JUTRI SE VIDIMO V ŽELEZNI LETO XVIII. — številka 26 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice, Kraiij, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno pod-letje »Gorenjski tiske — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE KRANJ, sreda, 30. 3. 1966 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Ud 1. Januarja 1958 kot pol tednik; Od t. lanuaita 1960 trikrat tedensko« Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob * r * d a b ln sobotah ZA GORENJSKO Odločitev vredna 8 milijonov V soboto ob 23. uri je pripeljal na jeseniško železniško postajo iz sosednje Avstrije ekspresni vlak, kateremu so v Beljaku dodali še en vagon. Ta vagon bi morale naše železnice plačati avstrijskim v čvrsti valuti. Zato je prometnik, da bi prihranil nepotrebne izdatke odločil, naj vagon odklopijo in vrnejo v Beljak. Ta odločitev prometnika, Vlada Vrečarja z Jesenic Je bila vredna 8 milijo- nov dinarjev. V mehu tega vagona je premikač Jurij Kobe našel paket, v katerem je bilo: 500 zlatih ženskih prstanov, 10 moških zlatih prstanov, 1 zlata zapestnica. Skupno torej 2.2 kg 14 karatnega zlata v vrednosti najmanj 7 milijonov 800.000 S dinarjev. Na jeseniški postaji menijo, da bi bilo potrebno prometnika in premikala ustrezno nagraditi. Trgovsko podjetje KRANJ prodajalna BABY, Koroška cesta 5 nudi v bogati izbiri otroške vozičke vseh vrst ter otroške posteljice, opremo za dojenčke, otroško perilo, pletenine in oblačila Odobravamo potrošniška posojila Prodajamo za tuje valute z 10 °/» popustom Menijo, da je bilo tihotapsko blago skrito v vlak šele tik pred mejo, ker (so vagon priklopili šele v Beljaku. Vlak je bil namenjen v Atene. — J. V. Nezakonitost v Iskri O zadevah okrog Franca Križaja v kranjskem kolektivu Iskra, ki je postal kot preiskusni kamen odnosov in razmer v tej delovni organizaciji, je v ponedeljek razpravljal tudi občinski komite ZKS v Kranju, in sicer zlasti o zadnjem dogodku, ko je skupina posameznikov prisilila Križaja, da je moral takoj iz podjetja. Člani občinskega komiteja so se postavili v obrambo zakonitosti in uveljavljanja samoupravnih organov ter ta dogodek obsodili kot nezakonito dejanje, ki je v ostrem nasprotju z načeli našega družbenega sistema. TITOVA IZJAVA V PLANICI: »Jaz se vam moram zahvaliti za povabilo. Vedno rad prihajam v Planico, saj ml je obisk v Planici vedno lep dogodek.« — Foto: F. Perdan M SeE? i m m. m BLAGOVNICA KOKRE KRANJ, POŠTNA 1 je za spomladansko sezono pripravila veliko izbiro: usnjene galanterije — damskih torbic — poto-valk — kovčkov — damskega in moškega perila — moške in ženske konfekcije — opreme za dojenčke ter drugega potrošnega blaga. — Velika izbira kozmetike ter krojaških potrebščin Potrošniki oglejte si našo zalogo! SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA — NA DNEVNEM REDU: Odlok o proračunu za leto 1966 Danes ob 16. uri bo skupščina škofja Loka razpravljala o predlogu proračuna za leto 1966. Prav na škofjeloškem primeru ustvarja- Tiskovna konferenca o »Vodovodu« Kranj, 29 marca — Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir je sklical danes tiskovno konferenco o gospodarjenju v komunalnem podjetju »Vodovod« Kranj. Poudaril je, da tisk doslej javnosti ni zadostno informiral o napakah in slabostih v tem podjetju, ki jih je ugotovila služba družbenega knjigovodstva. Zato je novinarjem Dela in Glasa predložil uradno obrazložitev skupščine občine, ki jo bomo objavili v prihodnji številki. -t nja proračuna smo pred kratkim seznanili bralce, kako pride do občinskega proračuna. Predlog, ki je sedaj dokončno izdelan, bo danes na razpravi. Poleg ostalih desetih točk dnevnega reda bo skupščina razpravljala tudi o spremembi odloka o količini in vrsti lesa za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. — c Pri nakupu ne pozabite na kavo Hi L>1 KRANJ OBIŠČITE SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU od 9. do 18. 4.1966 v prostorih delavskega doma Franca Vodopivca m m I /A 99999 781 REŠEVANJE ŠOLSKEGA PROBLEMA Realno in premišljeno Po sklepih skupščine občine škofja Loka o prioriteti gradnje šol v občini, so že začeli realizirati zamisli o odstranjevanju težkih šolskih pogojev, Kaže, da bodo v Železnikih že v naslednjem mesecu začeli adaptirati šolo v Železnikih. Poleg splošne adaptacije bodo napeljali po vsej šoli tudi centralno kurjavo. Računajo, da bodo stala vsa dela okoli 200 milijonov starih dinarjev. Za prvo leto gradnje so že zagotovljena sredstva v višini 70 milijonov, od česar bodo dale delovne organizacije 40 in skupščina 30 milijonov dinarjev. Na drugem mestu v občini je šola v Gorenji vasi. Na zadnjem zboru volilcev v Gorenji vasi so ustanovili komisijo, ki bo pregledala dom Partizana in izračunala koliko bi adaptacija stala. Zveza za telesno vzgojo Slovenije je zaprosila občino, da naj bi prevzela v last vse telesno-vzgojne objekte in jih tudi vzdrževala. Občina je predlagala zvezi, da bi dom Partizana v. Gorenji vasi adaptirali. Kot kaže tudi s te strani ne bo pri zamisli preprek, tako da računajo da bo do srede aprila že znano kako bodo rešili problem šolskih prostorov v Gorenji vasi. Razveseljivo je, da prebivalci vseh zainteresiranih področij gledajo na problem zelo realno in se ne nameravajo nepremišljeno odločiti za nove gradnje, kajti zavedajo se, da je problem nujen in ga morajo zato čim hitreje reševati. P. C. OBIŠČITE v aprilu spomladanski sejem v Kranju NAŠ TURIZEM NA PLENUMU SZDL RADOVLJICA POZABLJENI ČLOVEK Več načrtnosti, sodelovanja in sproščenosti V zadnjem času smo plačali milijarde in milijarde za zidove, velike stavbe, dvorane, žičnice in ceste, da bi razvili turizem. Pozabili pa smo na človeka, pozabili, da je on. tisti, ki s svojimi lastnimi prizadevanji, s svojimi iniciativami in izkušnjami, s svojim obnašanjem, odnosom do gostov in podobno lahko največ prispeva k razvoju te dejavnosti. To je bila ena izmed osnovnih ugotovitev na plenarni seji občinskega odbora SZDL Radovljica pretekli petek, ki je bil namenjen oceni dosedanjega stanja turizma te občine in razvoja te dejavnosti v prihodnje. Zanimivo je bilo, da se je tega pogovora udeležilo zelo malo gostincev, z Bleda — centra našega turizma, praktično nihče. To samo potrjuje ugotovitve plenuma., da je gostinska dejavnost zaplavala v stihiji razdrobljenosti brez vsakršnega sodelovanja, brez načrtno zasnovane perspektive. Turizem, kot so omenjali, ne bi smel poznati niti občinskih meja. Nujno je vzpostaviti ustrezno sodelovanje, povezanost ustreznih oblik, ki bi bile prilagojene današnjim pogojem. Dosedanja organizacija turizma s COSMOS S. O O I RENAULT - COSMOS • RENAULT - COSMOS RENAULT - COSrlOS - REN/ NAJNOVEJŠE! Na jugoslovanski trg bo v kratkem prispel nov model francoske tovarne I RENAULT R-16 1470 cem, 63 KS po SAE, 5.000 obr./min., pogon na sprednja kolesa, pet vrat, pet sedežev s sedmimi različnimi kombinacijami, v devetih barvah, zelo ekonomično vzdrževanje, udobna vožnja. Cena samo 1.520 ZDA % ali 6.080 DM ali ustrezni znesek v drugih konvertibilnih valutah. Možnost plačila iz osebnih deviznih računov. Razen deviznega zneska za carino in vse ostale stroške 13.300 N din. R-16 zelo dobro prenaša slabe poti, ne da bi mu to škodovalo, zaradi njegove odlične konstrukcije; z R-16 so dosegli izredno prilagoditev prevoznega sredstva načinu današnjega življenja; z R-16 so osvojili tehnične dosežke, ki jih doslej še nismo srečali; R-16 je avto prihodnosti, zgrajen po načelih, ki jih mnogi še niso dojeli. To so mnenja mnogih priznanih avtomobilskih strokovnjakov. TODA NE POZABITE! Da je še vedno na zalogi v več barvah tudi zelo iskani MAJOR R-10 1.183 ZDA $, 4.732 DM itd., vsi ostali stroški 8.770 N din. Z doplačilom 25.5 ZDA $ in 160 N din lahko dobite avtomobil s sedeži za ležanje. R-4-L francoske montaže za 888.2 ZDA $ ali 3.552.8 DM itd. in 6.790 N din doplačila za vse ostale stroške. GORDINI v 942 ZDA $, 3.765 DM itd. in za vse ostale stroške 7.220 N din. 9 Servisna služba in rezervni deli so zagotovljeni. 9 "ostanite tudi vi — kot mnogi Jugoslovani — lastnik avtomobila RENAULT! 9 Zahtevajte ponudbe in prospekte od generalnega zastopnika za Jugoslavijo »COSMOS« LJUBLJANA, Celovška c. ' 4, tel. 13-141 JS • RENAULT - COSMOS - RENAULT - COSMOS - RENAULT - COSMOS - RENAULT - turističnimi zvezami republike itd., je bila prilagojena nekdanjim razmeram, ko so se sredstva za te namene zbirale v zveznih, republiških in okrajnih skladih. V novih pogojih, ko pa sredstva ostajajo samim delovnim organizacijam, ta oblika organizacije ne ustreza in je treba iskati nove poli. Izhodišče pa je v delovnih organizacijah, kjer so sredstva in tudi interesi za sodelovanje, če ta obeta koristi. V tem smislu so ocenjevali tudi celo delo turističnih društev. Ta pa niso zrasla na nekih družbenih sredstvih, marveč jih je nakazala in tudi uveljavila sama potreba. Zato naj bi te organizacije dobile večjo veljavo v prihodnje.' Zelo kritično so ocenjevali nekatere primere dosedanjih investicij, nepravilnega odnosa do zasebnega gostinstva in togosti pri nas od predpisov do iniciative ustreznih organizacij. Povedali so primere, k?ko . so v tujini prodajali celo safalade ob cesti, kako so iz naše priljubljene gostilne morali odstraniti lep hrastov pod in ga zamenjati za teraco itd., kar vse je določeno s predpisi. Tudi reklamne deske ob cestah in druge oblike propagande so zelo slabe. Delno je to vzrok naše razdrobljenosti, delno pa v togosti naših predpisov. Stališča, ki so jih sprejeli, obetajo več načrtnosti, več-sodelovanja, več sproščenosti v pobudah za gostinske in turistične delavce in skladno z doseženimi uspehi tudi ustrezno stimulacijo. K. M. Žene is Koroške v Kranju V soboto in nedeljo je gostovala v Kranju skupina petih žena, predstavnic Zveze slovenskih žena na Koroškem, pod vodstvom predsednice te organizacije Milene Greblaker. Kot gost Konference za družbeno aktivnost žena v Kranju so si ogledale tovarno Planiko, otroško varstveno ustanovo in delavski dom Tekstilindu-sa v Stražišču, samopostrežno restavracijo v Kranju, letališče na Brniku in drugo. Stiki med organizacijami žena na Koroškem in v Kranju so se pričeli zlasti lani, ko je bila pri njih skupina žena iz Kranja. Po sedanjem srečanju v Kranju pa so koroške žene znova povabile svoje sotovarišice iz Kranja na Koroško. K. M. 1 1*5 m s®* I § gag m P m m m w m JransLurLsL vabi na prvomajske izlete >—— IT ALI J A: 6-dnevno potovanje v Firenze — Rim — S. Marino — Benetke — ITALIJA: 4-dnevno potovanje v Cortino d'Ampezzo — Bolzano — Lago di Garda — Verona — Benetke — ITALIJA: 2-dnevno potovanje v Trst in Benetke 5-dnevno potovanje v Budimpešto — Bratislavo — Dunaj Informacije in prijave v Turističnih poslovalnicah TRANSTURIST Škofja Loka, Radovljica, Bled, Bohinj. 1 ■ I 539 H £53$ m m i I 1 i i H »IS So letošnja predvidevanja jeseniškega gospodarstva realna ali le preveč optimistična Po načrtih delovnih organizacij v jeseniški občini, naj bi letos dosegli 1.139 milijonov N din celotnega dohodka, ali 33.8% več kot lani. Poznavalci trenutnih razmer menijo, da je napoved precej optimistična in v nekaterih primerih morda celo nerealna. Res je, da je gospodarstvo zaključilo lansko poslovno leto dokaj uspešno in da so izredno pozitivno prišli do izraza smotri gospodarske reforme. Dosežena je bila boljša produktivnost, večja ekonomičnost poslovanja in aku-mulativnost gospodarskih organizacij. Celotni dohodek ,je bil za skoraj 24% večji kot leto prej. /Industrija, predvsem železarna, je predvidela letos za skoraj 48 odstotkov večji celotni dohodek. Povečanje sloni predvsem na predvidenem aktiviranju novih zmogljivosti v železarni in uvajanju sodobnejše tehnologije, specializacije in proizvodnje zahtevnejših kvalitet. Ker pa še ni rešeno vprašanje kreditov za nadaljevanje rekonstrukcije in so še nekatere druge težave, bo imel kolektiv železarne izredno težavno nalogo. Ostale gospodarske dejavnosti ne obetajo ali vsaj niso predvidele smelejšega razvoja, čeprav imajo nekatere dovolj pogojev. Pri gradbeništvu je iz razumljivih vzro-jkov pričakovati manjšo reali- zacijo, medtem ko je odnos gostinstva in turizma nerazumljiv, saj je predvidelo povečanje bruto prometa le za 3,6 %. Je to lastna obsodba na zastoj ali komercialna nesposobnost? će pričakujemo večjo osebno potrošnjo, ukinjene so bile vize z nekaterimi sosednjimi deželami in če vemo, da je v cenah gostinskih uslug dovolj prostora, da bi se lahko bolj približali domačim gostom, je sedanja politika gostinstva izredno kratkovidna. Trgovina gre sicer nekoliko smelejše naprej in predvideva 28% večji promet. Pot, zlasti domačih trgovskih podjetij, pa je brezperspektivna in bo slej ko prej zašla v težave. Njen hitrejši razvoj in predvsem modernizacijo zavira razdrobljenost, zaradi česar ni sposobna veliko investirati, čeprav je precej sredstev na voljo. Žal jih vsako podjetje zase ljubosumno čuva in mu ne pomenijo veliko, če pa bi jih združevali, bi se že lahko lotili prepotrebne gradnje nove trgovske hiše na Jesenicah. VEČ ZA OBČANE Kamnik, 29. marca — Kot predvideva proračun kamniške občine, bodo letos zbrali v občinsko blagajno le 12 odstotkov ali nominalno 107 milijonov starih dinarjev več kot lani. Potrebe pa so narasle v dokaj večjem obsegu. Zato je imel svet za družbeni načrt in finance nemalo težav, kako naj zadosti vsem zahtevam. Te težave so bile osrednja pozornost tudi v razpravi današnje seje obeh zborov občinske skupščine. Kljub vsemu pa je letošnji prora- čun usmerjen k zadovoljevanju osnovnih potreb občanovj Tako je za socialne dajatve predvidenih okrog 23 milijonov starih dinarjev več kot lani. Ob tem je bila velika pozornost izkazana zlasti tistim občanom, ki hfi zmorejo plačila za zdravstvene usluge; za te namene je določeno 2,5 milijona dinarjev več kot lani. To vprašanje se je zlasti odprlo ob sedanjem zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva, med katerim je precej posameznikov potrebnih pomoči. S SEJE SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ IZVOZ MANJŠI, UVOZ VEČJI Na zadnji seji skupščine občine Tržič, ki je bila v petek prejšnji teden, so odborniki potrdili zaključni račun proračuna občine za preteklo leto, potem pa so razpravljali o letošnjem gospodarskem razvoju, negospodarskih investicijah, proračunu in o sklepih zborov volivcev in z manjšimi spremembami sprejeli predlagano resolucijo in proračun. Prva točka sprejetih smernic in priporočil delovnim organizacijam naroča, naj si prizadevajo v čimvečji meri pokriti uvoz z izvozom. Nerazumljivo je namreč, da so industrijska podjetja v sedanjih gospodarskih razmerah planirala za 4,6% manjši izvoz kot je bil realiziran Stanovanjsko poslovna hiša ob cesti JLA, zraven stolpnice v Kranju je nov dokaz, da stanovalci iščejo cenejša stanovanja. Zunanje obloge in druga notranja zahtevnejša dela, so tu podražila stanovanja na okroglo 142.000 S dinarjev za kvadratni meter. Kljub velikim potrebam je zato bilo malo kupcev. Drugi del hiše (12 stanovanj) je bilo komaj prodanih raznim podjetjem. Za pritlične prostore pa sta trenutno kandidata kolektiv Kavarne in slaščičarne ter Slovenija avto, tretji del teh prostorov pa je še vedno na voljo Krediti za stanovanjsko gradnjo Gorenjska kreditna banka je sprejela in začela uveljavljati novo obliko varčevanja za stanovanja, tako za delovne organizacije kakor tudi za občane kot zasebne graditelje. Poročali smo že o tem. Od takrat je že prišlo do delne olajšave za odplačevanje kreditov, in sicer za najkrajšo dobo od 2 na 5 let in za najdaljšo dobo od prvotmh 10 na sedanjih 15 let. Kot pravijo v banki, se ta nova oblika še ni začela uveljavljati v širšem obsegu. To so tudi predvidevali. Gre že za samo miselnost ob tem prelomu. Doslej je velika večina zaposlenih in tudi drugih pričakovala le od podjetja, občine in drugih, da bi jim na prošnjo dodelili stanovanje. Nove razmere so nas prisilile v to, da tudi pri nas, kot je povsod v svetu, začnemo z organizacijo varčevanja za stanovanje. Hkrati pa gre za ekonomske težave. Skupnih, družbenih sredstev v banki je vse manj. Imenovana banka razpolaga letos z okroglo 700 milijoni starih dinarjev iz bivših stanovanjskih skladov. Razen tega še okroglo 800 milijonov vseh ostalih sredstev, kar pomeni 1,5 milijarde. To pa je zdaleč pre- malo za vse potrebe. Zlasti še, ker je veliko teh sredstev že namenjenih za dokončanje že začetih gradenj. Največ prosilcev je takih, ki so zadnja leta s kakršnimikoli močmi in denarjem začeli gradnjo in so zatem obstali. Po prejšnjih merilih bi v takem primeru dobili kredit, da bi si dozidali hišo. Toda sedanja merila poznajo samo denar — vložiti denar v banko in šele po 14 mesecih se lahko meniš o kreditu. Seveda takrat dobi »prosilec« samo 80 odstotkov kredita v primerjavi z njegovim prihrankom. Ce lani. istočasno pa so planirala za 28,1 % večji uvoz. Lanskoletni realiziran izvoz je bil za 8,2 % (za 304.245 dolarjev) manjši od planiranega in za 244.578 dolarjev nižji od izvoza v letu 1984. Pozitivna razlika med izvozom in uvozom iz let 1961 in 1935 se s plani za letos spreminja v negativno za 326.391 dolar, medtem ko, je bil izvoz še lani za 555.738 dolarjev večji od uvoza. Predvidevajo, da se bo v tržiški občini v primerjavi z lanskim letom povečal družbeni bruto proizvod letos za 14,4 %, družbeni proizvod za 5,8 % in narodni dohodek za 5,3 %. Pričakujejo, da bosta družbeni proizvod in narodni dohodek letos rasla nekoliko počasneje kot lani. Optimizem pa je za vnaprej brez dvoma umesten, če vemo, da so gospodarske organizacije lani zelo pametno gospodarile z denarjem od povečane udeležbe na narodnem dohodku: delno sb zaradi tega lahko povečali osebne dohodke, vidno, pa se je to (odrazilo na ostanku čistega dohodka za sklade; ta ostanek čistega dohodka se je povečal za dobrih 769 milijonov S din ali za 110 %. Iz delitve ostanka čistega dohodka je torej razvidno, da so gospodarske organizacije 65 % namenile za povečanjey lastnih obratnih sredstev. Tako pozitivno orientacijo je opaziti tudi pri strukturi planiranih letošnji* gospodarskih investicij, katerih obseg se bo predvidoma v primerjavi s preteklim letom povečal za 19,9 % (ali za 168,481.900 S din), vendar bodo naložbe v strojno opremo v industriji znašale kar 98,7 %. Planirani osebni dohodki bodo letos večji v gospodarstvu za 15,9 % in bodo znašali 64.783 din, v javnih in družbenih službah pa bodo večji za 10% in bodo povprečno znašali 76.453 din. Ob tem je treba zapisati, da predvidevajo povečanje realne^ produktivnosti v gospodarstvu le za 5.8%. Število zaposlenih se predvidoma ne bo bistveno povečalo; tudi lani so ni in to kaže, da gospodarstvo prehaja iz ekstenzivne na intenzivno proizvodnjo, kar pogojuje večjo proizvodnost in večjo produktivnost. — <*!l—^i'jf-^'-l' ' X< '-'-'-NI ,'.10i iti in še to in ono po^J' pri hiši. Včasih pa M* lal od petih zjutraj ps * do polnoči; trda je ti*1* denar, moral sem.« Pletarstvo se je M ^ ohranilo 'do današnjih lv nekaterih drugih vaseh,'* so včasih pozimi rudi J čajne, carnbohe in koš*r je že skoraj povsem Teh posod kmetje dat di manj rabijo kot ^ ker so jih v veHki mSt domestiiie gajbice. Preči* btiilo včasih po vaseh £j gospodarjev, ki so poz^ dom to sami delali, dnf* so kupovali. Na Spodnji, Srednji in Zgornji Beli je še danes precej izdelovalcev cajn in cambohov, redki pa so, ki Že delajo tudi koše. Pletarski izdelki gredo danes tudi slabše v promet, delno zato, ker jih ljudje manj uporabljajo, delno pa jih ljudje kupujejo od Ribničanov, ki so s svojo suho robo skoraj na vseh sejmih in tržnicah. Pletarska obrt na Beli se je začela pri Karvu na Spodnji Beli. »Prvi je začel moj stari oče, ki je bil rojen pri Karvu; moj oče se je priženil k Medetu in tu se je obrt nadaljevala,,, kaže pa, da bo z menoj tudi izginila. Dva sinova sicer znata delati, kdaj pa kdaj mi tudi pomagata, sicer pa ne delata, ker sta v službi; mlajši pa se sploh sploh ni naučil. Razen cajn, cambohov in košev so pri Karvu včasih delali tudi peharje, jerbase in razne druge podobne izdelke, pri tej hiši pa so bili doma tudi mojstri za prekrivanje slamnatih streh. Tudi jaz sem včasih delal še gnojne koše, loj tre, slamnate strehe in drugo, danes pa ne več. Tudi pri Karvu je ta obrt čisto izginila, gospodar je umrl in zdaj nihče več ne dela. Takih, ki pozimi delajo čajne, in carnbohe, je na vseh treh Belah še več, koše pa delam samo jaz in Beštetovec na Srednji Beli, ki se je naučil pri meni. Koše je namreč najteže delati, težko je zadati pravo obliko.« Pri Medetu imajo kmetijo; vse zemlje je okrog 9 ha, orne še 2 ha ne, približno 3 ha travnikov in 4 ha gozda. Pletarska domača obrt pozimi je dopolnilni zaslužek, ki je bil bolj kot danes potreben včasih. Denar, ki ga dobi za te izdelke, pa je trdo zaslužen. Srednje velik na-ramni koš dela dva dni (18 do 20 ur), proda pa ga za 3000 do 3600 din; v to delo seveda ni všteto pripravljanje vi ter in količev, ki je tudi precej zamudno. (Nadaljevanje prihodn jič). A. Triler V rožah je zdravje' Stalni gost na kranjski tržnici je 70-letni Miha Simon-čič z Ljubljanskega barja, »čebelček« mu pravijo, prodaja pa zdravilne rože in kaže, da mu to delo kar nese. Razen v Kranju ga dobite še na Jesenicah, na Brezjah, v nedeljah — povsod kjer je veliko ljudi. Zgovoren je, zanj je zdravje le v rožah, ki rastejo na Barju, neutrudno pripoveduje o njih, pozna jih, ljubi jih, za vsako bolezen ima kaj. Zraven ima strokovno literaturo, ki piše o zdravilnih zeliščih vsakemu v a rad pove, da ima sina zdravnika in da se pozna z nekaterimi znanimi slovenskimi zdravniki. Zdravilna zelišča je pripravljala in prodajala že njegova mama in njegova stara mama, on pa jih prodaja že 40 let. Iz njegovih besed veje kramarska žilica In ljubezen do rož. Takole pravi o Zdravilnih lastnostih nekaterih izmed nijh: Baldrijan pomirja vam živce in tudi srce. — Srčna moč da moč srcu. — Mentha piperita in trdika pomirjata živce. — Vrbovo lubje zdravi noge (blagodejne kopeli). — Zdrobljeno lubje (čaj) zdravi grlo in mehur. — Fi-žolove luščine, metha in trdika zdravi vam reumo. — Vratič zdravi vam gliste. — Barjanska preslica zdravi mehur in ledvice. — Hrastova skorja je za kopeli proti potenju. — Močvirna praprot je za lahko hojo. — Barjanska kopriva je proti izpadanju las. — Brezovi majniški listi (čaj) zdravijo ledvice in mehur. — Senene in vratične kopeli so zdravilne za ženske bolezni. — V rožah je zdravje! Dobili boste blagodejni občutek! A. Triler »Čebelček« z Barja je redni gost na kranjski tržnici — Foto Perdan MIHA KLINAR: MESTA, CES^RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA Najlepši jugoslovanki v London in ZDA Udeležili se bosta tekmovanja za Miss sveta Jugoslovanska predstavnica bo letos jeseni prvič sodelovala na največjem tradicionalnem tekmovanju za miss sveta. Prireditelj tega tekmovanja, ki je že petnajst let v Londonu, je ponudil časopisnemu podjetju Politika, naj prevzame pokroviteljstvo nad izbiro jugoslovanske kandidatke. >Ker uživa tekmovanje v Veliki Britaniji podporo in pokroviteljstvo uglednih dobrodelnih in drugih organizacij ter osebnosti, je beograjsko časopisno podjetje ponudbo sprejelo. Tako bo beograjski časopis Politika Bazar priredil tekmovanje za najlepšo Jugo-slovanko. Izbirna tekmovanja bodo v dvajsetih jugoslovanskih mestih, med katerimi sta tudi Ljubljana in Maribor. Teh tekmovanj se bodo po mednarodnih pravilih lahko udeležile vse Jugoslovanke od 17 do 27 let. Na tekmovanju v Londonu bo podeljenih sedem nagrad, od katerih znaša prva 2500 funtov (8,750.000 starih dinarjev). Druga nagrada znaša 500 funtov, tretja 250, četrta 150, peta 100, šesta 50 in sedma 25. Zmagovalka jugoslovanskega tekmovanja bo prejela nagrado Politike, uredništvo beograjskega dnevnika, pa ji bo krilo stroške potovanja v London. 9 Tudi tednik Svet, ki prav 9 tako izhaja v Beogradu, 9 namerava letos že desetič 9 organizirati tekmovanje za 9 najlepšo Jugoslovanko. 9 Zmagovalki tega tekmo-9 vanja obljublja uredništvo 9 nagrado 20.000 novih di-9 narjev, poleg tega pa ji 9 bo plačalo potovanje v 9 ZDA, na neko drugo 9 tekmovanje za miss sveta. -Daj, pojej, Ce boš] ti zvecer ^ ^ati leP° povest! •usid, ki sem jo prinesla iz Trsta.« Morda bi se he spomnila na Finžgarj^Vst Pod svobod-\S f°"cem' ko bi J» Slavko ne tožil, da s<>'\ali s »slavinom«, ljudstva ^ S° nek°Č tUdl naŠi Predlli ^dniki ponosnega »Lepa povest'je to. Govori o starih ^'dognal boš Iztoka in še vrsto drugih lepih ljudi.« Toda zvečer hoče sesti k pisanju in S" k mora spomniti, kaj mu je obljubila. Da, saj res! Brala mu bo. Pisanje bi j>V*tako ali tako ne šlo od rok. Sicer pa bo za pismo domov časa. Do konca šolskega leta je še vedno skoro osem m«5* ■ 2 Odslej spremlja Stefi Slavka v šolo $\\di čakat, ko je pouka konec. Otroci se je izogibajo, čepf^^da, da bi se je ne in da bi jih sprijaznila s Slavkom. Z ie£Sdo bi jim dopo-vedala, da je psovanje nekaj grdega. Ne^fe prve dni celo nagovarjala, naj bi šli z njo in e Slavk(#A toda brž ko so zagledali Hubnerjevega Maksa, ki mu Hindenburg, so se drug za drugim porazgubili. * Brez dvoma, gonjo proti Slavku vodi Maksa, ki slovi kot najmočnejši v razredu, se otroci boj* ^ ne bilo Maksa, bi najbrž otrokom nikoli ne prišlo na miS^ \ se spravili nad Slavka. ^ Naij bo kakorkoli že, zaradi otrok se JiO&letala v prepire z njihovimi starši. Do konca Šolskega let* ^ potrpela. Da pa Slavko ne bo pogrešal otroške družbe, g» p kotila z branjem Finžgarjeve povesti. Otrok je že vse te d^1 \ jo zvečer pre- bira, z zanimanjem posluša, obenem pa jo vprašuje, česar ne razume. K sreči je v otroških letih sama veliko brala in se dobro seznanila z zgodovino starih Slovanov, da pri pojasnjevanju nerazumljivih stvari ne prihaja v zadrego. Tudi danes, ko je nedelja, 16. maja 1915, mu mora prebirati. Ze dopoldan je hotel, da bi mu brala, a ga je opozorila, da je domača naloga in učenje, šele potem bo na vrsti razvedrilo. Potem sta pokosila. Pomagal ji je brisati posodo in pospravljati, samo da bi lahko začela prej prebirati zanimivo povest o Iztoku in njegovih junaških dejanjih. Slavko jo z zanimanjem posluša, dokler ju ne zmoti trkanje. Gospa Else je. Prišla je na obisk. Z njo so vse tri hčerke — Helga, Miriam in Dolores. In prav sedaj, ko gredo Sloveni nad Tunjuša, so morale priti. »Mama, daj mi knjigo. Bom bral sam« Toda mama mu knjige ne da. Ne spodobi se. Obisk ima in Slavko se gre le nerad igrat z dekletci. Na vrt jih pelje. Ža njimi prideta tudi mama in gospa Else. Gospa Else, ki ima med tednom le malo časa, ker se mora od jutra do večera ubijati s pekarno, je žalostna. Mož bi moral priti pred štirinajstimi dnevi s fronte na dopust, a ga ni bilo. Ko bi bil na zahodni fronti, bi je ne skrbelo tako hudo. Na zahodu je nastalo zatišje. Obe med seboj sovražni fronti sta se ustalili. Vse do 2. maja se fronta ni premaknila ne naprej ne nazaj tudi na vzhodu. Toda prav ta dan se je začel nov uničujoč pekel na ruski fronti. Na ozkem pasu nekje med Gorlicami in Tarnovom se je začela silovita ofenziva centralnih sil. Nemške in avtro-ogrske divizije so pod poveljstvom Mackensena prebile ruske položaje v dolžini štiridesetih kilometrov. Osvobodile so Gorlice, osvojile Tar-nov in zemljepisno znanje penzberških prebivalcev se je v minulih štirinajstih dneh obogatilo za kraje med izvirom Visle in beskid-skim hrbtom Karpatov. Ruske armade so se morale umakniti na več sto kilometrov dolgi fronti, o čemer so včerajšnji časopisi obširno poročali. Pred tremi dnevi so se osrednje sile znašle ponovno pred Przemvslom, kjer je nova fronta prekoračila gornji tok reke San in zavila proti jugovzhodu do podnožja Karpatov, na severu pa je tekla zahodno od te reke. Zato ni nič čudnega, če je gospa Else zaskrbljena. Moža ima nekje na tej fronti. Kje, natančno ne ve, a ve, da je bil konec aprila prav v krajih, kjer se je sedanja ofenziva začela. Nobenih drugih novic nima. Boji se celo najhujšega. Stefi jo tolaži. Ko bi utegnil, bi ji prav gotovo pisal. A ko bi se mu kaj pripetilo, bi jo obvestila njegova komanda. Tudi Ebnerjevo so predvčerajšnjim obvestili, da leži njen mož ranjen v nekem lazaretu na Pomorjanskem. Gospa je še isti dan odpotovala k možu na obisk. Tako? Zato je zaman trkala pri gospodarici te hiše, pove Else šele sedaj, ko je bila namenjena k njej. »Z možem sta v isti enoti. To se pravi, bila sta, ker je rudar Ebner sedaj ranjen.« Rudar?« se začudi Stefi. Vse do danes je mislila, da je vrtnar, ker ima tak, čudovit vrt. »Poglejte samo te narcise! Tudi tulipani se bodo kmalu razcveteli.« »Da, njegovo največje veselje so bile rože. Morali bi videli ta vrt pred vojno. Bil je prava preproga, stkana iz samih rož. Nekoč ga je moj mož vprašal, zakaj se po težkem delu v rudniku ure in ure muči z rožami. Mučim? Kdo pa je rekel, da se mučim? Nasprotno, uživam, je rekel. Ko bi ti delal dan za dnem v premogovniku, bi tudi rad pozabil na zadušljivo temo in na medlo svetlobo rudarske brljivke. In rože ima rad tudi zato, ker ima oči. In oči si vselej želijo barvitosti in lepote. Tak je bil gospodar te hiše.« Potem Else premolkne. Njene misli so zopet pri možu. Zakaj ima toliko dela, da med tednom ne more nikamor. Ko bi vedela, da je Ebner ranjen in da bo Ebnerjeva odpotovala k njemu, bi ji naročila, naj povpraša po Petru. Morda bo Ebner vedel povedati, zakaj ni Petra (tako je Elsinemu soprogu ime) na dopust. »Morda bo Ebner kljub temu kaj povedal o njem? Vam je Ebnerjeva povedala, kdaj se vrne.« Ne, tega Stefi natančno ne ve. Morda v sredo, ali pa šele v petek. »Moj bog kako je srečna!« »Zares srečen človek ta Ebner!« Tako misli Else kakor slehernik, ki ima svojce na bojiščih. Misli vse do srede, ko se vrne Ebnerjeva domov. Ebnerjeva je objokana. Fritz je ranjen, težko ranjen! Ob roko je. Nikoli več ne bo gojilv rož. In kar je šefuje, nikoli več jih ne bo videl; bil je slep. »Ne, ne! To je prehudo!« se Else zgrozi. Take rane niso več sreča, četudi se ti ni treba več vrniti na fronto. Petek je. Ta dan Stefi ne utegne pospremili Slavka v šolo. Delo ima. Neka kmetica iz naselja nedaleč od Penzberga jo je na nasvet gospe Else prosila, če bi prišla šivat balo za njeno hčerko, ki se bo poročila, čim bo njen fant, ki je nekje na zahodni fronti, prišel na dopust. Preden je odšla, je Slavku naročila, naj se ne zmeni, če ga bodo sošolci izzivali. Ko bi ne imel šole ves dan, bi ga dopoldan vzela s seboj na kmetijo. Tako pa mu je pripravila za opoldan kisel krompir (k sreči ga je jeseni kupila več kakor navadno, saj je vojno pomanjkanje iz.dneva v dan huj*e) in kruh, ki ga jima zaradi Elsine dobrota k sreč: še ne manjka. 6, 2 Po Prešernovih stopinjah Prepotovali smo s pesnikom Gorenjsko in Koroško, šli smo po njegovih sledeh še na Dolenjsko — zdaj pa je že kar čas, da stopimo na slovensko Štajersko! žal, vemo le za en sam kraj, ki ga je Prešeren zanesljivo obiskal na Štajerskem. To je Polzela v Savinjski dolini. Tu je bil v letih od 1815 do 1825 za župnika Anton Muhovec, brat pesnikove babice po materini strani, torej stari stric Francetov. Sprva je Muhovec pasel čredo v krajih okrog Kamnika v Tunjicah, v Komendi in Ihanu. Potem pa je I. 1805 zapustil ljubljansko škofijo (morda zaradi kakih sporov s Francozi?) in Šel službovat na štajersko. Po krajših postankih v Šentilju in na Sladki gori, se je 1. 1815. ustalil v prijazni Polzeli, pod imenitno božjepotno goro Oljko (734 m). Polzela — odkod to ime? V farni kroniki piše, da pride naziv vasi najbrž od besedice polzek, opolzcl, blag; odtod menda nemški Heilen-stein. Prijaznejša bi bila druga razlaga, oprta celo na Lenkiho poimenovanje tega kraja; rekla je namreč Polzeli, »Podzclja«! Utegnilo bi to biti bolj prav. Saj prav nad vasjo še dandanašnji stoje razvaline šeneka (Schonegg). lepega nekoč zalega gradu! Vsaj v 13. stoletju, ko so ga zgradili žovneški gospodje, je moral biti zares lep. Pozneje, v 16. stoletju, je bil sezidan na vzpetini tik za vasjo nov grad Šenek, ki še danes dobro ohranjen, stoji. Okrog in okrog novega gradu pa zeleni zaščiten park z cksotičmim drevjem. MALTEŠKI VITEZI Popotnika po Prešernovih stopinjah pa v Polzeli očara še vse nekaj drugega. Bivališče nekdanjih župnikov je bila prav do začetka tega stoletja mogočna komenda, starinska stavba, zgrajena v posebnem stilu zgodnje gotike. Postavil jo je duhovni red malteških vitezov že v začetku 14. stoletja. Ti so tu gospodovali prav do konca 18. stoletja, ko jih je pregnal cesar Jožef II. Poslednji komen-dator, malteški vitez, je odšel, odtod 1.1780. Poslej so itu župnikovali posvetni duhovniki, med njimi je bil tudi naš Anton Muhovec. Dosti vesti o tem Prešernovem sorodniku po materini strani nimamo. Le to vemo, da so ga cerkveni predstojniki ob Vizitacijah ocenili za duhovnika, ki uživa zaupanje in ljubezen župljanov ter živi neoporečno in zgledno življenje. Vsekakor je moral biti moder in strpen možak, ker je ""kmalu bistro spoznal, da nečak njegov France nima ora- vega nagnjenja do duhovske-ga poklica, zato je menil, da bi bilo bolje, če bi postal profesor. Pesnikova sestra Lenka se je spominjala: »Na Polzeli je bil France pri fajmoštru Antonu Mu-hovcu trikrat. V prvo z materjo, v drugo in tretje sam. In to bolj v poznejših latinskih šolah. Ta Muhovec, tedaj fajmošter v Komendi pri Kameniku, so bili Muhovčet iz Žirovnice: naše matere stric« Pameten in dalekoviden je moral biti ta pesnikov stric. Tako vsaj spoznamo iz Len-kine nadalje pripovedi: »Strašno radi so Franceta imeli ta stric Muhovec. Ko sta bila mati in France na Polzeli, so materi stric Muhovec rekli* To ima France glavo! Taka bistra glava bi moral biti prefezar. Sploh eno valiiko islužbo imora dobiti, da bo kaj opraviti imel s tako gktvo.« Sicer Prešernova sestra tr- našemu trudu in poskusom, da bi dragocen rokopis odkupili za pesnikov spominski muzej, se nam to v preteklih letih ni posrečilo. Resda j« bila huda bolezen pri Stnfl' škovih ona zapreka, preko katere nismo in nismo mogli' Ko pa je bila ugodna razrešitev zadeve že skoraj v d*?" segu rok, smo zvedeli, da j« Komenda na Polzeli v njej je bival Anton Muhovec, ki ga je obiskoval Prešeren za Prešerne ... Tej, izgubljeni sreči, velja trpkolepi sonet o Vrbi, ljubi, dragi vasi domači ... Ne glede na vse to pa le moramo z zavzetostjo priznati Ribioem-Prešernom izrazito rodbinsko zavest, zvesto pripravljenost, biti drug drugemu v pomoč, ne v nadlego. Vendar pa je bila ta zavest prečesto zaprta v ozek družinski krog. Le tako moramo razumeti besede umirajočega pesnika, ki nam jih je posredovala Lenka: »Tudi Ana Jelovškova je prišla v Kranj z otrokoma, bolnega Freoceta obiskat. Ona pa zato najbolj, da bi se bila na smrtni postelji z njim poročila. — Nočem svojim ljudem z njo nadležen biti, je rekel. Ona bi bila potem v ro- profesorjeva snaha Prešernov rokopis odnesla v Nemčijo ... Tam se je ženska znova poročila, s tujcem. Kdo sedaj jamči, da se rokopis ne bo izgubil ali poškodoval? Tako malo imamo Prešernovega rokopisnega gradiva, d* bi res moralo prav vse biti skrbno in strokovno hranjeni v javnih ustanovah. V zasetr nem lastništvu bi te relikvij* nikakor ne smele biti, ker s* jim vsak čas lahko kaj pripeti. Svetel žarek je nedavn* ljubljanska najdba nekateri!) rokopisnih variant, ki doslej še niso bile znane. Te so bitf prav v teh dneh pravilno if ročene rokopisnemu oddelkd Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. ČRTOMIR ZOREČ ■ MAREC 1966 -* GLAS ŠPORT JMLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH V SENCI PLANICE 66 Zelenica. V četrtek se je na Zelenici pričelo XXI. povojno državno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah za starejše in mlajše mladinke in mladince. Na prvenstvu jc nastopilo rekordno število tekmovalcev (150) iz 29 klubov in društev! Na 1200 m dolgi progi s 45 Vratci in 250 m višinske razlike so se prvi dan pome-* rili za naslove državnih prvakov v veleslalomu. Pri st. madincih je zmagal Gazvoda, pri mladinkah pa že četrtič Danica Niševič iz Beograda. Pri mlajši'., mladinkah smo doživeli presenečenje, saj jc prvo mesto pripadlo pionirki Anki Brezar iz Tržiča. Se za večje presenečenje pa je poskrbela komaj 12 letna Sonja Gazvoda iz Kranjske gore, ki je z drugim mestom pre-križala račune favoritinji Dragi 2uraj iz\ Maribora. REZULTATI — VELESLALOM — Starejši mladinci: 1. Gazvoda (Br.) 1:13.2, 2. Ro-sina (Celje) 1:15.8, 3. Zidan (Kr. gora) 1:16.4, 4. Gašperšič (Jes.) 1:16.8, 5. Fortin (Mežica) 1:17.3; Mlajši mladinci: 1. lah (Br.) 1:23.0, 2. Košir (Kr. gora) 1:24.2. 3. Sevčikar (Br.) 1:24.5, 4. Albreht (Kr. gora) 1:25.0. 5. Majniger (Br.) 1:25.3; Starejše mladinke: 1. Niševič (Bgd) 1:12.2. 2.-3. Kurnik (Tržič) in Savor (Mladost) 1:13.0, 4. Pirnat (Br.) 1:15.7, S. Novak (Enot.) 1:16.1; Mlajše mladinke: 1. Brezar (Tržič) 1:11.6. 2. Gazvoda (Kr. gora) 1:13.5, 3. 2uraj (Br.) 1:14.0, 4. Sterže (Crna) 1:14.1, 5. Kra- liiiar (Tržič) 1:15.3; i Zaradi novozapadlega snete, se 1e organizator TVD (Partizan Tržič odločil, da tlrugi dan (v petek) namesto smuka organizira slalom. Janko Krmelj je postavil na 600 m dolgi progi s 180 m vi-Žjnske razlike 59 vratic. Pred Startom smo videli tekmovalce, ki so priskočili na pomoč in pomagali teptati progo. REZULTATI — SLALOM — St. mladinci: 1. Gazvoda (Br.) 88.4, 2. Zagernik (Fu) 02.2, 3. Zidan (Kr. gora) 95.5, 4. Puhal* (Med.) 95.5, 5. Gašperšič (Jes) 96.5; Ml. mladinci: 1. Albreht (Kr. gora) 97.9, 2. Majniger (Br) 98.0, 3. Bcd-rač (Br) 101.5, 4. Straus (JeS) 104.5, 5. Plantcu (Br) 104.5; St. mladinke: 1. Savor (Ml) 131.0, 2. Dragan (Jes) 137.0, 3. Pirnat (Br) 148.4, 4. Novak (En) 162.6, 5. Pavšič (En) 177.2; Ml! mladinke: 1. Zuraj (Br) 107.7, 2. Gazvoda (Kr. gora) 124.8, 3. Kramar (Tržič) 129.0, 4. Brezar (Tržič) 152.3, 5. Str-že (Crna) 160.0; Na 1700 m dolgi progi, s 550 m višinske razlike se je v soboto s 'smukom prvenstvo končalo. Zopet so priskočili na pomoč tekmovalci, ki so preteptali vso progo. REZULTATI — SMUK — St. mladinci: 1. Gazvoda (Br) 1:16.2, 2. Kavčič (Eo) 1:16.7, 3. Gašperšič (Jes) 1:19.1, 4. Ju-vančič (En) 1:19.7, 5. Harnold (Fu) 1:20.0; Ml. mladinci: 1. Majniger (Br) 1:21.2, 2. Pogačnik (Kr. gora) 1:24.9, 3. Lah (Br) 1:25.2. 4. Albreht (Kr. gora) 1:25.8, 5. Grgorič (Ml) 1:26.5; St. mladinke: 1. Savor (Ml) 1:13.8, 2. Kurnik (Tržič) 1:17.0, 3. Pirnat (Br) 1:18.9, 4. Pavšič (En) 1:26.0, 5. Bevc (Trbovlje) 1.28.4; Ml. mladinke: 1. Kramar (Tržič) 1:11.1. 2. Zuraj (Br) 1:12.4, 3. Gazvoda (Kr. gora) 1:18.9, 4. Brezar (Tržič) 1:21.9, 5. Bem (Rad.) 1:22.4, itd. TROJNA KOMBINACIJA — St. mladinci: 1. Gazvoda (Br), 2. Gašperšič (Jes), 3. Ro-sina (Celje); MI. mladinci: 1. Majniger (Br), 2. Albreht (Kr. gora), 3. Lah (Br); St. mladinke: 1. Savor (Ml), 2, Novak (En), 3. Pirnat (Br); Ml. mladinke: 1. Zuraj (Br), 2. Kramar (Tržič), 3.. Gazvoda (Kr. gora); Po končanem tekmovanju smo zaprosili delegata SSJ Dušana Zdravkoviea za izjavo o tem, kaj meni o letošnjem prvenstvu: »Organizacija, ki je bila v rokah TVD Partizana Tržič, je bila odlična. Kljub novo- zapadlemu snegu, so dobro pripravili proge. Pohvalili bi tekmovalec, ki so bili disciplinirani in so pomagali organizatorju pri^ pripravljanju prog. Pri tekmovalcih iz Maribora in Kranjske gore se pozna organizirano delo in dobri smučarski pogoji. Za njimi se vztrajno prebijajo mladi smučarji iz Tržiča in Jesenic/Se enkrat — vse priznanje organizatorju.« Dušan Ilumcr SD »Bratstvo - edinstvo« najboljše Občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško Končano jc občinsko liga tekmovanje v streljanju z zračno puško. V tekmovanje jc bilo vključenih 15 strelskih družin z 10-članskimi ekipami. V zaključnem tekmovanju, ki je bilo v mladinskem strelskem domu Iskre se je zbralo le pet najboljših ekip, da bi se pomerile za naslov najboljše vrste v občini, ki bo v nadaljevanju liga tekmovanja z MK puško zastopala kranjsko občino. Po pričakovanju je z veliko prednostjo zmagala ekipa SD »Bratstvo-Edinstvo«. Kot posameznik se je še enkrat izkazal član te družine Vinko Frelih, vendar tokrat z malenkostno prednostjo. REZULTATI — Ekipno: 1. SD »Bratstvo-Edinstvo« 2481 krogov (od 3000 možnih), 2. SD »Iskra« 2381, 3. SD »Tone NEdižar« Cirče 2260, 4. SD »Franc Mrak« Predosljc 2240, 5. SD »Sava« 2199, itd. Posamezno: 1. V. Frelih (Br.-Ed.) 264, 2. A.VCern (Br-Ed.), 3. F. Pelernelj (Sava) 261, 4. T. Prestor (Br.-Ed.) 258 krogov, itd'. Malovrh Na slovenskem prvenstvu v krosu sta se kranjska atleta ŠRAJ in Hafner odlično uvrstila. V konkurenci mlajših mladincev sta na 2000 m dolgi progi zasedla prvo in drugo mesto. Zaradi slabih vremenskih razmer je Tekmovalna komisija Nogometne zveze Slovenije preložila nedeljska srečanja v SNL. Na radovljiškem občinskem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo na Viševniku, so zmagali naslednji tekmovalci: pionirke — Meglic (Rad.), pion.'rji: Ravnik in Gorišek (oba Rad.), mladinke — Pavčar (Bled), mladinci — Sermna (Bled), članice — Pokljukar I (Bled), člani — Pesjak (Rad.). Na" zimskem državnem prvenstvu v vvaterpolu so kranjski vvaterpolisti zasedli pričakovano zadnje mesTb. Največji uspeh so dosegli v igri z vodilnim zagrebškim Med-veščakom (2:5). KROS V LOKI Mladinski aktiv v Stari Loki je priredil v nedeljo prvi spomladanski kros, na katerem je nastopilo preko 20 tekačev iz Stare Loke, športnega aktiva Gimnazije v Škofji Loki in Kranju. Avto moto društvo Tržič proda naslednja osnovna sredstva: Tovorni avto TAM-PI prekucnik 3 tone Tovorni avto TAM-PI navrdni 3 Jene Oba avtomobila sla registrirana in zavarovana za leto 1966. Interesenti naj se zglasijo v pisarni AMD Tržič vsak dan od 7.—14. ure do 2. aprila 1966. KEGLJAŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ V JUBILEJNEM LETU Od prvaka do p V 15 letih štirkrat državni ekipni prvaki leta 1951 so. se kranjski kegljači plasirali v slovensko ligo in še isto leto osvojili naslov slovenskega prvaka. Uspehi so %e vrstili, visoki dosežki ponavljali in po 15 letih so zopet osvojili naslov najboljšega v Sloveniji, čestitamo. 9 »Začelo se je 16. maja 1951 na enosteznem kegljišču v Gorjančevi hiši. Nastal je kranjski kegljaški klub,« se »pommja ustanovitelj, sedali tehnični sekretar Stane Rebolj. »Se isto leto smo do-tegli prvi večji uspeh med posamezniki: Franc Kavčič je osvojil naslov slovenskega brvaka.« 9 Leta 1952 je pokazal kolektiv Tekstilindus izredno ^zumeranje. V svoji stavbi V) zgradili dvostezno kegljišče Keerlianie je v Kranju zaživelo. Tedaj so se zasnovali zametki sedanjega izrednega kolektiva. 9 Lela 1963 so v Beogradu prvič osvojili naslov državnega prvaka. Vlado Marte-lanc je osvojil naslova državnega prvaka v disciplini mednarodnega in narodnega sloga. Tega leta je 'bilo tudi prvo mednarodno srečanje v Kranju. 9 Leta 1966 slave kegljači petnajstletnico svojega obstoja. Spisek njihovih največjih uspehov je izreden. Štiri- krat državni prvaki (1953, 1959, 1961 in 1963) v mednarodnem slogu in enkrat (1963) v borbenih igrah. Nešteto so imeli mednarodnih srečanj. Zanimivo je, da so na svojem kegljišču izgubili le enega (z reprezentanco Madžarske). Najraje se spominjajo zmage nad reprezentanco NDR, ki jc pred tednom v Zagrebu premagala našo državno reprezentanco. Poleg nje so premagali državne prvake Avstrije, obeh Nemci j itd. • Okoli 300 članov kluba je zajetih v 11 tovarniških krožkih, ki imajo vsak mesec tekmovanje v mednarod- nem s!ogu in borbenih igrah. Iz teh krožkov črpa klub člane za prvo ekipo (le Marte-lanc ni izšel iz krožka). Sedanja ekipa ima republiški rekord z 913 podrtimi kcglji na posameznika. 9 Zadnji, letošnji naslov slovenskega prvaka je osvojila naslednja ekipa: Milan Jereb — povpreček podrtih kegljev 839,1, osebni rekord na kegljišču M. Perca v Ljubljani 928; Anton Česen — 834,8, Kranj 890; Stane Brs-gar 842,8, M. Perca 941; Vlado Martelanc — 866,3, Kranj 979; Andrej Ropret 800,3, Kranj 89$; Lojze Kordež — 843,6; Zagreb 938; Marjan Rogelj (rezerva) — Maribor 886; Miro Ambrožič — 865,9, Zagreb 939; Jože Turk — 870,1, Zagreb 944. V zadnjem tekmovanju za naslov slovenskega pr.vaka so nastopili na 6 kegljiščih in le na enem niso osvojili prvega mesta. V konkurenci 16 ekip jc bil vrstni red prvih treh: 1. Triglav 10 slabih točk — 40.580 kegljev, 2. Branik 18 — 40.128 3. Jescmico 19 — 40.197 kegljev. 9 V svojih vrstah imajo 4 kandidate za državno reprezentanco (Turk, Ambrožič, Jereb, Kordež). 18. marca sta v slovenski reprezentanci v Ljubljani proti Romuniji nastopila Ambrožič in Turk. Oba iz nerazumljivih vzrokov nista bila upoštevana za dvoboj državne reprezentance z Romunijo, kar bi po doseženih rezultatih zaslužila. 9 Od 4. do 15. maja bo v Kranju celo vrsto tekmo-9 vanj v počastitev 15-ob-9 letnice kluba. To bodo 9 predvsem množična tek-9 mnvanja, ki se bodo za-0 ključ:la z zaključnim kva-9 Htetnim .mednarodnim <§*turnirjem na katerem $ bodo nastopili ena aH dve 9 avstrijski ekipi, Branik, • Grmoščica, je*£n!ce in • Triglav. i P. Čolnar t ZADNJI SNEG POVZROČIL VEČ PROMETNIH NESREČ nisu u Konec prejšnjega tedna je po vsej Gorenjski zapadel sneg. Zaradi tega se je tudi število prometnih nesreč povečalo. Samo v petek se je pripetilo dvaindvajset nesreč. Pri tem se je štirinajst ljudi težje ali lažje poškodovalo, materialna škoda pa je znašala 93 tisoč novih dinarjev. Vzroki so bili predvsem v tem, da ceste niso bile splužene, nadalje prevelika hitrost voznikov in šele na zadnjem mestu je vinjenost ter drugi vzroki. Na Meji pri Kranju sla se pripetili kar dve prometni nesreči na istem mestu. Jože Rednak je peljal iz Kranja proti Medvodam. Zaradi neprimerne hitrosti in zasnežene ceste ga je pričelo zanašati. Nasproti mu je pripeljal drug avtomobil. Tako je prišlo do trčenja, škoda znaša 1.600 N dinarjev. Drugi avto, fiat 1300, pa je prav tako zaradi zasnežene "ceste zapeljal s ceste in se zaletel v obcestno drevo. Škoda pa je bila 300 N dinarjev. V Soteski pri Potokih nad Žirovnico sta se zaradi ne-splužene ceste trčila tovorna avtomobila SI 31-00 in LJ 372-12. Materialno škodo so ocenili na 11.000 N dinarjev. V Zmincu pri Škofji Loki je na nepreglednem ovinku voznik avtobusa pričel zavirati. Nasproti pa mu je pripeljal tovorni avtomobil. Avtobus je zaradi snega pričelo zanašati in tako je trčil v tovornjak, škoda znaša 2.800 N dinarjev. Na Zlatem polju pri Kranju je v nedeljo prišlo do trčenja med dvema osebnima avtomobiloma. Janez Hočevar je peljal iz Nakla proti Kranju. Na bencinsko črpalko pa je pred njim zavijal avtobus. Hočevar ga je hotel po levi prehiteti. V tem trenutku pa je iz bencinske črpalke zapeljal na Koroško cesto Ivan Perne. Trčenje je bilo neizogibno, rkoda na vozilih znaša 4.099 N dinarjev. Istega dne je na Koroški cesti pri Stošičevemu spomeniku nastala verižna prometna nesreča. Trčili so trije vozniki osebnih avtomobilov in mopedist. Voznik mopeda Jože Rozman se je hudo telesno poškodoval. Škoda pa znaša 13.500 N dinarjev. Vzrok nesreče — prekratka razdalja. V sobto se je zaletel v hišo na Jezerski cesti št. 53 Miroslav SlaviČ. Po njegovi izjavi mu nasproti vozeče vozilo ni zasenčilo luči. Na vo- Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest Prehitevanje In vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila sta vozniku dovoljena samo, če 8 tem ne ovira normalne vožnje vozil, ki prihajajo iz nasprotne smeri in če ima na cesti dovolj prostora, da to zanesljivo izvede. Prehitevamo lahko na odsekih ceste, kjer je po sredini ceste prekinjena črta ali tam, kjer sta po sredini ceste dve vzdolžni označbi in je v smeri vožnje na levi strani prvo prekinjena črta, poleg nje pa ^prekinjena. Voznik osebnega avtomobila pravilno prehiteva avtobus. Za red in varnost na cestah skrbimo sami! zilu je nastala škoda v višini 5.000 N dinarjev. Zaradi vožnje po sredini ceste je prišlo v Drulovki pri Kranju do trčenja med mo-pedistom Matom Maričem in voznikom osebnega vozila Stanetom Kurentom. Mopedist je bil hudo telesno poškodovan, škoda na vozilih pa znaša 3.500 N dinarjev. Iz Lesc proti Jesenicam je peljal osebni avtomobil Jože Rezek. Ko je pripeljal na križišče proti Jesenicam po levi strani ceste, mu je nasproti pripeljal tovornjak JC 12-87. Slednji se je nesre- či hotel izogniti, vendar mu ni uspelo, škoda znaša nad 8.030 N dinarjev. Tri ljudi pa so težko poškodovane odpeljali v jeseniško bolnišnico. V Fužinah pri Gorenji vasi je pri mostu skrajno levo zaneslo voznika osebnega avtomobila KR 11-77. Zapeljal je dva metra pod cesto na skalo. S skale pa se je vozilo prevrnilo in padlo 4 metre globoko in obstalo na strehi poieg potoka Sovodenjščica. Vzrok nesreče: nezasenčene luči nasproti vozečega vozila, škoda znaša 5.000 N dinarjev. Jože Jarc Otrok pod avtomobilom £ V zadnjih dneh se je pri* 9 petila ž j draga promtM 9 nesreča v Spodnjih BUnj* $} pri Zabnici, in sicer P1^ 9 hišo št. 2. V četrtek )' 9 peljal iz Kranja 9 škofji Loki voznik tovor; 9 nega avtomobila KR SW 9 Jože Kumar. Ko je pri!"" 9 Ijal v omenjeni kraj ■* 9 je iznenada skočil čez cf-9 sto otrok Rado BcrčU'. • 9 je do tedaj stal na kv 9 strani ceste v smeri v»i' 9 nje. Voznik se mu je I* o gibal in zaviral, veni*' 9 trčenja ni uspel prcpr<*' 9 ti. Pri nesreči je otrok ^ 9 bil hude telesne poškodb 9 Materialne škode na vo:' 9 lu ni. -jj enčurski vozniki Letošnji občni zbor Avto-moto društva Šenčur je znova pokazal, da sodi med najdejavnejša tovrstna društva v Sloveniji. Preko 200 navzočih članov in članic ter številni predstavniki AMZ Slovenije, sorodnih društev iz Tržiča, Kamnika, Cerkelj, Kranja itd. ter predstavnikov kranjske občine in družbeno-r>ol:ličnih organizacij, potrjuje, da se za dejavnost tega društva zanimajo tudi v širšem krogu. I.... Lani so imeli prcc:.'j de!a z ureditvijo svojega doma, vendar ob tem niso zanemarili osnovne društvene dejavnosti. Dokaj delavna je tudi šolska Nenavadna »jiesreča« Včeraj, v ponedeljek, 28. marca je avtobus, ki je odpeljal nekaj minut čez 15. uro z Jesenic obstal nedaleč od Potekov. Avtobus se je ustavil na cesti ln ni mogel več naprej. Po pregledu so ugotovili, da nima niti kaplje nafte. K sreči so avtobusni šoferji ustrežljivi in mu je takoj prvi kolega priskočil na po- komisija, komisija za cestni promet, gospodarstvo in druge. Skupno ima društvo že 515 aktivnih članov in članic. Ena izmed letošnjih nalog je tudi ureditev servisne delavnice za -svoje člane. To bo terjalo sicer precej sredstev dela in naporov. Že lani so za investicije porabili * pol milijona starih dioai • in opravili 1365 prostovoljn-delovnih ur, zato pričakuj«.'.-da bo tudi pri ureditvi > Vse licitacije bodo na licu mesta in sicer: pod točko 1. — V sredo, 13. aprila 1966 ob 8 uri v Gozd-Martuljku pod točko 2. — V sredo. 13. aprila 1966 ob 12. uri na Jesenicah, Cesta heroja Verdnika pod točko 3. — V četrtek, 14. aprila 1966 ob 8. ur: na Mlinom (na Kozarci) in pod točko 4. — V četrtek, 14. aprila 1966 ob 12. uri na Gozdnem obratu v Bohinjski Bistrici. Interesenti dobe vse potrebne informacije v zve?i dražbe pri prodajni službi Gozdnega gospodarstva Bled med uradnimi urami do dneva licitacije. Prednost ima socialistični sektor, eno uro po razpisanem času pa zasebniki. Bled, dne 25. marca 1966. 7330 ZANIMIVOST V SAVINJSKIH ALPAH Mufloni za Krvavcem Več koristi ali škode? — Turisti za, kmetje proti Zavod za gojitev divjadi — Kozorog v Kamniku je na strmem hribu nad Stahovco pod Storžičem začel gojiti zanimive in za obiskovalce priljubljene muflone. Tri leta je tega, ko so tu izpustili prve živali te vrste in skrbno opazovali njihovo ponašanje. Slo je za to, če je ugibanje strokovnjakov točno, da je ta kraj najprimernejši za te živali. A to »-povedo« živali same. Prvo pomlad se je v resnici večina 14-članske skupine razšla do Kokre, Šmarne gore in drugod. Toda na jesen so se vse vrnile. Skazalo se je, da strmo pobočje omogoča zgodnjo pašo, da gozdovi na drugi strani hriba nudijo mirno zavetišče, da je tam primerno grmovje in tudi ustrezno podnebje. Tako imajo s prirodnim prirastom in delnim dovozom z Brionov danes tam že 56 muflonov. Prav te dni — konec marca ln v začetku aprila samice kotijo. Za ta dogodek si navadno poiščejo najprimernejše, mirno zavetišče v grmovju in gredo izven običajnega ižvljenjskega prostora tudi po več dni hoda. Toda na jesen se vračajo s svojim naraščajem v stari kraj. To se je pokazalo vsa leta, kar tudi dokazuje, da je ta strokovno izbran kraj tudi v resnici za živali zelo primeren. Kot poudarjajo v imeno-vajnem zavodu je ta kolonija muflonov važna zlasti za turizem. Nismo pa še slišali, kaj sodijo o tem okoliški kmetje. Zagovorniki muflonov sicer trdijo, da ta žival nikakor ni tako škodljiva kot na primer divja svinja, medvedi in podobno, da se spusti v dolino v izjemnih primerih le dokler ne ozeleni grmovje na višjih področjih. Če bodo uresničili predvideni načrt, da bo na omenjenem gojišču čez 3 — 4 leta 200 muflonov, bo resnico pokazala praksa. Vsem gotovo ne bo nikoli prav. K. M. OGLAŠAJTE V »GLASU!« JUTRI, V ČETRTEK V ŽELEZNIKIH točno ob 1930 uri v kino dvorani Veliko nagradno žrebanje »Glasa« 100 nagrad za naročnike, ki so poravnali naročnino vsaj za pol leta. Skupna vrednost vseh nagrad poldrug milijon S dinarjev. Tekstilno blago — lepe knjige — vozovnice za potovanje v domovini in v inozemstvo — ženska krila — likalniki — najrazličnejši električni pribor za gospodinjstvo — pohištvo — gramofoni — tranzistorski radioaparati — smuči — mikserji — hladilnik in pralni stroj. To je nekaj nagrad, ki vas čakajo. V programu bodo sodelovali: — ansambel »Dobri znanci« s pevcema in humoristom. — Občinstvu bomo predstavili junake ledenih ploskev — naše najboljše hokejiste. — Ob tej priložnosti bomo izročili tudi pokal »Glasa« najboljšemu športniku leta LUDVIKU ZAJCU. Pridite v Železnike! Vstopnice dobite po simbolični ceni 0.50 N din v predprodaji v papirnici v Železnikih, eno uro pred predstavo pa pri kino blagajni! če bo dovolj interesentov, bomo oganizirali prevoz z avtobusom tja in nazaj. Prijavite se najkasneje do četrtka do 10. ure dopoldan v upravi »Glasa« na Koroški cesti št. 8. AKCIJA ZA POMOČ INDIJI V RADOVLJIŠKI OBČINI Vendarle vzpodbuden začetek Kolektiv »Almira« Radovljica 1 milijon za pomoč Indiji — Ljudje so se prebudili V zadnji številki smo poročali o dokaj klavrni akciji za pomoč Indiji na Gorenjskem. Kaže, da smo se le prebudili. Iz radovljiške občine smo včeraj dobili zelo vzpodbudne podatke. Na pobudo sindikata so v soboto (prosta sobota) v »Al-miri« delali za pomoč Indiji. Celoten dnevni zaslužek, ki znaša od 800.000 do milijon dinarje/, so nakazali Glavnemu odboru RK v Ljubljani. Najbolj razveseljivo pri tem pa je, da so se prav vsi delavci udeležili sobotnega dela. Brez »Almirinega« prispevka znaša sedaj pomoč radovljiške občine 196.908 S din. Od tega zneska sta prispevali največ bolnišnica v Begunjah in služba družbenega knjigovodstva v Radovljici. Tudi nekateri posamezniki so pokazali svoje sočustvovanje z ljudmi v nesreči. Največ sta prispevala Nikolaj Stolcar z Osnovna šola »Simon Jenko« Zvedeli smo, da je osnovna šola »Simon Jenko« v Kranju nakazala 26. marca 173.631 S din Glavnemu odboru RK v sklad za Indijo. Ali se ne bi nad uspešno akcijo lahko zamislil tudi marsikateri kolektiv, ki razpolaga s precej višjimi sredstvi? NOVA REŠITEV ZA HE TRNOVO Sori drugo strugo Menda že spomladi začetek del, prihodnje leto pa zaključek Strokovnjaki so izračunali, da bi lahko precej laže rešili pomanjkanje električne energije, kot z gradnjo HE Trnovo. Selško Soro naj bi nekaj kilometrov nad Železniki zajezili z visokim jezom (nad 200 m) in speljali vodo pod zemljo v Baško dolino. Velik padec bi tako lahko izkoristili za graditev večje HE z instalirno močjo preko 250 MW. Ta gradnja bo precej cenejša kot gradnja hidrocentrale Trnovo, razen tega pa ne bo vplivala na turistični videz pokrajine. Posočje bo tako rešeno. Zato bodo menda že čez dober mesec načrt začeli uresničevati. V petek bo posebna komisija imela zadnji sestanek na kraju samem in bomo o tem poročali obširneje v prihodnji številki. Edina nevarnost je morebitno rušenje jezu v Selški dolini. Zi njim se bodo namreč nabrale ogromne količine vode. V tem primeru bi prebivalstvo doživelo usodo italijanskega mesteca Longaro-ne. Vendar je naše gradbeništvo doseglo zadnje čase tolikšen napredek, da ta nevarnost praktično odpade. Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes bo spremenljivo oblačno z delnimi razjasnitvami, čez dan krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature okoli 5 stopinj Celzija. V naslednjih dneh bo hladno in nestalno vreme. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, cesta JLA številka 6/V obvešča občane, da SPREJEMA STRANKE v ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure in v sredah od 13. do 16. ure. Telefonski številki podjetja sta: 21-469 in 21-875. Bleda (10.000) in Rozalija Zver z Brezij (8.000). V znesku še ni upoštevan prispevek, ki ga je dal avto park GG Bled. V večini kolektivov so se sedaj v akciji precej angažirali. »Kovino-obrt« iz Bohinjske Bistrice i« sklenil, da bo dal vsak delavec po 1000 din, poleg tega pa so akcije po vseh šolah v občini. Na terenu je organiziral široko akcijo občinski odbor RK. -pc Prehodni pokal »Glasa«, ki & bo jutri v Železnikih prejel najboljši športnik Gorenjske za leto 1965 Ludvik Zaje Mi IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8 Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21190. 21 475, 21 897. Naročnina (etna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih di narjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena po sameznih številk 0.40 n. d ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. al) 40 s. d, za nenaročnlke 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda Neplačanih oglasov ne objavljamo