Uto II. Poštnina - 'SSf- • pavialirana. Ljubljana, sobota 27. marca 1920, Štev. 70. Cen« po polili »i celo leta. B 5fl*— a psi lita . B 25’-a titFt lita. B 13’-la l ■nit* • I fSO 2flt]ibt]ifi8isnitaV5fi iRliffiR h ipm: BoMni illci it I Bredi, tilifu itn. ■ posamezna Številka 30 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 30 viti« Predstavništvo za Jugoslovanski Jadran! Demokratov In socialistov ni. ®c\žrad, 26. marca. Osemdeseti jo*!-' —(»■ uiaiv.a, — S^anek začasnega narodnega pred-”Ustva otvori predsednik Pavlovič ob Ko se je prečital zapisnik, ^jedni Polanec Pešič (Demokratska d« j. Cal' ^a v zapisniku ni zabeleženo, Ojjj- P^dsednik na prejšnji seji odredil .r' “a je po odmoru izvršil »proziv-kVor^da je konstatiral, da vlada nima sltyp5?a‘ Pr°si, da se to popravi. Tajnik pt^ ,me g. Manojlovič sprejeme ta poči« ** Nato se prečitata dve interpela-Pr\a k cev Kristana in dr. L ; bednem stanju uradnikov dji ’ se Prečdata dve mter* Prva 5)0SLancev Kristana in dr. Lončarja, žradu° °ednem stanju uradnikov v Bel-druga' ^slovljena na predsednika vlade, vsej H °- .dnem stanju nižjih uradnikov v Wade ^vi.< naslovljena na predsednika nega 'tJni.ri's*;ra notranjih stvari in finančni)^ Predsednik ugotavlja, da ni preU^n*k vprašanj več in da vsled tega > na dnevni red. Poslan Plodom na dnevni red stavlja aJl^ ®c Petrovič (radikalec) na predsed-dfanSK. Pečine vprašanje z ozirom na ja-iajj Problem, ki se približuje poslednji nje' a ,t° vprašanje je ogromno zanima-in odriii.Va^s °d Triglava do Vardarja tn ,a j^oanije do Baranje, in v parlamen- «, d, isto čuvstvo, kakor to dokazuje delti * ..pdlaka o priliki debate o vladni renci cCi*P na zadnji parlamentarni konfe-pjrL o^npičina je sklenila, da se izvoli Silvij ?ntami odsek, ld se bo bavil z re-^eL*dra,nskeŽa vprašanja, ter je bilo da vsaka skupina delegira po Tega odseka še danes ni Sori kova briga bi bila, da privede v ^jednico, da bi zastopale naše i tvrlj6 v jadranskem vprašanju. Vpraša »'rpasednika: Ali bo seja, ali ne? škrati in socialisti se ne p BRIGAJO ZA JADRAN! p^l^redsednik: Nekaterim klubom sem d* Pisma, druge pa sem prosil ustno, bodQm Prej izjavijo, katere zastopnike iedc,^0^ v ta parlamentarni odsek, pa i]tu . danes nisem prejel odgovora od vseh Sed|m; JVzkliki: Od katerih ne?) Pred-Nisem dobil še odgovora od demo-(Cer * eSa kluba in socialističnega kluba. 8e«ta 6- vsek članov, se odsek ni mogel rala Nar se tiče seje, na kateri bi mo-*ahu i manifestacija, ni dosedaj še nihče da se skliče. Poslanec Petrovič O? to Postopanje skupin in se ne za-da l *ale s tem, da te seje še ni bilo. Misli, HarJ) Predsednik čimprej privedel to željo ^*ega predstavništva do dejstva, ^ava ministra spalajkoviča. Ic^yj, ajo povzame besedo minister Spalaj-Har^j’ . Poda nastopno izjavo: Gospodje jo Poslanci I Z ozirom na takratno se-def: * °2irom na negotovost, kaj bo z bo-da D ■ sejami, smatram za svojo dolžnost, Uj priliki izrečem nekoliko besedi Kaj®®} vprašanju, ki nas toliko interesira. Pomi ? I Smatram to za svojo dolžnost radi aekh r'en'ia celokupnega našega naroda, po-L * ^ radi r''' v”- **- nuorfo nPIft. a° radi pomirjenja onega njegovega dela, .J^rrpljivo čaka na tak pomirljiv glas ^Narodna delavska konfe-t nTT RENCA. ^člln PP' ^arrz, 26. marca. (DunKU-Brez-Hej '1 V Londonu zborujoči upravni odsek 4 ar°dnega delavskega urada je sklenil, ?es^n® mednarodna delavska konfe-Prjk j e,l& 1921 v Ženevi, in sicer začetkom °dnjega leta> T n?rOMOč SREDNJI EVROPL deQj Kodanj, 26. marca. (DunKU) » Li- Ko,jJI. afi^ejn proti tej reformi, ne poročajo belgrajskim listom, pač pa denuncirajo z zavitimi poročili naše ljudstvo, hujskajo srbsko ljudstvo proti drugačni izmenjavi in kažejo po svojih trobilih na slovenski rod kot zločinca, ki je kriv, da je sploh krona na svetu. In finančni strokovnjak vseh strokovnjakov dr, Brezigar. Če je uiel dunajski kazni za svoja »mučeniška« dejanja« ne bo ušel obsodbi in zaničevanju slovanskega ljudstva. Ljudstvo, ta mat je Usti« ki je predlagal v svoji nevednosti, naj se krona markira in odtegne 20 odstotkov« češ da bo krona rastla, ker je bo manj* Odtegljaj so spravili zopet v promet, cene so poskočile. Vprašali bi finančnega strokovnjaka, kdaj misli zopet osrečiti narod s svojim znanjem. Brezigar, Brezigar, bolje bi bilo, da si ostal v doberdobski luži, kakor da si blagoslovil ujedinjene brate t svojo modrostjo. Brezigarja obtožujem, da je soudele-žen, ko so demokrati ukradli narodu milijardo, Tudi on je kriv, če se vsled razlike med krono in dinarjem obrača v pokrajinah preko Save nezadovoljnost proti onemu delu našega naroda, ki živi v Srbiji, Koliko truda bo stalo, preden bomo narodu dopovedali, da so samo tisti maloštevilni demokrati krivi te finančne kolobocije in so obenem valuto reševali in z valuto verižili, samo tisti maloštevilni demo-kratje, ki bodo ob volitvah dobili svoj* in svoje »žlahte« glasove. Še en neodrešenec je, ki mu bo nas narod pel »hvalo«, ker ga je denunciral srbskemu plemenu. Dr, Puc! Narod, n* pozabi tega imena! Žalil je slovenskega kmeta, žalil je večino naroda, denunciral in pljuval na slovenski rod. Zastrupljal čisto čustvo ljubezni poštenega srbskega ljudstva in žalil tvoj* versko prepričanje. Gospodje, le dajte tako naprej, 1* sejte mr in j o med plemena; slovenski rod bo obstal, če je obstal do sedaj, toda vas bo pobral vihar in takrat šele se bosta rprtfo objeti slovepski in srbski braL 1*1* Stran 2 »VcŽcm! list«, cine 27, marca 1920. §{ev. 70. takrat bosta zrušila meje, ki jih umetno nanovo gradi med njima zlobno, za Jude-žgve groše kupljeno demokratsko fiaso* pisje. Politične novice. -f Nov uspeh »Hrvatske ljudske stranke«. V Motičini si je ljudska 9tranka v hudem boju s komunisti priborila vse občinske mandate. -j- Ustave ne marajo. Vsled odsotnosti demokratskih in socialističnih članov je urtavni odbor narodnega predstavništva trajno nesklepčen in ne pride do dela. Sedaj so poslanci ostalih skupin zahtevali od predsednika, naj demokrate ukori in iza-vili, da bodo začeli drugače z razpravami sami brez demokratov. Demokrati pač ne niarajo ustave, ampak se jim hoče absolutizma. + Dr. Smodlaka. Na manifestacijski seji narodnega predstavništva za jadransko vprašanje je manjkal tudi dr. Smodlaka. Ta mož je član naše mirovne delegacije v Parizu, on je opetovano zahteval, da izreče parlament v tem vprašanju svojo besedo in on ti je v zadnjem času prisvojil vlogo razsodnika med parlamentarnimi strankami, da bi rešil parlament. Danes pa bojkotira jadransko vprašanje in parlament. Tako je tudi on pokazal, da je kljub vsemu ostal v prvi Vrsti — stramkar pristnega demokratskega kova. _{. Jadransko vprašanje v parlamentu. Seja narodnega predstavništva dne 26. marca je bila posvečena jadranskemu vpia-šanju. Govoril je namestnik ministra za zunanje stvari dr. Spalajkovič, ki je nagla-sil edinost vsega naroda v tej točki. Vsa zbornica je vihamo pritrjevala. Na tej ?e;i so demokrati še enkrat pred celim jvetc-u dokazali, da je vsa njihova ljubezen do domovine, vse njihovo jugoslovanstvo votla fraza brez vsebine, da jim je domovina nič, strankarstvo vse. Na manifestacisko parlamentarno sejo za Jadran in milijon naših zasužnjenih bratov je prišlo samo 5, reci pet demokratov. Takoj začetkom se e je eden teh junakov — posl. Petrovič —-vprašal predsednika, zakaj se ni sestavil poseben medstrankarski odbor, ki naj bi bil pripravil današnjo sejo. Tedaj je prišla na dan demokratska sramota. Predsednik Pavlovič ie odgovoril, da je bil pozval vse parlamentarne klube, naj sestavijo odbor za jadransko vpraanje. Temu pozivu so se odzvali vsi klubi, samo demokrati in socialisti nel Vsa zbornica je nad tem proti-domovinskim početjem viharno izražala svoje ogorčenje. A poslanec Gostinčar ,e po govoru dr. Spalajkoviča vstal in nagia-sil, da gre za osvoboditev enega milijona naših ljudi iz italijanskega robstva 'n da ves narod enodušno obsoja tiste, ki ;s strankarske zagrizenosti škodujejo jadranskemu vprašanju. To je zadelo in posUnec Pefič je v imenu demokratov takoj podal izjavo, da bedo demokrati v jadransksav vprašanm sodfcSovaii. Kako pa oni razumejo io delo, so uiko; na to dokaza*', ko fo govorili o tem predmetu še posl. Spin* Sič in dr. Demokrat c!r. Pertič je namreč Spmčiču, dr. šimrak« ?n tovarišem zaklical, da so komedijanti! To se pravi, demokratski poslanec je v parlamentu javile, cb navzočnosti italijanskega-- poslanika označil izjavo m protest narodne«;* prsd-stavnBtva v adrnn.-ktm vprašanju m komedijo, n-tsen ur; krtorenra ne gr«» ac bena veljaval K^j poreko nato resoeiši možje med demokrati, ki — kakor a. pr, dr. Ravnihar — nam očitajo premajhno ljubezen do nove domovine? Tu se jim vsiljuje prilika, da nabrusijo svoje pero in ga namočijo v grenko žalost nad svojimi političnimi somišljeniki, -ki ‘so njihovih opominov dosti bolj potrebni nege mi. -j- Radi obrekovanja obsojeno demokratsko gJasflo, Ko se je sestavila sedanja vlada, so tfemokratje vprizorili ne- § opisno gonjo proti njenemu članu dr. aiihagiču, češ da jč bi! organizator zloglasnih »šuckorov-i v Bosni in da je v Kragujevca obsodil na smrt nad 40 Srbov, Zvonec v tej gonji je nosila be’graj- j ska »Demokratija«, Napadeni dr, Salih-egič je odstopil, obenem pa nepobitno dokazal, da 6o bile gornje obdolžitve gola la*. Zadnjo besedo je sedaj govorilo bel-grajsko sodišče, ki je obsodilo urednika »Demokratije« radi žalitve in obrekovala na dva meseca zapora, Te »časti« žigosanega pkrekov&lča je v polni meri de* lezno tudi slovensko demokratsko ih socialistično časopisje, ki je neštetokrat ponavljalo obrekovanja »Demokratije«. -f-' Ententa v zadregi. Ko ententa določa narodom riove meje, jo vodijo pri tem interesi njenega, kapitalizma, Gospodarsko izkoriščanje gospodarsko ta politično šib* kejših narodov 'je namen trgovske kapitalistične družbe, ki se nazivlje vrhovni §vet. Tudi nas si je ta drtižba izbrala za svoj plenj Naše bogastvo naj žrtvujemo ententpemu kapitalizmu. Zato naj bi nad en milijon naših Primorcev 5lb v laško sužnost. Toda narodi se osvobojajo narodno in gospodarsko. Pri nas bi ae bflo nobenega, 'strahu, ko bi nas samici doma ne žulil politično’ or^dajtifašu'veieuapital raznih židovskih in nežidovskih velebank. Te lajšajo Lahu gospodarsko izkoriščanje našega ljudstva. In vender tudi to ne pojde trajno. Drugod se ljudstvo otresa za-padnega jarma. Celo Turki so pograbili za orožje in preganjajo ententne vojske iz Male Azije, kamor so došle le izkoriščat ondotno ljudstvo. Miru ne bo, ker ni še smisla za pravičnost. Tudi jadransko vpra* šanje se ne bo rešilo drugače kakor pravično, Prej ne bo miru po svetu. Ententni mogotci naj delajo, kar hočejo, dnevi njih nadvlade so šteti. + Pred odločitvijo v Nemčiji. Brzojav poroča, da je celokupna sedanja nemška vlada odstopila. Kdo in kakšna bo njena naslednica? Pogajanja in stremljenja so šla v dveh smereh: Sestavila naj bi se nova vlada temeljem sporazuma med sedanjo vlado in strokovnimi organizacijami. Ta vlada naj bi bila kratkotrajna, izvršila naj bi le nekaj demokratičnih preosnov, v glavnem pa razpisala in izvršila volitve, v katerih naj bi ljudstvo končnoveljavno povedalo svojo voljo. V tem zmislu so se pogajali desničarski socialisti z večinskimi strankami (centrumom in demokrati). Na drugi strani so se pa isti socialisti pog"’~li z neodvisnimi socialisti, in sicer v tem pravcu, da bi se ustanovila delavska vlada, v kateri bi bili zastopani oboji socialisti, potem krščanske strokovne organizacije in nepolitične Zveze uradnikov in nameščencev. Meščanstvo in kmetje b: bili izključeni, Ta vlada naj bi izvedla daieko-sežen socialnopoHtičen program ter zagotovila splošne in posebne proletarske pridobitve revolucije. Za to rešitev so velike delavske množice, ki vsled tega še ni«o šle na delo, kljub temu, da jih je v to pozvala tudi berlinska strokovna komisi a. ki jo vodijo neodvisni. Za to rešitev se izreka tudi dunajska »Arbeitcrzeitung«, ki sj sicer ne prikriva težav, ki bi iih imela taka vlada, a naglaša, da se morda nilfdar več ne povrne za nemški proletariat tako ugedra ura, da dobi v roke obla~t in v državi za vedno zasidra svojo moč. To uro pa more nemški proletariat izrabili ie, ako se korčno zopet zedini In od tega je odvisna usoda ne le nemškega, ampak mednarodnega socializma. — Odločitev mora pasti v najkrajšem času. D n e»n e novice. — »Večerni list« stane od 1. aprila 1920: za Ljubljano in po pošti za vse kraje Jugoslavije: 1 me*ec .... K 7,— 3 mesece ... «21.— 6 mesecev , . , « 42.— ceJo leto . . . . « £4.— Posamezne štev-lke stanejo ol tega dneva dalje 60 vinarjev, Upravništvo »Večernega lista«. — Promocija, V soboto, 20. t. m, je bi a na češkem vseučil'šču v Pragi promovirana za doktorja vsega zdravilstva Tržačanka, gospodična Nada S I a v i k o-v a, Čestitamo. — Velikanski požar. V noči med 2. in 23. marcem je v Dvorski vasi pri Vel. Laščah nastal velikanski požar Zgorelo je 12 posestnikom 23. poslopij. Uničeno je razen živine prav vse, ves živež in ob'eka. Prizadeti so porcinoma brez vsakih sredstev. Njih beda je tem večja, ker je tu že itak veliko , omamkanje živil. Požar je na-stai vsled neprevidnosti neke žene, ker ie zakurila peč že več let zapuščene hiše tžkoda se ceni okoli 1 miijona kron, Zavarovani so samo za 12.400 kron. — Čegav je Zagreb? Pod lem naslovom prinaša be.grajska »Politika« dopis iz Za-”reJ7a' v katerem dopisnik opozarja, kako je Zagreb danes gospodarsko že skoraj popolnoma v rokah tujcev, porebno Židov. Navaja imena trgovin in podjetij v najg!av« nejših zagrebških ulicah; tu na demo med množico tujih imen srbska in hrvatska imena le čisto na redko sejana in še to so le manjša rokodelska podjetja, dočim so vse večje tvrdke tujega izvora. Od desetih velikih kavam sta le dve v hrvatskih rokah, pri hotelih je za spoznanje boljše; Značilen je tudi imenik telefonskih naročnikov; pod črko S je n. pr. 15 hrvatskih in srbskih naročnikov in 45-tujcev, večinoma Židov. Potem se izidu ob zadnjih volitvah ne smemo čuditi. — Nov sanatorij za jetične bodo zgradili na Brestovcu pri Zagrebu, - Smrt velike dobrotnice srbskega naroda. V Bajini Bašti v Srbiji je te dni umrla velika ljubiteljica in dobrotnica srbskega naroda: Mis Evelina Haberfild, hči lorda Aberdina in vdova po angleškem častniku. Začetkom svetovne vojne je z več drugimi Škotskimi ženami odšla v Srbijo, kjer sp osnovale svojo bolnišnico,' Začasa strašnega umiranja za legarjem so te Sene junaško vztrajale na svojem mestu in delovale V Kragujcvcu, Kruševcu, Mladenpvcu in Valjevu. Pet izmed njih je postita" žrtev' ‘ svojega ClovekoijnLacjJa poklica. L, 1915. ob umiku srbske vojske so ostale pri srbskih ranjencih v Kraševcu ter se potem začetkom 1. 1916 vrnile nazaj v domovino. Še istega leta meseca julija je mis Haberfild odšla v Odeso kot načelnica avtomobilov za prevažanje ranjencev, Tam si je pridobila med četami srbskih dobrovoljskih divizij nezabnih zaslug. Ko so te čete prešle na solunsko fronto, se je mis Haberfild vrnila na Angleško, kjer je izvedla obsežno akcijo za pomoč Srbiji. Imela je po raznih krajih nad 100 predavanj. Tudi v Švici je organizirala pomoč za srbske ujetnike. Po osvoboditvi Srbije se je mis Haberfild takoj vrnila v Belgrad in odšla od tu v kraje, ki so trpeli pod Bolgari. V kratkem času je v Užici in Kosjeriču ustanovila domove za vojne sirote. Zadnji čas se je mudila v Bajini Bašti, da tudi tam osnuje dom za sirote. Še predno je delo popolnoma dovršila, je obolela in umrla. Pokopali so jo pol^g cerkve, kjer bodo njen grob in spomin častili še pozni srbski rodovi. — Mo v šolsM nr*jzrt5k na Hrv?>*<;tre»n Hrvatski ban ie izdal naredbo, g’asom katere se mora vsa^o leto na vreh šolah dne 33. maja praznovati soomm Zrinjskega m Frankopana rip vseh l:»*dsk?h* in srednjih šolah k^t ?o!ski ^raznik. — Sj^Is med o’*r>c5. Soc^aiMična mesta v. Ital ji so ponudila za dunajske otroke mnogo tieoč h»-o-»olačmh mest pri ital"an-skih družicah Dvnvčani so nonudSn hvaležno 1rt rogali v Ifal:io že ve? vlakov z otrori, 'e m razpolago le še 3009 rre-jfb ir^!. a feJai :e italran^ka vlada nn^nanla na Dima«, da ne more‘o snre-iemati•nad'»l:rih oArnk. k«»r da v Ifalift sam; Brst"«r»ivj»5g živil. To ‘o h:? r>a le len izrfo-vr-r. k’ nai b* i-ocr‘Sf,] zal^ai -e Tfnlita bra^i d"”a‘rkih otrok. Ta raz1 ie na sho'1’’ d*traVk!h sta rižev, ki seje vršil te dri na T'”naut. razkrila okraja svetn'ca Ppnl-inrdt; o rjfi 'p pr?Vlon'tov oriš,a zato, ko*" i« Mio v er^T) sa^em p^ro'kem transnr-r+n 7 Pn-na'^ nad dvan^^st 'i^il t^č^ib otrok! Tak’h otrok se seveda italijanske ■ru?’n( :r> TT,’r-^0 člnvP^^VOl — Zadružništvo v Srbiji se najilo dviga. Panes •» v de?°li 16 zvez s 3512 zadruga'"' in nribl'ž«o •100 000, člani; 20 zadrug s*c!i 5e i?ven zvez. Samo Zveza srbskih po1jede’skih zadrug šteje 682 kreditnih, 10S na^uonib, 15*5 stromih, 1 žitno, 2 čebelarski, 7 vinogradniški in 14 mlekarskih z?d-”g. — RazbomiVi, V novopazarskem ^krež u že več mesecev mori in pleni roparska drhal, kateri oblasti doslej kljub vsem naporom niso mog^ do živega. 18. t, m se je končno sam javil oblasti eden izmed roparjev — Lako Bulatovič. Le-ta 'e, da bi sebi c!n'šal kazen, ubil štiri svoje tovariše in se nato-izročil cblasti. — Valute na zagrebški borzi dne 26, marca: dolarji (100) 16.400 K; avstrijske krone f 100) 67 K; levi (100) 205 Kj carski rubl}i (100) 216 K; češkoslovaške krone (100) 195 K; angleški funti (1) 580 K; francoski franki f 1001 12,^00 K; marke (1001 243 K; leji (IGO) 265 K; lire (100) 8S0 K. Uubli&nske novic©. 1 Jutri popoldne ob št’rih priredi naraščaj Oria Ljubljana v Ljudskem domu Finžgar evo igro »Ptičji kralj« s telovadbo in deklamacijami. Vab:mo vre prijatelje mla-d‘ne! — Orel v Št. Vidu nad Ljubljano ponovi v nedeljo, dne 28. marca 1920 žalogro »Garcia Moreno«. Vabimo prijatel e orlovske rmsli k obilni udeležbi. Odbor. lj Mrak, drama v !reh dejanjih, spisal Peter Petrovič. To dramo bo ponovil Ljudski oder jutri — v nedeljo — ob 8. uri zvečer. Drama je brez dvoma najboljše Petrovičevo delo, krepko dramatično, ki opisuje tragiko v vojni oslepelega, domov se vr-nivšega moža. Glavno vlogo Ilija Vujina igra g. Milan Skrbinšek kot gost. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki gospe Modičeve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu ter jutri cel dan v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu, lj Mestni drobiž. Na opetovana vprašanja javlja mestni magistrat, da se drobiž mestne občine po 20 vinarjev dobiva še vedno pri mestni blagajnici ob običajnih uradnih urah. lj Aretirali so Ano Miklavec, ker je ukradla ^ večjo vsoto denarja, smo poroča- li včeraj. To notico moramo radi točnosti popraviti v toliko, da je bila Ana Miklavec najeta od g. Napreta kot postreinica in da ga je kot taka oškodovala. lj Veliko prepoznol Po naključju sem čital v »Jugoslaviji« od petka notico o stanovanjski bedi. v kateri se opozarja, da je pomanjkanju stanovanj krivo tudi to, da se mnogo stanovanj pretvarja v trgovske namene, To so gospodje pri omenjenem listu pač precej pozno zapazili, med tem ko se ie v »Večernem listu« že meseca decembra opozarjalo merodajne cblasti na ta veliki nedostatek, Tam je bilo točno citati, da gotovi trgovci pretvarjajo stanovanja v skla- diščne prostore in da bi se iz mnogb “ skladišč dalo napraviti še več ne^o ^ samo stanovanje. »Večerni list« ie torei ta nedostatek opozarjal že ob času. O j* bila na Slovenskem na krmilu dr- ^ Prepeluhova vlada. Zakaj se takrat ta svet ni upošteval, ko so vendar iffle-1 ^ ščitniki »Jugoslavije« vso moč v \oW duša takratne stanovanjske komis^e > , dr. Žerjav sam, saj je ravno on *um jJ;je onemu nesrečnemu nestvorju. ^Nai j*e ‘ »Jugoslavija« svojih lastnih zaščitniKO zobeh. lj Zaplemba tobaka. Detektivi dvorske policijske ekspoziture so zaP Mariji Klanjčič Iz Zaloga pri P°stol,n,g Mariji Novak iz Hrašče pri Postojni ^ Ani čehovanovi iz Llpsena pri Cin1 ovojev tobaka, , ^ lj Umrli so v Ljub’jani: Borivoj sin železn. kleparja, 10 mesecev. W la Skaza, hči šivilje, 5 mesecev, Tušar, tov. strojar, 57 let. — Mama še, hišnica, 66 let, — Josip Žiberna( lezn. čuvaja, 18 let. — jKarel Keber, ^ 64 let. — Fran Resnik, mestni let. — Karolina Brandsteter, ®°*cr,erfarlev na, 25 let, — Josip Potušek, jet, sin, 18 ur, — Mari:a Hacler, hirala®' — Romilda Furlani, mešetarjeva hči, ^ — Neža Dolinšek, delavka hiralka, ^ Izgubila se je v noči od 22. do 23’ ^ ca v bližini kavarne »Evropa« zlata ?* ^ nica. Pošten najditelj naj jo odda Pr° ^ gradi 500 K na policijskem ravnate!) ^ feaa novice- r Kje je daniis zlato? Za vojske ginilo zlato iz prometa in je prišlo v “ ^ ne banke. Od vsega zlata na svetu )® ^ nes 85 odstotkov naloženega v ban.ia ' ^ čim so imele banke pred vojsko le “ ^ stotkov tega zlata. Največ zlata je i* j#(j kom vojske v Združene države. Nji“ zaklad je tvoril pred vojsko 1S71 ® y nov dolarjev v zlatu ter 753 srebru, dočim go imele Združene “r po končani vojski v svoji valutni f®® -j. 3092 milijonov dolarjev v zlatu ter 55 ^ ionov dolarjev v srebru. Pridobivanj« ta, ki je tvorilo v letu 1915. svoj v*jUjc^i je znašalo 468 milijonov dolarjev, o® ti so pridobili v Združenih državah z 101 mili:onov dolarjev, v Alriki za ^ j- lijonov dolarjev, v Avstraliji pa za lijonov dolarjev. Leto 1919. je dalo 377 milijonov dolarjev zlata, »rtj r Slepi delavci. — Vojska j* Francoski skoraj 4000 slepcev, Za^. je, da se francoska obrt trudi, da ^ p/eskrbela stalno nameščenje, ki kor bolje vpliva na duha in ves org&n^jj slepih revežev, kakor pa nedela^®? ^ brezskrbno življenje, V tem oziru J* ^ segla dober uspeh elektrotehnična <* Thomson-Houston, ki je na temelj0 kusov in uspehov, doseženih že Pre 'gju sko z delom slepcev, ustanovila v s Je* zavodu v Neuiliv sur Mame poseb«0, ^ • i t i tt___l: c rt - ------ * • - j • »v.* **»> jr —t i?** lavnico za slepe delavce. Uspehi so > ^ lepi. Posebno primemo za slepe ^Cugf* je vsako ponavljajoče se delo, ki skoraj popolnoma avtomatične »‘j? J? V imenovanem zavodu dela danes 1 f pih delavcev ter v zavodu iste Mfi Parizu 4 oslepeli vojaki, ki si jo* zaslužijo isto mezdo kakor njih zc“® 1fi variši, ki so zaposleni z enakim dfl^j upravitelja rečenih delavnic slepih cev je postavila družba Thomson-Ho^j v svojega inženirja Bocqueta, ki j£ Prl-go« vojski ob obe očesi in eno roko. Oze ^ slepe delavce vodijo na delo in Zie]^' njih tovariši, a za neoženjeue slepe ^0]j4 ce je ustanovila »Societe de režduca »Le Phare de France« {14, rue V& $\ep ris) blizu tvomice lično vilo, kjer so delavci z vsem postreženi, , f^O' r Proti nepismenosti v Moskvi. skovski sovjetski izvršilni odbor le. gfl, nil, da prisili vse analfabete od lj;, leta, da se udeležujejo anafalbetskm , jev, V to svrho so jim skrajšali del®'. pit' za dve uri, ne da bi jim kaj odbili 0 ygj" če. Analfabetski tečaji se vrše p° nali, podjetjih in šolali. Narodno gledlši®- 0pera: .. M1' 27. marca, sobota: »Ksenija«* acck. Abon. D. T v A 28, marca, nedelja: »Netopir«- Drama: 27, marca, sobota: >Vrag<- 0bc:1 28. marca, nedelja, >Vrag<- lzV Iz gledališke pisarne. Gosp* oe kova je obolela in za nedoločen ^ ^ra'-nastopala. Za časa njene bolezni »Noro« gospa Pregarceva. — Odgovorni urednik! Jože Izdajatelj konzorcij *-Vef®rne^a Tiska »Jugoslovanska tiskai-n** %