državnem *Aomi je bil 15. t.
m. na vrsti proračun trgovinskega minlster-stva. Tožilo se je tudi tu mnogo o slabem stanii, zlasti glede železnic. O tem vprašanji pak nočemo te dni enkrat obširneje govoriti v tem listu. — Prvi točki „pošta" se je oglasil tudi slovenski poslanec Pfeifer, pritože-vaje se, da se na poštah tudi od tacih ljudij dostavninska pristojbina terja, ki sami po pisma hodijo.
16. decembra pak je bil budget finančnega ministra na vrsti. Govorili so Schone-rer, Sturm, Gollerich, Plener, Krzeczunovicz, de Pretiš, Dumba, Pfelfer, \Veigel, Men-ger, Steudel, NabergoJ, Mieroszevvskv, Pro-skovetz, Ruczka, Roser, Dvvorski, \Veigel, Fanderlik in dr. Prvi graja, kako počasi in neugodno se dela urejevanje gruntnega davka. Ta reforma bode stala 30 milijonov! Resultati pa nijso po tem. Dr. Sturm je dejal, da ne more imeti nobenega zaupanja do tega mini-sterstva ni glede finančnih ni glede druzih obzirov. Policaj s ko vladanje se je začelo, kar se je glede časnikarstva in društev uže večkrat povedalo. Jaz bi lehko pokazal, kako se to tudi v drage družbe razteza. Vse to daje dokaz, da svobodna beseda nij bila še nikdar tako omejevana, kakor zdaj. Sramotno je za nas, pravi ustavoverec Sturm dalje, da smo, kar se tiče svobode, slabši nego sosedje na Ogerskem. Govornik dalje govori o slabem stanji financ, o vedno rastočem deficitu, ki je najbolj rastel pod zdanjim mini ste rstvom. Drugi govorniki so se držali bolj specijalnosti. Govora obeh slovenskih poslancev prinesemo pak po stenografičnem zapisniku, kadar nam dojde.
Cesar je 16. dec. iz Pešte na Dunaj prišel. Ogerski listi to v zvezo devajo z nagodbo. Cesar baje pozna sklep ogerskega ministerstva,  čisto samostalno ravnati v
spoznali, bi bili morali mi vsi z žalostjo dostaviti : naš kazenski zakon je žalibog nepo-polen, ker ne more nenravnosti onih ljudij v svoje zadrge vjeti. Kaj se je pa zgodilo mesto tega? Drugo jutro je prinesla „N. Fr. Presse" uvodni članek, ki mora kozlanje pri vsakem prosto in zdravo mislečem človeku vzbuditi. Ofenheim je vitez denašnjega dne, „aijajno" je razsodek zanj izpadel itd. . . . Torej, da bi „N. Fr. Presse" svojega preljub-ljenca Ofenheima oprala, hoče kar nravnost eskamotirati. Predrzne se javiti, da nij za nravnost ,,p ozemeljskega tribnnala". Vprašam, ali ne živi mej ljudstvom, ne živi v prsih vsakega človeka glas, ki svoj nravni „kriv" in „nekriv" naznanja? ,,N. Fr. Presse", ki nravnost, ki je različna od pravstva in zakona „wesenloses abstractum" imenuje in bi nam rada vero vsilila, da je v prsih vsacega človeka tako pusto in ,,paragraphenrnassig" kakor j pri njenih privržencih (kaj pravite k temu J nemškutarji ?) naj se da od starega Kanta
gospodarskih zadevah, če se cislejtanei ne mlade. Zato bode poslušal se te, potem baje pride odločitev.
V»»nj«* drž*ve.
D fc«iafpi**sc< denes nij nič novega
poročila iz Carigrada. Iz tega je sklepati, da mirovni posel ne gre tako gladko. Tuđi ljuto zabavljanje na Rusijo v judovsko-^nemških časnikih kaže, da ne upajo miru nego slovanske vojske.
fHff.i pod Turčijo nabirajo mej soboj po vseh mestih in krajih denar in ga pošiljajo v Atene za nakup orožja in streliva. V vsa-kej več jej občini je eno društvo za nabilo, sillogos imenovano.
**#»fie* je sprejel 16. dec. v poaebnej privatnej avdijenci ženo bivšega cesarjo Napoleona III. Evgenijo.
Na pruskem JVetrtJfrem je bil parlament sklenil nekatere svobodomiselneje postave za novinarstvo. Ali Eismark je dejal: ne! In brž so vsi na kolena popadali in"besedo sneli.   To je mar narod svobode?
Dopisi.
Iz Trata 17. dec. [Izv. dop.] Vstano-vil se je z nova stari mestni odbor, ki je "pri nas tudi deželni zbor. Z nova bbdo gospodarili Lahi in žepe polnili s preobilimi mestnimi davki. Službe bodo vstanavljali in svoje ljudi nastavljali, da se od leta do leta bolj vkore-ninijo. Izvolila bode lahonska večina istega voditelja, župana, ki je zadnjih 6 let bil njeni načelnik. In temu gre najbolj za županstvo, kdor je črez glavo zadolžen, zamore le s to mastno službo dobro in veselo živeti. Plača njegova nij manjša od plače ministerske, znaša namreč 8O0O forintov, razen sportelnov ki vsakemu pripadejo pri gospodarstvu celih milijonov, ko bi se naši hudje vendar enkrat spametili! Vladni komite pa bi motal neprestano delati, da vsaj pri bodočih volitvah za-dobe avstrijanskomiselci veČino v mestnem' in deželnem zboru. Na to mora delati neprestano in o času volitve kandidate bolj zbirčno izbirati. Le potem se sme nadejati zmage.
Sinoči je bila veselica v našej Čitalnici. Zadnja moja opomba v Slov. Nar. je izdala pri pevcih; prav dobro so peli vse tri točke. Bog daj da bi se zbrana četvorina mogla ohraniti dolgo časa. Fotem so predstavljali veselo igro: „Serce je odkrila". Gospodična Hakelnova se je še ljubke j še obnašala kot zadnjič v Rojanski čitalnici. Ko bi imela le nekoliko šole, stopila bi lehko na javni oder ljubljanskem gledališči. Nje vsestranska spret-
podučiti, da more biti ravnanje po paragrafih zakonito (legalno), pa vendar ne še nravno . - .
Volkelt končuje svoj govor takole: „WUhrend sie (,,N. Fr. Pr.") sičh Bonst mit einem gewissen idealen schvvung zu umkleiden li ebte, legt sie nun eine solche sittliche stumpf-heit und moralische blbsse an den tag, dass es ihr unbegreiflich erscheint, wie jemand sich von dem treiben jener geldmenschen mit sittlicher entrtlstung wegwenden kann. Alle sittlih entrlisteten sind in ihren augen heuchler, svkoptanten, gesinnungsrohe leute. Doch ich habe schon zuviel gesagt ilber die sittliche verwirrung dieses blattes, das den mut hat, d as sit tli ch faule in d en formen schvvungvoller begeisterung, mit dem erkllnstelten scheine einer wunder w ie Uberlegen einher-schreitenden sittlichkeit und mit hilfe einer gefiilschten philosophie anzup rei se n."
Evo vam sodba poštenega Nemca o svojih!
nost res zasluži da bi jo „criticus academi-cus" v Širokem podlistku pohvalil. A dozdeva se mi, da ga drezam brez vspeha. Tri druzih je prevelik razloček med njo in njihovo igro. Tudi pri odru smo si morali mnogo le misliti. Pa regisseur nij temu kriv; iz nič nij nič. Ko bi imel tudi vse potrebne spretnosti, takim neprilikain bi le težko v okom prišel. Drugače, se ve da, je pri nekaterih druzih napakah, katere bi pa lehko odstranil.
Danes ob enajsteh imamo shod v dvorani mestne čitalnice, da se pomenimo o listu wEdinostitt. List je okolici jako potreben, a bojim se, da ne bode našel potrebne materijalne podpore. Tisti ki bi lehko, nočejo, ali so pa zaspani, oni pa, ki bi radi in se napenjajo, pa stalno morejo. Dozdeva se mi, da ce bodemo morali poprijeti one ponudbe Sojinega urednika, katero nam je stavil pred vsta-novljenjem posebnega lista „ Edinosti*. — Sloga jači!
»**R<'«»ffrtMl. 12. dec. [Izv. dop.] Mi smo več davno došli do uverenja, da za j ista bivajo trenotki, v katerih vsa zdrava logika, vsi tvrdi zakoni tvrdne prirodne sile, nić ne pomagajo! Ova misao vašeg korespođenta iz Rusije, zajista ima i suviše mnogo razlogu da se odobri. Što se tiče samoga Černja-jeva, javno mislenje u nas samo sa hvalom pominje ime ovoga čoveka koji je toliko mnogo dobra učinio našoj narodnoj stvari. Mi znamo najbolje njegove vrline, a znamo i pogreške, ali nikako zakoni morala ne mogu da nam dopuste da naše krivice stavljamo na račun odgovornosti Černjajeva. Sve što je mogao da učini dobar general za vreme srpsko-tur-skog rata, to je Černjajev učinio. A ako uspesi nisu najpovoljniji zato nij odgovoran sam Černjajev. Naposledak ma šta da govore protivni njegovi o njemu, srpski narod dužan je sa poštovanjem uvek da pominje ime ovoga čoveka.
Ovo nekoliko'reči kazao sam samo zato, da se zna kakva je razpoloženost prema Černjajeva ovde v Srbiji. Njegovi neprijatelji učinili bi vrlo veliku uslugu da u svoje račune, koji nemogu nikako biti sasvim čisti, neupleću ime srpskoga naroda. Njihova židovska spekulacija neće nikada naći zemljišta v Srbiji za svoje niske težnje. Ne treba da zabave da je u Srbiji moralni fond toliko snažan, da nepotrebuje nikava antislovanskog kapitala. Ko nam i to nudi, sa prezrenjem uvek će biti odbijen.
Za generala Černjajeva mogu vam javiti, da će njemu biti povereraainu buduće vrhovna komanda kako nad srpskom, tako i nad ruskom vojskom, koju će u Srbiju doći. Pronešeni glas, da će doći za komandanta ruskih dobrovoljaca, general Se neke, sa mesta kompetentna opozovat je.
U Srbiji čine se vrlo velike spreme za produženje rata. Regrutacija vojske, za četiri nova korpusa, svršena je u celoj Srbiji. Pre tri dana preduzeta je regrutacija u Beogradu. U opšte spremljeno je tako: da će se moči mobilizacija započeti 5. decembra.
Sva naša granica prema Ruminiji utvrdjena je. Basis ove operacione linije to je grad I'et-islam. Ovo je stari grad, ali je u prošlom veku, znatno popravljen, po sistemi Vo-banovoj.
Sa nestrplenjem ovde se očekuje, kad će doći trenutak da srpske zastave uporodo sa ruskim zastavama podju u boj za slobodu
i civilizaciju svoje slovanske braće. Svi su izgledi da i ovaj trenutak nije daleko.
Turci su ovih dana dvaput povredili pri-mirije i to na Jankovoj klisuri u Staroj Srbiji i kod sela Salaša u Bugarskoj.
Komisija demarkacijona predala je protest protivu ove povrede primirija. To je učinila i naša vlada.
Po naredbi Njegove Svetlosti kneza or-ganizuje se 4 bataltfona stojeće vojske sa dva eskadrona konjice. Svaki bataljon biće od 800 vojnika. Ova brigada stojaće pod neposrednim nadzorom ministra vojnog.
Tako isto organizovane su i dve brigade dobrovoljaca — svaka brigada po 6000 ljudi. Organizacija za ove brigade propisao je već g. ministar i sa ovom organizaciju podpuno su zadovoljni dobrovoljci. Oni dobijaju uniformi stojeće vojske i novo oružije.
Ovih dana došao je u Beograd naš čuveni vojskovodja g. Djura Horvatović. Ovde u Beogradu ostaće samo kratko vreme, a zatim će poći svojoj vojsci na Timok.
Tre kratkog vremena bio je u Beogradu poznati junak Miroslav Hubmajer. On je artiljeriski oficir i komandant jedne baterije na deligradskim pozicijama.
Telegrama „Slovenskomu Narodu".
Ix Dunaja 18. dec. Denes je bila v drž. zboru budgetna debata pravosodnega mi-nisterstva. Od opozicije je kritiziral Lien-bacher ostro nevarne (bedenkliche) justične razmere pod ministrom Glaserjem. Ta je odgovarjal. Dr. V oš nj a k je govoril o nezaslišanem tlačenji opozicijonalnega časopistva posebno slovanskega.
Domače stvari.
— (Ogoljufan.) Kako so naši kmetje nekateri še neprevidni, kaže sledeči dogodek: Soboto je v Ljubljano prišel kmet iz Vrbe na Gorenjskem po opravkih. Na št. peterskem predmestji ga sreča nek postopač ter mu pravi: Oče, poglejte tu-le: imam jaz od T. za les dobiti 73 gld., poglejte tu-le v pismu stoji to. Posodite mi vi zdaj-le samo 25 gld. precej, ko bom denar dobil vam bom vrnil, kmet neumen mu jih res dn. Goljuf pa za to kmetu izroči pismo, katero je bilo gotovo fingirano. Oba se potem razideta; kmetu je še le pozneje šinilo v glavo: „ kje se bom pa sešel s tem človekom." V svojem obupanji gre na policijo in s policajem išče po mestu goljufa. Se ve da ga nij dobil. Bil je za 25 gld. lažji, imel pa je zato eno skušnjo več, katero je pa sicer precej drago kupil.
— (Iz Novega mesta) proč pride notar Forma cher ker je prestavljen v Kozje. Srečen pot! Mož je bil velik agitator za nem-škutarstvo, bode torej v tem oziru tudi na svojem novem mestu tak, vendar toliko ne bode mogel agitirati.
— (Iz Št. Ju rja) na južnej železnici se nam piše: Tukajšnje bralno društvo — da si še komaj leto staro — pa uže omaguje; trebi BB, kakor kruške po letu. Število udov se je močno skrčilo. — Se ve da, društveniki bi radi veselice, a za te nam manjka potrebnih delavnih moči. Petje bi takoj oživilo vse društvo — če bi le tenorista imeli. In če bi malo več podvzetne volje bilo, še instrumentalno muziko bi lahko oživili — da! — Pred par dnevi se je tukaj neka blizo 50 let stara babnica obesila. Bila je neki v celjskej bolni-
šnici, ko je ozdravela so jo domov pripeljali in čez nekaj dnij, vedi ga šment, kaka muha jo je piknila — se je obesila.
— (Požar.) V Mariboru so 17. t. m. zgoreli škofovi hlevi in bati se je uže bilo, da se ne bi raztegnil požar na škofovo palačo, na kazino in gledališče, ki je takoj poleg.
Razne vesti.
* (Porod v železniškem vozu.) Pred necimi dnevi se je peljala neka gospa po železnici v Genovo. Pridružil se je na neki postaji lep gospod in sede v isti kupe. Gospa se zatajuje, bolečine prihajajo, čas se bliža. — Gospa migne gospodu, ki jo je molče opazoval, gospod priskoči in v trenutku je bilo eno bitje več v vozu, lepi novorojenec je kričal in zvijal se, menda mu nij bilo po volji tako mlademu se voziti po svetu. K sreči je bil oni gospod doktor zdravilstva, vse je bilo na prvi postaji urejeno, da sta mati in sin v zavetje prišla.
* (Prav po vabljiv.) V ogersko Belo-cerkev je prišel iz Dunaja mrtvaški voz, ki je stal 1050 gl. List „Nera" poroča, da je voz , prav povabljiv" in eleganten. Človek se mora pri tem spomniti na tistega moža, ki je truge prodajal. Vprašal ga je namreč nekdo, ali so kovinaste truge boljše, ali lesene. „Veste kaj", odgovori mož, „kovinaste so veliko bolj elegantne, lesene pa bolj — zdrave!"
* (Judovsko.) Nedavno je prišel v Glognici k nekemu železniškemu kondukterju mož ter vpraša, če hoče njegova hči iti služit; obljubi jej veliko plačilo, samo »daleč bo morala iti." Dekle dobi urno vse svoje papirje ter se loči od staršev. V železniškem vozu se onemu pridruži še drug mož, starši. Govorila sta moža ogerski in dekle, ki je tudi ta jezik razumela, je izpoznala iz govorjenja, da sta ta dva čifuta; da v Badnu čaka uže več deklic, ki se bodo oddale v Pariš in še dalje. Dekle se prestraši, stopi na prvi štaciji iz voza — juda pa sta se naprej peljala.
* (Umrl) je v 132 letu svojega življenja Grk Georgea Stravides na Smirni, bil je pek in do zadnjega zdrav. Peki redko dolgo žive.
Dunajska borza 18. decembra.
(Izvirno telegrafi eno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      59 gld. 65 kr.
Enotni drž. dolg v arubru 66 —
1860 drž. posojilo 108 75
Akcije narodno banko 814 —
Kreditno akcijo 132 80
London 126 90 ,
Naptd. 10 15
C. k. cekini 6 05
Srebro
116
25
Štev. 6634.
Razpis
(382—3)
službe vrtnarskega pomagača na de* želnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave.
Služba vrtnarskega pomagača na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave za praktični poduk učencev, za opravljanje dela v sadnem, v zelenjadnem in v botanično-pomologičnem vrtu, ter v bučelarstvu, razpisana je vnovič.
Prošnjiki za to službo z letno plačo 250 gold., prostim stanovanjem, ter — ako morda treba — z brezplačnim užitkom zelenjave, naj dokažejo, da so neoženjeni, da so čvrstega zdravja, lepega vedenja, slovenskega jezika zmožni, in da so v sadje-, zelenjado-in čebeloreji prav dobro, in če mogoče, tudi v cvetlicoreji izurjeni.
Prošnje z navedenimi dokazi naj se do «8. decembra 1S70 če mogoče, osobno izroče vodstvu deželne vino-in sadjerejske šole v Slapu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 4. decembra 1876.
Štev. 17661.
Vabilo.
(407—1)
Mnogostranske terjatve katere se posebno v zimskem času na mestni ubožni zavod stavijo, in primanjkljivost mestu na razpolaganje stoječih pripomočkov, da bi se saj večjem delu ubogih pomoglo, napotijo me, se tudi letos dozdaj obstoječe človekoljubne navade držati, po kateri je mogoče pri bližajočem novem letu po milih darovih za uboge od navadnih voščil se oprostiti.
Oprostilni listki za voščila ob novem letu in godu dobodo se od zdaj naprej proti plačilu 50 kr. za vsakega posebej, pri gospodu kupčijske komore odborniku Karel Karingerju in pri mestni blagajnici.
Imena oproštenih bodo se po „Laibacher Zeitung" naznanila, torej naj se ime in stan natančno zaznamovati blagovoli.
Mestni magistrat v Ljubljani,
14. decembra 1876.
Podpisani javlja slavnemu občinstvu Ljubljanskemu in okolice, da je v avoji
panorami
na cesar Jožefovem trgu, v katerej se črez več ko 100 stekel gleda, nastavil cax-a.gr© razsta-vljenje, da se blagovoljno pogleua.
(399-2) Karel I .oiI>l.
Za božično drevesce
so sposobni posebno elegantni moderni in praktični predmeti iz mojega bogato obloženega, dobro asor-ti ranega
skladišča kožuhovine i klobučinc.
Zunanje naročbe se jako urnu efektuirajo. Spoštovanjem
■ Y;uic ■•rorlil,
(408) Ljubljana, judovske  u ice 5.
Umeteljni
zobje in zobovja
z zračnim tiskom ali brez njega, lopi, naravni, namenu odgovorni, se po najnovejši metodi delajo in ne da bi se korenine izruvale, postavljaju.
Ven i\nor 'U'iiik • P'ombiranje  z zlatom ™ oc VJJIjI «11 IJ* . aii drugimi sposobnimi polnili, piljenje, čistenje in drenje zob, ge, kakor se je izkusilo, brez liudih bolečin izvršuje pri
(370-5) Paichelu,
zdravniku za zobe, pri Ilradeckega mostu, v Malyevej hiši I. nadstropje.
Ravnokar je v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se dobiva:
VHI. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cena 60 kr.
Pridne
išče jako dobro kreditirana bankna hiša za prodajo-arečk in državnih papirjev proti obročnim plačam v vseh večjih krajih in mestih po jako ugodnih pogojih.
Hiša ponuja kupujoč mu občinstvu dobičke, kakor nobena druga bankna hiša, zaradi česar sc jih voč pruda in se dohodki agentov a tem pomnožijo..
Ponudbe so naalav jajo na
(389 -2)
Adolfa Krarnerja,
bankna in menjična hiši, Pravda, ovočna ulica St. 17 nova.
DorŠko olje
iz sale Iti loti h Jeter,
•    iz Borgena 7ia Norvegsketn;
rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremočljivu brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da^ se ponarejevanju  izogno vtisneno bodo moje ime na vsakej steklenici.
(53-36)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajakej cesti v LJubljani.
'Tujca.
17. decembra: CVR-opa   Maver iz Gradca.
Pri Slonu: Hlatky iz Istrije. — pl. Pitsch iz Gradca, — Jerman iz Krškega, — pl. Neugebauer iz Trsta. — Schoten iz Dunaja. — pl. Veter iz Gradca. — Jenski iz Dunaja. — Kastelic iz Trsta.
Pri h»h*»: Bar. Hagdoburg iz Gradca. — Faehner iz Dunaja.
Pri Zamorci: Paik iz Št. Vida. — Sumi iz Dolenjskega. — Kas iz Kranja. — Bruner iz Gradca.
Vsled sodnijskega dovoljenja ae bodo vso v zapuščino 21. oktobra t. 1. umrlega posestnika, gospoda Frane Rodita spadajoče nepremakljivo imetje to je: obleka, hišno i posteljno perilo, hišna oprava, kuhinska priprava, kmetiško orodje, vozovi, žito, drugi pridelki, seno i slama, potem biki, voli, krave in druga živina v
četrt«3l< dno ttl. decembru (gnulnu) t. 1. in posledne dneve od 9 do 12 ure zjutraj  in od 2 do 5 ure popoludne v Snebeijih v hišt St. 25 po dražbi proti gotovi plači prodajalo.
V Ljubljani 16. decembra (grudna) 1876. (401—2)
*XXXICICXmW1tXXJt<
Velika božična razstava
v konditoriji
Rudolf Kirbischa, kongresni trg. Velika izbirka
najlepših, najcenejših bonbonijer, srkljanj, tragantnih predmetov, pokalnih bonbonov, deviz in vsakojakih čokolad, bonbonov iz Pariza, Berlina, Stutgarta, Dunaja in lastnega pridelanja. Posebno priporočajo se različne
eokoladc
iz MaBBona (Pariš), potem različni lastni pridelki za okincanja Kristusovih drevesc, pravi italijanski mandolat, fini sadežni kruh (Kletzcn-brod), popernjak (Lebkuchcn) v majhenih paketih, jako priličen za oheBiti na božično drevo, pravo genueško sadje v ličnih koških, kan dirano sadje in najfinejši sir iz kutenj v obliki sadja in cvetic, kakor tudi v majhenih koscih.
Prav priporočajo se moje
orehove potice z medom
fine pinse in „pan di Milano" (nov) vsak dan svež, jako dober za kavo; dalje moja pripoznano izvrstna punšna esenca z oranžami in limonijevim sokom, kakor tudi moje mandeljnovo mleko in limonadna esenca.
Dalje priporočam vsak dan svežu
zgorcn J o peno v porcijali in lifaclie»-i>a»tc?te.
Za mnogo obiskanje prosi spoštovanjem
K ikI. Jtkift>i!-*cli,
konđitor.
20tr
Darila
za
Božič in za novo leto.
25ti
ne le pri U/ Koltemvieserju & Comp. ? Hamburgu       O^ s nego tudi pri * V
J£ A. J. Fischerju \,
20 kr.
6 ovratnikov za dame, kufrir. . 1 ovratnik za dame, najnovejšo
fasono, le.......
1 ovratnik za gospode vseh
fason .....20 ali
1 par manšet za gospode, vseh
fason.......od 25 gori
metra vratnic (IlalsrUschen). 25 kr. obrobljen žepni robec le lO in 15 „ predprt za otroke, tamburi
rano, le.......
Brajčica ali hlače    .   . . ,,     iz j iik r-bar lun t a . 1 predprt za dame z naprsjem 25
1 usnjat preti prt.....25
25 96 86 86 86
25 25
25 25 25
6as za dame le 20 ali . . isemi diadom za dame . . jutrnja havbica s trakom brošni robec iz svile . . . ešar iz svilo aii volne le 15 do masna iz kužuhovino za dame
ali svilnata......25 kr.
1 par nogovic, male in velike,
le......15, 20 ali 25 „
1 par DOTO vidnih prevez 15,20 ali 25 „ 1 par Šticeljnov le 15, 20 ali 25 „ Mreže za laso od  .   .        6 kr. gori Pozlačeni  okvirji za okenske
zaatore........25 „
1 svilnata ovratnica zagospode
15, 20 in.......
1 oxfortskakravata zagospode 1 garnitura najbolj elegantnih gumb za man Sete in srajce
le 20 in.......
1 kapa astrahanska za otroke
ali gospode, tudi iz sukna od 25 gori
25 gori 25 gori 25 kr, 25 .
25 kr, 25 „
25
(400—2)
Vse pismene naročbe od zunaj se najurnejše efektuirajo.
IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
par hlačnih oprtnic od . eleganten pormone od „ pihalnik le . „ pilni držaj . „ .slcpnl nosilec . . 25 „ 100 šivank z zlatim uhom . 25 „ 2 formi za punci ko le ... 20 „ 1 zapestnica iz kavčuka  .  .   25 „
1 medaljon le......25 „
1 metulj........96 „
1 briIjanten prstan, fino le    •   15 m 1 pol ducenta papirnih ovratnikov za gospodu .   ...   20 » 1 četrt ducenta papirnih manšet za gospode.....25 „
1 šestim» ducenta papirnih ami-
sotov za gospode . ... 25 B 1 usnjata  šolska  listnica za
dečke ali deklico . ... 85 „ 1 svilnate in žametne trakove
vseh barv 1—10 metrov lo .   25 „ Cvetlice, buketi, girlande .  .   25 „ Basen tega še tisoč
1 mašna za gosp. ,iz svile, 16, 20 in 25 ,
Vse modistne reči, ki zraven gredo, so jako po ceni druzih stvari po neverjetno nizkih cenah.
H koncu si dovoljujem še čestite p. t. prijemniku opozoriti, da imam vedno le najnovejše v zalogi, torej so nij bati, de preležano blago za novo ponudilo se.
Kamenine z dežele se točno z vrše, kar ne dopade, se zamenja rado.
(405)
A. J. Fischer,
IJubljana, Zgrešimo v trg*
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".