Političen list za slovenski narod.
ycltt iirejeHaa	celo leto predplaean 15 irld., ta pol leta 8 fld., u uetrt leta
i rld.. za eu mesec 1 fld. 10 kr. V i>4idB(«tniet]i	Telji: Za oelo leto 12 fld., za pol leu 6 fld.. ta eecrt leta
t eU., ta en meteo 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 ri<i> kr. več na leto.
Posamezne št«vilke veljajo 7 kr. litartdttin« projemt •{»rsvni.Mvo (administracij«) in ekipedicija, Semeniške uliee it 4.
l^^scnanila (inaerati) le sprejemajo In veija tristoona petit-mta: 8 ):t., ee »e tiska enkr«: IS ki 6e se Hsia dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem usKanji se eena primerno zmanjša
Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitro je v Semeniškili olieah h. št. 2, I., 17.
IihBj« TMk dan, iiviemši nedelje in praznike, ob Vi6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v sredo 24. decembra 1890.
Letiiili
Vabilo na naročbo.
v kratkem nastopi „ Slovenec" svoj devetnajsti letnik. Tem povodom vabimo na mvo naročbo. Novejši dogodki v naši ožji in širji domovini kažejo živo potrebo odločnega in neodvisneffa konservativnega dnevnika za slovenski narod, da vedno in povsod, brez ozira na levo ali desno vzbuja in širi versko, narodno in avstr ijsko zavest ter neustrašeno odbija napade domačih in tujih nasprotnikov na katoliško cerkev in narod slovenski po geslu: „ Vse za Vero, dom, cesarja /"
Poleg tega pa bodemo obračali še večjo pozornost na narodno-f/ospodarske
in socijalno-politične razmere ter ob vsaki priliki zagovarjali koristi našega kmeta, trgovca, obrtnika in delavca, ki imajo od dne do dne težavnejši hoj za svoj obstanek.
Da bodemo vspešneje izvrševali svojo nalogo, ostanejo naj nam zvesti vsi dosedanji naročniki in sotrudniki ter nam blagovole pridobiti novih somišljenikov in podpornikov.
„S L O VENEC",
edini katol.-konserTativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
velji'i za Ljubljano pri upravništvu ali „Katol. Bukvam i" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl.
„ pol leta ....	6 ,
„ četrt leta ....	3 „
„ jeden mesec ...	1 ,
Za pošiljanje na dom se račuui	10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan	15	gl. — kr.
„ pol leta ....	8	„ — „
„ četrt leta . . .	4	„ — „
,. jedeu mesec ...	1	„ 40 .
Narofuje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-le, če se dopošljc naročnina.
„1)0 M O LJUB S
sam brez „SloTenca'' stoji do končal. 1890. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčičev.
ms- Naročnino na to prilogo prejema »Slovenčevo" opravništvo In pa „Katol. Bukvama".
Vredništvo in ojtravništvo „Slovenca" in „I)omoljuba".
I
Da ustrežemo častitemu občinstvu, otvorili smo upravo (administracijo) in odpravo (ekspedicijo) „SLO- ' VENCA" in „DOMOLJUBA" na javnem kraji, Stolni trg št. 6 (zraven „Katoližke Bukvarne").
Vsak dan, razun nedelj in praznikov, se bodo tu od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne spreje- ! mala naročila na „Slovenca" in! „Domoljuba", kakor tudi oznanila (inserati) za oba lista.
Izdajatelj ffSlovenca'"' in „I)omoljHba"
It O Ž i č.
Nebeško-lepo se glase božični zvonovi ua sveti večer ter oznanjajo krščanskemu svetu, da so nebesa poljubila zemljo — ob rojstvu Odrešenikovem. Kristijani obhajamo pomenljiv praznik. Raduje se ga mladina, a tudi možje, ki poznajo resnobo življenja, katerim pot izvabljajo vsakdanje skrbi, pozdravljajo Božič kot dobo miru, kamor ne sega šum opravil, kjer počiva vsaj mimogrede strankarski boj, kjer prevladuje hrepenenje po zaželjeuem miru. V naših dneh, ko toliko ljudij pogreša blaženega no-
tranjega miru, v dobi, ki se značilno od drugih odlikuje z nervozno vihravostjo, zaželjeni so vzlasti prazniki, v katerih naj človek živi samemu sebi in svojim idejalom. — Svet je torej Božič posameznikom. Pa tudi celim narodom in njega pohtičnim strankam ne izgine Božič brez spomina in brez vpliva. V tem času radi premišljujejo, gledajo v preteklost, ozirajo se v prihodnjost ter snujejo svoje načrte. Žal, da ne premišljujejo zlatih besedij tega praznika : Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
O današnjem svetu, vsaj kar se tiče našega javnega življenja, veljajo besede svetopisemske: Med svoje je prišel, a uiso ga vsprejeli. Odtod—smemo reči — vse britke poskušnje sedanjih dnij, odtod sama nerešena vprašanja, ki vznemirjajo svet. Med svoje je prišel — v šolo, a niso ga vsprejeli. Brezverska ali medverska šola vzgoja našo mladino v javnih učiliščih po širnem svetu. V ljudskih šolah že se otroci odtujujejo krščanstvu, kakor piše že pokojni Slomšek: Priporoča se našim šolam telovadba, vojaško igranje, skakati in se poskušati, kateri je hujši ali pa bolj močen. Radi bi, naj bi že šolci znali sejati ali orati, drevje saditi in cepiti itd. — Vso to in tako je dobro iu prav. Pa eno je bolj potrebno: po krščansko pravično živeti, in ta nauk se ne sme zanemarjati. — V srednji šoh se šopiri fraza o svobodni vedi, ki se predava brez ozira na krščanstvo in žal večkrat tudi v smislu krščanskim načelom nasprotnem; in vseučilišča, ki so se razvila mnogokrat iz redovnih šol iu zgradila večinoma kot katoliške Sole s katoliškim denarjem, zgrešila so v mnogem svoj namen, ker ondi pod krinko proste vednosti prevladujejo nauki materijalizma in racijonalizma, vsled katerih se človek nikdar ne vspn(5 iz zemeljskih nižav svojega umovanja ter mu je zato angeljski spev, glaseč se iz višav, nerazumljiv iu zato tuj, nepoznan glas! Pravi svetovni Božič napoči človeštvu le tedaj, kadar se izpolnijo besede Gospodove: Pustite male k meni!
LISTEK,
Kmetski listkar.
Najprvo Vam povem, g. vrednik, da je naslov mojim listkom ^Kmetski listkar", ue „Kmetski listek". Ta stvarni popravek pa navedem zato, ker je originalnosti ali izvornosti dandanes žo tako malo. Vsaj meni dovolite torej malo te lastnosti: zakaj takih nadpisov in podpisov ni dal še noben listkar svojim listkom v pritličji „Slovenčevega" doma, noben člankar svojim člankom v prvem nadstropji „Slo-venčeve" palače. Da pa današnje dni nedostaje izvornosti, kriv je tega po moji sodbi le darvinizem. Odkar nas hočejo imeti za sinove iu hčerke matere opice, je pač „moda" najjasnejši dokaz moje trditve. Osobito nežni spol praktikuje sivo teorijo Darvinovo v najdrobnejših podobah opičiue natore.
Jaz, g. vrednik, sem bolj liberalen kmet, vsaj se razumem ua pisma in še celo „dohtarjev", bodi-si že takih ali takih, ne ustrašim se kmalu. Seveda so mi neki ljubljanski dohtarji kot „zakotniku" s svojo ,legalizacijo" marsikak belič kar iz žepa potegnili, vendar jim zato še uisem toliko zameril, češ: sfoji k svojim! A da pohlevne „Dol. Novice" uporabljajo za svoje namene in duhovščini odrekajo domoljubje, iu sicer tisti duhovščini, ki stoji v prvih
vrstah za narodne svetinje, to je pa že „mrva preh'd", kakor bi rekel črnovrški dopisnik. Kaj pač vsega je zmožna časnikarska strast, kadar nima za svoja načela nobenih dokazov!
Izidorju Muzlovifa gotovo poznate! To Vam je mož iz slovenskega orijenta, odkoder vzhaja solnce naše boljše bodočnosti. Sicer je zdaj, ko se bliža konec leta, bolj defenzivne natore in tiiko se brani mej drugim tudi besede „brezverstvo" v slovenskem slovarji. On pravi, da je to le fraza pri nas. Vidite, g. vrednik, zdaj pa veste, s čim imate opraviti, kadar se postavite po robu slovenskim brezvercem! S frazami, s frazajisti torej bijete boj domači „brez upa zmage". Proti nesmisli ali neumnosti so se še paganski bogovi zastonj borili, kakor pravi pesnik. Osiveli Izidor tudi znii sv. pismo: „Ne sodite, da ne bote sojeni". Le poglejte, gospodje duhovniki I ZJaj ne smete več pridigati. Karkoli bote grajali, porečemo mi: Ne sodite .... Samo hvaliti nas morate odslej.
Toda božič se bliža. Mir se oznanja. Božični prazniki, prazniki miru, so kakor navlašč za časnikarje, ki zdaj kličejo: „Dajte in se vam bo dalo!" Samo tako se ne prikupujte svojim naročnikom, kakor se prikupuje odbor za dolenjske železnice, odnosrio njegov načelnik, ki slovenskim rodoljubom pošilja nemški izpoluene podpisne izjave.
Jako rad bi vam še katero bolj kmetsko povedal, toda ue vem, kako je to, da delajo celo na-me božični prazniki nekak miroljuben vtis.
Kako tudi ne? Saj veste, adveut je bil, čas obljube. Toliko se ne obljubi v katerem letnem času, kakor ravno zdaj, ko nam kmalu solnce kaže svoje novo lice, mati pa pečejo potice. Kovači bodo odslej nosili mrliško-ogledne uniforme, dijaki svoje čepice, da imajo pa uradniki svojo uradno obleko in ne samo uradnih glava, to je pač že zastarela stvar.
Ko bi mene najeli, gospod vrednik! da bi vam napisal program za bodoče leto, postavil bi jaz va-nj najprvo besedo „ a n t i se mi ti zein ". Bolj po domače bi dejal: Boj zoper judke. „Judki" so namreč ljudje, ki niso judje, a vendar judarijo. In kar jo še najhuje, so ti judki z večine slovenske krvi iu slovenska narodnost jim je šport za njih podjetja. Ne zamerite mi zato, g. vrednik! Saj je dejal celo sloveči Wiesiuger, da bi bil Salomon tudi autisemit, ko bi živel v naših ča.sih. Taki, ki vsa večja podjetja vzamejo v svojo režijo, drugim pa vržejo od tega par kostij, da jih glodajo, ki našim kmetom zemlje razprodajajo in razkosavajo; taki, ki malrt zneske posojajo, pa velike obresti terjajo, to so naši judki, ki našega kmeta uničujejo. Tem bi bilo treba ^ dejati torbo na usta, ali pa borzni davek na hrbet. Kapitalizem nas bode uničil, vsaj moralno gotovo,
Med bvoje je prišel — ? javno življenje, ozoanjujoč uauk: Dajte cesarju, kar je cesarjevega iu Bogu, kar je božjega. — Svetovni red naravni iu nadnaravni je neločljiv; kdor ga skuša ločiti, izpodkopuje človeštvu temelj in pogoje zdrfvega življenja. In »signatura temporis" dandanes je: Ločiti Boga iz javnega življenja, ločiti cerkev od države, duhovništvo od politike itd., kakor da bi Bog ne bil gospodar i — javnemu življenju. Odtod breznačelnost sedanje javnosti, odtod pa tudi iz tega izvirajoča negotovost v vseh javnih razmerah. — »Nazaj h krščanskim zakonom tudi v državnem življenju!", pravi Leon XIII. v svoji okrožnici o sedanjih dolžnostih kristijanov in — prestvaril se bo zeml|i obraz!
Med svoje je prišel — kut brat, oznaujujoč, da smo vsi otroci jednega Očeta, da smo bratje vsi narodi! — Dandanes svet ne priznava tega nauka. Zato tako razdjanje vsepovsod; v teh propadih se je porodil kruti militarizem, ki požira človeštva najboljše sile; ta preobrazuje zemljo v svetovno vo-jsSnico, kjer brezozirno vlada — pest močnejšega. Tu je zalega nevarnega socijalizma innihi-lizma, ki videč nfprodirne stene med bogatini in reveži, skušata osrečiti človeštvo — z uničenjem obstoječega reda. Nauk Kristusov o bratoljubju je človeštvu neznan in odtod tako strastni narodni boji, ki nosijo na sebi znak modernega paganstva.
Med svoje je prišel — kot večna modrost, kot vir vse vede in umetnosti; a ne sprejme ga sedanji učeni svet. Vednost je moč, vera in vednost sta si nasprotni; umetnost poznd samo umetelna, estetična načela, s tem je povedano vse, — znaka krščanskega splošno brez vspeha iščeš v današnji vednosti in umetnosti!
In vendar je in ostane Odrešenik vir vsaki vednosti in vzor vsaki lepoti! Človeštvo se je odpovedalo svojim idejalom, zato ue oznanja slave Bogu na višavi, a tudi ne vživa miru, ki je plačilo ljudem dobre, blage volje.
V tem splošnem negotovem vrvenju kaže se katoliška cerkev kot jedino zavetišče človeškemu rodu. Njeni nauki morajo torej postati |kvas, da se po njih obnovi in prerodi sedanjega roda javno življenje. V ta namen torej treba delovati vzlasti Katoličanom, krščanskim načelom pravice, resnice in Ijnbezni graditi, vtrjevati pot v javno življenje, to je prva in najglavnejša naloga krščanskih politikov. Na podlagi teh jedino pravilnih načel treba je reševati vsa zamotana javna vprašanja; na tem temelju treba preosnovati šolo ljudsko, srednjo in visoko, na tej podlagi treba razpravljati tudi politična in narodno gospodarska vprašanja. To je naloga konservativnih, to je naloga katoliških javno delujočih mož. Kadar bodo pri človeštvu v veljavo stopili večni zakoni božji, tedaj bodo zopet poljubila nebesa zemljo, tedaj bo tudi javnemu našemu življenju napočil Božič — dan duševne prerodbe in prenovitve — sveti dan.
JtožU*iii spomini.
Potihnil je šum in vrišč, in v življenje rodbine kakor velike javnosti se vlega božični mir. Car svetegi večera pozivlje posarpeipjke k domačemu ognjišču, in svetovno kolp dogodjajev, kako^ jjj ume> T^lo in občutilo spošti^fanje do glo|jokeg» pomena prazničnega tedna, ustavlja se za ^epotje v svojem sukanji. Delavec, trgovec, uradnik jg državnik, katerim te dni preveva srce nebeška poezija, žive Zii-se in rodbine svoje. Božični praz|^jk| vzbujaj^ tudi spomine na dogodjaje iz rodbfflsljega in narodnega življenja. Srečne obitelji v zadovoljnosti in blaginji žele in voščijo si, da bi učakale prihodnjega Božiča v jednakih okoliščinah, srečni narodi pa ponosno kažejo na moč, slavo in nove pridobitve ter zro v bodočnost samozavestno in z novimi na-dejami.
Božič slovenskega naroda, če ga primerjamo z miuolimi, nas ne navdaje z veselimi in lolažilnimi čuti glede na napredek in razvoj.
Čeravno pa letos na božičnem drevescu naroda našega ne vidimo onih pridobitev, za koje so se borili predniki naši, vendar naj nam bodi to v zadoščenje, da na potu svojega razvitja nismo zaostajali.
Domovina naša bila je baš tekom leta prizorišče burnih borb. V tisočletnem boju zoper glavnega nasprotnika poostrilo se je orožje, in v bodoče leto stopamo s trdnim prepričanjem, da bode še mnogo vode steklo po Savi, predno bode dubojevan ta boj za prava naša. Vsak pojav naših zahtev, vsaka izjava našega pravnega samozavestja in vsak glas slovenskega nezadovoljstva sličen je bil bodljaju v osje gnezdo ter izzivljal zoper nas nepregledne vrste neprijateljske doma in v tujini.
Isterski deželni zbor se je razšel, toda minolo zasedanje ne bode tako kmalu izginolo iz spomina resnemu slovenskemu rodoljubu.
Slovani so ondi še vedno pritiskani ob steno. Kdo se nehote ne spomni izjave bivšega ministra Giskre o primorskih Slovencih : »Ce nočejo postati Nemci, bodo naj rajši Lahi nego — Hrvati." In tega načela bivšega mini.stra Giskre, čegar oče je bil priprost hanaški kmet, — pisal se je »Jiskra", — drž^ se še vedno nekateri krogi.
Koroški deželni zbor je že davno završil svoje zborovanje, toda še zdaj nas vznemirjajo nemili čuti, ko smo prečitali govora obeh slovenskih poslancev o vpeljavi slovenskih ljudskih šol po slovenskih krajih. Bolestno jeČi slovenski Korotan pod ponemčevalno moro političnih neprijateljev. Kolikrat je že slovensko ljudstvo prosilo za slovenske šole, toda doslej še brez vspeha.
Skoraj jednaki odnošaji so tudi na slovenskem Stirskem, kjer nima dobra tretjina vseh slovenskih prebivalcev v novoizvoljenem deželnem odboru niti jednega zastopnika, Nemci pa šest odbornikov!
In da nam Slovencem tudi na Kranjskem ne lete pečena piščeta v usta, poučili so nas dogodjaji v poslednji d6bi na Kočevskem.
Slovenci, ki smo — kot zvesti podaniki — vselej in povsodi vedno branili s svojo srčno krvijo Avstrijo, pač nismo prirasli vladi k srcu. Krivda se
nam godi v mnogem oziru na Koroškem, Stirskem, v Primorji in celo oa Kranjskem. Ti slučaji na-vdajejo z žalostjo vsakega zavednega rodoljuba. Že enajst let služijo slovenski poslanci sedanjemu ministerstvu za prazne obljube!
Nf^aii naj na nas, karkoli Jioje, pogumno moramo tudi nadalje vztrajati; zlasti pa povo49m ljudskega štetja prihodnje diii. Ako padepo,' poraženi smo zopet za 10 let; koliko pevspehov, bed in nadlog bi prihrumelo na naš ljud in umučeno slovensko zemljo! Celo v slovenskem osrčji, v stolnem našem mestu, skušajo neprijatelji naši * raztezati mrežo agitacije, in ko bi jim vsak Slovenec takoj odločno in umevno ne odgovoril, rastel bi jim še bolj pogum. Kakor že minole dni na tem mestu, kličemo še enkrat: »Vsi na stražo!' Mi ne prosimo, mi pozivljemo vsacega, naj dela te dni, kakor rau veleva čast. Samo v naši odločnosti in možatosti je zmaga!
In baš radi tega, ker taki čuti okužujejo ozračje Božiča v Slovencih, tem neprijetneje odmeva disharmonija božičnih letošnjih spominov iz domačega tabora. Neprijatelji ne vidijo več pred seboj onega železnega, nepredornega in složnega slovenskega voja, ki je tolikrat uničil sovražne nakane. To je ona disharmonija v naših božičnih spominih, ker minolost nas uči kakor odprta knjiga pred nami, da so slovanski narodi skusili največje poraze radi svoje nesloge. Nečemo in ne zahtevamo, naj vlada med nami mrtvaška tišina in mir grobov, mi ne terjamo, kakor se nam v enomer predbaciva, naj se mišljenje med nami podreja samolastnemu povelju, ravno nasprotno smo vedno poudarjali, da smo v rodoljubnih zadevah vsi jednaki, nasproti skupnemu neprijatelju in njegovim napadom pa moramo jedini biti pod staro slovensko zastavo. In vendar, kako daleč imamo že do edinosti!
Ne zakrivamo slutnje, da se bližamo trenotju, ko bode tudi pri nas izbruhnil vihar, kakeršen razsaja na Češkem. Politično naše ozračje je soparno, kakor pred nevihto, ki se bode prej ali slej usula čez slovenske pokrajine. Priznamo naravnost, da bode ta nevihta mnogo škodila našega naroda vspehom, a tolažimo se, da se bode potem zrak sčistil, da bodemo z obraza v obraz spoznali prave io navidezne ljudske prijatelje in svoje nasprotnike, in da stvar naša ne bode pogažena, ker resnica ne more propasti.
S tega stališča želimo vsem somišljenikom vesele praznike v trdni nadi, da doživimo srečnejši in veselejši Božič, ker uarod naš je v jedru svojem še »dobre volje" in ni ga še popolnoma okužil brezverski liberalizem, ki nam pri vsaki vrzeli sili v dšžel._
Politični preg-ied.
v Ljubljani, 24. decembra. I^otran}« dežel«.
Velika Praga! Zadnje dni je potrdil cesar zakon, ki določuje spojitev Dunaja s predkraji v —
(Dalje V prilogi.)
ako bodemo še dolgo časa dlako cepili. Ne posne-majmo Cehov v stavbah gledišč, dekliških šol, električne luči itd., ker se siromak ne more kosati z milijonarjem, ampak utrdimo si najprvo steber našega obstanka, zboljšajmo kmetskemu stanu njegov položaj žalostne bodočnosti.
Za napredek smo, a za pameten napredek, ne za zaleteli! Kaj pomaga v zadnji gorski vasi električna luč, ako pa v kuhinji še soli ni dobiti.
Tudi jaz, gospod vrednik! sem napreden, vendar pameti pa ne maram izgubiti, ako Bog tako hoče! Pamet je bolji kakor žamet.
Zdaj pa popraskam z žeblji svojih okornih črev-Ijev po gladkem parketu vaših vredniških pddnic in se »cifrasto" podkrižam vaš	H.
Družba sv. Mohora.
(Konec.)
Po dekanijah razvrščeno je število udov v odstotkih sledeče: St. Ime dekanije 1890 1889 1 Radovljica.......
2	Loka
3	Idrija .
4	Kranj
5	Vipava
506	4-85
4 93	4 41
4 53	484
448	4-19
4-39	3 41
St.	Ime dekanije	1890 1889
6	Ljubljana........ 4 26 4 24
7	Kamnik......... 4 15 4 08
8	Vrhnika......... 405 3 55
9	Moravče......... 3 52 3 22
10	Smarije......... 3 38 3-18
11	Cirknica.........315 3-08
12	Ribnica......... 3 15 3 01
13	Rudolfovo........315 245
14	Šmartno......... 3 14 2 79
15	Trebnje.........272 2 84
16	Postojna.........257 246
17	Leskovec........1-99 174
18	Metlika.........199 2 12
19	Trnovo.........142 179
Zastran koledarja izjavil bi rad še skromno
željo, seveda, če se zdi vodstvu lahko izpeljiva brez posebnih troškov: naj bi bili namreč v koledarji nedelje in zapovedani prazniki rudeče tiskani zavoljo boljšega, hitrejšega pregleda in tudi zaradi ličnosti, kakor so večidel v vseh koledarjih; potem bi družbin koledar še bolje nadomeščeval navadno pratiko. Ker letos ni tako slaba letina, kakor lani, upamo, da bode z božjo pomočjo in po trudu poverjenikov število ndov doseglo 50.000. To je pač tako ogromno število, da se skoraj ni nadejati, da bi še višje raslo. Naša skrb mora tedaj biti, da ga Tsaj v tem stanji ohranimo še mnoga leta; tudi vodstvo bo imelo dovolj truda in skrbi, da s pri-
mernimi in vabljivimi knjigami k temu pripomore. Sedanji časi so veliko bolj kritiški kot nekdaj, in za ljudstvo ni vse dobro, kar se tiska. M^uim, da bode slavni odbor rad uvaževal dobre nasvete, naj pridejo od katerekoli strani. Kolikor več zanimanja in vabljivih nasvetov mu bode došlo, tem lažje bode vsikdar pravo ukrenil. Dokler imamo to družbo, Slovenci nismo izgubljeni, ne bodo nam več odtrgali tujci naših bratov. Zlasti na Koroškem je naša družba mogočna moralna zaslomba, katera priča vsemu svetu, da so tudi Korošci neločljiv del slovenskega naroda; zato je najbolj primerno, da je vodstvo družbe v Celovcu.
Ko sem letos par dni popotoval po Koroškem, bilo je kmalu po volitvah, prepričal sem se sam, kako tožno, neznosno stanje imajo bratje naši. Na Kranjskem ob času najsilnejšega pritiska nismo toliko trpeli, kot oni sedaj pod to »s p r a v n o vlado". Vidi se, kakor bi bili obsojeni v narodno smrt, izročeni na milost in nemilost Nemcem ; tako brutalno ž njimi ravnajo z orožjem zasramovanja, preganjanja, obrekovanja. Kdor se poteguje za svoje pravice, uničiti ga hočejo, da človek ne v6, ali bi se sočutja solzil, ali ...
Stal sem na Gospesvetskem 'polji pred vojvod-skim stolom, kjer so slovenski vojvode slovenski prisegali, in gledal okoli po širni, prekrasni dolini,
Priloga 395. štev. „Slovenca" dn^ 24., decembra 1890.
Veliki Dunaj. Ob tej priliki poudarjajo češki listi, da tudi Cehom treba delovati za — Veliko Prago, katera bi bila posebnega pomena za češki narod. Sedaj šteje Praga kakih 180.000 prebivalcev, sosednje občine Karlin 18, Smiliov 31, Vinogradi 38 in Žižkov 31 tisoč prebivalcev. Ako pridenerao še one kraje, ki so v neposredni zvezi s Prago in nje predmestji, imela bi Praga kakih 325.000 prebivalcev. — Ker se je vlada toliko zanimala za združitev Dunaja s predmestji in to delo kar najzdatnejše podpirala, upajo Cehi, da bo vlada podpirala tudi delo za Veliko Prago in zato viiemajo za to misel svoje rojake z geslom: Za Velikim Dunajem Velika Praga 1
Izdelovutelji biHcrnic v največji potrebi. Znani Amerikanec Mac Kinley je sicer propal pri zadnjih volitvah, a zakon, ki je znan pod njegovim imenom in ki je prizadel silen udarec evropski trgovini, je še vedno v veljavi iu vzlasti to britko čuti na tisoče dunajskih izdelovalcev bisernic. Število stradajočih se množi od dne do dne. 21. t. m. je šlo uekaj stotin teh ili lavrev v Hernals iu Ottakring, prosit pomoči za sveti dau. — Načelnika biserniške zadruge sta dne 23. t. m. dobila od deželnega zbora dovoljenih tri tisoč goldinarjev podpore. Tudi k ministru Taaffeju sta podala, da bi ludi državni zbor dovolil tem stradajočim kako izredno podporo.
lAberulcl — prijatelji ljudstvu ? Plener je nedavno govoril na nekem dunajskem ljudskem shodu ter vzlasti poudarjal, da je liberalna stranka podpirala vsikdar malega obrtnika. To je pač prazno delo, kakor umivati zamorca. — Kdo je pač obrtni noveli stavil največje ovire ? Ali ne liberalna stranka v državnem zboru? Zopet nemški liberalci. — In vendar so toliko drzni, da zatrjujejo svojo naklonjenost do malih obrtnikov, kadar se bližajo volitve za državni zbor. — Morebiti, da je Plener zviti lisjak, toda trdno upamo, da obrtniki ne bodo šli na njegove limanice pri volitvah.
Boiič v Avstriji. Dogodki preteklega leta, ki so 8B vršili v Avstriji, se pač slabo v)euiajo s pomenom bužičnih praznikov, z mirom, katerega oznanjajo ljudem dobre volje. Ni sicer strahu za Avstrijo, da bi ii grozila kaka kruta vojska z zunanjim sovražnikom, a toliko hujši boji razjedajo Avstrijo v njenem notranjem, v njenem osrčju. Geslo presvetlega vladarja: Mir hočtm imeti med svojimi narodi! žal, še ni vresničeno, iu če kedaj smo vzlasti v sedanjih razmerah še daleč do vres-ničenja tega blagega in za Avstrijo srečonosnega namena. — Zatirani avstrijski rodovi so se leli zavedati svojih pravic, kazati so pričeli, kako krivico morajo trpeti od strani Nemcev ali Madjarov, ki svujo premoč zlorabijo v zatiranje drugih udrodnostij. Nemci iu Madjari bi bili morali spoznati svojo krivdo, dovoliti bi bili morali vsaki ndrodnosti jednake pravice in tedaj bi se bil naselil toliko za-željeni mir med avstrijskimi narodi v smislu cesarjevem v blagor Avstriii. Toda uprav ti poskusi nenemških narodov, da dosežejo svoje pravice, raz-besneli so Nemce in Madjare, ki se sedaj slepi iu gluhi za pravice slabejšega zbirajo pod za.stavo uer-manizma in madjarizma v boj proti Slovanom. Stališča torej, katerega zastopajo Nemci iu Madjari glede na narodnost, ne smemo po jednakem merilu meriti, z onim, ki ga zastopamo slovanski ndrodnjaki. Ntmci in Madjari namreč imaio vse pogoje za svoje ndrodno-kulturne namene, Slovanom v Av,striji po večini vsega primanjkuje. To je bistven razloček gledč ndrodnega vprašanja med Nemci in Siovani. — Upanja ni veliko, da bi Nemci spoznali svujo krivdo, zakaj Nemce \zgojevati, nemški duh, nemško
slovstvo, nemško prepričanje goj ti, to je namen jasno izjavljen nemškim šolam; da iz takih šol ne prihaia iiemšui rod prijazen drugim ndrodnustim, ob sebi je umevnu. Treba torei, da Avstri|a stopi na svoje zgodovinsko katoliško stališče, tedai bo na podlagi krsčansk.h načel zadovoljila svoje ndrode, tedaj bo Avstrija obhajala vfselejš' Hožič nego je letošnji.
Srbija. Pretekli teden
so praznovali v Belem Gradu piaznu glavnega zaščitnika vladarske hiše Obreiiovičef. Skupščinarji so čestitali po svojem predstdiiiku srbskemu kralju Alek-^andru. Isto ča<t so mn skazali tndi ret»entje in drutri dostojanstveniki. Bističa pa je na ta dau ol-iisk.il Kral) sam.
Bolf/<!rijii. Bolgarsko sobranje .se je tmi^alo v svo|ej za^iiiji seji z vprašanjem o vojaški pokoj-i nini. Nfkateri pislanei so zahtevali, nai se plačuie vojaška pokojnina iz državnih dohodkov, drugi pa so hoteli, da se pridrže 4«/o častniških dohodkov. Ta zadeva ni bi'a	m -i« i.i« tiai lj 'vala pri
prihodnjem zasedanji due 28. decembra.
Rusija. Glasilo ruske vlade, „Nord", vidi v vmešavanji Angležev v rusko židovsko vprašanje nesramno predrznost ter pravi, da shod Židom „pri-jaznih" Angležev v Londonu nima večjega pomena, kakor bi ga imel shod peterburških Rusov, kateri bi se hoteli potezati za pravice zatiranih Ircev.
Italija. V i(al:janslji zbornici je bil zabučal zadnje d
ni hud vihar zaradi prejšnjega ministra Dode, ki je bil odpuščen po irredentovskem obedu v Vidmu. Crispiju se je očitala bojazljivost m hlap-čevauje
hudomušnosti vnanjib dižav. Mali Piemont je pokazal več srčnosti proti Avstriji, kakor Crispi. (Strašen šum.) Na to je zahteval Crispi, da se odobrava njegova vnanja politika, za l<atero 8e je oglasila večina (243 proti 72 glasovom). — Kakor je videti, vzdigUje irredentovska hidra še zmirom ponosno svojo glavo.
Francija. N,i sLodu v Epinalu postjvljen je bil z veliko večino Perry za kandidata. Ferry je opomnil pri tej prMiki da želi Franciia trajno ministerstvo, red in mir. Kar se tiče vnanje politike, mora Francija skrbeti za razvoj svojih naselbin, ue da bi pri tem trpela njena veljava v Evropi ter tu zmanjšala svojo moč. Na to je pobiial ločitev cerkve od države in popravo ustave. Duhovništva noče vznemirjati z nasprotovanjem pri bogočastnem proračunu. Konstatoval je nadalje, da ugaja škofom francoska vojaška postava.
Anglija. Preteklo soboto je govoril Parnell v Kilkennj-ji ter reke) mej drugim: Ce propade pri volitvah, ne bo obupal, marveč nadaljeval boj za neodvisno irsko stranifo, dokler no bodo vsi irski volilni okraji odločili vpra.4anja, kdo uaj bo voditelj, ali on ali Mac Cartby. Naposled je pripomnil, da more Irsko zadovoljiti le v resnici neodvisen po-stavodajen zbor. — Kakor je videti, je Parnellu malo do irskih interesov, zakaj uvidel bi vendar lahko, da s svojim rogoviljenjem Ircem le škoduje.
Brazilija. V zloglasni brazilijski republiki je zopet nekaj začelo kipeti m stališče predsednika republike je videti omajano, odkar je armada začela javno napadati začasno njeno vlado. V Riu so izdali častniki manifest, v katerem ugovarjajo nroti brezpravnostim brazilijskega duhovništva. Vlada, ki hoče biti vsem jednako pravična, a krati pri tem škofom in mašnikom volilno pravico, obsoja samo sebe. Na isti načiu pa bode arm.^ida. katera je osnovala republiko, skrbela za to, da se tudi drusfim državljanom ne kratijo pravice. — Da brazilijska
vlada tako proti duhovništvu postopa, ni pač nič I nepričakovanega, saj je frsmasonskej^a duha kar prevzeta. Tu se ne gadi samo v Braziliji, marveč povsod, kj^r vihdajo framasonski rogovileži.
izvirni dupisi.
Iz Cerkljan na Gorenjskem. (Draga voda.) Gostilničarja Martin Skodlar iz Dvorjan in njegov tovariš Valentin Selan iz Trate, župnije Velesovske, sta se podala kupovat novega vina, V Varaždinu sta si zbrala dobro kapljico pri premožnem posestniku; pogodila sta se za sto vedrov ter mu dala precej v ta namen 100 gld. kupnine. Na to je M. Skodlar zapečatil vino, ker so ga še le drugi dan točili. Prodajalec vina je bil nejevoljen, ko je videl, da mu kupovalca tako malo zaupata ter da vpričo njega vinsko posodo zapečatita. Drugi dan res prično točiti vino. Gospodar se vstopi na voz ter izliva v posodo vino, katerega mu donašajo iz kleti. Bilo ga je natočenega kakih 70 vedrov, ko pravi gospodar kupcema, nuj gre.sta v klet ter se nekoliko pokrepčata z najboljšim vinom. Vendar kupovalca nista bila več mladiča pri kupovanju, zato sta sicer šla v klet, vendar nista izpustila izpred očij, kaj da se godi z vinom zunaj na vozu. Kmalu zapazi M. Skodlar hlapca, ki je gospodarju podal škaf vode; ta jo hitro vlije v sod, a v tem se oglasi Skodlar, podstavi kupico pod škaf ter vidi v kupici čisto vodo. Prodajalec se zelo prestraši, a bilo je prepozno. Kupovalca mu seveda nevoljno rečeta, da sta kupila vino in da imata vodo boljšo doma zastonj, torej jim je ni treba iskati tako daleč in še drago plačevati. Izjavita se, da od njega nečeta vina kupiti ter zahtevata od njega dvojno kupnino, torej namesto 100 na račun danih goldinarjev 200. — Ker prodajalec tega neče storiti, gresta kupovalca k advokatu iskat svoje pravice. Po mnogem pregovarjanju pojasni slednjič advokat prodajalcu vina, ki je hotel vse utajiti s prisego, katere bi mu seveda sodišče ne bilo dovolilo, da je v veliki nevarnosti, da naj se torej pogodi. Kupovalca zahtevata dvojno kupnino, 10 gld. za zamudo časa in da mora biti posoda v 24 urah prazna in njima nepokvarjena izročena. Prodajalec vina je res izplačal 220 gld. ter v pravem času posodo spraznil in izročil. Staknil je, kar je iskal ter se prepričal, da ni dobro vode prodajati, zakaj lahko se nameri, kakor se je njemu zgodilo, da je zanj voda dražja, kakor vino. — Vsem pa, ki kupujejo in prodajajo, ta dogodek glasno kliče: Poštenost velja!
Iz ljutomersko okolice, 22. decembra, (f Fr. Geč.) Ni še minulo dve |Mti, kar sem poročal o smrti čast. g. Jožefa Msvčiča, župnika pri sv. Tomažu blizu Velike Nedelje, in že moram naznaniti smrt njihovega mladega in krepkega naslednika čast. g. Franca Geč a. Zdrav, močan in vedno vesel, kakor navlašč stvarjen za svojo težavno faro, je bil gosp. Geč, kar ga due 11. t. m. plučno uuetje položi na smrtno postelj. Dlč 17. je bil previden s
nekdaj naš dom, a zdaj ...„naši so grobovi!" Bolesten pogled! — vse je ponemčeno. „Fuimus Troes!" Vojvodskemu stolu, temu znamenitemu spomeniku še strt-he ne privoščijo, dež in ploha lije nanj in ga kruši. Železna ograja ga sicer obdaja in na nji nemški napis: »Kiirntens Herzogsstuhl." Seveda, to je spomenik naše slave; ko bi tako ue bilo, Nemci bi ga drugače v časti imeli.
V Celovcu najdeš povsod slovenska imena, nemški popačena, slovenskega napisa nikjer, samo na edini hiši družbe sv. Mohora; — „naši so grobovi!" Najžalostnejše je, da se naše ljudstvo sramuje slovenski govoriti; kdor le kolikaj znd, lomi jo nemški. Ni čudno, saj kdor le govori slovenski, slišati mora zabavljanje. Po vseh gostilnah ležijo nemški lističi: „Bauern-Zeitung", „Freie Stimmen", ki ne prinašajo druzega, kakor le psovke čez Slovence in zlasti čez duhovnike. Na Koroškem so duhovuiki skoraj edini voditelji ljudstva slovenskega, zato morajo tudi pretrpeti vso zlobo Nemcev in renegatov. Čast in slava jim! Občeval sem z mnogimi osebno in prepričal se, da so skoraj brez izjeme narodni in požrtvovalni brez meje. Vzemite jim duhovnike slovenske in v 50 letih je nemška Vaa Koroška. Ali ui junaško, mirno trpeti take psovke in infamuo obrekovanje, kakor ga razširjajo ti nemški lističi?
V „Bauern - Zeitung" sem čital, da Einspieler Gregor nosi na čelu vžgano Kajnovo znamenje. Zopet v drugem listu najdem neko povest: „Mort und Tiiusch" (Jtfartin in Matevž), pisano tako ostudno z namenom, hujskati zoper duhovnike, da nisem .^e tacega bral; in v.se se pusti, saj so le duhovniki, in to še slovenski.
Kaj pa počnejo nemški konservativci? boste vprašali. O njih delovanji se ue čuti skoro ničesar, brez vse eneržije so. V Celovcu sicer izhaja nemški konservativni list „Kiirntner Volksbiatt"; toda mora zelo slabo biti razširjen, ker ga nisem videl nikjer, kakor v tiskarni in v jedni kavarni; liberalnih listov pa je vse polno. Pri zadnjih volitvah se nemška konservativna stranka ni upala na volišče in se je izgovarjala na nesrečni umor Podkloštrom. V prejšnjem deželnem zboru so sicer šteli dva nemška konservativna poslanca, toda bila sta čista liberalca, ki sta v vsem hodila za liberalno stranko. Za take poslance pač ui vredno podajati se v boj. Tem večja čast slovenskim Korošcem, ki se uiso ustrašili volilnega boja, čeprav so morali toliko po nedolžnem preslišali. Namesto da bi se nemški konservativci tesno sklenili s slovenskimi, hočejo se še popolnoma od njih ločiti in ustanoviti lastno tiskarno. Sploh je versko življenje med koroškimi Nemci silno mlačno; v tem se Slovenci ločijo od Nemcev kot
] dan pa noč. Bil sem v celovški mestni farni cerkvi ^ zjutraj ob času, ko so u. pr. v Ljubljani cerkve še I skoro polne, tam so pa cerkev pometali.
Kaj pa vendar moremo storiti za svoje brate j na Koroškem, da nam jih nemški Moloh ne po-' goltne? Prva močna podpora jim je družba sv. Mohora, posebno da je njeno vodstvo v Celovcu. Njena tiskarna med vsemi slovenskimi največja, daje zaslužka mnogim Slovencem in je vpliven faktor v družbenem življenju; žal, da je sedanja družbina hiša pretesna za ogromno delo tiskarne. Vodstvo je zaradi tega kupilo že drug lep prostor, da postavi novo večjo hišo, katera bode zadostovala ne le druž-binemu numenu, ampak bo tudi kras mestu in središče koroških Slovencev. Želeti bi bilo, da bi vsi rodoljubi podpirali to važno podjetje, zlasti s tem, da bi se jih prav mnogo vpisalo za dosmrtne ude Mohorske.
Drugi vpliven faktor za prebujenje naših bratov je „Mir", ki je sicer zelo razširjen, vendar še premalo. Da se je sedaj polit čnu gibanje med njimi bolj razvilo, je prva zasluga ,Mira". Rajnki Andrej Einspieler je pred smrtjo živo obžaloval, da m prej začel ga izdajati.
Silno koristno bi bilo, ko bi premožnejši rodoljubi naročili po več iztisov, katere naj bi izdajatelj dajal takim, ki .sicer radi Čitajo, pa se vendar težko
sv. zakrameuti in že 19. zarana je izdihnil svojo blago dašo, komaj 45 let star.
Kratek čas svojega župnikovutija je dobro porabil, ker je s pomočjo udauih mu faranov prenovil župnišče in cerkev. Farani so ga resalčno ljubili, zato so vse radi storili, k»r jim je rekel, in nepričakovana smrt njegova jih je tako pretresla, da so pri pogrebu niso dali utolažiti. Pokopali so ga ravno na god sv. Tomaža popoldne.
To je bil za tomaževske župljane žalosten pa-troeinij. C. g. dekan Schwinger iu 18 drugih duhovnikov se je sprevoda vdeležilo. Ljudstva p» brez števila tudi iz sosedaih far, ker je pokojni gospod župnik v Celi okolici bil dobro poznat D^ma je namreč bil v Možgancih pri sv Marjeti pod Ptujem, služboval pa je večinoma v teh krajih: pri svetem Miklavžu, pri sv. Jurju na Ščavnici, pri sv. Marku pod Ptujem, pri sv. Rupertu v Slov, Goricah, v Ormožu, v Cirkovcah in od 10. junija 1888 kot župnik pri sv. Tomažu. Kot izvrsten pevec je vedel vsako društvo v dobro voljo spraviti, zato so ga povsod radi videli, doma pa mu je tudi vsako delo šlo urno od rok, ker je delal z veseljem, in so mu tudi drugi radi pomagali, videč, kako vrlo iu nesebično on dela. Rizumi se, da pokojnik pri takih razmerah ni mogel posvetnega imetja zapustiti, pa menda tudi dolgov ni zapustil, pač pa blag spomiu pri svojih faranih in sosedih.
Dnevne novice.
(Gospod deželni glavar kranjski, dr. J. Poklukar,) je še toliko bolan, da se ne more vdeleže-vati sžj deželnega odbora. Želimo najiskreneje, da z božjo pomočjo kmalu zopet popolnoma okreva.
(Deželni odbor kranjski) je imenoval za cestni odbor logaški gg. A. Po g a č n i k a in J. Mi lave a v Cerknici; za senožeški okrai gg. H. Kavčiča in Premrova; za radovljiški ouraj sta imenovana ge. Friderik Ho man v Radovljici iu Janez Jane iz Begunj; za Kranjsko Goro gg. M. Razinger Podkorenom in Anton Šoklič, župan v Koroški Beli.
(Majerjevo njivo), katera leži poleg stavbišča za novo deželno bolnišnico, kupile so usmiljene sestre, katere so odstopile polovico njive deželi, da tako povekša stavbeni prostor za bolnišnico.
(Občinskega sv^ta ljubljanskega) poslednja seja pred novim letom bode prihodnji ponedeljek i eventuelno tudi v torek. Dnevni red priobčimo v prihodnji številki.
(Primarij gospod dr. J. Dornig) je bil več dni v Gradci, da je v tamošnji bolnici opazoval zdravljenje s Kochovim cepivom. Ker bode zdaj tudi on dobil nekaj cepiva, bodo se ž njim delale poskušnje tudi v tukajšnji bolnici.
(Gosp. dr. Jernej Zupanec,) c. kr. notar v Ljubljani in predsednik notarske zbornice kranjske, pristopil je „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce" na Dunaji kot ustanovnik s 100 gld. Pred par dnevi je blaga gospa M. Murnikova to veselo pest prijavila odboru imenosanega društva iu že dan kasneje je poslan bil stotak na Dunaj. Slava! — Veleč. mons. Josip Marn, častni ka-
naročijo. Vsako leto par sto iztisov »Mira" več in sploh slovenskih knjig med Korošce pošljite, in vse drugo življenje se bode začelo.
Veliko bi tudi pomagale narodne veselice s petjem. Naši ljudje se skoro sramujejo biti Slovenci, ker jim Nemci vedno očitajo, da ničesar nimajo in ničesar ne znajo. Ko bi se večkrat prirejale veličastne narodne slovesnosti, bili bi ponosni na svoj rod in krasno slovensko pesem. Naj bi Korošci tudi sami osnovali slovensko pevsko društvo, še bolje več društev, katera bi prirejala večkrat lepe pevske slavnosti. Poje Korošec neizrekljivo rad ; dajte mu domačih pesem!
Krvavo bi potrebovali tudi narodnih odvetnikov in zdravnikov, in menim, da bi imeli dovolj opravila, in poleg bi veliko koristili v društvenem življenji. Še bolje bi bilo, ko bi se nekaj koroških dijakov izšolalo v Ljubljani, revnejši s pomočjo rodoljubov, ki bi se navzeli narodnega duha in bi potem laglje delovali med svojimi rojaki, ker zdaj Nemci upijejo, da so sami Kranjci prinesli razpor na Koroško.
Delujmo, žrtvujmo za naše brate vsi brez razločka! Težko je grobove oživiti, — ali pojde, če Bog in sreča junaška.
Puščavnik pod B.
nonik in profesor na gimnaziji ljubljanski, podaril je istemu društvu 5 gld.; g. Fr. Tomšič, inžener ua Dunaji pa zooet 5 gld. (prej 10 gld. Utos torej if 21 sid ). Iskrena hvala 1
(Lepo božično darilo) poslal je sroso. Fr.in Dolenec rodoljuben trgovec v Mariboru, ,,Pod-poriiemu društvu za velikošolce na Diniaji*. Mej mariborskimi Slovenci je ta izvenreden prijatelj revnim slovenskim dijakom ua Dunaji nabral 50, reei petdeset guldinariev! Darovali so: Slavna posojilnica v Mariboru 20 gld.; g. Pavel Simon, tajnik po-iojiinice, 1 eld'.; f:. Janez V. Supaii, posestnik, 1 gl.; g. Sil>ester Fontana, trgovec, 1 gl.; g. dr. Ferd. Domiiikuš, odvetnik, 2 gld.; g. Viuc. Janšek, trgovec, 1 gld.; g. Fran Kočevar, veletržec, 2 gld.; g. M. Berdajs, trgovec, 1 gld.; g. Bernard Jentl, prokurist, 2 gld.; g. Makso Mor;^ trgovec, 2 gld.; g. dr. Radaj, dež. poslanec in c. kr. notar, 2 gid.; g. dr. J. Orosel, odvetnik, 1 gld.; gosp. Glaser, jurist v Celji, 1 gld.; g. J, Robič, c. kr. profesor in deželni poslanec, 1 gld.; veleč. g. J. Klobovs, c. iu kr. vojaški duhovnik, 1 gld.; gosp. Schreiuer, ra\natfelj c. kr. pripravnice, 2 gld.; g. Kropivnik, profesor c. kr. pripravnice, 1 gld.; g. Rakovec, uradnik južne železnice, 1 gld.; g. doktor Bezjak, c. kr. profesor, 1 gld.; g. V. Kouig, lekar-ničar, 2 glJ.; g. dr. Terč, zdravnik, 2 gld., iu g. Frau Dolenec, trgovec, 2 gid. Iskrena budi hvala vsem tt m blagim rodoljubom!
(Krajcarska družba) za „Ndrodni dom" nam poroča, da se udrodiii papir zadnje dni prav izvrstno rszpečavii. Ntirodiijake vnovič opozorimo na anonco v današnji številki.
(Nemška šola v Domžalah.) Lastnika tovarne za slamnike, Tirolca Ladstiitter in Obervvalder, bodeta v Domžalah ustanovila nemško šolo za otroke tamošnjih nemških rodbin, kakor smo pred tedni že sporočili. Koliko pa je teh nemških otrok, nam ni znano. Da jih je prav malo, lahko sodimo po tem, ker so delavci večinoma domačini in ker so vsi otroci hodili v tamošnjo dvorazredno šolo, katero je občina še le pred nekaterimi leti zgradila z velikimi troški. Najbrž bodo tovarnarji skušali, kakor drugod, dobiti v to šolo slovenske otroke in tako delati zdražbo tudi v tem doslej mirnem kraji. Tu pa imamo nov dokaz, kako slabo je za Slovence, da se sami ne lotijo takih podjetij, pri katerih si tujci opomorejo z delom slovenskih delavcev, ko pa so se utrdili, skušajo vzeti še narodnost tistim, s katerih žulji se rede. Na to naj bi naši merodajni krogi obračali večjo pozornost, sicer postanemo tujci na narodni zemlji, hlapci v domači hiši.
(Ljudsko štetje.) Iz kočevskega okraja nam piše prijatelj: Gospod deželni predsednik je, odgovarjajoč na znano interpelacijo zaradi nemških pridig v Dragi, zagotovil dež>jlni zbor, da bode skrbel za to, da se bo vršilo ljudsko štetje v Dragi in okolici po popolnoma zanesljivih in nepristranskih komisarjih Ker pa se je po teh krajih že pričela agitacija v prid nemštva, upamo, da zagotovilo visokoroduega gosp. deželnega predsednika ue bode brezvspešno, ker ua nepristranost dotičnih organom v Kočevji po dosedanjih sku.5Djah ne moremo priseči. Sicer bo-deaio pa tudi mi stali „Habt Aeht!" — C. kr. šolski 8\et dunajski je potrdil predlog magistralnega šta-tistiškega (ddelku, naj se po mešč.kLskih šclab in višiih razrt^dih mestnih šol pouč^ učenci, kako naj izpolnijo štetvene pole. In pri u\8?
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala značajna slika v (reh dejanjih „Gospod Grobski." Češki spisal L. Stroupežnickj, preložil Fr. Gostrin. Pri predstavi svira vojaška godba.
(Iz Fnžin) na Gorenjskem: Minoli ned-Ijo je prišel k nam g. G. Pire, da b. predav.il. Naznanil je to gg. župniku in županu. V cerkvi je bilo dvakrat oznanjeno in priporočeno. In kuliko j.h je prišlo k predavanju? Dve stari ženici! Nebrižnost tukajšnjih ljudi je že sploh znana, a še večja je njihova oš:ibn"St, češ kaj me bode ^Kranjec" učil! Tu velja v pi.lni meri pregovor: „Dunmheit und Stolz wachseu auf eiuem Holz."
(V Lichteatnrnovi dekliški sirotišnici) (bodete božični slovesnosti dnž 28. grudna in novega leta dan ob 5. uri zvečer. Povabljeni so vsi dobrotniki in prijatelji zavoda. V tem zavodu je trorazredna šola 8 sedmerimi oddelki; vseh deklic v hiši je 106. Solo obiskuje 178 deklic 88 notranjih in 90 vnanjih. Odgojujejo jih sestre-usmiljenke, ki so izprašane učiteljice. Tudi v tem zavodu stori se mnogo za vgojo ženske mladine, zato naj mu Bog nakloni mnogo dobrotnikov.
(V tukajšnji stolnici) se bode pelo: Sv. večer o polnoči: Maša št. 6 od II o r sika, graduale dr. J. Benze, po recitovanem ofertoriju „Adeste fide-les". — Sveti dan ob 10. uri dopoldne: Slavnostna maša Foersterje va, graduale zložil S kuhe r8ky, ofertorij zložil J. Hayden. — 36. decembra ob 10. uri: Maša D-dur, zložil K. Greith, graduale in ofertorij zložil A. Foerster.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Cerkljah na Gorenjskem vabi k občnemu zboru, ki bode na dan sv. Štefana popoldne ob 3. uri v prostorih gostilne poleg cerkve. Na dnevnem redu je volitev odbora in vplačevanje doneskov za I. 1890. Zvečer bode „na pošti" tombola za društvene namene.
(Narodna čitalnica v Šent-Vidu) nad Ljubljano priredi v nedeljo, duš 28. decembra 1890 veselico. Vspored: 1. ^Mladini", poje moški zbor. 2. „Ti veselo poj", mešani zbor. 3. ^Domovini", deklamacija. 4. „Danici", zbor s samospevom. 5. „0j z Bogom, ti planinski svet", mešani zbor. 6. Šaljivi govor, govori g. Planinski. 7. „Kje je meja?" Izvirna gluma. Spisal Josip Ogrinec. 8. Tombola. — Začetek ob '/^6. uri zvečer. Vstopnina: 1. sedež 50 kr., II. sedež 30 kr., III sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr.—Š Iski mladini vstop ni dovoljen.
(Književno društvo sv. Jerouima v Zagrebu) razpošilja ta mesec svojim čianom na svetlo dane knjige za I. 1891. Te so: 1. „Danica". Koledar i Ijetopis društva svetojeronimskoga za prostu godinu 1891. Obseea pMog koledarske tvarin« dokaj peučno-z.bhvnegit gradiva z lepimi slikami. 2. „Životinje". Diel VI. Ptice, napisao Dsvorin Trstenjak. Z 11. slikami. 3. „0 pristojnem ponašanju i o čistoči". Za puk napisao Josip Kotarski, župnik Loborski. 4. „Grof Borovački i Jelka Večevičeva" (Angjeo obitelji borovačke) Napisao Josip Zorid, župnik Prozorski. — Iz poročil je razvidno, da tudi to društvo, namenjeno bolj priprostemu narodu kakor naša slavna družba sv. Mohora, četudi ne tako hitro kakor slednja, vendar lepo vspeva. — Članov je imelo koncem leta 1889. vkupno 8758. Knjige so bile tiskane v 59.000 izvodih (sama Danica v 32.000). Troški zanje so iznašali 7853 gld. 91 kr. Društvena imovina iznaša 94.554 gld. 81 kr. Poleg tega so v društveni oskrbi še književne zaklade v svoti 22.584 gld. 14 kr. Skupno imetje torej 117.138 gld. 95 kr. Cian IIL reda postane, kdor enkrat za vselej vpiača 5 gld. iu za to dobiva dosmrtno po jeden izfod vsake knjige. — Družbeniki ljubljanskega okrožja prejmo književni dar te dni. Nove člane sprejema poverjenik Anton Ž logar, kurat na Gradu
Ii^ieg^miui.
Dunaj, 24. decembra. „Wiener-Zeitung" je objavila cesarski patent z dne 22 t. m., s katerim se češki deželni zbor sklicuje zopet na 3. dan januarija. Povodom rojstvenega dne cesaričinega je bila danes v vseh cerkvah slovesna služba božja, katere se je vdeležila šolska mladina. Cesar in cesarica sta bila v Jožefovi kapeli. Dopoldne so cesarici čestitali člani cesarske hiše.
Rabi, 23. decembra. Danes so začeli raz-kidavati zameteno progo Predil-Rabl. Na delu je 130 kidačev.
Kilkenny, 23. decembra. Pri včerajšnji volitvi v angleški parlament je izvoljen z veliko večino Hennessy, kandidat protipar-nelitov.
Bueno8-Ayres, 23. decembra. Govori sc, da je policija zasledila zaroto proti vladi ter zaprla več oseb.
ITmrll mo:
v bolnišnici:
19.	decembra. Uršula Jeras, gostija, 69 let, marasmus.
20.	decembra. Terezija Pajer, delavka, 28 let, pljučna tuberkuloza.
DniiatiHka borssa.
^Tel^'l•ra^i■lno poročilo.) 24. decembra.
Papirna renta 5% po loO gl. (s 16% davka) ^>9 gld. ki Srebrna „ 5% „ MO „ „ 16* „ 89 „ 40 .
,. 5% . 5* avstr. zlata renta, davka prosta i Papirna renta, davka prosta , . . I Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akcije.......
! Srebro .... Prancoski napoleond. Cesarski cekini . . Nemške marke
107	„	10	,
. 101	.	90	„
. 985	,	—	,
. 303	„	-
. 114	„	30	,
•	«	n
. 9	„	06	„
. 5	„	4:^	,
56	,	20	.
Visokočastiti duliovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, ktucSkega srebru in iz medenine najnovejše oblike, kot
sioiBiKti^SLiiei I^ellteiPf)
»vetiJMiij,
Itd. Itd. po najnižji eeni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi jo predložil načrt.
Stare reči po[)rAvim, ter jih -v	po-
zlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—52)
Teodor Slabanja,
_ srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostol
|| Zobozdravnik ||
fSchvveigerJ
>1«	stJiimjo	A
i hotel „St;Hlt IVieii"(priMaliču) |! jI štev. 23 in 24, II. nadstropje.
Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure ^ I dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. ,! l^J Ob nedeljah in praznikih od 9. L^i I; do Vil. ure.	W
Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo- ■ TO zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi Lij ■ i zobem prikladne.	(18) W
'/ai r,sa dela se Jamči. "^B |l
L;
Delavnica za cerkveno kiparstvo
i. Antona Kiiii<»al(liei'-ja
v st. Ulrichu, Groden, Tirolsko („SchŠne Freud"),
se priporoča v izdelovanje
božičnih jaslic, križevih potov, altarjev, prižnic, podob svetnikov itd. itd.
v lesu po vsacem zlogu in mojstru priprosto in bogato okrašeno.
Vzorre iu veniUe posiliam hrezitlacao. — J-roračuni na zahteva,,h'. -
Cena jaht, itizha, ai^ Ker nimam prestavljavcev, prosim, da se mi dopisuje v nemščini. (5-4)
TTMtsiiiovIjdio	lotil.
Zalogo najlepših
grobnih spomenikov
iui:l
C. in kr. dvorni kamnoseški mojster,
»iiiiaj, IX., .SiiitaljraHiso št.
Grobni nakit od granita, grobno omrežje lu grobne svetilnice iid. Naročila za izdelovanje rakev, prevažanje spomenikov in vsa v
to stroko su;idaiod-a naroč-ila sk iiitro in naj-(52—8)	ceneje izvršuioio.
f/ufiti-oiaiti ceniki zastonj in frani.o.'^^
„Za Narodni dom"
„Krajcarska družba" za Narodni dom
'' opozarja na niže stojoee eene
„Wrarodxxega papirja"
iz svoje zaloge ter prij)oroea ta papir za božična in novoletna darila tei novoletna voščila.	.^2)
J.
tovarnarja v Šl. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem,
milna mast:
za iiNnje
je najboljie sredstvo, da se nsnje ne premodi.
Za likanje aanja
se priporoča ravnokar izumljena, pred ponare- i janjem s e. in kr. privilegijem zavarovana
,tinktura
za uNiije.
Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in Weberji, nič več pri Krisperji.	(IG—13)
Svarimo pred ponarejanjem.
Vizitnice manjše oblike, jednobarven tisk srednje „	„	„
„ velike „	„	„
II	„ „ dvojel)arven „
Naznanilni kartoni, jednobarven tisk dvojebarven „ Pisemski papir in zavitki I. vrste s kaseto
n	ry n n 'I- „ „
.	„ III. „ „
I jeden pisemski papir f. !■ in jeden zavitek šieje •! . J se za jeden kos. (.
100 60	25	10 1
fco»ov	fcoBov	kosov kosov kos
m. kr.	Ki. kr.	gl. kr. gl. kr. k1. kr.
1 60	- 80	- 40 — IC — -
1	80	— 90	— 45 — 18 — —
2	-	1 -- 50 - 20 - -
5 -	2 50	1 25 1 13 - 5
4	-	2- 1--40- 4
10 -	5 - 2 50 1 -- 10
5	-	2 50 1 25 - 50 --
4 ,50	2 25	1 15 - 45 — -
4 -	2 -	l-_40 — -
J	J-	--------------------------»'V'.
piesue rede itd. Nainanilne kartone št. V. in VI. priporočamo za rabila k seselicam, za zaročna in poročna naznanila itd.
Nadrobno razprodajo sta prevzela J. Giontini in J. Gerber v Ljubljani, veča naročila pa sprejema podpisana družba.
Odbor »Krajcarske družbe" za Narodni dom.
^jTŽda.rtski vfcKao-balrvi zavod
Josip Rifesser,
Uipni* in Kiilnfrntolj xn Ui'. HnlcH. dvoi- v St. TJIi-ielm, Ctrotlon, Tii'olwUo:
izdeljuje svete kipe, križeva pota, altarje, leoe, krstilnioe itd. itd., in sicer na katerikoli način in po poljubnem obrisu v olji vdelano in pozl.iCeno po tej-Ie ceni:
Sveti Uipi:
__ctm. 60, 70, i)0, 1(X),
av. velj. gld. 20, 24^
Ki-lNtiisi brez križev s pridatki:
29, 35, ctm. 30, .50, 70,
120_UO, _1H0, 2(W._
5(), (!8; 112,' 150: ■ 90, 100, 1.30, 150, 170, 200.
av. velj. gld. 4, 7, 10, 17, 20, 40,	70, 92, T4a
Za umetelno izdelovanje kipov in Kristusov se jamCi in velečastita duhovseina sm6 hrez terjatve za odškodovanje, ako m zadovoljna z izdelki, poslati jih nazaj.
Spričeval o zmožnosti in zadovoljnosti imamo na razpolaganje več slo, ako jih kdo	zahteva.	(3—2)
Yrt>meiittko Mporočllo.
s
M
O
Cas
Stanje
opazovanja
23
7. u. ^'at
2. u. pop 9. u. ivež
inkcmerm < mm
732 0 731-7
top lom« "Ik p« C«lsija
-2 8 -3-4
Vtter
Vreme

ireiv.
sl. zap.
oblaino
sneg
i
Dijaške ustanove.
s prvim polletjem šolskega leta 1890 91 so razpisane te-le dijaške ustanove:
7-70 sneg
Srednja temperatura —3-6°, za l-l" pod normalom
Zalivala.
Njega prevzvISenost milostivi gospod knez in škof dr. Jakob Mlada je blagovolil mi izročit dati sto In j petdeiet goldinarjev z nalogom, da jih porabim za j uboge po svojem preudarku.
Usojam se to velikodušno darilo javno oznaniti z izrazom najudanejše in najtoplejše zahvale.
v Ljubljani, dne 23. decembra 1890.
(1)
Zupan: OBASaZXI.I 1. r.
Važno za učitelje in šolske prijatelje!
Ravnokar je 2.igledal beli dan ter se dobi pri podpit-anem izdajatel.u
]Poi>otiiilcov
m.....
ar za
o
s popo'nira imenikom šolskih oblastnij, uči ti^ljišč, liud>kiti šol in u(^itelj.skega osobja po Južno-Stirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1890/91.
Popotnikov koledar 1891 naroča se najbolje po poštni nakaznici ter stoji v platno vezan komad .... gld. I'20 „ „ z zlato obrezo komad „ 1'35 , usnie . , , „ in za
klopnico komad...... l"50
(po pošti 5 kr. več).
V mtjogobrojna naročila se vljudno priporoča
M. J. Nerat,
Izdajatelj in vrednik „Popotnlk-ov",
(2-1) Maribor, Reiserstrasse 8,
1.	Prvo in tretjo mesto Tomaia Erlaoha dijaške ustanove za vsakatere študije po 157 gld 50 kr. Pravico do te ustanove imajo dijaki, ki so v sorodstvu z ustanoviteljem, in med temi imajo ubožnejsi prednost.
2.	Oaiparja Glavitz-a dijaška ustanova 40 gld. so podeljuje brc z ozira na študije sinovom ustanoviteljevih bratov in sester.
3.	Drugo mesto Jožefa Olobo6nika dijaške ustanove 43 gld. 10 kr., katera so podeljuje uiencem druzega razreda ljudskih šol do dovršene osme latinske šole. Pravico do te ustanove imajo: Potomci umršega brata Primoža Globounika iz vasi Poženika, fare cerkljanske, njegove sestre Uršule Zbebul iz Adergasa pri Vele-ovem in sestre Helene VVomberger s Šent-urške gore ; sploh ubogi dijaki iz cerkljanske fare, potem pa tudi drugi dijaki na ljubljanski gimnaziji, dokler se kak sorodnik ne ogjasi. Ustanovo oddaje župnik v Cerkljah.
4.	Tretje, četrto, deveto, deseto in jednajsto mesto Martina Hočevarja ustanove za učence na ljudskih in meščanskih šolah z nemškim poučnim jezikom po 91 gld. na leto. Pravico do te ustanovo imajo, doliler bo na meščanski šoli v Krškem nemški poučni jezik, le učenci te šolo, in pri tem imajo otroci iz krškega šolskega okraja, katerih stariši ne prebivajo v Krškem, prednost pred drugimi. Ustanovo podeljuje žena ustanoviteljeva, Jožefa Hočevar.
5.	Pr o mesto Jožefe Jalenove ustanove na 1 to po 51 gld. 68 kr od ljudskih šol pričens . Pravico do te ustanove imajo dijaki, ki so v sorodstvu z ustanoviteljico ali njenim umr-šlm soprogom Simonom Jalenom; sicer pa pridni dijaki, katerih očetje so meščanje ali kmetje in rojeni Kranjcu. Ustanovo podeljuje ljubljanski knezoškof.
6.	Marije Jamnikove ustanca letnih 71 gld 80 kr. Pravico do nje imajo: sorodniki ustanoviteljice, dlaki iz fare Preska, nadalje iz fara: Sor.>. Smlednik in Sv. Martin pod Šmarno goro. Ustano-o podeljuje knezoškortjski ordinarljat v Ljubljani.
7 Matevža Justina ustanova letnih 47 gld. 15 kr. le za gimnazijalce in bogoslovce. Pravico do te ustanove imajo ustanoviteljevi sorodn ki. potem oni iz radovljiške fare, in sploh iz ljubljanske škofije. Ustanovo podeljuje knezoškotijski ordinarijat v Ljubljani.
S. (\-trto mesto Ivana Kaliatra ustanove letnih 250 gld., ki se podeljuje pričenši s srednjimi šolami brez ozira na različno študije. Pravico do nje imajo revni dijaki iz postojinskega okraja, ia sploh revni, na Kranjskem rojeni dijaki.
9.	Drugo mesto Barbare Katzianerjeve ustanove letnih 69 gld. 14 kr Pravico do te ustanove imajo revni, godbe vešči dijaki, ki morejo sodelovati v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
10.	Prvo il drugo mest> Matija Kodele ustanove na leto po 54 gld. 60 kr. za vse šole. Pravico do nje imajo dijaki, ki so v sorodu z ustanoviteljem in rojeni v hišah št. 19 in 20 v Duplah v postojinskem okraji.
11.	Simona Koamafia ustanova letnih 80 gld. za vse šole. Pravico do te ustanove imajo potomci bratov ustanovitelja. Ustanovo podeljuje knezoškotijski ordinarijat ljubljanski.
12.	Tretje mesto Andr^a KrSna ustanove na leto po 88 gld., katero je mogoče vži\ati s peto latinsko Solo pričenši skozi vso gimnazijo in tudi v semenišču. Pravico do nje imajo sorodniki in meščanski sinovi iz Ljubljane, Kranja in Gornjega Grada Ustanovo podeljuje knezoškotijski ordinarijat v Ljubljani.
13.	Tretje me^to Martina pl. Lamb- in 8obwarzen-berga ustanove letnih 100 gld. Pravico do ustanove imajo sorodniki in ubogi dijaki iz Vipave. Črnega Vrha in Idrije.
14 Dru^o in tretje mesto Martina pl. Lamb- in 8oliwarzenberga ustanove letnih 41 gld. za deklice.
Ib. Drugo me^to Jožefa Bozmana ustanove letnih 66 gld. 15 kr. za vse šole. Pravico do nje imajo dijaki, potomci ustanoviteljevlh bratov in sester. Ustanovo podeljuje knezoškotijski ordinarijat lj>,bljaijRki.
10. Drugo mesto Katbarine baronovke Uohten-thurnove ustanove letnih 107 glJ 20 kr. Pravico do nje imajo revni sorodniki, dijaki iz fare sv. Petra v Ljubljani, izvzemši uradniške otroke. Ustanovo podeljuje učiteljsko osobje na državni girnna/.iji v Ljubljani.
17. Tomaža Poklukarja ustanova letnih 30 gld. Sorodniki jo dobe lahko že v Ijmlskih šolah, drugi pa še le v gimnaziji. l'rarico do nje imajo sorodniki ustanoviteljevi in dijaki iz fare Gorljanske. Ustanovo podeljujeta Ivan Poklukar iz Gorijan in Andrej Poklukar iz Krnice. (Konee sledi.)
izdelovatelj tninsparcntne steklene mozajike v Olomocu na Jloravskem,
priporoča
_____ fji, w ■» o	___
strogo obredne, v vseh velikostih ter posebno opozarja n^i Božje grobove, ki so napravljeni za manjš-1 prostore ter so razpošiljajo celotni v dveh zabojih. — llustrovani in opisovalni cenilniki na zahtevanje zastonj in franko.__
Cridragi gosj^od 1 Hožji giob smo hvala Bogu dnč 19 m. m. nepoliabljnii dobili ter se neizrečeno veselim, da si smemo čestitati, kajti Božji grub je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi	dr. Štefan,
konzistorijalni svetovalce in mestni /.upnik v Karlovcili
v Siru iji. 2. ditn aprila l8>H_________
OBr^že obrabTjenrBožji grobovi se prenavljajo In ob letnem času snažijo (omijejo). da so enaki novim, ter preskrbi s petrolejevo razsvetljavo.	(5-2)
St. 24696.
(3-1)
V i? l;>. določil O dobivanji vode iz vodovoda mesta Ijii-1'ljaiiskega je ustanovičeno, da je plačevati
iiatkiliflo
v iitii-iU oiiolilcili ol>i-oliili ol> ififK^^etlcii vsacega četrtletja soinčnega leta.
Po vodomeru oddajano vodo in kakove veče potroške je plačevati konci vsakega meseca (za bolj malo tudi konci
vsakega četrtletja).
Pristojbino za vodomere in ono za požarne pipe ali livdrante
je jilačevati v poluletnih naprejšnjili obrokih.	^
Hišni gospodarji bodo dobivali plačilne naloge dne 1. januarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Predpisani znesek pa bodi vplačan med 1. in 14. dnem februarija, 1. in 14. maja, 1. in 14. avgusta in 1. pa 14. novembra meseca.
Onim hi.šnim gospodarjem, kateri ne bodo plačali pripadajoče vodovodne naklade do obrokov tii navedenih, zaračunavale se bodo 6" o zamudne obresti; če pa vodovodna naklada ne bode plačana pri mestni blagajnici najkasneje do 30. aprila, oziroma 31. julija, 31. oktobra m 31. januarija, bode mestna občina po upraviteljstvu mestnega voilovoda zaprla dotok vode v dotično hišo in izterjala zaostalo vodovodno naklado izvršilnim potom.
11. hišni gospodarji naj vzemo na znanje to naredbo in
naj se po nji ravnajo.
3las;istrat deželii('!i,a stoliiej»a nn sUi Ljul)ljaiK%
dne, 2:5. decembra 18'.i<>.
Župiiii: Grasselli, I. r.
Prva kranjslia, na mnogih razstavah odlikovana, leta 1822. ustanovljena	(^-i)
O
JUL Fakič v Ljubljani,
prii.ionči p u. naročnikom garantirano pravo žimo (-Mzloč^i (d s libr ztnn in drugimi stvarmi n.itnH^iano /.iiiio), morsko travo (Se^grA-) preproge iz lesene volne i«« čudovito nizkih cenah ; razno kuhinjsko orodje, fine škafe, čebre m banice za kopanje, pletene kovčege za potovanje v raznih vf^hko^t h, najfinejše košarice z dvižna pokTi>witria m tni<oivane „Stefanie"-košarice, kakor tmii navadne košare po najnižilh ct-nah.
Zuii.uijii naročila i/vršo se takoj s povzetjem.
ZAHVALA.
Meni podpisanemu pogorela so poslopja v Strmemrehru pri Krškem, li sem. jih hil še-le letos pri
vzajemni za varovalu ici ^Kotthord ija"
\ zavaroval. JM-ordija" je mojo škodo po svojem f/I(trii('m zastopu i h't( r Ljubljani ijosji.luu. Valvnttn-(i(-n v mojo popolno zadovoljnost eemla m po \ okrajnem zastopniku na Krškem (f. Junczn Stcrlc-tn * tudi že izpl((('(ll<l. Z« solidno postopanje in točno tzpla-čanje sc zavarovalnici Konkord ij iin njenemu glavnemu zastopniku (josp. Jgn. Valcntinčič-u najtopleje zahvaljujem ter jo vsakemu, kdor se zavarovati zeli, iz lastne skušnje najtopleje priporočam.
Na jCrškcm, dne 7. decembra ISIK).	(2-2)
T. Fcrpla s. r., K. li an if- s. r., J. Uadif s. r.,
vhč tajnih, priča.	poškodovanec.	priču-
Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Pariri 1367, Dunaji 1873, Parizu 1878. \
Klavirji na obroke za na deželo |
•J 1 ^^ mIt S Ir 1* I	kliivii* niaiiiiio iV2-5n ^