PoStnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petck. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Rafun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Dia. Redaifcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int- štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 6. mmmum Celje, pondeljek 20. januarja 1930. Leto Xu. Izjava in govor celjskega župana v Beogradu Ob priliki bivanja zastopnikov dravske, dunavske in drinske bano- vine v Beogradu so objavili beograj- ski listi izjave raznih zastopnikov banovin in vse važnejše govore, ki so bili izrečeni na banketih v hotelih »Srpski kralj«, »Ruski car« in »Bri- stol«. Celjski župan g. dr. A. Goričan je dal 11. t. m. novinarjem naslednjo izjavo: »Naše lepo Celje je igralo v sta- rem in srednjem veku veliko ulogo. Istotako celjski grofi. Zadnji celjski grof Ulrik je imel rodbinske zveze s srbskimi despoti. Oženjen je bil s Ka- tarino, hčerko despota Brankovica. V času avstrijske vladavine so hoteli ustvariti Neinci iz Celja. bazo za svo- jo akcijo v Sloveniji. Nacijonalni in odporni narodni element se je uprl temu pritisku. Celje je že prej čutilo in tudi da- nes vedno euti slovensko. Razpolo- ženje po G. januarju je pri nas zelo optimistično. Prenehalo je partizan- stvo in velike opasnosti vsled moo- no razvitega strankarstva in medse- bojnih različnih vplivov. Sedaj so vse stranke složne. Skupin ni. Dela se za dobro in za napredek ne samo naše banovine, nego cele Jugoslavi- je- Mnogo zaprek moramo premagati, a glavno vprašanje je za nas regu- lacija Savinje. Celje je v središču njene doline. Savinja poplavlja vsa- ko leto in povzroča veliko gkodo. Sa- vinjska dolina producira velike ko- ličine hmelja. Celju bi bilo treba po- magati tudi iz drugih razlogov. Ce- lje je središče prometa turistov in tujcev, ki ga vsako leto v velikem številu posečajo, kajti v njegovi bli- ?.ini so naša najlepša kopališča Ro- gaška Slatina, Dobrna, Laško in Rimske toplice. Celje spada med naj- bolj razvita industrijska mesta. V njegovih tvornicah je zaposleno par tisoc ljudi. Po 6. januarju in 3. oktobru priča- kuje Celje Se lepšega napredka. Za- radi tega je vladalo v njem in nje- govi okolici toliko navdušenja za pot v Beograd, da se zahvalimo Nj. Vel. kralju.« Na banketu v hotelu »Ruski car« je imel celjski župan naslednji go- vor, ki so ga sprejeli navzoči dele- gati vseh treh banovin z burnim odo- bravanjem: »Celje je bilo že v srednjem veku vezano s srbstvom in s srbskimi vla- darskimi hišami. Genijalni celjski grof Ulrik je oženil Srbkinjo, lepo Katarino, hčerko despota Gjorgja Brankovica. To je bila opora Sloven- cev in Srbov, to je bil branik na vz- hodu proti Turkom, na zapadu pa proti habsburški sili. Danes smo prišli v prestolnico, da se poklonimo Nj. Vel. kralju in mu i/razimo svojo globoko hvaležnost. Kraljev manifest od 6. januarja je označil nove linije našega državne- ga in narodnega življenja in ta akt Nj. Vel. kralj a bo zapisan v jugoslo- venski zgodovini z zlatimi črkami. S tern kraljevim manifestom je bil parlament razpuščen, ker ni nudil za- dostno garancijo za razvoj državne- ga življenja. Na podlagi tega mani- festa so prišli novi zakoni, ki so za- jamčil državno in narodno edinstvo. Nato je sledil akt od tretjega oktobra, s katerim je bila naša država razdeljena na devet ba- novin. S tern je bila ustvarjena so- lidna podlaga za razvoj države in naroda v vsakem pogledu. Na tej podlagi bo mogel narod v mini, sre- či in zadovoljstvu razviti svoje sile in sposobnosti. Na današnjem banketu ni mesta za sentimental ne govore. Današnji banket predstavlja zbor narodnih predstavnikov, ki so prispeli v pre- stolnico, da izrazijo svojo globoko hvaležnost in udanost svojemu vla- darju in kralju. Sedaj imamo državno ureditev, ki odgovarja težnjam in potrebam vse- ga jugoslovenskega naroda. Imamo formal no ustvarjeno državno in na- rodno edinstvo. Vsi zakoni, ki so iz- šli doslej od (>. januarja dalje, so iz- raz vsebine kraljevega manifesta. Naša dolžnost je sedaj, da pomaga- mo našemu kralju, da dosežcmo ci- lje, ki so naznačeni v kraljevem ma- nifestu. Tako delo bo ustvarilo poleg popolnega državnega edinstva tudi narodno duhovno ujedinjenje. Kot Slovenec in predstavnik dravske ba- novine napivam složnemu bratske- mu delu za narod in državo.« DOMACE VESTI d Hrvati pri kralju. Včeraj, na rojstni dan princa Tomislava je pri- spela v Beograd velika deputacija hrvatskih seljakov in seljakinj iz okolice Siska, Sunje in Dugega sela pod vodstvom sorodnikov pokojnega Stjepana Radiča. Deputaciji je bil prirejen na beograjskem kolodvoru zelo prisrčen sprejem. Beograjska občina je priredila opoldne gostom v hotelih »Petrogradu«, »Imperialu« in »Srpski kroni« banket, popoldne pa je bila deputacija sprejeta v avdi- jenci. Po nagovorih nečaka pokoj- nega Stjepana Radiča in bivšega ra- dičevskega poslanca Ivana Radiča, ki je med drugim prosil Nj. Vel. kra- Ija za dovoljenje, da se postavi v Sisku spomenik kralju Pet.ru, občin- skega zdravnika iz Sunje dr. Žoltner- ja in seljakinje Marijeii Šaltušičeve iz KiJsmc v občini Planika, ki je iz- ročila za Nj. Vel. kraljico več lepih darov kmetskega prebivalstva, je od- govoril Nj. Vel. kralj: »Dragi moji Posavci! Poscbno drago mi je, da vas moreni pozdraviti v svojem domu in da čujem vase izjave vdanosti in zve- stobe, vas dragi bratje kmetje Hrva- ti, ki vas kakor ostale scljaške brate vašc iz vse države in vse kraljevine odlikuje zdrava razsodnost, marlji- vost in narodna zavest ter privrže- nost kralju in domovini. Zelo1 sem ganjen po vasi nameri, da v večni spomin na delo velikega kralja po- stavite viden spomenik v svojem kraju. Vaše in vsega naroda pravil- Tio pojmovanje mojih namer je olaj- šalo delo kraljevske vlade za izpol- nitev naloge, ki sem ji jo dal. Po končani ureditvi državne uprave in uspešnem urejenju splošnih prilik in razmer v državi bo moja vlada v bodoče še bolj poklanjala vso pozor- nost krepljenju in razvoju občega narodnega gospodarstva, v prvi vrsti poljedelstva, te najvažnejše panoge narodnega življenja. Moje stremlje- nje bo, da se bo kraljevska vlada tu- di v bodoče pri svojem delu dala vo- diti po načelih najpopolnejše pra- vičnosti, enakosti in zakonitosti. V imenu svojem in v imenu kraljice se vam zahvalim za lepe darove, ki jih homo hranili kot drag spomin in dokaz ljubezni in privrženosti, s ka- tero jih prinašate. Nesite moj kra- ljevski pozdrav na" svoje domove in dragemu narodu v vaših krajih. Vztrajajte še dalje pri delu za bla- ginjo naSe drage domovine Jugosla- vije. Verujte v njeno moč in veliči- no in njeno nerazdeljivostl S temi željami vas pozdravljam. Živeli!« Ožja ileputacija je posetila predsed- nika ministrskega sveta generala Zivkovica. d Pospeševanje našega kmetijstva. V zakonu o pospeševanju poljedel- stva, ki je v veljavi od 6. septembra 1 1., so očrtani pogoji za pospeševa- nje in napredek našega celokupnega poljedelstva. V naši državi je bilo doslej komaj 26 nižjih poljedelskih tsol, ki seveda niso mogle ustrezati potrebam našega kmečkega prebival- stva. Vsled tega je bilo odrejeno, da se naj vrši še to zimo v vseh srezih države vsaj po en zimski tečaj, v bli- žini poljedelskih šol in zavodov pa vsaj po en šesttedenski do trimeseč- ni tečaj. V vsej državi je bilo doslej prirejenih že 450 do 500 takih teča- jev, ki so jih posečali poleg strokov- njakov tudi žtevilni kmetovalci, ka- terim so bili pri tej priliki pojasnje- ni moderni nazori o poljedelskem napredku in moderne metode polje- delstva. Kmetovalci so povsod sle- dili pouku z velikim razumevanjem. Odziv kmetovalcev je bil v vseh sre- zih izreden. V mnogih krajih Južne Srbije in Črne gore so morali prire- diti zaradi obilne udeležbe vzpored- ne tečaje. Uspeh tega dela znova do- kazuje, da je treba poučevanju na- šega kmečkega prebivalstva posve- titi največjo pozornost. d Jubilej slovenske napredne omla- dine. Povodom proslave 10-letnega obstoja naprednega akademskega društva »Jadran« se je vršila v Ljub- ljani v soboto in nedeljo veličastna spominska jubilejna svečanost sta- rešinstva predvojnih naprednih aka- demskih društev »Slovenije«, »Tabo- ra« in »Adrije«. Med drugim so bili sprejeti načelni sklepi, da se osnuje starešinska zvcza vseh nekdanjih in današnjih naprednih akademskih društev, koje naloga bi bila vzdrže- vati tesno vez med starešinstvom in akademskim naraščajem. d Imenovanje sanitetnega sveta dravske banovine. V sobotnih »Služ- benih Novinah« je objavljeno reše- nje ministra za socijalno politiko in Tast Kondelik in zet Veivara Češki spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 35 »Ali tain?« Katinka je bila tako presenečena vsled nepričakovanega in v tern ča- su tako nenavadnega prihoda ne/.na- ne gospe, da jo pokimala samo z gla- vo — in gospa je stopila odločno na- prej. Čeprav je vse njeno vedcnje ka- zalo naglico, vendar je šla tiho, brez hrupa. Skoro äepetaje jo potrkala na vrata in jih je takoj odprla, tako da je glasni »dalje« gospe Kondeli- kove priletel Se do odprtih vrat. Neznana gospa je vstopila z bese- dami: Bog daj srečo! — toda osup- nila je, ko je videla dame v plesni, ko je videla pri divanu Vejvaro, ki je v tern trenutku spustil roki. Go- spa Kondelikova in teta Katinka sta skrili roki za hrbtom in sta obe za- čudeno gledali nepričakovanega go- sta. Tuja gospa se je zavedla, ko je vi- dela vrata v drugo sobo. Pokazala je nanje s prstom in je vprašala: »Ali je bolnica tarn----------?« »Bolnica?« Gospa Kondelikova je ponovila te besede v čudni slutnji. »Pri nas ni nihče bolan, gospa . . .« V tern trenutku je pogledala na levo roko neznane gospe, s katere se je razgrnil kos rute in je zagledala veliko torbol iz katere so gledale mnoge, različne, njej že znane pri- prave. Sapa je v nji zastala. Toda v tern trenutku so se odprla vrata tu- di vrata spalnice in na pragu se je pojavil mojster Kondelik, katerega je izvabil neznani glas. »Pri nas ni nihče bolan«, je pono- vila gospa Kondelikova tesnobno, to- da obenern tako s povdarkom, kakor bi hotela s temi besedami stlačiti go- spo iz sobe, zakaj razumela je, s ka- kim naročilom prihaja. »Toda to je presneto čudna pomo- ta!« je zaklicala neznanka, kakor bi bila sama v zadregi. »No, gledam, gledam, ker ste tu vsi napravljeni, kakor za pies. In glavo bi stavila, da mi je ona punca povedala. Hitro, hi- tro, letim naj — taka in taka vrata, nad njimi okence---------« »Ne, ne«, se je branila gospa Kpn- delikova, »to bo tu zraven, ti dve hi- ši sta si podobni.« Sedaj je mojster spoznal, za kaj najbrž gre in je zamrmral: »Še tega bi manjkalo!« Gospo Kondelikovo kakor bi polil z vročim kropom. Čudno, da se je ni lotila omedlevica. Neznana gospa je medtem zopet zagrnila ruto čez levo roko, da bi zakrila svojo ambulanco, pogledala je vse navzoče — pri čemur ji je najdalje ostal pogled pri Pepici — poklonila se je in se je opravičevala. »Torej ne zamerite, prosim — ni se mi zgodilo to prvič, človek hiti, da ne bi zamudil, in te punce so kakor tesla. Ponižno se klanjam.« »NiC hudega, nič, za to nihče ne moi'e«, se je silila gospa Kondeliko- va, da bi se nasmehnila, toda nekaj jo je sililo, da bi gospo spremila. »Pa- zite, tarn je tema«, in že je bila za vrati. Zaprla je za seboj, hitela iz ku- hinje, zadržala je na hodniku ne- znanko in jo je šepetaje vprašala: »Kdo pa ste vi, gospa? Odkod?« »Moj Bog, milostljiva gospa, Ana- stazija Kofrankova — iz Štefanske ulice — ravno nasproti cerkve —« »Hvala lepa«, je zašepetala gospa Kondelikova, »pazite na stopnice«. In že se je vrnila v sobo. Mojster je dosedaj stal na pragu spalnice. In ko je gospa Kondeliko- va vstopila, se je obrnil vstrau in je zamrmral: »Bog z nami in slabo proč!« Pristopil je k Vejvari, sklonil se jc k njemu in je rekel: »Veste vi, kak ptič je bil to?« Moralo bi se to zgoditi šepetaje, to- da vsi so slišali njegove besede. Vej- vara se je smehljal v zadregi in ni odgovoril. Pepica, ki je šele nehala jokati, je sedaj vstala in je šla v ku- hinjo. Prihod neznanke je povzročil sploh znatno in v tem trenutku skoro ko- ristno zmešnjavo. Najbolj ji je bil hvaležen mojster Kondelik. Žalost nad ponesrečenim venčkom je bila popolnoma razgnana.. pozornost od krivca odvrnjena. In Kondelik se ni polenil, da ne bi tega slučaja pora- bil. Sprehajal se je iz obednice v spalnico, vračal ise je, ustavljal se pri Vejvari, pri teti Katinki, in je na- pravil par zelo jedrnatih in mastnih opazk. Nekaj Casa je gospa Kondelikova to prenašala, toda slednjič je stopila v spalnico — kakor bi tain kaj iska- la — poCakala tarn moža, zaprla skrbno vrata, ko je vstopil in ga po- ' svarila: Stran 2. »Nova Doba« 20. I. 1930. Štev. 6. narodno zdravje, s katerim so ime- novani člani banskega sanitetnega. sveta dravske banovine. Redni člani so: dr. Alojzij Zalokar, ravriatelj žen- ske bolnice in profesor babiške sole v Ljubljani, dr. Živko Lapajne, sres- ki sanitetni referent v Ljubljani, dr. Pavle Kane, zdravnik v Ljubljani, dr. Franjo Jankovič, kaznilniški zdravnik v Mariboru, univ. prof. dr. Janez PleČnik v Ljubljani in dr. Jo- sip Tavčar, zobozdravnik in pred- sednik društva zobozdravnikov v Ljubljani. Izredni člani so: za sani- tetno tehnično stroko inž. Stojan Gu- zelj, tehnični referent higijenskega zivoda v Ljubljani, za lekarniško stroko Mr. ph. Gvidon Bakarčič, le- karnar v Ljubljani, za pravno stro- ko odvetnik dr. Viljem Krejči v Ljub- ljani in za socijalno-politično stroko univ. prof. dr. Andrej Gosar v Ljub- ljani. d Rok za likvidacijo 20% kronskih bonov oz. za reguliranje davčnih dolgov s temi priznanicami traja GO dni, počenši z dnem, ko je dobil za- devni zakon obvezno moč. Ker je bil zakon 17. t. m. objavljen v »Službe- nih Novinah«, poteče torej rok 17. marca. Likvidacijski rok ne znaša samo 45 dni, kakor so javili nekateri lLsti. d Konjerejsko društvo za dravsko banovino. V sredo 15. t. m. se je vr- šil v Celjskern domu v Celju občni zbor obeli konjercjskih društev za mariborsko in ljubljansko oblast. Obe konjerejski društvi, ki sta doslej ločeno vršili pospeševalnp in orga- nizatorno delo ter po prevratu do- segli lepe uspehe, sta se na tern obč- nem zboru v najlepšem soglas ju združili v enotno Konjerejsko dru- Stvo za dravsko banovino, ker sta smatrali to za potrebno in koristno. Na občnem zboru je bil izvoljen za predsednika g. Lovro Petovar, vele- posestnik v Ivanjkovcih, dosedanji predsednik društva v Mariboru, za prvega podpredsednika gospod Franc Zupančič, veleposestnik v Št. Ruper- tu, za drugega podpredsednika go- spod Fric Zemljič, župan v Ljuto- meru, za tretjega podpredsednika g. Franc Turnšck, posestnik v Gorici pri Žalcu. Občni zbor jc imenoval dosedanjega predsednika konjerej- skega društva v Ljubljani g. Franca Zupančiča v znak priznanja za nje- govo tridesetletno marljivo delo v prid konjereje za svojega prvega častnega člana. d Nova moderna iobačna tovarna v Nišu. Ena najvcčjih in najmoder- nejših tobačnih tovarn v Evropi bo brez dvoma niška. Tvornica sestoji iz monumentalnih zgradb. Zaposle- nih bo 900 delavcev. Kapaciteta bo 15.000 kg tobaka dnevno. Tvornica razpolaga z najmodernejšimi stroji na električni pogon, 20 za križanje, 17 za izdelavo zavojev in 24 za izde- lavo cigaret. Na sponilad se bo tvor- nica še izpopolnila z novo livnico za izdelovanje raznih delov, ki se bodo oddajaii drugim tobačnirn tovarnam v državi. Tudi so bo na spomlad zgradil okrog tvornice velik park. d Dražji kruh v Mariboru. Pekov- ska zadruga v Mariboru je sklenila, da zaradi podraženja moke z današ- njim dnem zviša ceue kruhu v Ma- riboru za 50 par pri kilogranm. Ki- logram belega kruha stane namesto 4.50 Din odslej 5 Din, črnega kruha pa namesto 4 Din odslej 4.50 Din. lstočasno so se tudi zvišale mezde pekovskim pomočnikom. d Nova zdravnica v Mariboru. Za- sebna zdravnica ga. dr. Ludmila Ko- vačeva v Mariboru, rodom Celjanka, je bila vpisana v iinenik zdravniške zbornice za dravsko banovino. ü Konzulat ČSR v Ljubljani po/i- va torn potom vse one čsl. državljano roj. lctnikov 1908., 1909. in 1910., da se, v kolikor tega še niso storili, pri njem pismeno ali ustmeno zglase v svrho vpisa v naborno evidenco. Ob- enem s prijavo naj predlože svoj čsl. potni list ali kak dokuinent, ki doka- zuje njihovo češkoslovaško držav- Ijanstvo. O točnem datumu naborov bodo naborniki pravočasno obvešče- ni potom posebnih pozivnic in tiska. K naboru naj se priglasijo tudi oni starejši letniki, ki svoji obveznosti iz kateregakoli vzroka doslej niso zadostili. d Umrl je v nedeljo 19. t. m. v Voj- niku v 04. letu starosti dekan in župnik g. Ivan Toman, rodom Čeh iz Klatova. Bil je odl icon duhovnik in vzoren gospodar žujmijskega po- sestva. N. p. v m.! d Dunajska vremenska napovcd za torck 21. januarja: Severne Alpe: Pooblačenje na višinah, na zapadu predvidoma nekoliko snega, v tem- peraturi le male spremembe. Južne Alpe: Nikakih bistvenih sprememb. IzCeljainokolice c Intervencije glede važnih občin- skih zadev. Kakor srno že javili, sta celjski župan g. dr. Goričan in fi- nančni referent g. dr. Vrečko te dni v Beogradu osebno izvršila razne in- tervencije glede nujnih zadev celjske občine. Župan in finančni referent sta predložila v ministrstvu za javn.a dela načrt za regulacijo Savinje z va- rijanto. Nato sta se oglasila v tej za- devi pri prometnem ministru, ki je izjavil, da je pripravljen dati svoj pristanek k regulacijskemu načrtu, ker bi po novi varijanti odpadla oba sedanja železniška mosta, vsled Ce- sar bo potem mogoče celjski kolo- dvor primer no razširiti. V isti zadevi sta se župan in finančni referent oglasila še pri vojnemu ministru, ki je obljubil, da bo iz narodno-obramb- nih ozirov podpiral ta načrt in po inoznosti prispeval znatno vsoto k realizaciji. Pri intervenciji pri gene- i ralni direkciji carin glede izplačila drugega obroka kaldrmine v znesku ¦ približno 1,200.000 Din, sta dobila za- j gotovilo, da bo /adevni akt takoj re- sen, čim ga bo dostavila dravska banska uprava v Beograd, ker ima celjska mestna občina pol no pravico do te vsote. V finančnem ministrstvu je načelnik g. Tosic povdaril, da so bili celjski občinski proračuni doslej vedno v redu sestavljeni, in izjavil, da bo proračun za 1. 1930. do 25. t. m. sigurno potrjen. c Seja celjskega občinskega sveta so bo vršila predvidoma v petek 31. januarja. c Odltodnica dvornemu svetniku g. dr. Kotniku. Nedavno so priredili sodniki celjskega sodnega okrožja skupno z državnim tožiteljstvom na cast predsedniku okrožnega sodišča v Celju g. dvornemu svetniku dr. Josi- pu Kotniku, ki je stopil v začetku de- combra v pokoj, v mali dvorani Celj- skega doma prisrčno odhodnico, ki je bila obenem namenjena tudi upo- kojenima višjima sodnima svetniko- ma gg. dr. Hinku Stepančiču in dr. Frideriku Bračiču. Slavnosti se je udeležilo nad 40 sodnikov, državnih tožilcev in sodnih i>ripravnikov z vseh sodišč celjskega okrožja. Dopol- dne se je vršilo skupno slikanje, zve- čcr pa v Celjskem domu banket, na katerem so govorili začasni vodja okrožnega sodišča vss g. dr. Prem- schak, v imenu okrajnega sodišča sodnik okrožnega sodišča g. dr. Bav- dek, v imenu podeželskih sodišč sta- resina okrajnega sodišča v Laškem g. dr. Pirnat, v imenu državnega to- žiteljstva pa prvi državni tožilec g. dr. Požar. Vsi govorniki so v iskre- nili besedah podčrtavali velike spo- sobnosti in energijo g. dr. Kotnika ter njegove izredne zasluge za izvrst- no organizacijo sodišč v celjskem okrožju. Prvi trije govorniki so se tu- di piisrčno poslovili od uppkojenih tovarišev vss gg. dr. Stepančiča in dr. Bračiča. Dekoracijo dvorane in aranžma banketa sta izredno si no izvedla restavrater gospod Ciril Majcen in njegova gospa so- proga. Po govorih vseh treh slavljencev se je razvila prijetna za- bava. Dvornemu svetniku g. dr. Kot- niku in obema njegovima upokojeni- ma tovarišema želimo še mnogo let zasluženega pokoja! c Vsem kulturnim društvom v Ce- lju sporoCamo, da se vrši v nedeljo, 9. februarja ob 4. popoldne v veliki dvorani »Celjskega doma« v Celju svečan koncert polnoštevilnega pev- skega /bora ljubljanske Glasbone Matice pod vodstvom pevovodje opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. Pele se bodo umetno in narodne pes- mi, s katerimi je ta naš prvi in naj- odličnejši pevski zbor žel velikanske uspehe in vsestransko priznanje v največjih mestih Francije. Prosimo vsa kulturna društva v mestu in okolici, da priporočijo poset tega koncerta svojim članom, da se na ta »Nič več ne govori o tern, Konde- lik, in molči. Vsaj pred Pepico ne re- či ničesar.« Mojster je debelo pogledal. »No, ne smeš govoriti!« je ponovila gospa nestrpno. »Danes je že tako dovolj žalostna, ker si ji pokazil ven- ček —« »Jaz ji nisem ničesar pokazil!« je odgovoril mojster razdražen. »Zakaj pa niste pospravili! O tern bi ti ne bilo veC treba govoriti!« »Dobro, Kondelik, ne bom govorila o tintniku, toda tudi ti pusti svoje dovtipe o tej gospej. Zmota je zmo- ta, to se lahko primeri tudi doktor- ju in sobnemu slikarju tudi. Ko Pe- pica odide, govori, kar hočeš, toda preje ne!« »Menda ji vendar to ne odide?« je pripomnil mojster. »Imaš prav, Kondelik, ne odide ji. Toda ravno zato! Pepica bo pestova- la, da boš vedel, in ti boš ded — tako. Toda niti besedice o tern, razumeš — in sedaj že enkrat molči.« Mojster je še bolj debelo pogledal kot prvič, toda sedaj radostno pre- senečen. »Ali je mogoče?« je željno vprašal. »Zakaj pa ne bi bilo mogoče«, je odgovorila gospa * Kondelikova, ni več pojasnjevala, prijela je nekako j brisalko in je odšla iz spalnice. Medtem je bila Katinka gotova in je začela pomagati gospem iz obleke. Vejvara je moral iti s svojima roka- ma v kuhinjo, v spalnici se je umi- val mojster Kondelik. Teta Katinka je prinašala materi in hčeri iz zad- nje sobe navadno obleko. Šla je po poslednji kos, ko je mojster brisal glavo in roke. S/ čela in glave je iz- mil barvo, toda roke je imel še mo- dre kakor barvar. Teta Katinka je bila ves čas kakor na trnju. Dobro je videla, v kako za- drego je spravil Beti neznani obisk, in čutila je, da jo Kondelikovo ble- betanje muči. Danes torej — je me- nil a, bi bil pravi trenutek, da bi na- pravila svoje korake, in to takoj, da ne bi Venceljček delal vsled tega Cud- nega slučaja dovtipovy neprijetnih obcma gospema, starejši in mlajši. Ko je šla poslednjič v zadnjo sobo, je zaprla za seboj vrata spalnice, pri- jela Kondelika za ramo, uprla svoj pogled v mojstrove oči in je hitro rekla: »O tej babi, Venceljček, niti bese- dice več\ Ti si dober človek, toda je- zik imaš kakor meč in znaš človeka mučiti. Moraš se na Beti ozirati, Ven- coljfek, ne sines ji delati nobene ža- losti v njenem stanu. Pestovala bo, oče boš —« »Ded, hočeš reči«, je popravil moj- ster Kondelik. »Vein, Pepica —« »Da bo Pepica pestovala, to se raz- ume samo ob sebi, Venceljček«, je nadaljevala Katinka. »Ded bog in oče tudi —« »No, oče bo menda Vejvara!« »Toda ti tudi, VenceljCek, ti tudi! Beti bo tudi povila, razunies? Ni ti hotela ničesar reči, ker jo je sram, torej ti povem jaz. Ne gledaj me, ka- kor čuk — da, da, Venceljček — me- ni se zdi, da bo pri vas prej krst, ka- kor pri Vejvarovih . . .« »Kaj praviš, Katinka!« je rckel mojster tiho. »To je Sal a . . .« »Ne, Venceljček, to je sveta resni- ca«, je potrdila Katinka resno. »Sedaj veš, kar moraš vedeti, in nikomur ne zini besedice. In na Beti imej ozir, zapomni si. In pred Pepico niti be- sede! Kakor da ne bi ničesar vedel.« Katinka je končala, stisnila moj- stru roko in je naglo odšla odtod, da se ne bi zdolo njcno obotavljanje ni- komur sumljivo. Mojstru Kondeliku so se i>ovesile roke. Ves začuden je gledal za teto Katinko. Te novice ni pričakoval. način oddolžimo eminentno izvrSeni nalogi ljubljanske Glasbene Matice v tujini, kjer je v svoji kulturno-pro- pagandni turneji izpregovorila, glas- no besedo o naši glasbeno-umetnost- 11i kulturi vobče. c Jubilcj celjske Glasbene Matice. Glasbena Matica v Celju priredi v proslavo svoje desetletnice v soboto I. in 8. marca dvoje koncertnih pri- reditev in prosi, da bi se celjska dru- štva pri svojih prireditvah na ta dva datuma ozirala. c Nova porodnišnica v Celju. Ka- kor snio zo poročali, bo letos pred- vidoma dograjen nov porodniško- ginekološki oddelek pri celjski bol- nici. Ta zgradba bo v vsakem pogle- du modei-no urcjena ter bo imela l)i'ostora za 70 do 80 postelj. Kako ze- lo potrebna je bila ta zgradba, pri- čajo naslednji podatki iz dosedanje- ga porodniško-ginek*oloSkega oddel- ka za leto 1929.: porodniških sluča- jev je bilo 265, ginekoloških slučajev 443, skupno torej 708 Porodov je bi- lo 217 (od teh živih otrok 188, med njimi 12 dvojCkov). V letu 1929. je urnrlo 7 bolnic, operacij je bilo izvr- šenih 270. Odddelek ima 26 sistemi- ziranih postelj, na oddelku je bilo dnevno povprecno po 32 bolnic. c Sokolska raaškerada. Sokolsko društvo v Celju priredi v soboto 1. marca zvečer v dvoranah Celjskega doma obiCajno sokolsko maškerado. c Občni zbor društva »Rdeči križ« v Celju bo v četrtek, 23. t. m. ob 18. uri v posvetovalnici mestnega magi- strata. Na dnevnem redu bodo med drugim poročila funkcijonarjev in volitve. c Občni zbor Savinjske ppdružni- ce SPD v Celju se vrši v Cetrtek 6. februarja ob 8. zvečer v Celjskem do- mu (klubova soba), v slučaju ne- sklepčnosti pa v smislu § 16. dru- štvenih pravil ob pol 9., s sledečim sporedom: 1. Pozdrav načelnika; 2. poročila društvenih funkcijonarjev; 3. sklepanje o prepustitvi Hausen- bichlerjevc koče Ti-boveljski podruž- nici; 4. volitev novega odbora, pre- glednikov računov in /.aupnikov; 5. slučajnosti. c Ljudsko vseučilišče. Danes, v pondeljek 20. januarja ob osmih zve- čcr nadaljujo in konča g. prof. Osip Šest iz Ljubljane svoje zanimivo in poučno predavanje o sigurnem na- stopu doma in v družbi. Predavanje se vrši v risalnici deške meščanske sole. c šolska proslava sv. Save se vrši v pondeljek 27. t. in. ob 10. uri dopol- dne v telovadnici deške osnovne sole v Celju. Obvestila o tej proslavi so že razposlana. c Avtobus Celje—Kozje—Podsreda prične zopet voziti v četrtek 23. ja- nuarja popoldne ob 5. uri izpred ko- lodvora v Celju v Podsredo in na to redno vsak dan iz Podsrede ob pol 6. uri zjutraj v Celje in obratno, Če no ho zopet nastopila kaka večja snežna ali druga ovira. c Celjsko gasilno društvo v pretek- lem letu. Gasilno društvo v Celju je bilo lani 20-krat alarmirano in sicer 19-krat k požarom in 1-krat zaradi nezgodo. Slepih alarmov je bilo čet- vero. c Poletne kolonije ob morju. Letos bo celjsko Kolo poslalo več kolonij na morje, ker bo imelo lastni dom, ki je v izvenpočitniški dobi name» njen tudi ženam srednjih in šibkej- ših slojev. Prijave sprejema blagaj- ničarka Kola strokovna učiteljica gdč. Kernova ob nedeljah od pol 10. do pol 11. ure in ob sobotah od pol II. do pol 12. ure v meSCanski soli. Plača se lahko že v obrokih naprej. Plačani zneski se vrnejo, če se stran- ka odjavi 10 dni pred odhodom. Brez stanovanja plačajo odrasle osebe za oskrbo dnevno 25 Din, s stanovanjem v skupni dvorani 28 Din, v manjših sobah s 4 do 5 posteljami 30 Din. Otroci do 16. leta plačajo za tri ted- ne z vožnjo vred 600 Din, od 16. leta naprej 700 Din. c Domača veselica v prid Dijaški kubinji, ki se je vršila v soboto zve- čer v restavraciji Narodni dom, je bi- la zelo dobro obiskana in animirana ter je potekla v splošno zadovoljstvo posetnikov. čtev. fi. »Nova Doha« 20. I. 1930. Stran 3. c Srednješoisko gibanje. V nedeljo 2(>. t. m. dopoldne so bo vršil v Na- rorlneni domu v Cclju izrcdni občni zbor Saveza jugoslovenskih srednje- šolskih udruženj, župe za Slovenijo v Celju. Ker je udeležba obvczna, naj se takoj prijavijo deJcgati. — Dijaška organizacija »Sloga« v Gelju bo pri- redila 15. marca v Celju hvojo aka- demijo in naproša celjska društva, da bi ta večer ne prircjala svojih pri- reditev. c Novi predstojnik celjske policije policijski svotnik g. Alojz Gerzinič je prispel danes iz Ljubljane v Celje in nastopil svoje službeno mesto. c: Umrl je v soboto 18. t. m. v celj- ¦ski bolnici 30-1 etni žagar Josip Ribar iz Orle vasi pri Petrovčah. N. p. v m.! c Zopet vlom sredi mesta. Ko se je vračal celjski trgovec z manufaklu- ro g- Franc Rosman v nedeljo 19. t. m. ob treh zjutraj s svojo soprogo domov v Gaberje, je hotola njegova soproga vzeti iz trgovine na Kralja Petra cesti moževo kolo, ki ga je po- treboval g. Rosman v nedeljo va ne- ki tigovski opravek. Pri tem sta oba opazila, da je bilo v trgovino vlom- ljcno. Na zunanji strani vrat sicer ni bilo znakov, pač pa je bila klju- «čavnica na notranji strani pokvar- jena. Na tleh v trgovini sta ležala dva vetriha in rujava plahta, last g. Rosmana, ki pa je bila oškropljena z blatom. Na prodajni mizi je bilo razmetano manufakturno blago. Ka- kor je g. Rosman kasneje prl inven- turi ugotovil, je zmanjkalo manu- fakturnega blaga v vrednosti 19.299 dinarjev 85 par. Ker je bila pokvar- jena ključavnica vredna 3(5 Din, zna- Sa skupna Skoda 19.335.85 Din. Celj- ska polioija je takoj uvedla zasledo- vanjc storilcev. V trgovino g. Ros- mana je bilo žc pred rneseci vlom- Ijeno. c Nesreče. 29-letnega delavca Iva- na Potočnika iz Gornjega grada je 15. t. m. med delom v gozdu pritis- nilo deblo z vso silo na desno nogo in mu jo zlomilo v stegnu. — 41-let- ni delavec Stefan Jermol iz Arclina pri Vojniku je 15. t. m. v gozdu ob- sekoval podrta drevesa, pri tern pa mu je spodletela sekira in ga zadela na desno nogo s tako silo, da mu je presekala eevelj in se zarezala v no- go. — 47-1 etni drvar Ivan Hrovat iz Špitaliča pri Motniku je (5. t. m. ob- sekaval veje podrtih droves, ki so jih tovariši spuščali po brcgu do nje- ga. Nenadoma je pridrčalo drevo. Hrovat se ni pravočasno umaknil in veja drevesa ga je z vso silo zadela in se mu zapičila v trebuh, tako da je izstopil del drobovja. Hrovata so spravili na njegov dom, kjer je ostal štiri dni brez zdravniS&e pomoči. Njegovo stanje se je vsled tega seve- da poslabšalo in 10. t. m. so morali prepeljati ponesrečenca v Celje. — 31-letni tchnik Julij Einfalt je 15. t. m. pri delu v Westnovi tovarni v Ga- berju zadel ob rob pločevinaste plo- šče in si prerezal desno roko. — 44r letni delavec Valentin Imenšek je pred dnevi spravljal led v neko lede- nico v Celju. Ko je spuščal ledene plošče po.koritu v ledenico, je deska korita odletela, ga zadela na glavo in ga občutno poškodovala. — Vsi pone- sreCenci se zdravijo v celjski bolnici. c Nezgoda na cesti. Ko je šla 70- letna posestnica Marija Vrhovškova s Teharja v soboto 18. t. m. okrog 9. dopoldne v Celje, ji jc na cestnem hodniku v bližini rnostu čez Voglaj- no v Zavodni spodrsnilo. Starka je padla tako nesrečno, da si je izpah- nila nogo v kolenu. Na njeno željo so jo pripeljali na njen dom. c Mlada navihanka. V Cetrtek je bila 18-letna Hedvika V. v Celju are- tirana zaradi suma nekega pregroS- ka. Pri aretaciji je začela tožiti, da je pojedla več kosov steklenino in da bo. kmalu umrla. Spravili so jo takoj v bolnico, kjcr pa so ugotovili, da Hedvika ni jedla stcklenine, ker je imela nepoškodovana usta in golta- nee. Ko se je zdravnik za trenutek odstranil, je dekle izrabilo priliko in pobegnilo iz poslopja. c Drzna tatvina. V petek zjutraj je stopil v sobo akademskega slikar- ja g. Mira Modica v Razlagovi ulici neznan moški in je v nemškem je- ziku vprašal, če ni nikogar doma. G. Modic je vpraäal neznanca, kaj želi, ta pa je takoj izginil. Kmalu nato pa se je neznanec vrnil in zopet ta- koj odstranil. Ker je g. Modic močno kratkoviden, tujca ni spoznal. Ko pa se je hotel obleči, je opazil, da mu jo neznanec ukradel s stola 100 Din vredne hlače. Gospodarstvo Repertoar: Sobota 25. januarja ob 20.: »Siro- maštvo ni greh«. Gostovanje hudo- žestvenikov. * Hudožestveniki v celjskem gle- dališču. Gostovanje slovitih članov moskovskega Hudožestvenega teatra se vrši v celjskem gledališču v sobo- to 25. t. m. zvečer. Uprizori se Ostrov- skega igra s petjem »Siromaštvo ni greh«. Vstopnice se dobijo že v pred- prodaji v knjigarni Goričar & Les- kovšek. Na razpolago je še večje šte- vilo lož in parternih sedežev. Opo- zarjamo, da je bilo rezerviranje vstopnic obvezno in da je vračanje vstopnic nemogoče, ker se je mogla gledališka uprava le na tej podlagi definitivno odločiti za gostovanje. To gostovanje bo za Celje izreden gledališki in umctniški dogodek, za kar moramo upravi coljskega gleda- lišča, ki je vse storila, da se je to gostovanje omogočilo, čestitati. Od gledališke publike in naSe javnosti pa pričakujemo, da bo znala to v polni meri ceniti in da bo gledališče napolnila. * Zagrebški list o hudožestvenikih. Včerajšnje »Novosti« objavljajo kri- tiko gostovanja hudožestvenikov v zagrebSkem glcdališču 17. t. m. z Ostrovskega komedijo »Siromaštvo ni greh«. Iz kritike posnemamo ne- koliko most: »Gostujoča skupina M. H. T. je razvila ves svoj znani nam specifikum dovršene rcalistične igre in režije. Sinočnji večer je bil pravo razodetje vsega bogastva njihove vi- soke umetnosti.« — ».... kipeče, si- jajno življenje Ostrovskega komedi- je, s tragičnim zapletljajem, s sreC- nim razpletom, obiljem koniike, ple- som, pesmimi, družabnimi slikami in očarujočo originalnostjo ruskega patrijarhalnega rodbinskega življe- nja v bogatih trgovskih rodbinah prošlega stoletja.« — »Slike so bile tako živahne in so se vrstile v tako naravno-resničnem redu, pesem, ples in gitara, dovršena igra, a uprav vir- tuozna režija so napravile celo de- janje in njegove podrobnosti vsake- mu razumljive, dostopne in zanimi- ve.« Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 20., torek 21., sreda 22. in*čctrtek 23. ja- nuarja: »Gospodična Elza«. Sedem pretresljivih dejanj o trpljenju de- kleta iz boljših krogov po znani no- veli Arturja Schnitzlerja. V glavnih ulogah E 1 i z a b e t a Bergner, A 1 b e rt S t e i n rü c k, Jack Trovor in Albert Basser- m a n n. Dejanje se vrži na Dunaju in v Švici za časa zimskih sportnih tekmovanj. Velefilm »Gospodična Elza« je vzbudil doslej še povsod ogromno pozornost. Za mladino pre- povediino. Celjski trg in sejmi v letu 1929 Mest.no tržno nadzorništvo v Celju jp sestavilo statistiko o tržnih razme- rah v Celju v letu 1929. O gibanju cen najvažnejšim življenskim potreb- S?inam smo že poročali. Iz statistike posnemamo äe nekoliko zanimivih podatkov. Kmetje in vrtnarji so donašali v minulem letu na celjski trg zadostne množine blaga. Cene so bile razme- roina visoke, vendar pa razen mes- nih cen v splošnein stabilne. Goveje in telečje meso se je sredi leta po- dražilo za 2 Din pri kilogramu. Mle- ko se je redno pregledovalo na kolo- dvoru in na trgu, često pa še v mle- karnah in na zahtevo strank tudi po privatnih hišah. Zaradi ponarejene- ga mleka ste bili kaznovani samo 2 osebi. Leta 1921. je bilo zaradi tega pregreška kaznovanih 10 strank, v zadnjih letih j>a je ponarejanje mle- ka skoro popolnoma prenehalo. Isto- tako so se na trgu večkrat pregledo- vala jajca in smetana. Splošni pregled živil se vrši vsako jutro v zimskem času med 8. in 9., poleti pa med 6. in 7. uro. Mesnice in prekajevalnice so bile kontrolirane vsak teden, mesarji in prekajevalci na trgu pa vsak dan. Zaradi prestop- ka obratovalnoga reda za mestno klavnico sta bila ovadena dva me- sarja, ker nista dala uvoženega mesa v klavnici pregledati. Poleg številnih sladoledarjev so bi- li strogo kontrolirani tudi gostilni- čarji in vinski trgevei. V splošnem je bilo vino pristno, enemu trgovcu pa je bil v točilnici zaplenjen sodček po- kvarjenega vina; trgovec je bil sod- nijsko občutno kaznovan. Živinski in kramarski sejmi so se vršili pi'vo soboto po sredi posta, da- lje 21. oktobra in 30. novembra. Na vse tri letne sejme je bilo prignanih komaj 39G glav živine. Na kramar- ske sejmc je prišlo po 185 do 230 do- mačih in tujih trgoveev. Svinjski sej- mi so se vršili, izvzemši izredno mrz- le zimske dneve, vsako sredo in so- boto in so se dobro obnesli. Na svinj- ske sejme so lani pripeljali 7021 svinj. Svinje dovažajo na celjski trg večinoma iz šmarskega okraja. Ker gojijo v tem okraju prvovrstno pas- mo, kupujejo radi te svinje tudi kup- ci iz raznih drugih okoliških krajev za pleme in rejo. Mesečni živinski sejmi se kljub obSirni reklami niso mogli uveljaviti. Lani je bilo prigna- no na te meseCne sejme skupno ko- maj 51 glav živine. Ker je živina v splošnem slaba, izostajajo kupei. Do- gon je znašal mesečno 2 do 10 glav, dogodilo pa se je celo, da se sejm niti ni mogel vršiti, ker sploh ni bilo prodajaleev. Po svetu s Najstarejše drsalke. Ze okrog le- ta 1.000 pred Kristovim rojstvom so se posluževali za drsanje po ledu dr- salk. O tem priča s konjskih kosti napravljena drsalka, ki je spravlje- na v berlinskcm muzeju. Izkopali so jo sredi 19. stoletja, ko so odkrili stavbe na koleh blizu Spandaua. Dr- salke iz konjskih kosti so nadome- stili z železnimi šele sredi 13. stolet- ja. Prvi, ki so izdelovali take drsal- ke, so bili Nizozcmci. s S prerezanim vratom 18 kni da- leč peŠ. V bolnici v Bekescsabi se je 2. t. ¦ m. zjutraj pojavil kniet Janos Segele, ki si je v samomorilnem na- menu z britvo prerezal vrat in tako težko ranjen sei iz svoje vasi 18 km daleč peš v bolnico. Ko so ga pripe- ljali v operaeijsko dvorano, se je zgrudil in umrl. Za „Dečji dom" ob morju V idiličnem jadranskem zalivu, ob- danem z vinorodnimi griči, leži liČen kraj Bakarac. Snežno bele hiše pri- fajo o redu in snagi prebivalcev, kar je tem lepša lastnost, ker žive v pre- cej skromnih razmerah. Nedavno se je o.tvoril železniški promet do Bakra in tekom prihod- ujega leta bo dograjena železnica že do Bakarca, S tem bo pridobil kraj vsestransko in se sčasoma nedvom- no povzpol do istega razvoja, kakor druga morska kopališča. Domačini imajo že načrt za ureditev moderne- ga kopališča, ki je tarn sedaj bolj primitivno. Posebno privlačen pa je Bakarac vsled žive, zdrave pitne in 7,e\o hladne vode ter zmerne tempe- rature. V topolovem parku najdomo hladno senco in skozi dolgosotesko nam pihljajo vedno hladilne sapice. V tem lepem,1 zdravem morskem kraju stoji obSiren dom, ki preide v najbližnjem času v last Kola jugo- slovenskih sester v Celju. Že šest let je vzdrževalo društvo ferijalne kolo- nijc ob morju, vendar je moralo na- Izvlrne francoske pastilje Valda obvarujejo Vas vseh zlih učinkovmra- za, megle, mokrote in bacilov na di- halne organe. Prodajajo vse lekarne in drogerije. vadno vsled pomanjkanja prosto- rov odkloniti veliko število potreb- nih. Tudi se je moralo društvo več- krat seliti s svojim skromnim inven- tarjem, kar je pov/.ročalo nepotreb- ne stroške in škodo. V novem domu si bo uredilo pro- store in jih po možnosti opremilo udobno in higijenično za stalno bi- vanje skozi celo sezono. V domu ne bodo nažli krepčila samo otroci, tem- več v izvenpočitniški dobi tudi od- rasle osebe, izčrpane in oslabele na- meščenke, matere z malo deco itd., za razmeroma jako nizko odžkodni- no. Ker je društvo svoje skromne vsa- koletne dohodke v svrho vzdrževa- nja ferijalnih kolonij v prid najrev- nejžim sproti izčrpalo, stoji sedaj pred veliko nalogo, da zbere potreb- no vsoto za nakup doma. Dasi se društvo dobro zaveda, da se ima za- našati samo na poinoč" in pripravlje- nost javnosti, se vendar ni ustrašilo velikega bremena. Prepričano je, da bo javnost uvidela velike koristi, ki se ji obetajo po uspeli in dovršeni nalogi in bo društvu priskočila na pomoč po svojih močeh. Iskaje vi- rov, "po katerih bi bilo javnosti olaj- šano, društvu pa vendar pomagano, je društvo sklenilo obrniti se v prvi vrsti na svoje članice s proSnjo, da plačajo članarino za več let naprej. Mnoge so to že radevolje storile. One, pri katerih pa se doslej še nismo oglasile, naprošamo, naj nam o pri- ložnosti enako priskočijo na pomoč. Obračamo pa se tudi na vse one, ki doslej so niso naše članice in na vso ostalo javnost v Celju, okolici in iz- ven nje, s prošnjo, da nam po svojih močeh pomagajo. Razen denarja za nakup doma po- trebujo društvo tudi lesa za napra- vo jedilnih miz in klopi, kuhinjske posode, namiznega orodja in posode, žičnatih posteljnih vložkov, platna za rjuhe, žimnice, blazine in koce. Težko je namreč malčkom prenaSati lastno posteljno opremo in jedilno posodo z orodjem poleg druge po- trebne prtljage na potovanju. Obračamo se tem potom na tovar- niška podjetja, večje trgovine in les- ne trgovce z vljudno prošnjo, da nam tlarujejo, kar morejo. Kolo jugosl. sester v Celjn. Strojno azuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I*— Lepo soüdno delo samo pri B. Pušnik Cankarjeva cesta 4 (stara hi^a Liudske posojilnice poleg davkarije), Za šivilje znaten popust. J. G.: Na smučeh preko Pohorja »Celje!« kliče sprevodnik ljubljan- skega vlaka v megleno noč. Nad vstopajoCo in izstopajočo množico se premikajo naše zakrivljene deske — smuči. To so deske, ki sicer ne po- menijo vsega sveta, pa vendar njega najlepši del, zimski planinski svet. Še enkrat se poslovimo od znanih smučarjev, ki gredo v Savinjske pla- nine, potem pa vstopimo v vlak, ki nas naj odvleče do Hoc. Andrino, zmagovalec nad Matter- hornom! Deleja, avtoriziran vodnik za I-Iudičev graben in Svetino, in jaz, basist v smučarskem kvartetu »Ščin- kovec« — to je naša družba. V vlaku smo se sestali z večjo družbo Ljubljančanov, ki so imeli isti cilj, kot mi: prevoziti Pohorje od Hoc do Slovenjgradca. Z njimi je bi- lo tudi nekaj »fantkov«. Posebno odon je nam Celjanom močno ugajal. Frapantno je namreC sliCil na Asto Nielsen. Ker je pa tokrat nekoliko kašljal, smo ga prekrstili v »Astmo« Nielsen. Stran 4. »Nova Doba« 20. I. 1930. štev. «. Hoče. Dolga povorka smučarjev se ¦, [>remika po škripajoči cesti od ko- [odvora proti Pohorju, ki vzdiguje švoj gozdnat hrbet kot črn zid proti esketajočim se zvezdam. Okr< ^ nas jc svetla, mrzla zimska noč in mir, v nas pa vroča, vriskajoča ljubezen Jo vsega lepega. Ljubljanski smucarji so se usta- vili v vasi Hoče, da so se okrepčali * Cajem, mi trije pa snio sami nada- Ijevali pot proti Mariborski koči. Kmalu so nas zajeli pohorski gozdo- vi. Lepi so gorski gozdovi v zimskih nočeli, a pohorski gozdovi imajo ne- kaj prav posebnoga. Temni so in glo- boki, kot človcSka duša. Vsi tihi so, le v najvišjih vrhovih dreves zveni spokojna pesem noči. Ko smo malo postali, da smo si oddahnili, je re- kel Andrino: »Vojna je pravzaprav velika svinjarija. Takole stojiš v gozdu, da si oddahneš, pa začne ria- enkrat streljati na tebe — človek!« Hitro so nam minile ure in okrog dveh po polnoči smo budili oskrbni- co Mariborske koče. Komaj smo se dodobra ogreli in nasitili, so že pri- šli ljubljanski smučarji. Nekaj časa smo se še pogovarjali, tudi nekaj smučarskih pesmic smo zapeli, po- tem smo se pa odpravili k poeitku. Ko smo drugo jutro navezali snm- či, je solnce stalo že precej visoko. Temnornodro nebo je bilo brez naj- ruanjšega oblačka, ozračje je bilo či- sto, tako da je segal pogled preko ptujskega pol ja daleč v prekmurske ravnine. Po preteku ene ure smo prišli do ruške koče. Tu smo zajtr- kovali ob zvokih gramofona, ki sta ga navijala dva koketna rnariborska »santka«. Po zajtrku smo se še malo solnčili na verandi pred kočo, potem smo pa zopet navezali smuči in od- vozili proti Klopnemu vrhu. Nam, ki smo navajeni na alpinske terene Sa- vinjskih in Julijskih Alp, je nudilo Pohorje čisto novo sliko. Povsod go- sti gozdovi, položna pobočja in dolgi, ravni grebeni. Pa voda! Smučaš v višini 1300 m, pa vidiš potoček, kako živahno skaklja med debelimi ste- nami snega po temnem granitu. Spomnili smo se na naše spomladan- ske smuške tu re na Ojstrico in Pla- njavo. Kako bi se nam prilegla ta- kale vodica, ko smo se skrivali pred pripekajočim solncem pod šotorom, inproviziranim iz smuških jopičev. Snežnica nam je pa le äe bolj sušila grlo in razjedala ustnice. A tak poto- fek ni morda osamljen pojav na Po- horju. Prav pogosto, skoro bi rekel, vsakih deset korakov ga srečaš. Zatopljen vsak v svoje misli smo smuCali po gozdovih. Vse je bilo tiho, le naše smuči so nam pele prijetno melodijo, ko so rezale svežo smuči- no v kristalen pršič. Privozili smo v globoko kotanjo in smo obstrmeli, tolika lepota se nam je nudila. Na majhni jasi nekaj temnih ogljarskih in drvarskih bajt, pokritih z debelo plastjo snega. Okrog jase visoke, stoletne smreke. Za gozdom pa je žuborel širok in globok potok Bajgot, ki je nekaj sto metrov nižje bobnel preko granitnih in ledenih kaskad: Šumik. Nad vso to pokrajino se je bočilo temnomodro nebo, solnce pa je sipa- 10 nanjo svoje svetle žarke, tako da je blestela in bliščala, kot bi bila po- suta z milijoni kristalov. NemogoCe je opisati vso to lepoto, kot je nemogoče opisati lepoto kake Rafaelove slike ali Tagoreove pesmi. To je treba videti, obfcutiti, doživeti. Tudi ni vsak človek za prirodne le- potc. Priroda vrača Cloveku, tisoč- krat povečano, samo ono lepoto, ki jo človek sam vanjo položi. Od Bajgota nas je pripeljala pot do Stare glažute. Na položnl poseki stoji lesena bajta, poleg bajte hlev, v njem koza. Tukaj prebivajo torej ljudje Najbrže drvarji. Ko smo sede- 11 na kupu drv in počivali, je prišel k nam majhen deček sedmih let. Nič se nas ni bal. Korajžno se je z nami pogovarjal. »Kako ti je pa ime?« ga vprašam. »Hanzek.« »Ali si kaj priden?« »0 ja!« »Ali si tukaj doma?« »O ja!« »Se ti tudi smučaš?« »O ja!« In oči so mu zažarele v po- nosu. »Se rad smučaš?« »O ja!« »Imaš šo kakega bratca ali sestri- j CO?« »O ja, enega bratca še imam.« Dali smo mu sladkega prepeCenca. »Tukaj imaš, ker si priden. Pa moraš tudi bratcu kaj dati!« »0 ja!« In odhitel je k bratcu. Na Stari glažuti sera irnel tudi priliko ogledati si smuci, kakršne že od davna rabijo Pohorci. To so krat- ke; široke dcske, na prednjem kon- cu malo prišiljene in zakrivljcne. Vezi na teh smučeh so čisto primi- tivne. Na sredi smučko je pribit ši- rok jerrnen, v katerega se vtakne stopalo. V lesu za svoje smuči Po- horci niso izbirčni. Rabijo javorjev, smrekov, pa tudi bukov les. Na ta- kih smučeh se vozijo drvarji pozimi v dolino, pomagajoč si z dolgo pali- co. Navzgor pa smuci nosijo. Od Stare glažute smo vozili še do- bro uro po položnem, skoraj ravnem, gosto obraslem grebenu do koče na Klopnem vrhu. Na pobočjih okrog koee je bilo vse polno srnučarjev in srnučark. Tudi koča je bila precej polna Mariboreanov, Ljubljančanov I in Zagrebčanov. Naročili snio juho, ki nas je prav dobro okrepčala. Za dober teksta skrbela gramofon in pa stasita, čed- na Mariborčanka, ki je v tesnem ob- jemu zagorelega kavalirja plesala ob zvokih Creole. Ce je tudi pri smu- čanju tako gibčna in prožna v kole- nih, kot pri tangu in foxu, potem je »fejst santek«. Še nekaj <5asa smo sedeli in poči- vali, potem smo pa zopet navezali naše deske in odšli proti koči na Pes- ku. Zopet temni gozdovi, živahni po- tofki, pravljične jase in mir. Mir, kakrSen je samo v. gorskih gozdovih pozimi. Prve vijoličaste sence so padale na pohorska pobočja, na zapadu pa je nebo žarelo v rdečih ognjih, ko smo prismučali do cilja. Koča je bila že precej polna in z mrakom so pri- hajale vedno nove partije. Od poVsod so prihajale. Od Roglje, od Planinke in od šentlovrenčkih jezer, od Črnega vrha in od ribniških jezer. Večer je potekel v prijetnem kramljanju. Go- vorili smo o »mučanju in o turi.stiki, o slovenskih planinah in o sloven- ski narodni pesmi, o muziki in o lo- vu in še o marsičem. Zadnje zvezde so ugašale na jas- nem nebu, ko smo odšli drugo jutro od koče na Pesku. Naš cilj je bil še daleč: preko Velike Kope v Mislinj- sko kotlino. V prvih jutranjih urah smo še vozili po gozdovih. Cim delj proti zapadu smo prihajali, tern več je bilo snega. Drevesa so bila ukle- njena v težke ledene in snežne okle- pe, nekatera so izgledala kot čudne poiSasti. Sličila so na severne med- vede, na mrože, na kenguruje in na žirafe. Če bi bil človek sam, bi ga bilo strah teh pošasti v jutranjem somrak«. Počasi se je delal dan. Zvezde so ugasnile. Na vzhodu se je prevleklo nebo s svetlorumeno kopreno. Prej temnosive sence so dobivale živah- nejše barve. Postale so zelenkaste in vijoličaste. Ko smo prišli na Planinko nad šentlovrenškimi jezeri, so se gozdo- vi razklenili. Stali smo na golem po- bočju. Odprl se nam je diven razgled. Na severu dolga, bela veriga Malih in Visokih Tur z Velikim Zvonar- jern. Nji zapadu Urska, Peca, Kara- vanke. Čisto v ozadju, za Karavanka- mi, je dvigal Triglav svoj vrh v sre- brn pajčolan solnčnega prahu. Pred nanu pa so stale naše Savinjske pla- nine. Kot bruSeni kristali so kipele, vse svetle in blesteče, v jasno nebo. Dobro smo razločili vse znane vrho- ve: Grintavca, Skuto, Rinko, Planja- vo, Ojstrico in Raduho. Dalje proti jugu smo gledali Mozirsko pianino, Mcnino, Dobrovljc, Sveto pianino, Kum, Lisco in še več. Sami hribi, ka- mor je segalo oko. Pod nami pa so ležale Savinjska dolina, Koroška ra- van in Dravska dolina. Od Planinke nas je vodila pot, vedno po golih grebenih, proti Crne- mu vrhu in Veliki Kopi. Solnce nam je žgalo v obraz in na roke, naši po- gledi so hiteli v daljave, riaša srca so pa vriskala spričo tolike lepote. Solnce je prišlo na najvišjo točko svoje poti, ko smo obstali na Veliki Kopi. Isti krasni razgled kot prej, samo pod nami se nam jc odprl po- gled še v Mislinjsko kotlino. Nekaj časa smo sedeli na vrhu. Potem smo si pa poiskali našo pot za smuko v dolino. Po gozdovih in travnikih, mi mo kmctij in cerkvic smo smuj čali. Vse nižje, nižje. Na obzorju so se potapljale gore, druga za drugo. Za nami se je kadil pršič, njegovi kristali so blesteli v solncu. Ko smo stopili v Turiški vasi na \lak, jc Velika Kopa rdela od zad- njih solnčnih poljubov, pobožna Urška se je pa sramežljivo zavila v vijoličast plašc večernih senc. dobite 1. 5tev. «Rom ana», terinika za vse, na ogled, te izpolnite spodnji odrezek, ga nalepite na dopisnico in pošljete na upravo « R o m a n a «, Ljubljana - Breg 10. Razločno izpolnite in odrežite ! Glede na oglas v >NOVI DOBI« Vas prosim, da mi pošljete 1 šievilko «Roman a». Če mi list ne bo ugajal, ga v treh dneh vrnem. line'.____________________________ Poklic : .........-............-...........-............-..........'...-.......... Kraj in z. pošta :--------------- ISče se soba ali !*»ka! v mestu, pripraven za šiviljsko obrt. Na- slov v upravi. 4.2 Diplomirana Katie a Hoffmann, absojventinja zagrebfike Muzičke akademije, poiu'uje vestno in točno. Vpraža se od 2. do 3. pop., Ceije, Pred grofijo 7/11. 3-4 Sprejme se na deželo trgovska pomočnica začetnira. Prejemki po dogovoru. Naslo^ v upr^ Spreimem iUVAJA Pismene ponudbe — prepisi spričeva! na P. Majdič Sp. Hudinja. darn v najem-oz. prodarn za 90.000 Din. Razen pekarne sta na razpola^o 2 sobi, kuhinja, pralnica in vrt. Ponudbe na upr^ Oddam takoj lepo sobo in kuhinJD z električno razsvetljavo. Sv. Jožef 123. Ktaana jedilnica 5e skoraj nerabljena, se radi selitve takoj pod ceno proda. Priložnostni ria- kup. Naslov pove Mihael Vrenko, mi- zar, Celje, Na okopih 11. Ü č e n c a z dobrim spričevalom i§če Celjska avto- in strojna delavnica, Celje, Ljubljanska cesta 11. 1-2 w Sastni paiači ftflarodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000000 Lasfna glavnica in rezerva nad Din 13,000.000— Spar*ejema hv*a>iiSne vlage na krojižice in tekoča račusn proti ugodlnemu ob^esiovanju in tdčamemu ixplacilu. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor^ Šoštanj Samo na veliko! Samo na veBiko! C^SSJ — Mount Everest v zavitkih in zabojih nudi po originalnih cenah CEJL«JJE, KRALJA PETBÄ C. Ö25 veletrgovlna kolonljalnega In gpecerljskega blaga XwiSistxisi pražarna lea.'v© IVIIir» za, diSave Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inStalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-28 Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.