231. številka. Ljubljana, v četrtek 8. oktobra 1896. XXIX. tetu. isnaja vsak dan ifeler« iaimii nedelje in pravnike, tur -*lja po poftti prujetnan na a v str o-o g o rs k a dofl*it» sji tne leto lb M., sa pol lota H jdd. a ftotrt leta 4 , sa ji d n t glri. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja on dom «a vte leto l'i pdd., ta četrt leta 3 ^ld 80 krM *a js-ieti m^eo "» gld, 10 'ti Za poSiijaujo na dom računa m lU «cr na met. r, po 30 kr. r.a Oetrt leta. — Za t nje do tel o tobko v<«fl, koliko* poštnina Za oananila pladnje m od itiristopne petU-vrate po C, kr., ae oznanilo jodoukrat tiaka, po 5 kr.,' fia m dvr.kvat. in po 4 kr., ta se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ae ikvo16 frankirati. — Rokopisi ue no vračajo. — Uredništvo in upravniltvo ja na Kon^rennem trgu it. 12. Dpravniltvu naj ae blagovolijo poAil|ati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. -?ao admir. is trati vno rtvari. Ruski car v Parizu. Časopisi prinašajo dolga in natančna poročila o obisku ruskega carja na Francoskem in svet jih čita z veliko pazljivostjo, pretehta skrbno vae besede in preišče pomen vseh dogodeb, da spozna kolike mejnarodne važnosti je obisk ruskega carja. Francoski narod je ruskega carja sijajno in oduševljeno vzpreje). Baski car je sedaj zaveznik Francije in je tej državi, po nesrečni vojski s Prusi popolnoma izolirani, zopet pomogel do veljave in apliva mej evropskimi velesilami. Francoskoruska alijanca je od tedaj pri raznih prilikah znatno □plivala na mejnarodne razmere in njej gre v pr /i vrsti zahvala, da se je ohranil evropski mir. Obisk ruskega carja v Parizu potrjuje in ntrJDje to zvezo mej dvema velikima državama. Zanimivo je, primerjati napiinice, katere je izrekel ruski car v Parizu, z napitnicami, katere so se Ćule iz njegovih ust na Dunaju in v Vratini.vi, zanimivo in poučno. V Parizu se je čutil car srečnega, posebno veselje je izrazil, da mu je bilo dano stopiti mej narcd, kateri vežejo tesne vezi z mekim narodom. V Vrutislavi je bil nekaj tednov prej govoril dosti bolj reservirano. Na silno pretirano in umetno-oduševljeno napitnico nemškega cesarja je odgovoril nekako lakonično in jedino pomembnejši njegov izrek je b:l, da ne pozabi „tradicijonelnega razmerja". Na Dunaj i pa de take besede ni izustil. Bil je tako mrzlo uljuđen, kakor le more biti v takih razmerah in šele sedaj, po napit ni cah v Parizu se spozna, da so bili brez zmisla in brez reelne pod-Ittge vsi tisti oduševljeni članki, katere so povodom carjevega obiska na Dunaji zagrešili naši clioijozi. Obisk ruskega carja v Parizu utrdi gotovo razmerje mej Rusijo in Francijo, utrdi tuli republiko samo, saj je ruski car, avtokratičen vladar, na najformelnejei način izrazil svoje spoštovanje do re publičanskih ustanov, ali daljšega, obsežnejšega po mena posebno na aktuvelna vprašanja mejnarodne politike ae temu obisku ne more prisojati. Car je naredil evropskim vladarjem konvencijonelne vizite in ker je zavpznik Francije, je tudi to državo obiskal in če je zanjo izrazil simpatije, kakršnih ni kazal v Vratislavi, tis manj pa na Dunaju, je to le posledica obšlo eče alijance. Najnevarnejše mejnarodno vprašanje je v sedanji dobi orijentalsko vprašanje. Tega vprašanja rešitev pa ni odvisna niti od Dunaja, niti od Pariza. To vprašanje se reši samo v Londonu in v Peterburgu iu je J ino od Rasi je in od Angleške je odvisno, bode li m> < obraniti evropski mir ali ne. Ako hočeta ti dve državi vojno, nastane, ako je nečeta, so ohrani mir. Dunajski kabinet pride pri tem malo v pošte v, toliko manj, ker se je v zad njih mts'iih pokazalo, da nad minister unanjih del grof (ioluchovvski s mvojo grandseigneursko polit ko m salonsko diplomacijo nima posebno srečne roke in da silno precenjuje moč avstio ogerske države. Ton carjevih rapitnic v Vratislavi in v Parizu potrjuje naše domnevanje, da se razmerje mej Rusijo in Avstrijo od carjevega obiska na Dunaju ni pre menilo, da je isto ?. da jjs zategadelj dobro, Če 80 skuša to gibanje zatreti. Minister za G.iliško dr. Rittner j> beaedičil o VzdriaVanju socijalnega in političnega reda in o nezadostni politiaki t< r Bploini (-miki gabškega V Vintgar! (Kako je hodil, popisal Vladimir Oribojedov.) Čuden dan je bil! Solnce je vzhajalo kakor po navadi precej zgodej in tako sem tudi jaz stal zgodaj na precej visokem hribčku, čez katerega me je vezla pot v krasni H nI, kojega sem se namenil obiskati. No pa ni mi bil toliko mar Bled, često sem ga že imel čast od vseh stranij občudovati, opazovati in motriti, zanimala me je bolj bližnja romantična soteska potoka Kadovine, katero mi je že tolikrat pop-soval moj prijatelj Peter Iskra z le njemu lastnimi besedami. — Nisem še videl razun znanega Šuma, t. j. slapa, katerega tvori Radovina kake pol ure pred svojim izlivom v Dolinko ali Korensko Savo, — od I. 1892 vedno bolj imeuit-nega in slavljenega Vintgarja, od potoka izvrtane, globoke stiuge čudnega imena. — Zato me je gnalo toliko bolj iz ozke Sorske doline proti Kropi in B!edu. — Na poti pač nitem nič kaj znamenitega doživel, kar bi bilo pripovedovanja vredno. Na visokem Jamniku sem se msil oddahniti, pa hiš-, iz katere je Bog že od daleč roko molil, je h I a tako napolnjena žejnih „od pijače", da bi bila moja postava ki,mi.j šo dobila prostora, posebno ker nisem uabralelj narodnih pojevk, ki aj donele skozi cd kraja cdprta * k na in duri ne ravno harmonično na moje uho Tu *>e j« pač poznalo ljudem, da je b i „včeraj* semenj Cttlo pot rpio bil le sam, dasi bi-m imel / In videti zdaj tega, ssdaj onega znanci; pa kjer uma potrkal naduri, povsod se mi je ndzvaio : „Ua ni — je na rajii I* -- ali kaj podobnega. To se mi je zdelo že pkoro preveč. Mislil sem si naposled, če gre kdo iz Krope v Kamno gorico po „cvekew, — je pa ie „na rajži* — pa naj bode! 11:1 m tedaj tako nekako izoliran, in r-e bi ne bil mej potjo včasih kuke muhe ujel, bi se bil gotovo /i In dolgočasil. Na poti z Jamnika v Kropo me je srečala cela četa pobožnih romarjev, ki so mi vsi tožili iu se pritoževali čez „hudo globelo", pa je bila tudi v reunici huda, znoj jim je kar curljal po sp< Ui -ji n. m obličju Kropa sama me je razveseMa s svojo originalno „Gaedaruico", shiambe jednacega imena bi pač moral iskati po noči in pc dnevi z Diogeiiovo lampico, v kateri bi ne gorelo več h n no olje, li. ki r v tistih zlatih časih, ko je bil še sod dovolj velik za človeško bitje (na krakovske sodove in zelje se pa šo danes kdo rpominjs), ampak s pravo električno lučjo. „Gasilarn>caM kropniška mi jo potom gasila žejo prav do Bloda, za katerega se pa nisem mnrgo zmenil, kajti tam nad obrovsk in Triglavom so je začelo nekaj kiepenčiti in oblaki so h.tro v-aLi. preti B.tbjema /.'tu, ki je danes pra? jasna kat 1 h. cjo rjavkasto Škrbin>>. Mudilo se mi je tedaj groza i — hotel st-in priti ša za dne nazaj na Blfed, kjer bi se po mojih ruiblih najlažje tem pn ,MangeljCUa kje prenočilo« Vintgar s»-m pa na v^ak nafim hotel vid« ti p-i lepem vr meuu n še pn dnevni Inči, bila je pa Že tri popoludae ID tro sem jo mahal . Zasip gori, kjer sem tagltdel na levi mel i, lično hiiio , ki pripoveduje s tvojimi velikimi Črkami, daje šola. Pri sv. Katarini ni llolmu, kamor se bodi bajt,- molit »za pravo pamet", stm zlezel na.^'o v zvon k, ker aem pol^g druzih r^čij hotel imeti danes i lep razgled, potem pa sem jo urno uietal navzdol sanjajo o zakladu, katerega so pred lati pri tej cerkvici , Vidi gnili" in skoro me je poz Iravil hrumeči slap — šuai s vso svojo le-ptto iu strahoto« Ni me dolgo mudil, veaj jedno uro ne; voda je bila velika in mogočno se je valila čez razvotljane peči. Votlo grmenje vzbujalo mi je različne spomine in misli, skor-j bi bi na lesenem mostiču pozabil n*. dal;š", zanimivo pot. Da bi bil pc nik ali va»j kake boljšo vrste .šlibur", pa bi bil zlo2.il jedno in skoro gv.^-ivo hi s- Ml svet čudil, kaj so more vse ugoditi v prttr. s'j. vili in ginljiv h trenutkih, — no ginjen ali ganjen eetn bil pa tudi v resnici, s:cer ne do solz, pač pa v kako tako, kakor znana žival la Se bolj znanog*. llovenskegS prebivalstva, potam pa trdil, da so interpelantje hoteli le vladi sitnosti delati, da pa njih besedam ne gre nič veljave, ker ima Uališka 63 poslancev, a le trije tožijo o vladajočih razmerah, dragi pa so ž njimi zadovoljni. Mladočeh dr. Vašaty je dokazoval, da vladajo na Češkem jodnake razmere kakor v Gališki in je izrekel npanje, da sedanja vlada kmaln odstopi. V imenu nemške levice je dr. Fanke ostro kritikoval razore, katere je razvijala pri tej debati vlada, poudarjal, da je potreba stvar pojasniti in obžaloval, da vlada ne spoštnje konstitucijonelnih pravic. Klerikalen Kaltenegger je predlagal konec debate, a zbornica je predlog odklonila. Levica je je glasovala zoper Ka'tpneggerjev predlog, kar je na\•/!)'■ m« miiiiatn* in poljske poslance kaj nengodno presenetilo. Poslanec dr. L o w a k o w s k i , kateri je stavil predlog, ju r>kel, dv je umevno, z.kaj bivši na-moatnik gil;ški ni posegel v debato in se dil zastopati po nekem mladeniču, ki je govor«!, kakor kak ex cffo zagovornik. Govornik je zavračal izvajanja dr. Mtdevskega in tega človeka knrakterizoval kakor zas'uži, sicer pa svoj predlog jako slabo zastopal. Riski posl R o m a n č u k je navedel dva slučaja, katera *tv kaj karakteristična za gališke razmere. Doprinesel je dokiz, da ju bil neki volilec pozvan k okrajnemu glavarstvu v Kaluss in d» mu je zet okrajnega g'avarja za legi in š« za druga dva volile i ponujal loO gld , če glasujejo za vladnega kandidata, in dokazul je, da je okr. glavar v Kaloszu 8im dal nekemu volilen 10 gld. za to, da glasuje za vladnega kandidata. Zadnji je govoril Jr. L u o g e r. Okrcal je vlad negi zastopnika S moneliija in pote as povedal dr M idev-ikemu, kat're^a je imenoval streboija ia ko-risto'ovca, toliko bridkih resnic, da j h tane posabi. rrotes'oval ja tudi, da se razpravljanje o galiških re'eh smatra za nekak erimen liese Poloniaeiu branil pravico drž zbora, b»viti se z galiŠkimi zadevami. Pri glasovanju po imenih je bih za nujnost predloga oddanih 106, proti nujnosti 78 glasov. Ker je za nujnost potrebna dvotretjinska večina, je zbornica torej predlog odklonila. Zbornica je. potem začela generalno debato o državnom proračunu. Prvi je govoril protis^mtski poslanec dr. Schleainger Ko je začel govorit', so poslanci trumoma beiali iz dvorane, Sehlesinger je kritikoval predloženi proračun in se unemal za sistematično plačevanje driavnih dolgov ter za takosvani „ljudski denar', kar je njegove ■perij %li teta. Prava proračunska debata se razvije v prihodnji seji, katera bn jutri v petek. % ljuliljfavki, H. oktobra. 1- a/ j .ust državnega zbora Če je „Czas' prav poučen, bjde morda Ae ta mesec razpuščen državni zbor. Vlada ga misli takoj ratpuitfti, ako mesta, ko so jo za — ušesa — vlekli, kikor pripoveduje stara pripovedka. — Ni s-* čuditi, je že ta v atini mogočni llap napravil tako velikansk utis na me, da s-m pozr.ejs, ko sem korakal ob penečem se potoku le bolj nemo in prozajično pre mišljoval čudne napise na novih deskah ob klasično izpeljani poti. Najpred me jn presenetila „Ztajeva glava* ; nemško j»> bilo tudi napiaano, pa ker nisem tega jezika prav zmožen, zares ne vem ali je bilo BL:ndtvv-renkopfJ ali kako; rni > za Mikedonijo. Vodja neke večje v.stašie čete Br m »bos je naznanil turški vojaški oblisti, da je pripravljen zamenjati ujetnike. Turki imajo namreč več vstašev u.etib, vstaši pa več Turkov. Ča Turki ne vzprejmejo tega predloga, misbjo vstasi ujete Turke pobiti. Turki pa vzlic temu ne mislijo ustreči Želji vstašev, temveč hočejo le odločnejši boj proti ujim začeti, da zatro vstajo šh to jesen Dogodki v Carigrada. V Cirigradu se je sestavila komisija iz tujih častnikov v turški službi pod ptedueistvom maršala Kaajpboevenerja paše, da začne pn-i.skavo proti tistim policistom, vojakom in Žandarjeai, ki so M nieltžili klanja kristjanov. S to komiiijo pač Turčija le minli slepiti Evropo. Izvedela komisija tako ne b le ničesa, ker jej obUstva ne b m«. Šla na roko. Kbnje so prciuro^tli urad-tiki sultanova palače, kat-uih pa komisija ne more kbcati na odgovornost. K večjemu utegnejo nekaj manje krivih ljud j zapreti, glavnim krivcem se pa ne bede ničeea zgodilo. Car v Franciji Z vel kim navdušenjem je bil car v Parnu vaprnj it. To naudutanje pa venlfer lišća pre> ^išlju,e<-n, računal sem že koliko bi prinesla ta peč kranjski hran Inici, če bi se n. pr. na obresti naložila ! Kaj izvanrednega potemni kaj časa ni bilo V peeftid dobro izpeljana ateza pelje še vedno ob desnem br*gu Radovine, katera se nas&ja, premetava, peni, k r banči in zrav-n mogočno bobni pjd teboj po razbitim skalovju. Zulmie globine, nipolnjene z mnogo-brojnimi postrvmi, ki so sedaj mirne kot kamen, e- da) pa kut titrala h tro švigajo iz jeduega kota v drugi, razveseljuj jo vsaki hip radovedno popotnikovo oko. Skoro he prikažejo prid m«>uoj lesene galerije, dolina se zoži, bregovi postajajo do cela navpični, veda vedttO bolj omejena, od vseh stranij zajožena, v istim krasen pogled! Stopajoč po lesenem mostu, alt kakor bi pri naa kdo rekel: „gankcu", zagledam nov napis — .Pod Rančo* — čudno ime — ne razumljivo mi, ni-eni še kaj podobnega bIišiiI, zabilježim si bitro, da u« pozabim, kar se pri takih »spakah" Jeklo pripeti. Pazljivo se ozirajo po s'rmiii skaltnah, zagledam visoko gori z rudečimi črkami napisano: i Prid1 lidnr se les uftit !• Res primeren napis iz Vodnikovih pesmij I Mali most a tablico „Zumrova galerija" me je prepeljal čez grozno globino na levi potokov breg. Tu na mostu sem stal, zrl po zelenkasti vodi in velikan-• kili vtitikaloili skalah in želel som si životi v onih ni splošno. Socijalietični in nekateri radikalni ljnrj pišejo naravnost razžaljivo proti carju. Tudi niso po vsem Parizn razobešene sastave. V delavskih delih mesta ni skoro nobene nastave. B lo je tudi več delavskih shodov, na katerih se je izrekel protest proti slovesnemu sprejemu carja. Policija je morala nkren ti stroge naredbe za varstvo reda. Posebno Strogo pasi ne rusko in poljske nihiliste. Mnogo so jih odpravili is Pariza. Socijalietični mestni zastop v L lin js odklonil predlog, da ae izreko simpatije v posebni adresi carju, temveč sklenil v adresi izreči simpatije ruskemu narodu in adreso izročiti ruskemu veleposlaniku. Anglija in Rusija Angleški pol tiču i mesečniki priporočajo sporazumljenjs z Rusijo glede Turčije. Vai naglašajo, da se brez Rasije ne da red napraviti v orijentu. Naglašajo celo, da nimajo uič proti temu, če Risi zasedejo Carigrad. Rusi pa Angliji nič ne zaupajo Diski listi pišejo, da Angleži pač ne branijo R isom vzeti Carigrada, a po. magali bi jim pa ne pri tem. Ko bi bila Ho zamotana v boj s Turčijo, bi pa Angleži se okori-stili priložnosti, da si z lahkoto prisvoje kak ko3 Turčije. Će so Angleži tako nesebičui, naj pa popuste Egipet in nehajo na skrivnem rovati po orijentu. Rusija le želi ohranitev reda in od Anglijo ne zah'eva niti Girigrada, niti vhodi v Sredozemsko morje. Kakor se vidi iz pisave rusk h glasil, Risija sedaj še nikakor ne želi propada Turčije Za to ima Risija gotovo več povodov. Sedaj imata Risija in Francija velik upliv v Evropi. Čo pa pride do razpada Turčije, bi se to dobro razmerje utegoilj motiti. Francozi bi se zopet spomnili krimske pogodbe. Tudi Turčija še ni tako oslabljena, da bi brez velicega prelivanja krvi bil njen propad mogoč. iliioviit? vesti. V Ljubljani, 8. oktobra.. — (Otvoritev „Narodnoga doma") VHtop-nice za koncert prodaja kustos Šo-narek, v trafiki, Schellenburgove ulice. K"r odpade sodelovanje društva „S lav. iu SL j ubijane14, se je program za koncert vo-jaške godbe znatno pomnožil. Koncert bode i:, značaj družbinskega sestanka po gledališki predstavi — Če kak čitalniški član pomotoma še ni dobil vabila za ples, prosimo, da se zglasi pri kustosu Šešarku. — (Za banket) naj se blagovoli izvenljub ljan9ko občinstvo kolikor mogoče hitro zglasiti m najkasneje do petka zvečer; kuveit velja, kakor smo žti javili, 2 gld. Oglasila sprejema kustos š e h a r e k. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Za L1 Arrongejevo igro , II č e r e g o s p o d a Z a j > k a-, določeno za nocojšnjo predstavo, je bilo toliko sku šenj, da je pričakovati dovršene predstave. V soboto bode slavnostna predstava in sicer se bodo predstavljala zgolj izvirna dtda. — (Shod obrtnikov) bode v nedeljo popo-lodns ob l,,;J. uri v hotelu Lloyd na Sv. Peti časih, ko ee ni stopila semkaj ptujćeva pe'a, ko so bili zaprti ti kraji občinstvu, ko se je le tu pa tam drznila mei te skaline smela noga pogumnega n biča. Visoko gori na Itivetn bregu zapazilo je motn* ' mi oko zopet napis na gladki skali, ali črke ho izprane iu le težko sem spravil nekaj slov skupaj kakor: „Čujte gore . . ", da se je ves uapis kedaj moral glaiiti: „(\ijtc gore in bregovi Iu Binovi Slave umu!" — to sem si mislil. — Skoda, da sta te vratici, kateri je začrtala roka navdušenega planinca tako visoko, že tako izpraui. No pa saj je Slovenec že navajen, da bo tja postavi, kjer ga nikdo ne vidi. Od tega mostu naprej je pot lo zanimiva in gotovo b< de vsakdo hvaležen g. Jakobu Zumru, stavbinemu vo ditelju, kakor ga zove bližnji kameuitni napis, da je i&vedel tako teživuo pa hvaležno in intresantno delo v tako divjem in romantičnem kraju. Žu urova galerija je vsekakor najlepši partija cele soteske. Iu se peni potok in zaganja, tam aopet stoji mruo kakor pravo gorako jeaero 8 svojo temno-bodro vodo. Na obeh straneh pa ss dvigajo navpični akalni bre govi, na katerih bi mogel marsikak učenjak računati koliko ti o' in tieoč let je moralo že miniti, da js bila iidolbsna ta globoka struga. (Dafye prib.) cesti. Razpravljalo as bode o ustanovitvi splošnega ! obitoega društva, o položaju obrtnikov in o prihodnjih volitvah. Ustop je dovoljen samo obrtnikom. — (Zgradba deželnovladnega poslopja) Kakor znano, je erar za zgradbo primernega poslopja za deželno vlado kupil od kranjske stavbin-flke družbe stavbišča na Tržaški cesti. Stavba tega poslopja ee je ponudbenim potom oddala kranjski pfavbinski družbi, katera začne še letos kopati temelj. Zgradba mora biti do srede I. 1898 povsem dogotovljena. — (Lov na obiskovalce nemških gledaliških predstav.) Priobčili Hmo v torek poiasnilo vodstva ljubljanske postaje državnih železnic, v katerem se prereka naša vest. da bi se bilo s službeno ekrožoico naznanilo železniškim uradnikom, da jim je ravnateljatvo nemških gledaliških predstav znižalo vatopnino za 20 kr. in da se dotične vstopnice prodajajo v uradu na državnem kolodvoru. K pojasnilu nam je pripomniti sledeče: Imeli smo v rokah dotično okrožnico. Pinana jo na uradni for« mular za okrožnic«, na katerem je natienjen naslov ,K. k. ost. Steetababnen — CKrcular*, V okrožnici, datovani z dne 20. septembre t. I., naslovljeni na BP. n. postajenaiidnike in uradnike" m podpirani _.........., Adjunot", so pravi izrecno, da se prodajajo vstopnice k nemškim gledhliAkim predstavam v „Platzinepekciji* na kolodvoru, in s*cer jih prodaja službo imaioći uradnik. Ali mar taka okrolnioe ni uradna? Alt „Plateinspekcija* ni urad?! — (Tetoviranje) jo pj R<»dhi Kriminalist v zlasti mej kaznjenci v navadi. Th dni so j* izkazalo, da je tudi v ljubljanski prisilni delavnici ne udomačilo. V pris dni delavnici se mudi, seveda ne probtovoljuo, rekak umetnik, izvrsten karikaturist, kateri je ka'tsm 20 pr'siljeneero te'oviral prsa in jim naslikal nanje tele pri'.or«. Pri naknadnem naboiu ee je komisija kar čudila, ko je zagledala te slike. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. septembra do 8 oktobre k*ž->, da je bilo novorojencev 10 (= 31'20 0 ,0), uirlvo-rojenec 1. umrlih 10 (= 10 12°,0,) mej njimi eo nmrli za jetiko 8, SS SftlodOnim katarom 1, za različnimi boleznimi 0 M*i njimi ji bil tujeo 1 (=»10»/,). iz savodov 1 (=10%). Za infekcijoz nimi boleznimi je obolelo, la sicer: za vratioo 10 oseb. — (Železnica Loka - Divača ) Oti -ijozni „FremdenblattM j« te d-ti prijavil članek o drugi železuiški zvez* a Trstom, po katerem bi se dalo sklepati, kakor da je ministarstvo ž« definitivno opustilo m hhI aa zgradbo ž*ieznice it Š«of.«-Ioke v Divačo. V dohčnem članku privi tfi-jijoiai Int mej drugim: „G1 ministerskegs posvetovanje, ki je je za to stvar priredil železniški minister spomladi, se ni o tem nič čnlo in šele ministerski pielsednik grof Badeni se je doteknil na svojem potu po Pri morskem tega vprašanja in is njegovih r• - ■ -1 j se da izpoznati, da se vlada v dno peča s tem pred metom. Da je dru^a žrlecnična tveza ne; državnim središčem in mej maš on pristanom kouečno sklenjena, je po trditvi B0->V*rr.-nngi»r IvseubUtv" ■ go'ovo. A dalje stvari š* niso daspnle. O nameravani progi črez Ture si pri dotičnih Bttaieteretvih res nobenega rar.li'-o v;« rojenju; odločili so se ra gOHtinsk ) progo in naprti so že v toliko napredovali, da so že skoraj do podrobnosti izdelani, Dugare pa je glede na južno : ada'j- -vslno progo, o kateri no je že naprej pojavilo večje število načrtov, Ž-lj in vsled tega tudi prog. Vzl#.«ti so ho mej drugimi pred: u i'* I • ; piedihka, bohinjska in luška železnica. O progi I. nh- ] Loke se aulo sedaj trditi, da je zavržena, in v prvi vrati sta torej predilsko in bo hinjska zelem ca. čes Ture in Preti d bi stala 01 milijonov goldinarjev J 81 milijonov bi odpadlo na tursku Drogi načrt, ki m j« *ele zd;ij jel obravnavati, ho tiče bohinjsko železnice kot nadaljevanja turske pruge preko Ha-mliHla. Ta zveza bi stala — 8'2 milijonov goldinarjev. Z t tursko predilski načrt gotore denarni in, ko' s« vidi, tudi trgovski ožin n a j v e i i' ■ važni ati iu ta (o se zauj poteguje želncnično, finančno in trgovinsko miuiriterstvo." — Nfcši poelasasj in tudi vsi drugi poklicaui faktorji morajo vzbe temu zastaviti vno s»le, da pre pretijo ua.nero, zgraditi drugo IsleesdllrO zvezo e Trstom čee Tnre »h skozi Bdiinj — (Na dolenjski železnici I vodijo sedaj samo mešani viefci Za tisebni in tovorni promet je to skrajno neugodno in i'edaljo jasneje se kaže, da bodo morali poklcani faktorji storiti čim prej potrebne korake, d* se razmere na dolenjsko, želez nicah zboljšajo. Zlasti bi bdo skrbeti, da bodo imele dolenjske postaje dovolj vagonov na razpolaganje. V tem otiru se čuje jako mnogo pritožeb. Poailjfttvo leže neprimerno dJgo na postajah in primerilo se je že opetovano, da so imeli odpoši- : ljalci škodo, ker jim je n pr. > a Ijo začelo gniti. j Tudi za osebni promet nedostaje vagonov in so šele nedavno tega morali potniki na poitajah za ostajati, ker v vlaku ni bilo prostora, drugih vagonov pa ni bilo dobiti. — (Praprotnikova slavnost.) Na občno željo gorenjskih učiteljev pevcev ne bode „ od kritje spominske plcšta* dne 18 t. m. kakor je bdo določeno, ampak se bode vršilo šele prihodnjo pomlad; pač bode pa dne 29. t m ,odkritje nagrobnega spomenik a". Natančen vzpored se bode objavil pravočasno. Za „ploščo" in .spomenik" nam manjka rte precej denarja ; prijatelje iu čest.ilce r. A. Praprotnika prosimo za pomoč. Darov« vsprojerua Jakob Dimnik učitelj v Ljubljani — 01borwSlov. učit. društva". — (Hitra pošta ) Zagrebška knjigarna F. Zupana nasbdiiiki jo dobila te doi dofiisn en, ki je bila oddana na pošti v Mirm peči dne 25. julija 1885. I in je torej od Mirne peči do Zagreba romala celili jednaist Itt — (Iz žužemperške okolice) se nam piše: Kot dobri katoličani m., o lani pri dež-dnoibortdcih volitvah slugah nlas od Boga nam postavljenega vladike in volili poslane, kateri so nam toliko lepih re'-ij obeta'i, d« im i vesolj i kar vriskali. Tisti, ki si posebno trdoi v ven, so nam zatrjevali da se bodo naše preklaverne razmere korenito sboijlale. Poslanci nam bodo izpoolovah kar bomo le hoteli, odpustili h* niin bodo vsi davk', duhovni gospodje pa bodo porabili svoje zve?e z nebesi in dosegli, da n*m bodo viro^radi in polja rodili v isobilji. Našo nadeja se 8e niso izpolnile. Da ne nam niso odpustili š« davki, teg* vemo, da ho krivi naši li-beralci, a da ne tudi nebesa ne menijo za r.bube in prcš'i|e našli duhovnih voditeljev, to ctmja sum, da m rda ven.jer risovi pravO radeli, ko a no volili od PrenzviŠvnegS ponlavljere kandidate. Ko bi bili nafti poslanci res vr^dnt škof'JVVga priporočil*, bi nam ne b la toča let >■ Vinogradov pobila in bi nam bilo solnce \h j toliko piijtznoet izkazal-*, dni bi b lo g*ozdje moglo dozoreti. Tako pa bomo leto* pride-1-li le malo vina in še kar ga bo, bo j»ko kis'o. Tudi sadja bimo imeli jako malo, vender smemo reči, da nam je sadno dr^je več roiilo vzlic toči in deievju, nego delovanja vseh katoliško narodnih poslancev »kupaj. Nečesa pa bomo pridelali v izobilju, namreč ajd-. Tako budemo moi^li otepati vsb| ejd-.ive žg-mee, da pa ne bom) pogrešali labele, bomo ure brali govore naš h poslancev; ti so še b dj nttečni nege aeoaolienl m nezah-ljeni iganoi. — (Iz Dolenjega Logatca) se nam niše: Dne 5 t m. popoln inrj ob 2. uri skočil je F.aoc Jerinn jedini sin posestnika v D jI. LogttOO v v bližini Gjr-njega L pntca se nahajajoči tolmun takozvana RLokvo" t*-r utoni. — Uzrok samomora bila je uesrečna ljubesen. — (Društvo odvetniških in notarskih uradnikov na Spodnjem Štajerskem) v U^iju izvtihlo je pri ii'.tanovnem o' u-ia zbora d.v 4 tiktobra t. 1. v društveno vmhtoi naslednje p;g : Ivana B ivho, odv solioitatorja, prtdsednikou ; Josipa Kolerja, rn>t konoipi'enta, podpredsednikom; Josipa Cdeneeke, odv. eol Oltatorie, tajn kif Iv n ky, inžeuer Makso Dan m lavra elj r» Ake kreditna banke Stein:u-ker ho prositi za bonooitjjo se .aj;iadbo električne ž-ljinic-s iz Ojiatije v LuraiK. * (Turška vlada kriva umora ) Pr*d nekaj tedni so turški ra/.bojmki ujeli brata avstrijska g i konzula v Seresn 1.1; .»••.* cU.iin fja odpeljali v gore ter zahtevali zanj 10 000 turškiu fantov odau^nme. Avstrijsko poslaništvo jh pri t irski vladi storilo takoj vh« potrebne korake iu vlada je tibljubiia, da plača razboj nikom zahtevano odkupnino. Solunski guverniT pa je hit I ta >U nar vtakniti v svoj žep in zafegMiit I) po*kus*l razbojnike zavratno napasti ter ujetega Zlatka opiOUtlti. C.iu mi previd i raz-ii. )in*i apoen sli namn njegov, so ujetega Zlatka umorili in zbežali v g le. * (Kaj je vse angleška kraljioa preživela?) Kraljica angleška je> preživela za svojega vladao|a vso člane t tjuegi SOVete, ki so 1837. leta živ»li, ko jo ona nastopila vlad.tnjf; vso „poro4*, ki so tedaj imeli ta naslov, resen dveh; vse tedanje poslance razen b ; 11 lorlnili kaneelarjev, 10 mini-sterskih predsednikov, 0 predsednikov spodnje zbornice, D VOrikih nadškofov, 5 vojnih nadpoveljnikov, vso vojvotle iu vojvoduije, markize in markizinje, ki ho leta lb37. že imeli t t naslov, vse tedamjo člane jokeyakega kluba V tem času. ko je ona vladala je bilo v Zjedinjemh državah 17 prednednikov, v Indiji 10 i" v Kanadi 10 pod kraljev, v Franciji ja vladal jeden kralj, 1 cesar in 0 predsednikov republiko. * (Nesrečen o6e) Srbski polkovnik D-aga- ševic je jede a najodlidnejšifa srbskih častnikov in v celi deželi jako ugled n mož. S svojo rodbino pa uima ereče. Starejši njegov sin se jo pred dvenaa iutorna kot poročnik pri kraljevi gardi udeležil roparskega umora, mlajši sin pa jo izvršil več velikih goljufij, vsled ka'enh je bil aretu^an a je pobegnil iz zapora v Avstrijo. Stari polkovnik je vsled žaloRti zblaznel. * (Pijanec — mdrilec) V Kraljevem Gradci jo mesuski pomočn k Souosek zahteval od svoje žene, naj mu da denarja za žganje. Ž-tna, katera mora sama rediti rodbino in moža, mu je dala samo 10 kr. To je inoža tako ra&iezilo, da je nnpadel ženo z mesarskim nožf-m in jo večkrat zabodel tako, da jo žena nek>-j raouit pozneje umrla. * (Tikanje v ruski vojski ) Neki rosVi list piše: Zapovednik bataljona ogleduje svoje krdelo in se ustavi pred očitno bolehnim, jako bledim vojakom ter Ka vpraša: Zakai si tako bled? — No vem! — Si-Ji bolan? — No vem! — Kje si bil prej, preduo si prišel k vojakom? — Na vseučilišča v M jskvi. — H idite tako prijazni iu povejte mi, kako se imenujete? — Pecov, gospod majnr. — Na kateri fakulteti sto študirali? — Bil sem vaeuiihški portir — Dura k! zavpije mainr in gre svojo pok * (Mačji jezik.) Ziano jo, da se je ameriški pr< f-^sor Girnier dlje ča^a havil s pto skovanjem jezika op'o. N eenv r ji k pr. f Cla-k preistuje zdaj oiačji jezik N a. I je b'».(h je mačji jezik na;bol| podoben k-1j>jačini, in koostatirai že pomen 000 mačjih b^.sed M iž bi se torej mo^el za sil u že po-meniti s kako -a • sa bavil z nabiranjem gradivo za šivotopia dne 24 aprila 1490 I. umrlega Tomaia Prt loka rja, ro,eoo^a Ge-ijuna. katen je kot vzgojitelj Bzadajegi vite/.a* ca-sa'ja M iksimilijena \»r kot tajni svetnik, protonotar in dvomi propo?ednik nemškega cesarja Frideriki lil. (IV.) igral veliko in vaino ulogo Pielokar je svojtg-t gojenca, pcoejšega c-sarja M iksnnilijana u'il tudi slovenski in zanj baje spisal slevensko slovnico in slovenski ilovar. Pričujoča monografija is se^tnvbera na pod'agi gradiva, ketero je nabral Davorin Trs'eojak, a pisatelj je todi sam nabral inn go materijala >n posredifo s-' mu jh, pojasniti življenje in * •»■ t s) vi n • «loveoskega mjaka sk">ro na \s> fitrmn. Z.niuvi Študija zasluži nsjtoplejšasjje priporočile. — Slovenska pratika za nevedno leto 1897 je iz i -.i* kot uoržnica Ig pl, Kleiamayr it F-*l Bmiberg Cana 13 kr. Ruski car v Parizu. Pariz 8. oktobra. Predsednik F aure jo priredil carju in car.nji sijajen dinc, pri Uatemn je car zlasti naglašal vei, ki neločljivo druži Francijo in Rusijo. Pri operni predstavi je obftifJBtvo prirejalo carju m cariuji nepopisno Dftvduiene ovacije, tiar je včeraj obiskal cerkev Noti e- Danic, justičuo palačo, Pantheon, kjer je položil na Caruotovo krsto krasen ftopek cvetlic in doni des Invalid-s, kjer se je Otopljen v misli dlje časa ustavil pred krsto Nap leona l PopoludH6 je prisostvoval bUgoslovljenju Aleksaudrovege mosta. Občna* stvti je ctrja in cariujo povsod burno alvlaini-ralo. Vse slavnosti so presijajue. OJ G. do 7. ure zvečer se je car posvetoval z ministrom unaujih del IIa?.otuii.\oiu. PtiriZ 8. oktobra. Dolgi konferenciji ruskega carja z ministrom unaujih del liano-tauxoni pripisujejo vsi listi največji pomen. Člani parlamenta so jako zadovoljni, da jih je car odlikoval in sploh pri vsaki priliki kazal svoje spoštovanje za konstitucijonaliie ustanove. Dunaj 8. oktobra. Poslanska zbornica nadaljuje v današnji seji proračunsko rasli r i v o. F a 1 k 6 D h a y n se je pritoževal, dav J6 finančni m.nister očital za Taattvja ul>.čajnemu sistemu budgetiraO a netočnost, in je zatrjeval, da je ta sistem uredd hudgct in napolnil blagajna. Kaizl je proračuu osti o kri-tikovsl in lazpravljal tudi 0 političnih r« Čeh. J^inančiii minister Bili tiski je na Falkcnhav- nove tožbe odgovoril, da ni hotel prejšnji vladi nič očitati, nego da je le pojasnjeval razloček mej prejšnjim in sedanjim načinom budgetiranja Minister govori se dalje. Dunaj 8. oktobra. „ Vaterland" javlja, da izda vojni minister prav v kratkem naredbo, določujočo, da naj imajo vojaki ob nedeljah namesto popoludne prost dopohidaii, da bi mogli hoditi k ina^i. „ Vaterlandovega" poročila neČe nihče verjeti. Budimpešt-v H. oktobra. Državno-zborske volitve se bodo vršile v času od 28. t. m. do novembra, Razpis volitev se je že razglasil. Državni zbor se snide 15. novembra. Carigrad 8. oktobra. Poslenik! Zjedi-njenih drŽav, Grške, Nizozemske in Španske so zahtevali, naj dovoli vlada, da pride v ca-rigrajbki pristan po j(dna štaeijska vojna ladja teh dr/.av. Vlada je to zahtevo odbila, češ, da imajo pravico, imeti v pristanu stacijske ladje le tiste drža\e, ki so podpisale berolinsko pogodbo. London 8. oktobra. Rosberv se je odpovedal vodstvu liberalne stranke, ker se ne strinja z Gladstonejem glede orijentelnega vprašanja. Vodja stranke ostane Ilarcourt. Narodno-gnspodarsKe stvari. — Dobava za o. in kr pomorski arzenal v Pulji V sviho zagotovitve potrebnih maienalij za t.', ni kr. pomorski arzena! v Pulji za i. 1807., vrfi ho duH 31. oktobre 189G pri poveljstvu c in kr. pomorskega arzei a'a pr nudbena obravnava. Mej tr-eUr julijami, kattre j« zagotoviti so mej drugimi: d*»-k»' iz jalovega in rmcusnov^ga losa, laneno olje, goveji loj, umi valno mio, lojene in etearin-evt-če u. : i n Atorje, krtače in ćopite, oglje, vrvice, kr ce itd \hv podrobnosti se lahko vpogledajo tudi v pi-earni trgovske in -. • 'k-- zbornice v Ljubljani. — Državne železnice Dne 1 oktobra t. 1. se je otvorilo za Olebni in tovorni piomet mej \ o-stftj^ma St^nr k'»vi'te in Bavorov pri 164/& km ptc^e V< dnjan - C č< nic»- P 4 po 100 gld.. . Dunava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . '".om!i obč. avstr. 4' , zlati zaat. liati KndlUlS srećke po IO0 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfuve urečke po 10 gld...... Vkcije anglo-av »tr. banke po 2*X) gld. . . r-anjway-drTiHt. velj. I TO gld. a. v. . . . Papirnati rnbeli......... 101 Rld ;*r> v.. 101 , f)0 199 , 80 101 . 20 122 . 05 !>9 . 25 , *44 . — — lli» , 70 75 u . 73 , 9 . 58 Vt . 55 , 5 . b"0 144 gld. 95 kr. lt-0 a 40 , iay . • 88 , M . 154 „ 50 . 478 . 50 t 1 . 27«/4 . Dobri sodi po 30O c o GOO litrov se prodajo po nizki ceni v Vegovih ulicah št. 10. ne |»B*w«luJa t* s iu<»* rsi na opeka, železninaf oknaf vrata itd. Več se poiav^ na lici intsta nli pa pri lastniku Valentinu Aeoeito, Trnovski prlst&n it. 14. (9773 87) Ces. kr. avstrijske $gfe državne železnice. Izvod iz voznega reda ■vel33.-v-3n.eg'ot cd 1. olctolora, 1896, Nmtopiiu nmuiijeni prthajalnl Iu odhkjalui ćmti ozutoanl »0 _ Hii< (juž. kol.). ' Proga 6ez Trbiž. Ob ia. url r min. po noti Mobnl vink t Trbii, Htijuk, OcIovm Krkrtcnn.roitP, Ijlulmo; če% Rnlutlmt v Aiibhiio, IbuIiI. Oinuntieii, S(il:i.i^rtt(]' č«/. K lulu-lli'illiiii,' v Bteyr. Iiltic, na iMitiikj Tli Anihtntt.u — Oh 7. utj 10 mm. 7jntri>j DMbnl vlak v Trbiž, l'imt.bi-1, Holjuk, OiOovpc, Kraiiiont. fouto, ljjuliim, Dnii.tj ; c v t Solitlial v HnliiiiKrnil, Aoi Anmtottnn 11» l)un«< — 01* 11. url r>0 min. ilopulm'uo oaohnl rlak v Trbiž, Pont»h«l, Hnljiik, Qfc lovuc, Ljubu", Sel/.tbnl, Dunaj —Ob 4. tiri popoluilno omili nI ritk t Trbli 11'iljiik, ('<■ lovcu, lijnbno ; uei Solit! il t Si .1 w .„-i I. Iionil-Ujutoiii, /<>U joKoru, Inomont, BOgino, OlUib, OonaTO, Parit i 6u Kli-iu-Kn llinu v Btan IjIiic, lluiltijnvicf, 1'lr.cinJ, Marijino *&re, Ilob, Franoove vuro, Karlovo v.trn' l'r.i({ii, liipako, Ouimj vi» Auistettnn. ' Proga v Novo mesto ln v Kodevje. Ob fl. uri 16 min. r-jutruj motani v luk. — Ob 13. url lili lniii. po. I>oIii<1iii> uicijul vltik. — Ob 0. url SO min. ivouor mo&nui vlok. 1'rilio«! v 1.1 <■ ■»I i mi« juž. kol,). Proga Iz Trblia. Ob 6. url 63 min. ■jutratj ORobni *Uk * Dun'ij 1 vin Amutrltno 1.1;'.ti-.: 1 1'rikii, Krkiioovib vtrnv, K»rlovili v«rov, Hebn, Marijiiiili vurnr VlmiJM, Miiilojevlo, MolmiHrada, I.lnc, HU)yra, Oiuumlt n», Inolila, Aiina,.,.,,' I.iulin .1, 1'• lu>. >, Beljaka, Kraiiacutfeate. — Ob 11. uri H min. dopoladnij fMHlbnl rlskl Dansjs Tia AmatnUrn, Knrlovth t.rov, llnba, Marijinili vurn, 1'Unja, llmlfjario, s.iimninpa, Ht«yra, Parita, Oetipvo, Ourlb., |iri>. Koiui«, luomo.ta, Zella na jot«m, 1......1 HhiIimuh, Ijjubna, Oolovua, I.m, , PoUtaiita — Ob 4. urt 6A min. i'.'|i.'liuliio u.obiil vlak ■ Ilimaja, Ojulin« Holathala, llnljuk«, CVIovua, KritiiKouireit«, PuntabU. — Ob 0. uri 4 nun. svatet niKiiiiit vlak a Dunaja ri.» Ainstettou, ia DJubn^, Haljaka, Oalovca POBtabla, Proga lt Novega mosta ln lx Kočevja. Ob |i uri O) min ajutraj ini>4an( vlak. — Ob 'i. uri 33 min, po. poltt&tU tnniani vlak. — Ob 8. url 86 min inu-nr mA.rtnf vUk. O«lho«l In l.|ul»IJMii4> (drž. kol.) v Kniimik. Ob 7. uri 33 min. ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoluilnn, oh <> 60 nun. tvoi^er, ob 10. url ."• mu avoćer. {l'o.lmliijl vlak I« v oktfl ob uotlvljuli Iu praauiklh ) l*ritio«l v I.|iil»l|ano drž. kol.) Is Hamulka. Ob B. uri 60 min. ejntraj, ob It, uri 16 min dopolnilna, ob *r/* \y is0 ^s~ "cv / V1ZITN1CE pripofoča .Naroilnii Tiskanm*' po nizki ceni. ■tkal eiHtiaB đSktr* jJOJGj^j^j Lofcftrna Trnk6ciy, Dunaj, V. Doktorja pl. Trnk6czy-j želodčne kapljice krepčnjoče, sleze raztapljajoče, odvajajoče, čistilne in tek vzbujajoče 1 steklenica 20 Ir., 6 steklenic 1 gld, 3 tati 4 §1(1.80 Ir. prodaja in razpitSilja na vse krajo svela s prvo poŠto: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. t808t_,) Trnkoczy, Dunaj, margarethen. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Trnk6czy, Dunaj, Josefstadt. Trnk6czy, Gradec, Štajersko. Jt^S^ES^3^tl L»t;t»"* Tmkoozy v Grndou. j'< 5) l4) St. H8G5. (8080—i \ I«lri)i jh ispreanjena aloiba pro%'iJiorl4Sii«0e) deželnega živinozdravnika. S to nlužbo združeni ho dohodki letolb 700 «\>:I«1 , in nit^r je v |»o-knt-ie te svote zagotovljen Ia d^fteloage zaklad« apeeo« 800 »vid. iz občinsko blagajno v Idriji znonek 2O0 gld in za ptt let iz državnib eriiietov tudi ■neaei 200 #ld Dotit'ni živinozdra\ nik ja dblleo breztilačno Ogledovati livlno in H>ee0 v Idriji, tf.t ondu braap)a6oo nadaoroveti živinske eemnje, v oHtalem Hodnij-akrrn okraju |>a proti prinorni ođikođolni po di govoru z dotionimi občinano Prosilci za to službo poi'jajo naj svoje prošnjo z dekazili o starosti, zn;»nji slovenskoga in nomški-ga j^zika in o živinozdravniAki vsi osobljunost'