»pfp inn. !twnko Zli
V Ljubljani, v nedeljo 20. septembra 19Z5.
Cena Din r
Uhaja vsak dan popoldn«, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod01 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Uprzivnistvo: Knailova ulica stev. 5, nrlttloie. — Telefon sta«. 304. Uredništvo: Enafiova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 41 sv. 34.
W      Poštnina platana v gotovini.
Nemška bojna društva vztrajno delajo
Pri nas se dobi celo med razumniki dosti takih, ki mislijo in ma-odušnost javno širijo, da nam narodne obrambe rrf več treba, odkar imamo svojo narodno državo, da se je naša šolska obrambna »Družba sv. Cirila in Metoda« preživela, da lahko likvidira itd. Nemci v Avstriji, ki jih nihče ne ogroža ne doma, ne izven državnih mej, pa mislijo in delajo drugače. O tem nam je povedal marsikaj zanimivega na glavni skupščini D. C. M. v Brežicah njen glavni blagainik g. notar Aleksander Hu-dovcrnik, ki ni le skrajno vesten varuh družbine imovine, temveč tudi vztrajen opazovalec vsega delovanja naših protivnikov.
Napačno bi bilo misliti, da držijo Nemci v Avstriji križem roke. Ker ne morejo direktno Doseči s svojim delovanjem v našo državo, zato hočejo postaviti v obmejnih krajih trdniave, iz katerih bodo skušali preko naš'h mei vplivati na naše obmejne kraje ter razširjati nemško propagando. Da bi v avstrijskih Nemcih zbudila pozornost na naše obmejne kraie in jim predočila trpljenje mejašev in inozemskih Nemcev, katero trpljenie ie seve fingirano, je ori-redita »Siidmark« meseca aprila 1923. in 1925. takozvane »Grenzlandwachen« (teden obmejnih krajev), na katerih so opozariali svoje rojake, kako se godi -— Nemcem pri nas. »Siidmark« je nadi! jc izdala svoj poseben zemlievid, na katerem so označene države, ki so nastale po svetovni vojni in so črno zaznamovane one dežele, Vi so bile od-kosane od nekdanje Avstrije. Ta zemljevid, ki ga imenujeib »Landraubkarte« (zemljevid ropanifa dežel) služi na nekaterih avstrijskih šolah za učni pripomoček. O naših razmerah so avstrijski Nemci tra:nc dnbro poučeni, seve pa jih namenoma slikajo tendencijozno in po tvar ja jo resnico.
Tako je izdala Siidmark« brošure »Die Deutschen nnter stislavischen Herr-schaft« (Nemci ped Jugoslovensko vlado), katero brošuro je spisal bivši ljubljanski odvetnik dr. Ferdinand Eger nadalje »Die Deutscen in Slovenien« (prof. Patercr) »Die deutschen Mfnder-be'ten in Slovenien« (nemške manjšine v Sloveniji) itd. Za svoje glavno delo smatra »Šiidmarkc od prevrata izvrševanje obrambnega dela v slovenskih pokraiinah naše države. V ta namen je odkupila list »Die deutsche Grenzwacht« (nemška obmejna straža), kateri list so bili ustanovili radgonski Nemci z dr. Karrrnikerjem na čelu. List naj bi služil v prvi vrsti obrambi nemških manjšin v naši državi.
Zavedajoča se svojega poklica je nakupila »Siidmark« nekaj zemljišč v Soboti tik ob jugoslovenski meji v kotu Štajerske in Koroške z namenom, da ostane v naiožiem stiku s prebivalci naših obmejnih krajev in vpliva nanje v narodnem oziru. Nadalje podpira potovanja v svrbo spoznavanja razmer v obmeine in inozemske kraie. S temi potovanji je dobila »Siidmark«, kakor sama priznava, prav dobre uscehe.
»Siidmark« je po vojni svoje delovanje silno razvila. Leta 1923. ie imela 2533 milijonov a. K. dohodkov in 2100 milijonov a. K. izdatkov, torej 433 milijonov prebitka. Na Koroškem dela z vso vehemenco. da bi se čimnreie po-nemčili koroški Slovenci. V Podroščici Je zgradila šulferainsko šolo, ki so jo slovesno otvorili dne 3. septembra t. 1. ter ie veljala 800 milijonov a. K.
Svojo — a tudi našo — mladino vzgaiaio nemška napadalna društva v velenemškem duhu ter jo pripravljajo za revanžo. Tako je prinesel mladinski koledarček (Jahrbuchlein fur die deutsche Jugend) za leto 1924. članek z naslovom »Nie vergessen!« (nikdar pozabiti). V tem spisu navdušujejo nemško mlad:no, naj nikdar ne pozabi, koliko nemške zemlje ie bilo odcepljene od stare Avstrije in koliko Nemcev zdihu-je pod tujim jarmom. Mladina se mora neprestano zavedati in delati na to, da se bodo ti Nemci čimpreje združ'li s svojo materjo Gennanijo v eno veliko celoto. V časniku »Sudmark-Bundes-zeitung«, ki je novo glasilo združenih nemških bojnih organizacij, je napisal v 1. letošnji številki sodni svetnik H. Graner članek, ki se glasi v prevodu: »Mi Nemci v raihu pa vam kličemo tudi danes in vedno znova, da nikdar ne pozabimo na naše rojake, ki so bili pahnjeni v dežele sovražnikov, temveč se bomo za vašo in našo pravico samoodločbe tako dolgo borili, da dosežemo vrnitev vseh nemških bratov in sester
Ogromno dolorsbo posojilo Jugoslavije
Finančni minister najame 200 Propaganda Stepana Radića
— Beograd, 19. septembra. (Izv.) Vladin tisk je otvori! te dni sistematično akcijo za posojilo, ki nai bi ga Jugoslavija naiela v Ameriki. V svrho raznih investicij in kritja državnih potrebščin se ima najeti v Ameriki posojilo. Nekateri govore o zelo visokih zneskih, tako zatrjujejo, da bo posojilo znaš Ho 200 milijonov dolarjev. Danes se trdovratno širijo vesti, da namerava odoo-tovati v Ameriko takoj po lovčenskih svečanostih finančni minister dr. Milan S t o j a d i n o v i ć, ki naj bi prevzel nalogo, da v Ameriki prične načelna in uvodna pogajanja za to posojilo. Finančnega ministra naj bi spremlia! Ste-pan Radić. Ta bi ostal v Ameriki dalj časa in bi vodil Dropagando za posoiilo zlasti med našimi izseljenci. Tudi interparlamentarna delegacija bi imela nalogo pripraviti teren med ameriškimi parlamentarci za to posojilo.
milijonov posojila v Ameriki. — in njegov prvi govor v Ženevi.
Z Duiaja prihaja poročilo, da so tamošnji borzni krogi prejeli zaupno vest o najetju velikanskega posojila Jugoslavije v Ameriki. Po teh vesteh bt bil Stepan Radić pooblaščenec za sklenitev posojilne pogodbe.
Iz Ženeve prihaja tudi poročilo o prvem govoru, ki ga je imel Stepan Radić v V. komisiji Društva narodov, ki je razpravljala o armenskih beguncih. Kljub temu, da nekatera poročila tendencijozno omenjajo velik uspeh prvega govora Stepana Radića je treba pripomniti, da le Radić imel političen govor. Predsednik komisije ga je morr.! zavrniti in konsta ?raii. da gre pri tem vprašanju samo za tehnično stran in da je g. Radić pričel politično debato. Radić je nekaj ugovarja!. Stepan Radić je imel krajšo konferexico z romunskim zunanjim ministrom.
Konsolidacija češliosiogoslh financ
Viharna seja narodne skupščin sira. — Zatvoritev nem
— Praga, 19. septembra (Č) Po poletnih počitnicah je bila včeraj prva plenarna seja narodne skupščine. Predložen je državni proračun za leto 1926. ki je bil odka-zan proračunskemu odboru. Po kratki uvodni debati in po rešitvi nekaterih predlogov imunitetnega odseka je bila plenarna seja zaključena in preložena do prihodnjega četrtka.
Fin. minister Bečka je nato v proračunskem odboru, ki se le takoj po plenarni seji sestal, Imel daljši fin. ekspoze. Uvodoma svojega govora je dal izraza svoji radosti in zadovoljstvu, da je v položaju skupSč'ni predložiti aktiven proračun, ki ga je že pred dvema letoma napovedal. Takrat dano obljubo je izpolnil. Proračun sam pa je Še prekosil to obljubo, kajti proračun ni le enoten, marveč kaže tudi znaten prebitek. V proračun so stavljene postavke ročno precenjene in opredeljene. Res je, davkoplačevalci so prinest težke žrtve. Sedaj moramo za vsako ceno ohraniti aktivnost proračuna v interesu države in prebivalstva. Žrtve res niso bile male, toda niso bile  doprinesene zastonj.
Naša valutna politika je bila pravilna hi je do vedla do stabilizacije naše krone, Z ustanovitvijo Notne banke je bilo nam v kratkem omogočeno, da smo odstranili v
e. — Ekspoze finančnega mini-ških šol na Češkem.
inozemstvu pri merodajnih faktorjih vladajoče nezaupanje. Z nadaijniznt žrtvami smo pripravljeni ohraniti doseženo gospodarsko konsolidacijo. Fin. minister se nadeja, da bo inozemstvo popolnoma zaupalo finančni politiki Češkoslovaške.
Koncem svojega govora je minister na-glašal, da predstavlja sedanji aktivni proračun končno redi'o gospodarsko konsolidacijo države, Navijaj je med govorom tudi v glavnih obrisih številke proračuna in nekatere statistične podatke iz proračunske zgodovine.
— Praga, 19. sepL (Izv.) Na prvi seji narodne skupščine Je prišlo mestoma do burnih prizorov. Razpoloženje v koaliciji in v opoziciji je bilo napeto. Nemški socijalni demokrat Hillebrand je ostro napadal vlado radi zatvoritve nemških šol ter pledi-ral za avtonomijo nemških krajev. Koalicija je doživela delni poraz. Poročevalec večine je predlagal v imenu imunitetnega odbora izročitev slovaškega separatista posl. Bu-daja. Predlog pa je propadel, ker koalicija ni imela večine. Glasovanja so se namreč vzdržali slovaški večinski poslanci, ker so upoštevali razpoloženje svojih volilcev. Nemški poslanci so vložili interpelacijo radi zatvoritve nemških šol.
Aktivnost
Prebitek 15 in pol milijona Kč. — Izdatki za armado blizu dve milijardi. — Veliki izdatki za zunanje ministrstvo9 šolstvo, poljedelstvo, socijalno politiko in narodno zdravje« — Milijonski
izdatki za tisk.
— Praga. 18. septembra (Izv.) Fi-rančni minister Bečka je danes predlo-Ži-1 narodni skupščin: in senatu redni normalni državni proračun m finančni zakon za leto 1926. Parlamentarni krogi označujejo ta dan za zgodovinski v gospodarstvu mlade republike. Proračun je aktiven. Tvori mejnik med dobo pasivnosti in aktivnosti Vsi listi ob-javPajo toole Članke ter izražaio radost, da se je Češkoslovaški republiki posrečilo po v»oini kot prvi državi v Evropi doseči aktiven proračun. Zanimivo je tudi. da je proračun glede izdatkov znižan za 10 milijard. Vsi soglašajo v tem. da kaže sedai od Rašina začrtana finančna politika pozrtiv.ie uspehe.
Državni proračun za leto 1926. Izkazuje: 1. celokupni Izdatki 10.070,271. 410 čK in 2. celokupni preiemkl 10.085. 752.543 Kč, torej prebitek 15.481.133 K5. Izdatki in dohodki se dele na redne in izredne. Redni izdatki znašajo nad 7 miljard, izredni pa nad 2 milijardi. Redni dohodki znašajo nad 9 miliard. izredni pa nad 500 milijonov. Zanimiv ie pregled izdatkov in dohodkov posam-rih ministrskih resorov. Za češkoslovaško armado in nje potrebščine ?e vott-
ranih 1935,402 590 Kč. Za šolstvo nad S90 milijonov, za poljedelstvo nad 200 milijonov, za zunanje ministrstvo nad 150 milijonov in za organizacijo poročevalske časoolsne službe oz. za češkoslovaški tiskovni urad 1,500.000 Kč.
Skoraj v vseh ministrstvih so se izvršile razne restrinKcije izdatkov. Povišani so le izdatki za armado v znesku 120 milijonov, za šolstvo v znesku 134 milijonov, za zunanje ministrstvo v znesku 9 milijonov in tudi za socijalno politiko in narodno zdravje.
Statistični pregled ugotavlja, da se [e državni dolg Češkoslovaške zniža! za 45 milijonov Kč,
ČEŠKOSLOVAŠKI SENAT PROTI RAZPUSTU
— P.-oga. 18. septembra. Senat znova zboruje. V vladinih krogih je bil načrt, da imata narodna skupščina in senat rešiti le še normalni redni proračun za leto 1926., na kar sledi razpust obeh korporacij ter bi se razpisale nove volitve za mesec november. Senat se upira temu načrtu ter brani svojo pravico, na^lasujoč, da njegova dveletna funkcijska doba še ni potekla.
v sklenjenim nemških naselbinah (tu je
imel pisec v mislih tudi Kočevarje) v ojađeno nemško državo, v Veliko Nemčijo. Dolgotrajen in težaven narodni boj bo to. Nemci, vztrajajte!«
Iz vsega tega se vidi, da je nemška nevarnost še vedno velika, da Nemcev ni spametovala krvava svetovna vojna, temveč še vedno škilijo čez .iaše meje in nam skušajo odtujiti naše še mlačne
in malo zavedne rojake ob mejah. V očigled takemu delovanju je treba od naše strani največjega odpora. Skrbno moramo z z sledov a i nemško propagando na našem ozemlju, jo skušati paralizo vati, oziroma io v kali zatreti. Naše obrambno delo v obmejnih krajih moramo potrojiti in se ne smemo strašiti nobenih, še tako velikih denarnih žrtev, da doseežmo svoj namen,
Resolucije socialističnega kongresa v Heidelbergu. — Kriza v
nemški socialistični stranki«
— Berlin, 19. septembra. (Izv.) Danes | bril nov heidelberški strankin program, tal je bil zaključen teden dni trajajoči kongres nemške socija!nr>;demokratične stranke, ki se ga je udeleževalo 398 delegatov, med temi 52 žena. Kongres je sprejel razne resolucije. Ena resolucija kritizira sedanjo finančno in gospodarsko politiko državne vlade, ki po* vzroča gospodarsko krizo in ogroža živ* Ijenske pogoje širokih slojev. Resolucija za* hteva znižanje davčnih bremen. Druga re* solucija protestira proti temu, da bi se od* pravili izdatki za državno obrambo.
Kongres Je med viharnim odobrava* njem sprejel predlog delegata Hochay ki za* hte\'a na slovesen način priključitev A v stru je Nemčiji.
Resolucija delegata Crispiena zahteva soglasno z resolucijo marsaillsVega kongre* sa in tretje intemacijonalc vstop Nemčije v Društvo narodov. Končno se resolucija izreka za varnostni pakt.
— Heidelbergu 18. septembra. (W.) Soči jalnode mokra ti čni kongres je danes odo*
je bil izdelan po posebni širši komisiji. — Program je bil sprejet skoraj s vsemi gla* sovi. Kongres je bil nato zaključen. Vod* stvu stranke je naloženo do prihodnjega kongresa izdelati poseben program za tgrar no reformno in socijalizacijo.
— Heidelberg. 18. »eptembra. SocijaL node mokratični kongres je izvolil za prihodnje leto dosedanje vodstvo. Zanimivo je razmerje glasov, ki so jih prejeli posam« ni člani vodstva. Največ glasov je dobil Herman Miiller (327), delegat NVels je dobi 284 in Crispicn le 247 glasov.
Kongres je v glavnem potekel mirno tat so b?le razprave stvarne. V na'elnih vpra* šanjih je opaziti med udeležniki velik« diference. Nekateri so ugotavljali, da preživi)* nemška socijalna demokracija globoko no* tranjo krizo. Delegati iz Saške so konstati* rali, da je stranka v enem letu izgubila okoli 10.000 organiziranih članov. f
Pravniški kongres v Beogradu
— Beograd, 19. septembra. (Izv.) Pravniškega   kongresa   se   " ' okoli 1200 delegatov in pravnikov. Današnje dopoldne ie bilo živahno delo v štirih sekcijah.
Prva sekcija pod predsedstvom vse-uciliškega prof. dr. Bože Markovi -ća ie razpravljala vprašanje, ali ie potrebno uvest? lajiški element v kazensko pravosodje. Večina govornikov se je izrekla proti poroti. Vsi so naglaSali odvisnost lajikov od tujih vplivov in njih nepoznan je pravnih fines.
Druga sekcija pod predsedstvom vseuč. prof. Dragotina Arangjelo-vića *e razprav1 iala vprašam'" glede neomejene dopustitve prič v civilno-oravdnem postopanju. Večina govornikov se je izrekla proti neomejenosti.
Tretja sekcija pod predsedstvom Mihajla Jovanovića je razoravljala o »nasledju v zadružnem pravu.«
Četrta sekcija pod predsedstvom vseuč. prof. dr. Stanka Lapajneta je razoravljala o izenačenju moškega in ženskega potomstva v dednem pravu.
Tako v tretji, kakor tudi v četrti sekciji so se vsi govom«kl zavzema?! za pooofno enakopravnost med ženo In možem. Danes popoldne priredi beogradska občina kop gre strikom izlet po Savi in Donavi. Jutri je plenarna seja kongresa, ki sprejme v sekcijah izdelane resolucije
STANARINA ZA DRŽAVNE URADNIKE
— Beograd, 18. septembra. Finančno mhiisrrsrvo je izdalo odlok, da se prizna polna stanarina vsem poročenim državnim uslužbencem, kakor rud« vpokolenkam, katerih možje Imajo svoboden poklic ali pa delujejo kot dne v niča rji ali kontraktualnl uslužbenci v državni službi.
Musssolini predsednik varnostne konference?
Ze-tiljucitev skupščine Društva narodov. — Varnostna konferenca v Lausanni*
— Ženeva, 18. septembra. Po dosed?. njih dispozicijah bo zasedanje Društva na* rodov trajalo do 28. t. m. in se nato začet« kom oktobra skliče varnostna konferenca v Lausanno. V ospredju javne diskusije je se vedno vprašnje, katere drŽave se udeleže varnostne konference. Nekateri so mnenja, da se udeleže le zapadne velesile z Nemčijo vred. Na konferenco bo pozvana tudi Ita» lija. Drugi povdarjajo, da bodo na to kon* ferenco pozvane še druge interesirane drža* ve, tako Poljska, Češkoslovaška, najbrže tudi Romunska in Madžarska.
Predsedstvo prevzame MussotinK, ker fe obenem poleg ostalih zunanjih ministrov ministrski predsednik. Poljska in Oeškoslo* vaška bosta začetkoma pozvani na konfe* renče le kot opazovalki. Te konference se udeleži celokupno okoli 500 oseb in računajo na 300 novinarjev.
POMORSKA ZVEZA MED ANGLIJO IN ROMUNIJO
i
HEIHL KAVA
mešanice za poznavalce
109 L
— Beograd, 19. septembra. Iz Bukarešte javljajo, da ruski listj živahno razpravljajo
o eventualni sklenitvi pomorske zveze med > ——■
Anglijo in Romuni'o. V pristanišču Konstan- I    InODTinoito II    C!f>ll MfJPfirlll''!
ci >e usidrano angleško brodovje ■            19 iljlC f ^UlUf o 1101 UUU i
Obsodba roparja na Oriah-
Porotniki so vsa tri glavna vpraSanja. glede ropa soglasno potrdili, nakar jo Mf Jevinlk obsojen na 10 Ut težka Ječe.
AVSTRIJA MORA UNIČITI STROJE ZA MUNICIJO
— Dunmf, 19. septembra. Veliko razburjenje je povzročila brzojavna vest te Pariza, da je poslaniška konferenca sklenila, da mora Avstrija uničiti 7000 »trojev, ki so bili določeni za izdelavo vojnega materi« jala. Te stroje mora Avstrija uničiti v roku treh mesecev. Kakor sedaj nekateri listi ugotavljajo, ne gre xa 7000 strojev, marveč le za 4000 do 5000. Sklep poslaniške konference temelji na določilih sa-ntgermenske mirovne pogodbe. Dunajski tisk naglasa, da sklep onemogoča avstrijski kovinarski ra» dustrji za vse čase vsako konkurenco % mu* nicijskimi tovarnami velike antanH. Nasta* lo je na Dunaju veliko ogorjenje tudi proti zaveznilki kontrolni komisiji, za katero mo* ra Avstrija plačevati letno 750000 šilingov,
ZBLIŽAN JE RUSIJE IN POLJSKE
— London, 18. septembra. «Dafly Tek* graph» konstatira, da je nenaklonjenost za* padnih zaveznikov istočasno z varnostnim paktom tudi vprašanje jamstva poljskih me| rarpravljari, povzročila, da se poja\^ja moča na struja ra zbližan je Rusije in Poljske. To akcijo podpira posebno Poljska, člčerina nasprotno je mnogo ležeče na tem, da od* vrne MsuscRnifa od podpisa zapadnega varnostnega pakta in da gl* pridobi za italU j&nsko>ruski sporazum.
MNOGOŽENSTVO NA TURŠKEM ODPRAVLJENO
— Carigrad, 18. septembra. Narodna skupščina v Angori odobri zakon, po katerem se odpravlja mnogoženstvo na Turškem.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes n\ poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala.
V prostem prometu so notlraH: CurHi 10.88, Pariz 2.65, London 273.125, Newyork 56.27, MIlan 2.32, Praza 167, Dunaj 0.0794.
INOZEMSKE BORZE. — Curih,  19.  septembra, Predborza. Beosrrad 9.20. Pariz 24.4«. London 25.115. MIlan 31.30, Praga 15.35, Berlin 1.233, New-york 518, Dunaj 0.0073.
— Tst, 19. septembra. Predt>ona: Beograd 43.10—43.20, Pariz 115—115.50, London 117.90—118.50, Newyork 24.35—24.45, Praga 72—72.50, Cirrrh 470—472.
5153
Prezitoit MasarvR o svetovni volni
L
Pred kraftkirn je izšla v Pragi že red meseci napovedana, radi avtorjeve osebe težko pričakovana knjiga o svetovni vojni. 2e pred meseci smo čitali iz tega dela posarrme odstavke, ki so pričati, da bo nova knjiga delo, ki se bo lahko prištevala med temeljne vire za zgodovino svetske vojne. Knjigo je napisal prezident češkoslovaške republike dr. Masaryk, ki ga ves svet zaeno z dr. Benešem upravičeno priznava za tvorca češkoslovaške države. Delo nosi naslov: »Svetska revolucija med vojno in v vojni 1914. do 1918. Spomini in razmišljanja.« Kdor je pričakoval, da dobi v Masarvkovi knjigi memoare, kakršnih je po volni izšlo že na stotine, se moti. Takšne memoar so večinoma izdale osebe, ki so v voi* igrale bolj ali mani važno vlogo in doživele neuspeh. Ta neuspeh opra^ črti in svoje delovanje upravičiti, to bil namen njihovih memoarov. Tudi Ma sarvk je igral vliko vlogo med vojno, toda njegovo delovanje je rodilo sad in njegova stremljenja so bila končno kronana z uspehom, zato se tudi njegovi »spomini in razmišljanja« bistveno razločujejo od onih memoarov, a ne samo zato, marveč v prvi vrsti pač zategadelj, ker dr. Masarvk kot znanstvenik, kot politik, kot državnik, pa tudi kot Človek duševno visoko nadkriljuje vse druge pisce memoarov izza svetovne vojne, pa naj si ti pisci imenujejo H6-tzendorf, Ludendorff, Hoffmann ali drugače.
Knjiga, ki je delo epohalne vrednosti, podaja zgiadovino onih dogodkov med svetovno vojno, ki so v zvezi s slovanskim vprašanjem, ali bolje z borbo za ustanovitev neodvisne Češkoslovaške republike. To delo ie izšlo izpod peresa moža, ki je bil takorekoč vse svoje življenje načelen pacifist, ki je obsojal krvava mednarodna razreševanja, a ie bil pod silo okolnosti med vojno prisiljen, da je kot poklican zastopnik in voditelj svojega naroda moral poseči po istem orožju, ki ga je preje vse življenje perhorisciral. Ironija usode je, da ie Masarvk. ta načelni par ako je hotel izvojevati svojemu narodu svobodo, moral iz svojih rojakov osnovati armado, na katere četo je stopil sam, in ž njo akti\ no stopiti v borbo. On, načebri pacifist, je s to armado končno izvojevai zmago in se nato ž njo vrnil v domovino, kateri je po njegovi In njegovih sotrudnikov zaslugi iz svet-skega požara zasinila osvoboditev. Masarvk ru bil od vsega začetka nasprotnik Avstro-Ogrske, tudi ni bil prijatelj revolucije. Baš v tem oziru se je razločeval od Šinokih mas svojega naroda, ki so sanjale o revoluciji, ki bo v bližnji ali daljni bodočnosti napravila konec Avstro-Ogrski. On je bil tisti, ki je to splošno razširjeno naziranje kritiziral in si zbog tega tudi nakopal nenaklonjenost teh mas. A vendar je bil prav »on med tistimi redkimi prosvitle-nimi duhovi Id je prvi zaslutil, da se bEža katastrofa, ki grozi pokopati pod svojimi razvalinami predvsem Avstro-Ogrsko. Skušal je preprečiti to katastrofo. Ko so se pojavili na jugu prvi znaki bližajočega se viharja, je nastopil Masarvk kot posredovalec. Njegova vloga, v zagrebškem velelzdajniškem procesu, v Friedjungovi aferi, v ba'kan-ski vojni itd. so znana. Toda njegov trud je bil zaman. Ni je bilo več sile na svetu, ki bi mogla zadržati plaz, ki je jel že drčati nizdo!. Zavedal se je, da pojde v voino za usodo Avstro-Ogrske. Treba se ie bilo torej odločiti za Avstro-Ogrsko ali proti nji. On, ki se je sam trudil, da odvrne grozečo katastrofo od Avstro-Ogrske, se je odločil proti njL Ne brez prevdarka. Pred končno svojo odločitvijo je šel še na Dunaj, da tamkaj sondira teren, kakšne načrte imajo tamkaj za bodočnost v slučaju, da zmagata v vojni Avstro-Ogrska in Nemčija. Posetil je med drugimi bivšega ministrskega predsednika Korberja in ga povprašal, kakšni so projekti merodai-nih krogov za slučaj zmage v vojni. Odgovor je bU zanj porazen. Masarvk pripoveduje o tem doslovno: »Formuliral sem svoje glavno vprašanje takole: »Bo-H Dunaj sposoben za nujne refor-
me, ako zmaga? Korber je po zrelem prevdarku odgovoril docela odločno: »Ne! Zmaga oiači stari režim, a novi režim (Kari) ne bo v tem ozira nič boljši; po zmagoviti vojni bodo odločevali vojaki. A ti bodo centralizirali in ger. manizirali, zavlada absolutizem s par lamentamo okrasko. A kaj Berlin, sem vprašal, ali ne bo ta tako prevdaren, da bi svojega zaveznika napotil k reformam? Komaj verjetno, se je glasila sodba...
Posetil i tudi nekatere nemške :nance iz amen ta. Potrdili so ml amo to, k     »i je povedal Korber in
kar sem sa r> ri čak oval... Nekatere dc učene osebe so me opozorile, da se pripravljajo persekucije, trd! o bodočih administrativnih in političnih načrtih, o katerih ie govoril Korber. so bili poučeni.« V teh razmerah odločitev za Masa ryka seveda ni bila težka. Odločil se je proti Avstriji in odšel v inozemstvo, ne v Pusijo. kakor bi bil nemara storil vsak drug? bolj ali manj ruskofil-sko orijentirani Slovan, marveč na Zapad. V Rusijo ni šel, ker je tam vladajoče razmere predobro poznal. In to je bilo kakor se je pozneje izkazalo, odločilnima r»omena za uspešni izid osvobodilne borbe. Analizujoč evropsko situacijo, tako povdarja Masarvk. se je odločil za aktivni odpor proti Avstriji, pričakujoč, da zmagajo zavezniki in da prinese češkemu narodu ta odločitev za zaveznike zaželjeno svobodo. Njegovo načelo je bilo: ako se ne moremo postaviti po robu Avstriji doma. moramo to storiti onkraj njenih meja. Pri tem se mu je vsiljevalo še eno vprašanje: ali je češki narod zrel za odpor, ali je zrel za svobodo, zrel za ustanovitev samostojne države? Ko je po temeljitem prevdarku prišel v tem vprašanju do pozitivnega zaključka, se je napotil v inozemstvo. Pred svojim odhodom v Italijo je imel še sestanek z dr. L o r k o v i ć e m in dr. K r a m e r j e m. Zanimivo ie kakšno stališče o osvobodilnem pokretu je takrat zastopal dr. Lorković. V knjigi Čitanro: »Iz referata dr. Lorkoviča sem izvedel, da je na Hrvatskem mnogo ljudi, ki mislijo na možnost samostojne hrvatske države bodisi v obliki republike ali pa monarhije s tujo (angleško dinastijo); Hrvatska bi se naj spojila z Dalmacijo. Istro in Med-jimurjem. Vprašanje Bosne In Slovencev je puščal odprto. Jaz sem bil za čim najpopolnejše teritorijalno in politično ujedinjenje Jugoslovenov. Trst sem si predstavljal kot neodvisno, svobodno pristanišče a la Hamburg... Z dr. Lor-kovičem sem se sestal še na Dunaju, ko sem odhajal v Italijo, prinesel mi je mapo in statistiko hrvatskih kolonij na ozemlju eventualnega koridorja.« O sestanku z dr. Kramerjem pravi Masarvk: »0 slovenskih razmerah in načrtih sem imel posvetovanje z urednikom dr. Kramerjem. Pričakoval sem, in dr. Kra-mer mi je to potrdil, da so napredni Slovenci za združitev vseh treh narodnih vej.«_
Politične vest!
— Državni proračun za L i?26/27.
V finačnem ministrstvu izjavljajo, da je v glavnih črtah že izdelan državni proračun za leto 1926/27. Ta program je » pornoma L'-avTKKežen. Dohodki so točno precenjeni. Finančni minister je v Prvi vrsti privolil v Izredno velike kred-^ promi taemu ministrstvu. Na-daljna iinančna politika gre za tem, da se prihodnie leto plačajo viseči dolgovi v znesku 40 milijonov dinarjev.
= Nov socialistični dnevnik v Ljubljani. Uvedena je v Ljubljani akcija, da se ustanovi nov socijalistični dnevnik, ki ima nalogo zagovarjati in širiti idejo enotne socialistične stranke. Dnevnik bo predvsem posegal v delavske probleme, v probleme socijalističnih organizacij in v komunalno politiko. Ima nalogo, da ustvari enoten m kompakten oz. samostojen nastop socijaH-stičnih strank v Ljubljani.
= Radič bo govora o Armencih. V peri komisiji Društva narodov bo imel naš delegat g. Stepan Radič prvič priliko, da govori v Društvu narodov in
sicer bo govori! o Armencih. O. Radić namerava pri tem govoru uporabiti izkustva m informacije, ki jih je prejel lani v Moskvi G. Radić bo zastopal stališče, da so vse dosedanje Intervencije Evrope in Amerike v prilog Armencev temu narodu več škodile kot koristile m da bi se moralo prepustiti Armencem, da urejajo svoje odnošaje in svojo usodo s KavkaŠko konfederacijo, čije Člani so. Pred Radićem bo govoril delegat Nansen o razmerah v Kavkazu.
= Na čajanko sta se dala povabiti naš zunanji minister dr. Nmčić in gosp. Stepan Radić in sicer h glavnemu uredniku ženevskega lista »Journal de Ge-neve«. List spada res med najvplivnejše liste Švice ter Evrope sploh in se zlasti mnogo Čita v diplomatičn h krogih Rima, Pariza in Londona. Čajanki je prisostvoval tudi letošnji predsednik skupščine Društva narodov v Ženevi, kanadski delegat Dandurand. čajanko moramo pozdraviti, ker sta na njej naša delegata gotovo imela priliko, da glavnemu uredniku razbistrita mn^ge r>o;me o naši državi in da navežota nove stike. Zelo umestno b: bilo. da se iu-goslovenska politična publicistika nekoliko več pobriga za razmere pri vodilnih evropskih dnevnikih ter jim dostavlja nekoliko pogostejše informacijske članke. Iz čajanke tudi lahko sklenamo na važnost in ugled, ki ga uživajo dnevne novine na zan?du.
= Vatikan odklanja vstop v Društvo narodov. V zadnjem času je časopisje poročalo, da je Vatikan vlo*;l prošnjo za sprejem v Društvo narodov Sedaj demantira to vest službeni onr»r Vatikana.
filmske
ZRZft
HIL
DE
Ce nočete odstraniti grde in nepotrebne dlake, namaži-te mesto s tanko plastjo po-made »TAKYc in pustite pet minut, da se suši. Po tem času izmifte s hladno vodo — in to je vse. Očarati Vas hoče ta uspeh m bodete za vedno osvobojeni briienja, katero ;e nevarno fn češče povzroča mazole. a dlaka še hirjše raste. Ravno tako Vam je nepotrebno se posluževati raznih depilato-ra s neprijetnim vonjen.
Z neškodljivim in štedPfvfm »Takvjem« ste osvobojeni rasti drak; za vedno.
To je edino sredstvo, katero me je očaralo.
Čuvajte se slabih imitacij.
Generalno zastopstvo za celo fngosla-vijo in razpošiij^lriica: M! r i č & Kom^ Beograd. Kralja Milana 44, telefon 18-69.
Zarerovalnjce in pezigi
Letošnjo leto jc nenavadno leto tudi "leo. velike množine požarov. Vzrck so prav '"ioste nevihte, strela udarja in za-;?:ga. To pa ni edini vzrok. Izkustvo kaie, da so pri mnogih slučajih dani vsi znaki, da je lastnik zavarovane predmete sam zažgal. Žalostno dejstvo, da se v največ takih slučajih .vsled premajhne odločnosti poklicanih oblasti in vsled premalega sodelovanja prebivalstva samega storilcu kazensko ne more priti blizu, vendar ustvarjajo vse okoliščine največjo sumnjo, da je bil požar po lastniku strnem ali v dogovoru ž njim po kaki tretji oseol zaneten. Pri pregledovanju takih sumljivih požarov se da z vso zanesljivostjo ugotoviti, da je bil zavarovanec lastnik večjega ali manjšega podjetja, ki vsled splošne gospodarske krize ni bilo več v obratu ali Tsled pomanjkanja obratnega kapitala sploh v obrat ni moglo priti, da je bil zavarovanec preza-dolžen, da svojih zavarovanih predmetov sploh m mogel prodati, tem manj za tako kupnino, ki bi bila vsaj približna zavarovani svoti. Nagib požiga pri teh nepoštenih ljudeh je dobičkaželjnost. V trdnem prepričanju, da se bode s požigom naenkrat zne-
bil neljubiti predmetov, zavarovalnica pa bo plačala zavarovalnino s pohio vsoto, za katero so biH gornji predmeti seveda daleko pretirano zavarovani, s Smer bo napravil bleščečo kupčijo, tak poštenjakovič zažge. Toda temeljito se je zmotil vsled nepoznanja določb zavarovalnega zakona. Ob Likvidaciji po požaru nastale škode je tak zlobnež ves iz sebe, viče, plaka, stoka in toži, ker se mu proti pričakovanju ni priznala kot odškodnina zavarovana vsota, temveč le resnična vrednost zavarovanega predmeta.
Naravno je, da morajo zavarovalnice vsled množečega se števila požigov ter vsled velike množine požarov sploh postopati z največjo rigoroznostjo, strogo se držeč pri likvidaciji škode določb zavarovalnega zakona.
Pri sklepanju zavarovalne pogodbe navede zavarovanec glede zavarovanih predmetov vsoto, za katero jih hoče zavarovati. Ta svota se imenuje zavarovana vsota, in tvori podlago za odmero prem'ie. S tem ja. še ni rečeno, da zavarovanec v slučaju popolne škode mora dobiti kot odškodnino polno zavarovano vsoto. Pod1 ago za določitev odškodninskega zneska tvori namreč vrednost zavarovanih predmetov ob času požara, kot zavarovana vredno.-.t zavarovanih predmetov ob času požara. Kot zavarovana vrednost velja pri stavbah znesek po običajnih cenah v kraju ob času požara za novo stavbo po odbitku starosti, obrabe in drugih vzrokov, ki povzročijo manjšo vrednost. Ako pa se stavba sploh ne zgradi na novo, k večjemu prometna vrednost.    Zavarovalni    zakon je namreč
zgrajen na načelu, da zavarovanje ne sme privesti do obogatitve. Ce tudi presega zavarovana vsota vrednost zavarovanih stvari, ne poravna zavarovalnica več kakor dognano dejansko škodo. Ce bi požigalec to določbo zavarovalnega zakona poznal, nebi nikdar podne lil ognja. O izkušnjah v preteklih letih so zavarovalnice svojedobno z hvalevrednim zanimanjem začele obravnavati vprašanje glede znižanja premij. Obilica požarov zlasti pa rastoče število požigov je zavarovalnicam znižanje ne samo neomogočilo, temveč jih bo celo prisUilo k zvišanju premij. Potemtakem bo vsled požigalcev trpela tudi ogromna večina poštenih zavarovancev, ki bodo morali plačevati višjo premijo. Vrhutega požigalec s svojim požigom mnogokrat povzroči, da tudi njegovi pošteni sosedje pogore in tako pridejo cb svoje imetje ter so pahnjeni v pogostih slučajih v bedo in pomanjkanje. Istotako utrpi narodno premoženje vsled požigov ogromne svote, kajti vse kar se po požaru spremeni v pepel, je za narodno premoženje izgubljeno.
Nastaja torej nujna potreba, da se v svrho pre-prečenja požigov zastavijo vse sile, ker na tem niso interesovane samo zavarovalnice, temveč splošna javnost. Javne oblasti morajo z največjo rigoroznostjo postopati v vsakem slučaju, ki Je količkaj sumljiv, prebivalstvo samo, ki je vsled požigov občutno prizadeto, mora pa sodelovati in javnim oblastim pri izsleditvi požl-galcev iti vsestransko na roko PožigalcI, škodljivci svojega bližnjega in splošni javnosti morajo priti pravici v roke, potem bodo požigi ponehali. 166l/n
ratftsaĐe
Ljubljanska porota
Ljubljana, 19. sept. Kot drugi slučaj pri včerajšnjem zasedanju je bil ocpoldne:
Slep oožigalec*
Obtožen je 351etni občinski revež v Križu pri Kamniku Janez Grintal. ki je dasi s!er>, skraino hudoben in nemoralen človek. Ker ;e vsled slepote za delo nesposoben, ga Jc domovinska občina prvotno oddala v hiralnico v Komendi, toda vsled njegove hudobnosti in surovosti pa ga je hiralnica že po štirih mesecih odpustila ta izročila občini nazaj. Od tedaj ga — sedai že dve leti — preživi'a občina tako, da hodi od hiše do hiše. Vsak posestnrk p: ide enkrat na leto na vrsto, da daje 1 do 3 dni obtožencu hrano in Težišče. Obto*2nec pa ne-le da ni svojim vašČanom za to dobroto hvaležen, temveč še venomer sitnari in zatlleva bot;šo hrano, navadna kmečka hrana mu namreč n! všeč Seveda ljudstvo ni dolžno, da bi mu postreglo z boljšo hrano, a vsled prezaposlenosti z delom tega tudi storiti ne more. Zaradi tega je obtoženec ljudem že ponovno grozil, da bo že kaj napravil. Vsled njegove nasilnosti m nemoralnosti se ga Ijud'e. zlasti mlade ženske, zelo boje.
Posestnik Lovro Hribar mora preživljati obtoženca 2% dni v letu. Tako je prl-Sel obtoženec dne 18. juniia t. 1. k Hribarju povedat, da prfde zvečer na hrano !n ležat. Hribar je bil s tem zadovl:en ter obtožencu odgovoril, da bo imel večerjo in ležišče pripravljeno. Na obtožerrcevo zahtevo, da hoče biti dobro postrežen, mu je Hribar odvrnil, da bo moral jesti to, kar jedo domaČi, kruha pa bo imel na razpolago, kolikor ga bo mogel snesti. Obtoženčevo zahtevo, da se mu hrana prinese na skedenj, je Hrfbar odločno zavrnil, češ da naj pride v hišo k mizi, posebej se mu ne bo streglo. To pa je obtoženca razjezilo, da je odšel, zraven pa zagrozil, da bo že pomagal. Obtoženec se je potem okreg potepal, sna! na prostem, a zjutraj 20. Junija ie zažgal Hribarjev kozolec, ki je bil poln sena in ječmena. Sreča je bila, da ni brlo preveč vetrovno vreme in da so ljudje požar pravočasno ooazili tor preprečili, da se ni razširil na gospodarska poslopja v bližini. Hribar je imel škode za 8500 Din. zavarovan pa je bil le za malenkostno svoto 100 Din.
Obtoženec priznava dejanje v celoti in se zagovarja, da ga je k temu privedla revščina in obup. Trdi namreč, da ga je Hribar vrgel rta cesto ta da je lačen in brez strehe taval po vasi. Župan na to opozorjen, da mu tudi nI hotel pomagati. V hipni razbu;enosti in zmedenosti je potem zažgal kozolec. Zagovor pa je izmišljen, le njegova hudobnost ga je privedla do tega usodnega dejanja, kakor so potrdile vse priče. Že enkrat poprej je za'žgal neko hfšo, a takrat
je bil oproščen. Danes je ruvnodušno priznal, da te zažgal kozolec zato, da bo preskrbljen. Porotniki so krivdo soglasno potrdili, vsled česar je dobil hudobnež 4 leta težke ječe. Dosedaj ie morala skrbeti zanj občina, poslej pa bo skrbela država. (Zagovornik je bil dr. Treo.)
Ljubljana. 19. sept.
Danes sta zopet dva slučaja na vrsti (Predsedenik viš. sod. svetnik dr. K a i -ser, votanta sod. svet. Ve ho var in okr. sod. Merala, obtožJtelj dr. M a s t n a k. Zagovornik dr. L u 11 k (pisarna dT. Puca).
Prvi slučaj je:
Roparski napad na Oriah pri
Ljubljani«
Obtožen je 231erni delavec Mflia JevŠ-jak fz Orl, župnija Rudnik, raznFh tatvin in ropa. Do maja 1925. je bil obtoženec hlapec pri tvrdki Medic & Zanki v Ljubljani. Ko je izstopil iz službe, je začel po domači vasi govoriti, da sploh ne bo več delal, temveč bo igral barabo. Svojo obljubo je temeljito izpolnil. V noči 19. maja je vlomil skozi podstrešje v zaklenjeno sobo Marije Remc v Bizoviku ter odnesel več kilogramov suhega mesa, klobas, masti, moke, nadalje več zlatnine, srebmine v skupni vrednosti nad 2CX)0 dinarjev. Šest dni po tej tatvini pa je frvršil predrzen rop pri zakonskih Vrečar na Orlah. Roparju je bilo mano, da sta Vrečarjeva pridna In varčra gospodarja, ki moTata imeti doma več'o svo*o denana; sploh so mu bile razmere v hHšo dobro
zL'ane. Ponoči se je splazil skozi malo okence v klet, od, tam v vežo, iz veže pa v sobo, kjer sta Vrečarjeva Že spala. Z vojaškim bajonetom je udaril gospodarja Janeza po glavi, da se je takoj onesvestil, nato pa začel udarjati tudi ženo Ano ter >i pri-zadjai več poškodb. Ker pa je pričela žena kričati, je ropar zbežal. Janez Vrečar je za-dobfl r.a glavi težko poškodbo, žena pa več lahkih poškodb, ker je k sreči imela glavo zavito z dvema rutama.
Pri hišni preiskavi so našli na obtožen-Čevem domu skoraj vse pri Remčevi ukradene predmete, nadalje pa tudi več doz lakov in barv, kaT je pokradel svojemu bivšemu gospodarju Medic & Zanki. Končno se je dobila vojaška puška, 3 vojaški bajoneti m več municije.
Obtoženec vsa dejanja v celoti priznava m nima v svoj zagovor ničesar navesti. Zanika edino to, da bi bi! Vrečarjeva udarjal z bajonetom, temveč je to 6tOTil z dolgim bukovim polenom, ki ga !e vzel v Vrečarjevj kuhinji. Trdi, da je oba Vrečarjeva bil Po glavi samo za to, ker ga je Jezilo, da nista trdo spala, temveč se neprestano obračala v postelji, vsled česar nI mogel izvršiti nameravane tatvin« denarja.
V. L Križanovska:
54
0 Uraljesfvu nssmrtnih
Roma n.
Princ jo je javno oboževal Ona ga pa nI mogla videti in ie to svoje sovraštvo tudi odkrito kazala. Spočetka se je temu smejal in jo je nasilno poljubljal, a ona ga ie vsakokrat Dahnila od sebe. Potem ie postalo njuno razmerje napeto in začeli so se prepiri. Govorila sta sicer v nekem neznanem jeziku, toda po glasu sem spoznal, da so bile besede krute in žaljive.
Neko noč je pobegnila iz spalnice in se skrila v mojem staraovanjii. Drhtela Je kakor da ima vro-Cico, Napol s kretnjami, napol z besedami v svojem čudnem jeziku je nam dopovedovala, da ga ne mara, da io je groza, če ga le vidi. Cez nekaj 'dni po tem nočnem dogodku so naju vnovič zbudili In sicer je to pot klical na pomč sam princ. Vsi smo pfenili na vrt, odkoder so se razlegali klici.
Povedati vam morarn, da je bil na vrtu velik bajci. V ta bajer je skočila uboga bajaderka, ki se je hotela na vsak način iznebiti vsiljivega princa in njegovega nasilnega ljubimkanja.
Princ je menda že sam skakal v vodo, ker je bil ves premočen. Toda ves trud je bil zaman — lepotice ni mogel najti. Menda ni vedel, kje je skočila v vodo. Zapovedal je prižgati baklje in preiskati ves bajer. Tistemu, ki bi našel utopljenko,
je obljubil celo premoženje. Še nikoli nisem videl princa tako besneti Bil je bled kot zid, teptal je z nogami in strašno preklinjal.
Dolgo smo jo zaman iskali. Niti mreže, niti železni kavlji nam niso pomagali. Slednjič je našel vrtnarjev pomočnik Teofil telo in ie potegnil na suho.
Vsi smo mislili, da je uboga bajaderka mrtva. Saj drugače tudi ni moglo biti, ker je bila pod vodo nad eno uro. Njeno lice je potemnelo, roke in noge so otrpnile, lahka obleka se je oprijemala njenega telesa, iz dolgih las je tekla voda.
Kakor nor je planil princ k nit Roke so se mu tresle, z zobmi je šklepetal. Nikomur ni dovolil dotakniti se utopljenke. Sam jo je odnesel v laboratorij.
— Pravite, da je imel teboratorij? Kakšen — ga je prekinil Supramati, W se mu je kar vrtelo v glavi od vsega, kar je slišal o svojem predniku.
— Laboratorij alkimika. Kar se ie zapiral tam včasih po dva ali tri dii in strogo prepovedal slu-žinčadi motiti ga, smo vsi mislili, da dela tam s hudičevo pomočjo zlato. Vsi smo se bali in izogibali tistega kraja.
In baš v ta laboratorij je odnesel bajaderko ter se zaklenil z njo. Kaj je počel z njo in s kakšnimi čarovnijami je obudil ttrrtvo krasotico, tega ni nihče izvedeL Celo jaz nisem mogel priti tej skriv-nAsti do dna. Čez *ri dni ie nrišel z baiadeTko iz
svojega laboratorija. Bila ie sicer živa, toda bleda 4ako, kakor da ni v njenih žilah nobene kaplje krvi. Njen pogled je zbujal v meni nepopisno grozo.
Čez nekaj dni smo se vrnili sem. Tudi princ je prispe! z Indijanko in pravil, da sta se ponDčila. Ni se mu več upirala. Postala je njegova žena, bila pa je tako otožna in apatična, kakor da je obsojena na smrt. Cez tri mesece je princ odpotoval in odpeljal mlado ženo. Pozneje nisem slišal o nji ničesar in še zdaj ne vem, kaj se je zgodilo z njo.
Domnevam, da je umrla, ker se je princ pozneje Še enkrat oženil. Ne spominjam se točno imena bajaderke; vem samo to, da je bilo podobno imenu princese, ki ste jo omenili kot njegovo vdovo. Ce bi jo srečal, bi vam bržkone lahko povedal, da-li j2 to ona. Morebiti pa še živi, če ji je dal iste tekočine, kakor meni. To je mogoče.
Mogoče je tudi, da se je oženil tu, ne da bi ona kaj vedela o tem. Zadnja njegova žena, ki je prestopila prag tega gradu, je zapustila grad šele takrat ko so jo odnesli v rodbinsko grobnico.
Supramati se je vrnil v svoje sobe globoko zamišljen nad vsem, kar je slišal. Odslovil je Tort»>sa in odgodi! nadaljni ogled gradu do drugega dne. Hotel je biti sam.
Cim bolj je razmišljal o Narajani, tem zagonet-nejši se mu je zdel ta mož. Kako se je mogel vse življenje ukvarjati s tragičnimi ljubavnim! razmerji čiiih konec je bila vedno smrt aesrečnih žensk.
ki jih je vabil in mamil v svoje naročje iz vseh koncev in krajev sveta? Kako je mogel tako lahkomiselno živeti, ko je vendar poznal tako važne in zanimive skrivnosti?
Zbirka slik, ki jo je našel Supramati v Benetkah, je bila gotovo spomin na te slučajne žene, ki so morale prezgodaj v grob.
Kaj je bil vzrok njihove prezgodnje smrti? Ali jih ni sežigal mogočni tok življenjske sile tega moža, namesto da jih ščiti pred smrtjo? Je-li mogoče, da v vsem svojem dolgem življenju ni imel otrok, ne zakonitega dediča? Saj je zapustil vs« svoje premoženje tujemu Človeku.
Će ja reši! z življenjskim eliksirjem slugo, za kaj bi se ne usmilil lastnega otroka?
Vsa ta vprašanja so ostala brez odgovora. \ tem trenotku se je Supramati najbolj zanimal za vprašanje, je-li Nara in bajaderka ista oseba. Vsekakor se prepriča o tem, ko postane Nara njegova žena. Ni mogel verjeti, da ima ta duhovita in razvita ženska z demonskim pogledom kaj skupnega s skromno in neizobraženo plesalko iz Benaresa. Sicer pa tudi ni izključeno, da se je tako zelo spremenila.
Bil je v velikih skrbeh, kakšno bo njuno intimno življenje. Ali bo Nara sposobna za iskreno in globoko ljubezen, ali se bo zadovoljila z mirnim in poštenim zakonskim življenjem, ki se je zdelo Supramatiju ideal sreče?
»SLOVFN^K!  NARODt dne 20. septembra 1925.
Stran a.
Prosveta
4>r. Pran Dertanc:
Samozaščita intelektualnega
dela in intelektualnih delavcev*
i.
Izza svetovne vojne se pojavljajo znaki važne metamorfoze v naši socijalni strukturi. Socijalni organizem še vedno raste ln se razvija, še vedno se nahaja v položaju diferenciranja in izpopolnjevanja, še vedno nastajajo novi organi, ki prevzemajo specifično funkcijo, specifično mesto m specifične odnose k ostalim že ustanovljenim in prilagojenim organom skupne enote. Po svetovni vojni se je začela po vseh kulturnih državah prebujati in diferencirati inteligenca, kritično se zavedajoč svoje specifične socijalne energije in njene različnosti od funkcije drugih socijalnih organov. Do svetovne vojne se je nahajala inteligenca v nekakem disperznem, kaotičnem stanju, nesamostojno razkropljena in razdeljena med celice ostalih organov, med člane drugih že samostojno organizovanih stanov (razredov).
V razvalinah svetovne konflagracije sta se okoristila samo dva, že pred vojno čvrsto organizovana razreda, razred kapitalistov In razred manualnih delavcev. V vrstah neorganizovanih intelektualnih delavcev inteligence je zavladala strahovita beda (draginja, stanovanjska kriza, propadanje znanstvenih in kulturnih Institucij) ln neorganizovani razred intelektualnih delavcev je padel na primitivni niv6 elementarne borbe za obstoj, borbe za drobtino vsakdanjega kruha. Ker je borba za vitalni minimum materijalnih dobrin absorbirala vse, itak oslabljene sile duha in telesa, je povzročila ta enostranska koncentracija onemoglosti nujno posledico, da je intelektualni delavec, inteligent izgubil zmisel in občutek za višjeidealne, intelektualne, etične in estetične vrednote. Strašno je pogledati v dušo tako propalega inteligenta, ki ni degeneriral zavestno po lastni krivdi.
Brzo se je zavedla inteligenca po vseh državah svojega bednega položaja, a enako brzo spoznala vzroke tega propada ter zavzela pravilno orijentacijo. Nevarno je vsakemu stanu, zaupati v dobi socijalnega prevrata In katastrofe svojo usodo dobrohotnomu drugih stanov. Kakor pri brodolomu skrbi vsakdo le zase m poizkuša rešiti samega sebe. Srečno projde samo tisti, ki je pripravljen In organizovan za vse slučaje. Tako Je spoznala tudi inteligenca is svoje nesreče, da obstoja edini spas v samozavesti ln zamozaščiti, ki jo daje stanovska, strokovna organizacija. Rešilna kteja organizacije In samozaščite Je prevzela Inteligenco vseh držav, živahno se snujejo povsod lokalne, državne in internacij onalne organizacije Intelektualnega dela. To splošno organizatorično gibanje pa se nahsja stoprav v fazi pripravljanja m polzkušanja. Poleg praktičnega dela se marljivo vrši kritično teoretična analiza resnice, moči in snovi, moči In oblike, funkcije in organa (formirane in organizirane materije)), organa In organizma, pojma orga-nlčne In neorganične energije, organizma in stroja. Vsi tl pojmi se analizirajo z vseh mogočih vidikov: s filozofskega in socijal-nohistoričnega, psihološkega in bijološkega, s tehničnega in ekonomskega. Osobito zanimive perspektive odpirajo historična Iz-sledovanja o podrobni organizaciji Pitagorov« zadruge in Platonove Akademije.
Danes ae vemo, niti slutiti ne moremo, kaj se izkristalizira iz tega živega kaosa, kakšna bode končna oblika organizovane inteligence. Tudi mi ne smemo tratiti časa s praznim teoretičnim ugibanjem in razglabljanjem, naša neposredna zadača zahteva samo pravilne orijentacije v tem novem svetovnem gibanju. Na kako stališče naj se postavijo naši intelektualni delavci, naša inteligenca? A tudi tu se moramo omejiti na tisto kategorijo inteligence, h koji pripadamo mi sami. Konkretno vprašanje se torej glasi: kako stališče zavzemi naša medicinska inteligenca, naš medicinski intelektualni delavec k ideji organizacije, samozaščite?
Samozaščita sama pa sodi zopet v širši okvir splošne zaščite, ki se deli na dva dela: 1, v socijalnopolitično zaščito potom državnega zakonodavstva, 2. v ravnokar Že navedeno samozaščito avtonomne organizacije. Za ves nadaljnl razvoj in napredek našega zdravstva je principijalnega, odločilnega pomena, v kateri del splošne zaščite položimo svoje težišče, aH v socijalnopolitično zaščito ali v samozaščito? Predno se odločimo, rešiti nam je še višji problem državnega socijalizma (centralizma1 ln individualizma (liberalizma). Ali se naj izpremeni država v eno samo veliko ln-validnico in vsi državljani v invalide, ki prejemajo od države mastne rente. Ali pa v zadrugo zdravih državljanov, ki svobodno hi samostojno delajo za obstojni razvoj svoje ekzistence, svoje socijalne funkcije pod zaščito državnih zakonov? Ali naj prevzame država vso brigo za razvoj in organizacijo pojedinih socijalnih funkcij in stanov, ali pa Jo naj prepustimo inicijativi avtonomno organzovanih stanov, tako da bi ostala državi samo briga za nadzorstvo in obrambo zakonov? Obe stališči sta ekstremni in v smeri obeh se vrše pred našimi očmi državni eksperimenti, primerjajmo samo državni socijalizem v Rusiji ic državni liberalizem (avtonomni individua-lizem) v Angliji in Ameriki.
Ni treba dolgovezne filozofske analize, za odločitev zadošča naš common sense. Instinkt našega zdravega ljudskega razuma. V sintezi obeh leži naš spas, a težišče sinteze mora počivati v samozaščiti In baš to težišče samozaščite postane glavni, neizčrpni motor vsestranskemu napredku intelektualnega   dela   zdravnikov. Avtonomne
*)PoroČUo na skupščini »Jugoslov. lš-korsktga društva v Dubrovniku 9. nov, t. L
zdravniške organizacije naj soodloctlno sodelujejo v naši zdravstveni upravi Tudi država naj deluje incijativno, osobito tam, kjer se še ne udejstvujejo s socijalnim duhom prešinjene, moderno in disciplinirano zasnovane zdravniške organizacije, sicer pa naj deli država povsod incijativo s so-odločui očimi strokovnimi organizacijami. Formulacija našega stališča se torej glasi: samozaščita s pomočjo avtonomnih organizacij ob podpori države.
II.
Ko smo se teoretično sporazumeli o skupnem principijalnem stališču, oziroma smo se morali sporazumeti pod silo logičnih in kulturnih argumentov, preostaja samo še praktični sporazum o smotru in sredstvih naše zdravniške organizacije. Smoter vidimo v enotni in supni organizaciji vseh jugoslovenskih zdravnikov, ki morajo tvoriti nerazdvojno, zmagovito falango pod egido m vodstvom »Jugoslovenskega lekar-skega društva«. Zadnji smoter je »Jugosl. lek. društvo«, ki ima svoja sredstva v lokalni zdravniških organizacijah. Lokalne zdravniške organizacije so celice, ki sestavljajo enotni organ »Jugoslov. Iek. društva«. Ako bodi skupni organ močan, vpliven in uspešen, je pred vsem in bistveno potrebno, da so posamne celice močne in zdrave, da torej pred vsem živahno In disciplinirano delujejo lokalne zdravniške organizacije. Isti princip velja za vse višje organizacije: glavna moč in glavno delo prihaja iz celic, iz podrejenih lokalnih organizacij. Iz ekonomskotehničnih in upravnih ozirov se imajo lokalne organizacije širšega teritorija združiti v »zvezo zdravniških društev«, te posredovalne zveze bodo tvorile stoprav neposredne člane »Jugoslov. lek. društva«, čigar sedež se vsaka tri leta avtomatično menja In prehaja v Beograd, Zagreb in Ljubljano. Živo ln aktivno zvezo vseh jugoslovenskih zdravniških organizacij pa vzdržuj skupno glasilo, izdavano od »Jugoslov. Iekar. društva«. Skupno glasilo mora prinašati imenike, poročila o delovanju vseh društev ter vse uradne naredbe in objave, tako da bo vsak jugoslovenskl zdravnik točno in zanesljivo informiran o zdravstvenih in službenih razmerah v vseh delih države. Zdravniške zbornice ne spadajo v avtonomni krog »Jugoslov. Iek. društva«, ker so oficijalne organizacije z drugim smotrom.
S tem pa organizatorična naloga »Jugoslov. lek. društva« še ni izčrpana in dovršena. V doglednem času ima ideja organizacije zrasti in napredovati vzporedno in istočasno v treh smereh: »Jugoslov. lek. društvo« mora pripravit? in osnovati »Zvezo slovanskih zdravniških društev*, stopiti z zdravniškimi društvi drugih držav v »//i-ternacijonalno zvezo zdravniških društev*. In da se strne okvir enotne organizacije vseh intelektualnih delavcev na svetu, iskati stika z organizacijami drugih inteligenčnih kategorij doma in na tujem.
AH nI internacijonalna sotrudnost utopija? Ne, zakaj nasprotno dokazuje sijajno uspeli internacionalni kongres profesorjev, ki je koncem avgusta 1925 zboroval v Beogradu. Ta kongres zasluži naše posebne simpatije, ker je tudi on sprejel v drugi obliki naš princip aktivnega sodelovanja avtonomnih organizacij. V stari sholstični, heteronomni šoli je absolutno gospodarfl učitelj, a učenec je samo pasivno in mehanično sprejemal. Moderna »aktivna šola« se snuje na principu aktivne, avtonomne so-trudnosti učenca.
S tem splošnim načrtom smo sistematično in zaključno orisali obseg velike or-ganizatorične ideje, ki je razgibala in navdušila intelektualne delavce vseh kulturnih narodov. A ta načrt nam predstavlja samo zunanjo stran, samo lupino Ideje, — najvažnejši del, jedro smo si prihranili za nazadnje. Vse zunanje razmere so samo refleks notranjega jedra, to se pravi narodne duše. Zmota je nasprotna trditev Ka-rola Marxa in njegovega historičnega materijalizma, da tvorijo zunanje materijalne, ekonomske razmere kristalno jedro, ki se reflektira v vseh drugih zunanjih, a tudi notranjih dušnih razmerah. Narodna duša je jedro in vsaka zunanja organizacija korenini v notranji organizaciji, strukturi duše. Pred vsem je torej potrebna notranja ln enotna organizacija narodne duše. Človeška duša sestoji po ugotovitvi znanstvene psihologije, iz dveh delov, intelekta in emocije (čustveno stremljenje). V pravilni notranji organizaciji duše se ima absolutno pokoriti iracijonalna emocija, torej tudi etika ;n estetika, intelektu, ki zajema svoje smernice iz doslednega in resničnega svetovnega nazora. A kateri svetovni nazor Je pravilen? Ako listamo knjigo historije filozofskih sistemov, stopa pred nas nebroj filozofov in vsak nam ponuja ln hvali svoj najnovejši in najpravilnejši svetovni nazor. Ontološko se vrste pred nami različni sistemi materijalizma In idealizma (spiritua-lizma), oziroma substanenega monizma aH dualizma, spoznavnokritično grnejo okoli nas sistemi dogmatizma, skepticizma In kriticizma, glede spoznavnega izvora in metode sistemi misticizma, racionalizma te empirizma, etično avtonomni in heteronomni, pesimistični in optimistični sistemi z negacijo ali afirmacijo življenja, estetičnl impresionizem (naturalizem), ekspresionizem (romantika) In klasicizem. Ali Je mogoče tu Izbrati intelektu zanesljiv kriterij In pravec, ali ga naj prepustimo valovom agnoticizma In skepticizma? Zanesljive osnove nam nudijo samo objektivna« znanstvena dejstva, najdena v so trudnem, orga-nizovanem znanstvenem delu vseh narodov tn časov. V objektivnih znanstvenih faktih imamo najvišji pravec resnice, empirične, delne m nepopoldne resnice, ki se v so-trednem delu stoprav razvija, raste ta napreduje .kakor nam to dokazuje spoznavno-krrtični noturizem. In tisti svetovni nazor, ki Jemlje za Izhod in smoter znanstveno resnico, se Imenuje verizem. Znanstveni svetovni nazor verizraa opredeljuje meto-
1/i ^M^'!
če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom In cnamko (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre pričajte se. Dobivajo se v prodajalnah,   as* rv
— »Jugoslavenska Njiva« prinaša v številki z dne 16. septembra tole vsebino: Dr. Viktor Novak: O tisočgodišnjici hrvatskog kraljestva. — Vladimir Nazor: Šarko-ve uspomene. — Dr. Petar Bulat: Značaj etnologije za našu nacionalnu kulturu. — Košta Strajnić: Za umetničko vaspitanje omladine. — Stanko Frank: Kultura prava. Povodom kongresa pravnika u Beogradu.
— Moliere: Namišljeni bolnik, komedija v treh dejanjih, poslovenil Frid. Juvan-ČK. Splošna knjižnica zvezek 55. V Ljubljani 1925. Založrla Zvezna tiskarna In knjigarna. Strani 80. Cena broš. Din 15.—, vez. Din 23.—. Moliere je bil komediograf In Igralec obenem Spisal je mnogo komedij, ki jih je sam Igral In režirat; a ker je kot Igralec in režiser poznal oder in njegovo tehniko, je znal primerno pisati oderske igre. Ni čuda, da so zato njegove komedije tako zaslovele, da jih še danes najrazličnejši odri uprizarjajo z velikim uspehom in jih bodo še uprizarjali. Tudi v Narodnem gledališču v Ljubljani je bilo že uprizorjenih več MoHerovIh iger, med temi najbolj znane: Namišljeni bolnik« Skopuh,
dično empirizam, ontološko dualizem, spo-znavnokrrtično noturizem, etlčnn vivlzem z afirmacijo življenja in ctičnoevgenične kulture, estetično klasicizem.
Ako se nara posreči Izvesti enotno notranjo organizacijo lastne in narodne duše v zmislu intelektualnega verizma, torej j s stoično nadvlado intelekta nad emocijo, | potem vznikne avtomatično tudi zunanja or- I ganizacija kakor drevo iz semena in zmagovita Ideja organizacije izpolni s harmonično medsebojno prilagoditvijo organov tisti lepi san, ki ga že tisočletja sanjajo najboljši duhovi človeštva.
Prvo, kar nas sreča po vrnitvi v konkretno realnost, v problem samozaščite intelektualnega dela In intelektualnih delavcev, je prepričanje, da ravnokar razviti načrt ni fantastičen, visokoleteč in neizvr-šljiv, kajti zadošča, da se vsakdo izmed nas v največji strogosti in skromnosti omeji na svojo lastno osebo in na svojo lastno organizacijo, da v duhu verizma organizira svojo individualno dušo in lokalno društvo, kar pa ne zahteva nikakih izrednih naporov in žrtev.
es koncert
v salonu restavracije na glavnem
kolodvoru. Igra prvovrstni salon kt oikc-t>ter žfclezničarske godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop prost — Odprto vsak dan do I. ure conoči. 3484
— «Prodana nevesta* v nemškem gle* dafišču v Pragi. Opera nemškega gledališča v Pragi ima na svojem letošnjem repertoir* ju tudi Smetanovo aProdano nevesto«. Po uspešni vprizoritvi «Poljuba» v nemški operi se pričakuje «Prodana nevestam z velikim zanimanjem.
— Fedor Šaljapin, najslavnejši sodobni dramatični pevec na svetu, priredi dne 9. oktobra t. 1. v Pragi koncert. šaljapin odpotuje potem v Ameriko, kjer je vezan s kon-traktom na daljša tri leta. šaljaprn se ne misli več vrniti v Rusijo.
— Mednarodni kongres za nezgodno medicino in poklicne bolezni se je vršil v Amsterdamu. Kongresa so ss udeležili zdravniki iz vseh civiliziranih držav. Na drevnem redu se nahajajoča vprašanja so posebnega pomena za razvoj socijalnega zavarovanja. Pni prvih razpravah je bilo navzočih nad 300 zdravnikov.
— Nova danska univerza. Pred par leti je bila imenovana komisija, ki se je bavila z vprašanem ustanovitve druge univerze na Danskem. Sedaj je ta komisija predložila vladi svoje izvestje, katero nasvetu je univerzo v Juflandu. Nekateri člani komisPe pa predlagajo druge kraje.
— Frf dolin žolna: Tok raj tn onkraj Sotle ter tam preko, domorodne hudomuŠ-nice. Splošna knjižnica zv. 56. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 68. Cena broš. Din 10. —, vez. Din 18.—. V založbi Zvezne tiskarne In knjigarne je v okvirju Splošne knjižnice Izšel že tretji zvezek humoresk našega znanega humorista Frana M i 1 č i n s k e g a, alias Fridolina Žolne KakoT kaže naslov, se bavijo humoreske, ali kakor Jih avtor zove: »domorodne hudoraušnice« s posebnimi socijalnimi, kulturnimi in upravnimi razmerami to- in onkraj Sode. Posamezne »raritete«, ki jih rodijo deloma premaknjene mentalitete: deloma zveriženi m večkrat slabo razumljeni upravni aparati naših uradov In raznih organizacij so s fino ironijo
in nedolžno hudomušnostjo predstavljene in parafrazirane. V dobrem delu podajajo te hudomušnlce verno zrcalo naših večkrat dokaj smešnih neprilik ln nesoglasij. Z neupogljivo in ščegetajočo satiro pripoveduje Fridolin Žolna, kako gleda in vidi komične skoke naših birokratičnih šimelnov ali pa biča razvade naše komodne družbe. Vsekakor vzbujajo Fridolinove hudomušnice tudi pri zakrnjenem filistru prisrčen smeh, še več pa pri bravcu, ki pri branju mičnlh humoresk natakne ista očala, skozi katere je gledal v svet avtor, ko je zamislil in pisal svoje vesele črtice. NovoizišlI III. zvezek kakor tudi oba ostala že prejšnja zvezka Fridolina Žolne se dobivajo pri založnici Splošne knjižnice, pri Zvezni knjigarni v Ljubljani.
POGLED NA RAZBITO AMERIŠKO ZRAČNO LADJO «SHENANDOAH». To fa
prvi avtentični posnetek katastrofe.
Smešne precijoze, Žlahtni meščan Itd. Naša mladina pa jih čita v izvirniku na srednjih šolah. Pravkar pa je izšla v okvirju »Splošne knjižnice« ena najboljših Molie-rovih komedij »Namišljeni bolnik« v dobrem slovenskem prevodu prof. Juvančiča. (Kakor čujemo, namerava založba »Splošne knjižnice «izdati Še nadaljno vrsto najboljših Molierovih komedij). Pravkar Izdana komedija »iVamišljeni bolnik« je še vedno sveža, prikupna m zabavna igra, ki Je ne samo mično čtivo, nego je tudi zelo primerna za uprizarjanje tudi na podeželskih odrih, ker ne zahteva posebne inscenacije in dosega vedno, če le količkaj dobro in živahno igrana, velik uspeh in je zelo hvaležna za vse sodelujoče igralce. Knjiga se dobiva pri založnici »Splošne knjižnice«, v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8.
— P. V. B. Petit Guldc Hnguistlaue et Manuel de conversatlon francals—serbo-croate. Ljubljana 1925. Imprimerie »Učiteljska tiskarna. Str. 42 Iz nedavno objavlle-ne konverzačne knjige slovensko-nemško-francoske je za profesorski kongres v Beogradu na pobudo prof. Jeremije Živanovića avtor obelodanil krajši Izvleček raznih praktičnih pomenkov v francoščini in srbščini (latinici). Uvodoma je na novo napisanih nekaj strani o jeziku, v zaključku pa nekaj podatkov o naši državi, zlasti o Beogradu. Priročna brošurica ie močno pripravna j a tujca. Tudi kak Slovenec, ki zna francoski, bi si utegnil n. pr. v gostilni nekoliko pomagati z njo. — K.
Sport
K zopetni otvoritvi športne razstave
Jutri v nedeljo, 20. i. m. se ponovno otvori športna razstava v paviljonu »K« na velesejmu. Klasično urejena športna razstava, ki je bila prava aktrakclja na velesejmu, je vzbudila med obiskovalci obilo zanimanja ter znatno pripomogla k športni propagandi. Dasi je prireditev uspela v propagandnem oziru, nI tako uspela v materi-jalnem. To predvsem zato, ker se Je marsikdo zbal pre\'isoke vstopnine. Da omogoči obisk vsem slojem, je razstavni odbor slenil, da razstavo ponovno otvori, vstopnino pa znfža na bagatelo 3 Din, kar bo zmogel vsakdo. Razstava je sedaj nekoliko preurejena, tvrdVe so izpadle, mesto tega pa so razstavili skavti svoje šatore, krasne slike naših pokrajin, posnetke tabo-renja Itd. Odprta bo razstava vsak dan od 8. zjutraj do 18. zvečer, ob nedeljah pa od 8. do 13. popoldne. Opozarjamo občinstvo, da ne zamudi prilike hi si ogleda prvo športno razstavo, ki nudi pregled gibanja In razvoja vsega slovenskega športa. K Izpopolnitvi razstave so na razpolago knjižice, ki navajo vse podrobnosti razstave ter nudijo obenem interesanten pogled v razvoj mladega slovenskega športa. Upamo, da bo občinstvo znalo ceniti trud prirediteljev ter bo razstavo posetilo v kar največjem številu, podpirajoč na ta način plemenita stremljenja in cilje Športa. Mens sana in corpore sar.o!
Tekme za olimpijski fond
Jutri v nedeljo se odigrajo na igrišču SK flirije tekme za olimpijski fond in sicer si stoje nasproti pari Hermes-Ilirija in Primorje-Jadran. Ilirija sicer nastopi s kombiniranim moštvom, ker igra njena prva garnitura v Trstu, vendar bo tudi kombinirano moštvo nudilo Hermesu trd odpor in je računati na zanimiv boj. Druga tekma je med Primorjem in Jadranom. Prognoza o izidu tekme je težka, ker sta oba kluba v zelo dobri formi. Sicer je res, da je Primorce zadnjič v prijateljski tekmi zmagalo nad Jadranom v razmerju 5:1, upoštevati pa je, da je Jadran takrat nastopil s petimi rezervami in mu je še ležala težka tekma proti Iliriji v nogah Zato bo Jadran skušal rehabilitirati svoj poraz, odnosno doseči zmagovit ali časten rezultat, nasprotno pa bo Primorje skušalo dokazati, da zmaga ni bila samo slučajna in da je moštvo v dobri formi. Obeta se nam torej dober Šport in opozarjamo publiko, da tekmi poseti v čim večjem številu. Domača moštva so se zelo izpopolnila ter nudijo prav lepe tekme, efektne) še nego marsikatera mternacijonaba. Danes se vrše tek-med med rezervami Primorja in Ilirije, ki
sta približno enako močni •    * •
— Gorsko prvenstvo »Jugoslavije«. Kolesarski Podsavez Slovenije priredi v nedeljo dne 20. t m. dirko za državno gor« 4
sko prvenstvo na progi Vrhnika km 20 do km 26 državne ceste proti Logatca. Zajedno se vrši tudi dirka za prvenstvo Slovenije, dalje gorsko prvenstvo ASK Primorje koles, sekcije in prvenstvo kolesarske Ilirije. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. Prijavljeni so vsi najboljši dirkači Kotura-škega Saveza in vslh klubov Slovenije. Vrhniške športne dame in gospodje poklonijo zmagovalcu venec in častno darilo. Sporno občinstvo s? uljudno vabi k udeležbi; odhod Iz Ljubljane z vlakom ob 13.25. Ker se prične tekma ob 15. ut!, bo vsak udeleženec lahko zasledoval potek cele dirke.
— Lahkoat!etični miting praske Sla?!)«.
Danes in jutri 20. septembra se vrU mednarodni miting praške Slavije, na katerecn sodelujejo: Wege, ki je pred 14. dnevi tekel 100 m v 10.6 sek., ikakac v daljino Hof-kel 100 m v 10.6 sek., skakač v daljino Hoff-man (nnjbcljši skok 714 cm) ln Oto za srednje proge (1500 m v 4.08 min), kot zastopniki Nemčije. Na mitingu sodeluje francoski skikač v višino Lewden, ki skače 105 m. Od Jugoslovanov je povabljen Ambrožev za met diska in krogi je.
— Tekme za olimpijski fond. Danes, v soboto, fai jutri v nedeljo se odigrajo * Ljubljani tekme za olimpijski fond. kater* inka-so se vporabl za financiranje našega moštva za bodočo olimpi-jado. — V to svrho prirejajo vsi podsavezi cele Jugoslavije tekme z domačimi najboljšimi moštvi ter so Iste v finančnem pogledu povsod zelo dobro uspele. Pričakujemo, da Ljubljana ne bo zadnja med n]lmi. kajti tekme, ki se odigrajo danes in jutri, so res obiska vredne. Kot prvi par nastopKa Ilirija - Hermes. Ta borba bo Interesantna, zakaj znano je, da je Hermes eno najboljših borberrtfc moštev ter je moral naš prvak vedno razviti vse svoje zmožnosti v tekmah proti njemu. Se bolj zanlmva bo tekma ASK Primorje - SK. Jadran. Tu nastopita dva rivala, ki sta koristno uporabila dobo počitnic za trening. Vse tekme se vršijo na Igrišču SK Ilirije. Prva prične ob 14.45, druga pa ob 16.30. Vstopnina samo ena.
— SK IrlHia rez. t HSK Primorje re*. Tekma med obema rezervama se odigra danes o soboto na igrišču SK lllrVe ob 16.30
Preiskuš^na zdravila
največkrat
aspirinovc tablete 9(Bm,r%
se mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi isdc.'A:. %ahievajte vedno le originalni zaiuf "<&ay*, ~ (ploičnati kartoni s rt
20 tab e t orni) t modro* belo rdečo varstveno %rtamko* Odklanjajte vse druge *avojc
— Tekma Avstrija —- Madžar skn, se vrli. Kakor znano, je nastal med Avstrijo in Madžarsko aportni konflikt radi Ortha, naj* boljšega madžarskega igralca, ki je bil prt tekmi Amateure — M. T. K. od branile* Tandlerja težko poškodovan in najmanj iett mesecev ne bo mogel igrati. Ker ao mad» žarski listi hujskaječe pisali proti Avstriji, jc avstrijski nogometni savez sklenil, de v nedeljo ne pošlje svoje reprezentance v Budimpešto, boječ se, da bi Madžari izzvajali konsekvence. Zdi se, da se je naperoet med obema športnima savezoma ublažila, zakaj Avatrija igra vseeno v nedeljo ▼ Budimpe* šti. Postava Avstrije bo skdeča: Aigner, Rainer, Musil, Kurz, Resch, Nitsch. Viertl, Horvath, Maftl, Wie*er in We*cly. Madžari postavijo sledeče moštvo: Zsak, Fogl IT., Hungler, Beaovnik, Buza, Klefer, Leitner, Molnar, Priboz, Holzhauer, Jennv.
— Wac : Donau 5 : 0.
— Hertha : Humanitaa 6 : 2.
— Senzacijonalen damski rekord nu 100 m. V \Vie*badnu v Nemčiji je tekla telovadka Leni Junkers is Kassela 100 m v rekordnem času 122 sek. Oficijelni »vetov* ni rekord je 12.8.
— »Lovci pozor!« Vse gg. lovce opozarjamo na inserat o zavarovanju lovcev v zadnji in predzadnji številki »Lovca«. Oni gg. lovci, ki se hočejo zavarovati, naj se prijavijo. Zadnji čas do L decembra 1924-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1925.
-** Veš uljudnosti in uslužnostif Glavni znak res naobraŽenega človeka je uljudnost in uslužnost Kdor je su* rov, robat in neotesan, samo dokazuje, da nima nobene srčne omike. Med po* samnimi našimi službenimi organi opazujemo v zadnjem času, da se je raz« pasla med njimi neka po sur o vel ost in neotesanost, Id ne dela Časti ne njim, ne državi, katere organi so. Ta nelepa svojstva opažamo zlasti pri nameščen* cih naših oblasti na mejah. Tu se ve* dej o poedinci huje, kakor najneotesa* nejši drvarji. Postopajo s potniki brez vsakega vzroka, kakor bi imeli posla & samimi zločinci in ljudmi najnižje vrste. Ko pridejo v kupe, jim še na mi* sel ne prihaja, da bi pozdravili, kakor je to običaj pri omikanih ljudeh, mar* več samo surovo zakriče: «Potne liste sem!» ali «revizija, odprite kovčege»! Gorje onemu, ki se takoj ne ukrene tako, kakor dotični organ želi, ošteje te, da sploh ne ves, ako si še človek, bog ne daj pa, da bi še tako ponižno ugovarjal, takoj ti zagrozi z najstrož* Jimi zakonitimi posledicami. Prav tako, nič manj obzirno nastopajo tudi proti tujcem, ki samo tranzitno potujejo preko našega ozemlja. Ti morajo pla* čati za tranzit pristojbino 10 Din. Zgo* kdo se je, da tak potnik ni imel 10 di* narjev, marveč samo bankovec po 100 'dinarjev, ker pač v inozemski banki ni dobil našega drobnejšega denarja. Do* Hčni organ je imel v rokah šop 10 di* narskih bankovcev, toda tujec je za* man prosil, naj mu stotak zmenja; or« gan je vztrajal na zahtevi, da mora tus jec imeti pripravljenih 10 Din, in ga Je končno tiral s stražo kot kakega de* linkventa k menjalnici, da je ondi zme» njal stotak in mu nato plačal pristoj* bino 10 dinarjev. Da tako šikantno po* stopanje, ki ni v nobenem oziru upra* vičeno, skrajno ogorči ljudi, je povsem naravno. Zato se ni čuditi, da se ino« zemci naravnost boje potovati preko našega ozemlja, ker se nečejo rzpostav* ljati v ničemer uterneljer^n surovostim in šikanam poedinih naših organov. Se* veda ako postopajo ti organi proti ino* zemcem tako, kako nastopajo šele proti domačinom! O tem bi se dala napisati knjiga. Vprašamo, ali je v interesu stvari, da se ti organi tako vedejo? Me* nimo, da ne. Zato apelujemo na mero* dajne činitelje, naj vendar svojim pod* rej enim organom z vso strogostjo 3a* bičajo, da je utjudnost in uslužnost pogoj vsakega uradnega poslovanja, naj jiTŠ dopovedo, da so v službi drža-ve, to je splošnosti, torej občinstva, ni* so pa svobodni državljani, njih služabniki, hlapci ali celo sužnji! Skrajni čas Je že, da se v tem pogledu nekaj ukre* ne, ker bo sicer ves svet kazal na nas kot ljudi brez vsake notranje omike!
— Triumfalna krajeva pot v Črno goro. Potovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra L in kraljice Marije Iz Skoplja v Črno goro se ie spremenilo v pravi triumf. Iz Dečanov se je kraljevska dvojica 16. t. m. ob 7. zjutraj odpeljala po novo zgrajeni cesti, ki vodi iz Peći Čez 1800 metrov visoko goro Čakor v Berano, Andrijevtco In Kolašin. Povsod je kralj doživel naravnost stjalen in veličasten sprejem. Most čez reko Lim je bil ves v slavolokih in v zelenju. Mesto Berane so bile v zastavah. Odigrali so se naravnost pretresljivi prifcori, ko je kralj s svojim spremstvom prisrčno in priprosto sprejemal pozdrave seljakov in starin borcev za svobodo. V BeTane je kralj prispel okoli poldne. Tu so ga krepki in čili moški sprejeli v sll-kovi+iih narodnih nošah, oboroženi z dragocenim? samokresi in jata en m* V^Mčasten je bH sprejem tudi v Andrfjevici. Ko je množica zajedala kTaPa, je zaorfla v navdušene vzklike ter pozdravljanja ni bilo konca. Popoldne ie kralj prispel v Kolašfn. Tu je prenočil. Značilno je, da se ie kralj povsod najraje razgovarjal 4 starci, ki so mu vdano poljubljali roke ter ga pozdravljali kot osvoboditelja in maščevalca Kosova.
— 10. oktober — »Koroški dan«. Ko smo po nesrečnem plebiscitu zapustili Koroško, smo sveto obljubili svojim bratom onstran Karavank, da ne smatramo koroško vprašanje končnoveljavno rešeno, ampak da hočemo z vsemi silami delovati za edino naravno rešitev, ki je končna združitev vseh Slovencev z Jugoslavijo. Ob petletnici plebiscita kliče Tugoslovenska Matica vsem Slovencem to obljubo v spomin in jih' poživlja, da pokažejo dejansko korogkim bratom, da niso pozabili na nje in z dostojnimi prireditvami manifestirajo za osvoboditev slovenske Koroške.
— Poštnotelegrafske šole. Ministrstvo pošt in telegrafov je sklenilo, da še to leto otvori pri vseh direkcijah pošte in telegrafa nove poštnoteleerafske šole. Prva teh šol se otvori v Splitu.
— Nekvallcifiran in povsem neutemeljen napad na Orjuno je zagrešil pri četrtkovi porotni razpravi (rop na Verdu) odvetnik dr. Stanonik Obrekovana organizacija gotovo ne bo molčala.
— Tečaji za Železničarje. Generalna olrekcija državnih železnic je sklenHa, da priredi pri vseh železniškili direkcij; h tekom oktobra posebne tečaje za vzdrževanje m gradnjo prog, za vozno, prometno, postajno, magacmsko in komercijalno službo. Pozneje se bodo otvorile posebne šole za specijalne stroke železniške službe.
— Nova potniška tarifa. V prometnem ministrstvu intenzivno pripravljajo novo potniško tarifo. Po vesteh beogradskih" listov bodo nove tarifne postavke znatno znižane. Za daljša potovanja se upelje poseben kljub znižanih1 cen, tako da bo tudi revnejšim slojem omogočeno, da potujejo y oddaljenejše kraje.
_ Sestanek predstavnikov vodnih za« flrua.   Na Inicijativo Generalne inšpekcije vod se se«taneJo 28. septembra v Beogradu -zastopniki   vodnin zadrug iz cele države.'
Na konferenci bodo 6 predstavniki z za-stopnfki ministrstva poljedelstva razpravljali o definitivni redakciji zakonskega načrta glede Izsuševanja močvirnatih krajev,
— Mednarodni statistični kongres. Kot delegata za mednarodni statistični kongres, ki se otvori 27. t. m. v Rfann, sta imenovana vseučillški profesor Borivoj Milojević in sekretar državne statistike dr. Laza Kostlč.
— O ekskurziji ljubljanskih tehnikov v Francijo. Z ozirom na notico, ki smo jo pod tem naslovom priobčili pred dnevi, smo dobili to*le izjavo: «Vsi člani društva, ude* leženci ekskurzije, so se vedli napram fran* coski javnosti, tako posamniki, kr'tor ce* lota, kar najkorektneje, taka da nikakor ne more biti govora o kakršnemkoli komoro* mitiranju ugleda in časti našega imena in najvišjega prosvetnega zavoda pred tujim svetom. — Predsednik «Društva slušateljev kemije Toma Maksimović in tajnik Anatol Zilberkraj n.» — Želimo, da bi bila stvar taka, kakor se jo slika v tej iz* javi. Sicer pa smo prepričani, da razčisti preiskava na univerzi to stvar vsestransko fn pokaže, v koliko je utemeljena pritožba, ki je došla iz Francije.
— Odprava taks. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrom skic* nilo, da se s 1. oktobrom odvzame Beograd* si občini pravica pobiranja hotelskih taks za prenočevanje potnikov.
— Njeguševa proslava v Ameriki. Naši ameriški rojaki prirede povodom Iovčenskih svečanosti svojo svečanost, namenjeno spo« minu velikega črnogorskega pesnika. "V Newyorku bo predaval g. Pupin o Njegušu m njegovih delih.
— Popravek Tiskarski škrat je v vče* rajsenjem nekrologu za pokojnim dr. Ser* necom napravil zelo neprijetno tiskovno pomoto. V 16. vrsti od zgoraj bi se moral glasiti stavek: Pod njegovim vodstvom so se Slovenci krepko razvijali, zlasti odkar je pod njegovim (ne: negotovim) aktivnim to* delovanjem bila ustanovljena «Po90Jilnica» itd.
— Letalska nesreča v Jugoslaviji. Pri
Senti se je včera' zrušilo na tla potniško letalo zračne linije Franco-Roumaine. Pilot in dunajski veletrgovec Betteiheim sta težko ranjena, drugi potnik Herman Furst pa je pravočasno skočil iz letala in ostal nepoškodovan.
— Železniška nesreča pri Sentl. Včeraj popoldne je na postaj' Senta skočil s tira zadnji vagon II. razreda potniškega vlaka ter se prevrnil Pri nesreči je bilo ranjenih 17 oseb: trgovec Adam Barta je bil težko poškodovan.
— Napad na cesti. Iz Novega mesta nam poročajo: Še ni dolgo, kar so neznani lopovi na cesti napadli in oropali traflkan-tinjo v Kandiji, ko se Je pred par dnevi sličen slučaj dogodil v Novem mestu. Ko je med 9. in 10. zvečer soproga hotelirja Kokliča odhajala domov proti svoji vili v spremstvu svojega hlapca, so jo napadli neki lopovi, streljaje nanjo in na hlapca. Gospa se je postavila krepko v bran z — dežnikom. Njo je en strel oplazil po čelu, z drugim strelom je bila ranjena v laket, lahko ranjen Je bil tudi hlapec, na kar so jo lopovi pobrisali, ne izvršivši ropa. Javna varnost, kje si?
— Uboj v Mtli nedelji. Včeraj smo po* ročali, da je bil v Mali Nedelji pri S'oven* skih goricah izvršen uboi . .. Samoobsebi je umevno, da je bil uboj izvršen pri Mali Ne* delji v Slovenskih goricah.
— Zavarajte se proti nezgodam pri voza]! na iefezaJeah. Opozarjamo potujoče občinstvo, da si lahko nabavi pri »Putniku* ta v vseh knjigarnah na kolodvorih zavarovalne police zavarovalnice Rostja-Fon-sler pod zelo ngodnimi pogoji te po nizkih cenah. Vsled številnih nezgod na železnicah priporočamo vsakemu potniku to zavarovanje. 16597n
— Izgubil se ie ščipalmk od Miklošičeve ceste do Zvezde. Pošten najditelj naj ga odda Gradišče št. 11 pri hišniku. 1662/n
— Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila m Metoda se Iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 36. veliko skupSC :na v Brežicah tako sijajno izvršna.
— Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 23. oktobra 1925 II. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu črez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru deželne ceste T. vrste Bled-Bohinj-ska Bistrica. PodrobneTŠi podatki so razvidni iz razglasa v 'Uradnem listu«. 1663n
— Proti črevesnim bolestim, želodčnem In črevesnem kataru, kakor tudi vnetju slepiča Je najbolj učinkoviti lek »FJW3« ki preprečuje črevesno zaprtje brez bolečin. Večletne preiskušnje v različnih bolnicah dokazujejo, da »FJBVVc najbolje urejuje črevesno očiščevanje. »FJBW« se dobi v vseh drogerijp.h, lekarnah In pri prodajalcih  rrvneralnih vod.
— H!5a mora Imeti štiri vogale: tri podpira taka žena, ki je varčna gospodinja, četrti Je pa milo »Gazela«, ker si brez n|ega ni mogoče   misliti   blagostanja v d-nžini.
156/L
Iz Ljubljane
— Na naslov mestnega gorentstva. Prejeli smo: Se pozimi so pričeli regulirat* ceste Lepi pot fn Marmontovo ulico na MfrfS, delo Je precej dobro napredovalo, a počasi le prrčelo zaostajati ter *e pred nekaj tedni popolnoma prenehalo in nihče še več ne »menf z* na? oVr^i. K?»W>r smo btfr prej dela VfseH. da se posveča našim ces*am toliko bris:*, tako smo pa zdaj nevoljni ker jesen Je tu, mf pa se ne moremo preskrbeti s kurivom, ker z vozom ne moremo k domu, vsak še tako pKTk> naložen voz ostane v grobo nasntem kamen*n m blatn Za+o se obračamo na srerentski svet s prošnjo, da nas ne đobftf že zima. naj okrene vse potrebno, da se urede te ceste pred rimo. — vv»* i"*~«*«Ifce? t Lenega pota m Marmon-tove nflce.
— Na sadnem trgu Prejeli smo: Blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo k notici »Slovenskega Naroda« št. 209 z dne 16. t. m. pod naslovom »Na sadnem trsru*: Sadje, ki prihaja na tukajšen trs. po večni ni domače, temveč iz Bosne. Hrvatske in Dalmacije. Da so pri tem ogromni prevozni stroški, navajamo samo transportne stroške za slive iz Bosne, ki znašajo 2 do 3 Din na kilogram, poleg tega pa segniie v«^ed dolge vožnje že med vozni o 15 do 25% blaga. Dosti bolje se ne godi z drugim blagom. Da pa saJ'e zgine s trga v trenotku, ko tržno nadzorstvo nastavi ceno zanj, tudi ni točno, ker se sadje absolutno ne more niti en dan skrivati radi brze pokvar-Ijivostl. Pripominjamo n?dalje, da kmetski trgovci na Štajerskem zahtevajo za ks: sliv 3 do 3 25 Din, kg hrušk 5 do 8 Din, kg jabolk 3 do 6 Din, kg breskev 6 do g Din, če pa se pogleda cene blagu na tukajšnjem trgu, so mestoda še nižje kot pri kmetih na Štajerskem. Krivdo na draginji ne nosijo niti namlanj tukjšnji branlevci In mestno tržno nadzorstvo, temveč le v prvi vrsti slnba s;*dna letina doma, v drugi vrsti pa
pretirane zafiteve kmetov samih in končno tudi previsoki prevozni stroški. C kakem odiranju pa ne more biti govora.
— Koše za papir ln odpadke na ljubljanske ulice! Pišejo nam: Po vseh delih mesta, koderkoli stopaš po ulicah, vidiš pomo papirja in odpadkov po tleh. Papir ali listke, ki Jih ne rabijo več, vržejo ljudje od sebe na tratoar, na katerem je tudi mnogo pešk raznega sadja ali celi kosi tako, da je kaka ulica celo sredi mesta včasih naravnost Skandalozno nesnažna. Zadnji čas je, da to neha. Treba n^taviti kože na vogale ulic m dolžnost 1 občinstva je, da se jih poslužuje ter e meče one reči, katere spušča sedaj malomarno na ulični tlak. Kdor bi se ne ravnal po pozivu« mora zapasti kazni. Po nekaterih mestih v Nemčiji je redar pooblaščen, da prime malomar-neža, ki vrže papir na tla, in zahteva takoj od njega globo. Sedanje gerentstvo kaže veliko smisla za lepoto in čistoto mesta. Zato se nadejamo, da bo uvaževalo naš nasvet.
— Učitelji In učiteljice, sploh nekdan'1 gojenci in gojenke, ki še niso prišli ali poslati po svoje risbe v risalnico na učiteljišču v Ljubljani, to še lahko store v četrtek dne 24. septembra med 14. in 16. uro.
— »Dom«, stavbna zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j., v Ljubljani, vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v nedelo dne 20. septembra 1923 ob 10. url dopoldne v just:čni palači, I. nadstropje, dvorana št. 79. Sestanek je velike važnosti, ker se bo na njem razpravljalo o nakupu stavbiSč". — Nečelstvo. 3494
— Drnšivo železniških vpokoiencev na-znania svojim članom da je nenadoma preminul član g. Ivan Noč, nadsprevodnik v pokoju. Pogreb se vrši v soboto 19. t. m. ob 16. popoMne ?z mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. Člani so vljudno napro-šeni, da se pogreba v obilnem številu udeleži o. — Predsedstvo.
— Predavanja o gobah priredi jutri v nedeljo dne 20. t m. na Viču v šoli ob 10. dopoldne Ante Beg. Prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. bo isti veščak predaval v Se'cih nad Škoijo Loko ob 15. popoldne v šoli.
— Sokol I. v L?nbPanl vabi članstvo, da se udeleži proslave lOOOletn'ce hrvatskega kr&restva, k? se vr$! danes dne 19. septembra ob 20. url v društvenih prostorm na Taboru. Po predavan'n družabni večer s sodelovanjem društvenega orkestra.
— Revni dibk je izgubil temnozeVno snkn'o od Dunajske ce?te na Posavjc. Pošten najditelj naj jo vrne na upravo r Slovenskega Nnmda«.
— ChMstofov zavod vpisujte le še pr?-hOf*nt? teden vsak <?an na Domobranski ce-sf? š*. 7. — Zaxetek pouka I. oktobra ob 8. uri zjutraj za dnevne, ob 7. uri zvečer za večerne teča;e 3495n
Iz Maribora
—m Naši shodi. V Središču ob Dravi se vrši v nedeljo 20. t. m. ob pol 15. uri popoldne na rotovžu shod poslanca dr. Pivka, na katerega opozarjamo vse somišljenike v Središču in okolici. — V O r • možu je v nedeljo 20. t. m. ob 20. Istotako shod narodnega poslanca dr. Piv k a. Prepričani smo, da se bodo ormoški in okoliški somišlienkj udeležili tega sh^da v častnem številu. — V Ptuju se vrši v sr.boto 19. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu sestanek SDS, na katerem bo podal poslanec dr, Pivko svoje poročilo. — V Zavrču je v nedeljo 20. t. m. zjutraj po maši v prostorih Tonaža Murkoviča članski sestanek SDS in bo tudi tam poročal poslanec dr. Pivko. — Nadaljni sbodi se vršijo: V Slovenigradcu v torek 22. t. m. ob 20 uri. — V PodbreZJu v četrtek 24. t. m. ob 20 uri v prostorih g. Ton-čiča. — V Podčetrtku v soboto 26. tm., v Sv. Petru pod Sv. gor. v nedeljo 27 zutraj, v Zupelevcu isti dan popoldne In v Brežicah Istega dne zvečer članski sestanek.
•—m Osebna vest. Za šefa železniškega prometa v Mariboru fe Imenovan gospod Fgon Tancig, dozdaj prometni kontroloT v Ptuju, ki je svoje mesto v Mariboru že rastopH. Na ntegovo mesto v Ptuju je Imenovan g. Arhar fz Llubl:ane. Z e Egonom Tancingom, ki ie bil v Ptuju v vseh narodnih društvih vrlo delaven, pridobi Maribor dobro moč.
—m Vsa narodna In kulturna društva v mariborski oblast! tem potom raiubudneje vabfmo. da vstopijo v Zvezo kuJtnnrih društev za mariborsko oblast, ki se nstanovi dne 4. oktobra t. 1. v Narodnem domu v Mariboru Vsako društvo nal zanteva od pripravljalnega odbora tzdano vprašamo pol o ter jo na to z odgovori nemudoma vrne ter sporo*' število ln imena delegatov za ustanovni o')xm* zbor. — Pripravljalni odbor ZKD, Maribor. Cankarjeva ollca 1.
n<irMMtri#i 73 cfit«Mfi Tahftr!
— Hrvatska 111 srpska gramatika s primjerima, pravilima i vležbsma za niže razrede srednjih škola od Prof /Milana ševiča, upravo je Izašla i može se dobiti za Dm 34.— po komadu u nakladnoj knjižari St. Kugli, ili u svakoj drugoj knjižari. Pošto je taj udžbenik vrlo lahko i svatljivo pisan I obradjen po sasvim novim naučnim principima, dobro će poslužiti u onim Školama, u kojim je dosada bila u porabi Florschutz-ova gramatika, koja je posve rasprodana. Knjiga je od glavnog ProsvJ. Savjeta preporučena i od g. Ministra Prosvjete odobreni udžbenik za niže razrede srednjih škola. 1660*n
n. mu a b. ran
plaakar'a ta iičarfa
Uub,:*na, Tare* KotnlVo^a utle*
(baraka za Ledmo)
se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrefha točna. Trletna garancija.    161 i
! Nairoveiša fznafdba!
Rrez kvantni* blaeja kemično cna.tent?)    vsakovrstno barvani« oblek
ANT05 "OC 561
L'tibHana. Šelenbnr^ova nlica 6 I nadstr. Gllnce-Vič 46
lanii*i beli Bit kinin
kakor tudi v vseh sportn'b barvah v vrt**! zalogi in po nizkih cenah
pj ?M! fcrvat, mim. i\Mm smi tre 21
Damska konfekcija in modni salon
T. Esrac,
B1afi[ovi in svila v zalogi. Nalnfžje csnel      Prvovrstno delo!
Špago, dreto
in vse vrste v^va rakih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjuta»
Liuhliana, GosposveMc-; cesta 2. 103/n
Blagajne
<x\VertheTm» in JEKLE. NE DENARNE OMA RE za vridavanje — pri» poroča Llubllannka ko* mercifalna družba, Ljub» l Jana, Bleiweisova c 18.
102/L
iTr iTr iTr iTr iTrTTr iTr iTr iTr iTr i
Skrben soprog:
„ Nikar se ne muči s pranjem, draga ....
Soproga:
„Brez skrbi, ljubi Andrej! Za namakanje perila uporabljam TRP" sodo, in za izpiranje Zlat OT Og^erpentino-vo milo. Na ta način se pranjr ■nitogo olajša in perilo varuje, ker odpade težko men-canje, katero pokvari perilo.*
TVORNICE - ZLATOROG - MARIBOR
TPI'SODA   'a namakanje perila, " »w«r«-m   odstranjuje umazanijo,
Feli pa ne razieda-Stane malo-nudi mnogo!
l MU *H dl \ Hi} aji guflL 1 m *!' *U-' ^l1 dl' dl
Gospodarstvo
Srednjeevropska gospodarska konferenca
Kakor smo že poročali, se ie vršila 8. In 9. t. m. na Dunaju srednjeevropska gospodarska konferenca, ki so se je udeležili delegati vseh srednjeevropskih držav. Glavni nanren konference je bil opozoriti javnost na idejo mednarodne razdelitve dela In sodelovanja pri obnovitvi gospodarskega Življenja. Med evropskimi narodi, zlasti med onimi, ki so biri pred vojno pod Avstro-Ogrsko. prevladire zdaj naztranje, da se vojna nadaljuje in sicer na gospodarskem polju. Vsaka država skuša svojemu sosedu čim več prodati rn čim manj kupiti od njega v strahu, da bi ne imela osedna država od trgovskih stikov preveč koristi. Končno so vsi narodi uvideli, da se mora to nazi-ranje spremeniti.
Najvažnejša problem dunajske konference je bilo »Kreditno vprašanje srednje Evrope«, o katerem je referiraj jugoslovenski delegat g. Ljubomir Kosier. V svojem referatu je prišel Kosier do sledeči zaključkov:
Kongres mora posvetiti vso pozornost mednarodnim ukrepom za zboljšanje kreditnih razmer. Ti ukrep} se pa ne smejo omejiti samo na trgovske kredite. Mednarodna akcija za zboljšanje sedanjih razmer bo rniela uspeh samo tedaj, če dobi Zveza narodov ali nji podrejna ustanova nalogo izdati mednarodno posojilo, ki bi bilo zajamčeno z narodnim imetjem vseh narodov brez izjeme. Treba je postaviti devizo: »Producenti vseh držav, združite sel« Samo na ta načm je mogoče preprečiti propadanje ekonomskih, socialnih in kulturnih poedinfh narodov, fci so prevč zaverovani v poMtJčne prepire. Kot drugi odločilni činitelj v kreditnem vprašanju prihaja v poštev valutni problem. Nestabilna valuta zaključuje vsako večjo ta dolgotrajno kreditno operacijo, ker ubija varčnost, ki je glavni pogoj za pridobivanje narodnega kapitala. Varčnost je najvažnejši činitelj v ekonomskem, socijalnem m kulturnem napredku naroda. Kot faktorje socialnega in gospodarskega pomena je treba favorizirati hra-nflnce tem boli, ker Je inflacija vsem hranilnicam zelo škodovala. Radikalno varčnost Je treba uvest! v državno upravo in privatno življenje. Idejo varčnosti je treba popularizirati med delavci in kmeti poljedelskih držav. Mnoghn sredn'eevropskim in balkanskim državam bo treba s posebnimi zakoni pritegniti v hranflrrfce več vlog. Kreditne potrebe se morajo kriti iz lastnih virov.
Tuj kapital zlasti pri dolgotrajnih investicijah in kreditih, je neobhodno potreben. Srednjeevropske in balkanske države Se dolgo ne bodo mogle kriti teh investicij z lastnimi sredstvi. Zato je dolžnost bogatih držav, da jim pomagajo rz te zadrege. Tu je poklicana zlasti Amerika, kjer je sto in stotisoče najboljifh delavcev Iz srednje Ev. rope in Balkana. Vsi # emigranti so dali za ustanovitev velikega ameriškega gospodarskega organizma ne le svoje moči, nego v mnogih slučaflh tudi žUtvljenje. V smislu varčnosti in znižanja vseh nepotrebnih In neproditktrvnih izdatkov je potrebna koncentracija obratnega kapitala m poedimh kreditnih zavodov. Svetovna vojna je zapustila ne le novčano inflacijo, nego tudi inflacijo neproduktivnega dela in splošnih izdatkov pri gospodarskih ustanovah. So mesta, k»er pride na 1000 do 2000 oseb en kreditni zavod. Na dunajski borzi so prodajali pred vojno prfbKŽno 11 mfljonov ak-ctj letno, zdaj je pa narastlo to število na 355 milijonov. To je nalepši primer neproduktivnega dela. To Inflacijo je treba čim prej temeljito zajeziti in omejiti. V nasprotnem slučaju o pocenitvi kredita ne more biti govora. Potom koncentracije poedinih bančnih fn kreditnih zavodov bi prišla tudi Industrija do večjega kapitala, ker bd se upravni stroški zal žali, kapaciteta pa zvišala.
Kreditni zavodi srednje Evrope in Balkana morajo stopiti v ozke stike. Treba je ustanoviti poseben evropski ah" srednjeevropski zavod, ki bi sledil za gospodarski razvojem poedinih držav. Evropska gospo-
darska kriza je povzročila krizo v Ameriki, dasd je tam dve tretjini vsega zlata,
Diskuzija o carini na papir
V četrtek od 9—\2lA je bila v generalni direkciji carin konferenca, ki je imela nalog najti temelj za razlikovanje tiskarskega od pisemskega oziroma pisarniškega papirja. Konferenci so prisostvovali poleg generalnega direktorja S c h m i d t a zastopnik ministrstva trgovine in industrije inspektor L a z a r e v i ć, direktor najbolj zainteresirane tovarne papirja »Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode« dr. B i 1 i n s k i, tajnik centrale industrijskih korporacij dr. Gregor in, zastopniki industrijske in trgovske zbornice v Beogradu, novinarji itd.
Prvi je referiral dr. B i 1 i n s k i, ki je naglašal, da klasificirajo carinske oblasti ves pisarniški papir kot tiskarski papir po stari carinski tarifi. Govornik pledira za razlikovanje tiskarskega od pisarniškega papirja. Kriterij vidi v trpežnosri papirja odnosno v njegovi sposobnosti, da se črnilo na njem ne razleze. Za določitev carinskih postavk mora biti merodajno: 1. vrednost samega blaga; 2. možnost produkcije In produkcijski stroški; 3. potreba zaščite domače industrije; 4. zaščita splošnih interesov in 5 tolmačenje carinskih tarifov onih držav, s katerimi smo sklenili trgovinske pogodbe. Tiskarski papir se izdeluje iz lesa, torej Iz poifabrikatov. Njegova cena je 575 Din za kg franko tovarna. Pisarniški papir se izdeluje iz celuloze, torej iz fabrikata, ki se dobiva iz lesa. Tu Je treba več kleja ?n kemikalij, pa tudi delo je bolj komplicirano Zato zahteva pisarniški papir večjo zaščitno carino, ker gre za drugačno blago. Cene avstrijskega tiskarskega papirja se sučejo okrojj 4.80 Din, carina znaša 1.32 Din odnosno 30%. Isto razmerje bi moralo vladati tudi pri pisarniškem papirju. Ta ve'ja 10.50 Din, carina po postavki 445 točka 3 znaša 3.30 Din, kar pomeni 33% vrednosti blaga. Zakonodajalec je torej razumel to stvar pravilno.
Edml argument proti našim fabrikan-tom papirja bi mogel biti ugovor, da se z zvišanjem carine ovira izdajanje knjig in no vin in s tem onemogoča kulturni napredek naroda. Toda knjige za širše sloje se tiskajo na tiskarskem papirju in delo na 10 polah boljšega papirja, težko 210 gr se pozdraži s tem uvoznim papirjem samo za 33 para.
Za njim je govoril zastopnik beogradske trgovske zbornice Blagoj e Antoni-jevič, ki je pobijal v prvi vrsti tehnično naziranje referenta glede na razlikovanje tiskarskega papirja. Papir, pravi Antonije-vič, je za kulturni napredek. To je isto kot kruh za prehrano telesa. Naša papirna Industrija je dovolj zaščitena. Napačna je referentova trditev, da stane pisarniški papir na Dunaju 10.50 Din Po današnji pariteti stane 8 Din, zaščitena je pa z nad 40% vrednosti. Toda mi te zaščite ne moremo ponovno zvišati. Če usvojimo stališče naše papirne industrije, in če bo dinar še rastel, bo ta industrija zopet zahtevala zvišanje zaščitne carine, ker ne bo mogla kljubovati inozemski konkurenci
Član tvrdke Marlčić & Janković dokazuje, da obstoj naših tovaren papirja ni ogrožen niti s sedanjo zaščito. Lanska bilanca vevške tovarne je najboljši dokaz, da je bil položaj te tovarne izboren. Proti favoriziranju naših tovaren papirja na račun novin in knjig je govoril tudi predsednik udruženja tiskarnarjev Stefanovic in upravnik državne tiskarne S o k i c. Dr. Bilinski je v odgovoru priznal, da se izvaža 30 vagonov rotacijskega papirja v inozemstvo, kapaciteta vevške tovarne znaša letno 400 vagonov, celokupni domači konzum pa 360 vagonov.
Predsednik Schmidt je nato konferenco zaključil in pozval vse interesente, naj vlo-že generalni direkciji carin pismene predloge o svojem stališču. Generalna direkcija bo našla na podlagi teh spomenic srednjo pot za izhod iz tega položaja. Kakor vse ka-že, bo prodrlo naziranje, da Je treba dovoliti pri uvozu rotacijskega papirja znižane carine.
Sladkorni trg
i
Zanimanje sla ^rnih tržišč je bilo posvečeno prejšnji .-den statistiki. Spekulacija in konzum škrata najprej dobiti točne podatke, da bi se mogla po njih ravnati. V celoti se potrjujejo vsa poročila o dobri letim, za prihodke leto pa napovedujejo Še večji pridelek sladkorne pese kot letos. Obenem je pa napredoval tudi konzum tako, da je šel doslej sporedno s produkcijo. Ni pa sigurno, da-li se zviša sorazmerno s produkcijo tudi prihodnje leto. Konzum se je namreč zvišal letos samo zato, ker so cene sladkorja padle pod produkcijske stroške. Novo znatno znižanje cen je nemogoče in zato bo manjšal porastek konzuma glavni pogoj. Če ne bo kakih posebnh presenečenj, ostane tendenca za sladkor vse leto labilna. Znatnega padca cen ni več pričakovati, če bodo cene sladkorja Še padle, bo to samo krajevnega pomena zakaj izpod produkcijskih stroškov cene ne morejo trajno pasti.
Pred letom dni je notiral kubanski slad-koT v Newyorku: za september 4.19, za december 4.03, za januar 3.61, za februar 3.35, za maj 3.42. Sedanje cene (11. septembra) so za september 2.52, za december 2.56, za januar 2.49, za februar 2.54 In za maj 2.62. Konzum slz-dkorja se je povsod znatno zvišal. Tako n. pr. na Češkoslovaškem za 5%, v Nemčiji za 37% (od 803.000 na 1,274.000 ton), v Franci! od 751.000 r.a 867.000 ton, v Angliji od 1,424.000 na 1.501.000 ton, v Belgiji od 141.000 na 159.000 ton, na Nizozemskem od 189 000 na 201.000 ton itd. Zaloge sladkorja so v splošnem večje kot lani, vendar pa manše kot se je prvotno mislilo. V ČSR so znašale v avgustu 76.000 ton (lani 19.000), v Nemčiji v juliju 132.000 (lani 281.0O0), v Franciji 101.000 (lani 59.000), v Belgiji 65 000 (lani 24.000), na Holandskem 18.000 (14.000), v Angliji 293.000 (lani 248 tisoč ton).
Izgledi za letošnjo sladkorno kampanjo so pa čedalje boljši. Z napetostjo pričakuie?o vsi prvo Lichtovo cenitev letošnje letine. Licht računa že zdaj na podlagi poročil ?z poedinih držav, da bo v Evropi produkcija sladkorja letos za 5 do 10% večja kot lani. Odločilno besedo bo Imela seveda tudi letos Kuba. Prve vesti o tamkajšnji letini, ki se pričenja v decembru, so zelo povoljne. Vreme je bilo za sladkorno peso zelo ugodno, tako da bo pridelek rekorden. Končrri re-zutat je odvisen od vremena. vendaT pa že zdaj splošno sodijo, da bo dala letošnja sladkorna kampan'a na Kubi 5 do 6 milijonov ton. Poljedelski urad v Washingtonu cen? kubansko letino na 5.300.000 ton, dočim je znašala Krnska rekordna 5,100.000 ton. Celokupna zaloga sladkorja je znašala na Kubi sredi avgusta 1.820.000 ton. Od tega ostane za izvoz v Zedinjene države okrog 1,520.000 ton. Če bi ostal kenzum v Ameriki neizpremenjen, bi znašal uvoz sladkorja s Kube 910.000 ton tako, da bi stopila Kuba v novo sladkorno kampanjo z zalogo 610.000 ton
Temelna tendenca v Newyorku je vedno labFIna. Ufcvlđactfa sente^bersHh ter mirov ie zadnje čase nekoliko žVahnejši. vendaT pa tn ne bo dolgo traiak). Prvo blago so kupci radi pobrali, poznefše pa ne več. Zato so cene padle v septembru * od 2.56 (l. septembra) na 2.49 (3. septembra), potem so prehodno poskočile na 2 53 (10. septembra), končno pa zopet padle na 252 (11. septembra). Tudi poznejši termini so varirali, ker *e posegla vmes evropska spekulacija. Najbolj je bil prizadet januarski termin, ki je padel začetkom meseca od 2.60 na 2.49, februarski od 2.63 na 2.54 majski pa od 2.70 na 262. Na londonskem trgu je položaj še labilnejsi. Cene za september so padle od I5/4K na 15/3, za december od 15/8K na 15/4 za februar od 15'IOK na 15/7^, za ma* pa od 16/1 % na 15/9. Povpraševanja po novem sladkorni v Londonu sploh ni.
—Z Spremembe v zavarovanju Izvozne valute za polovico septembra. V cenovnl-ku, po katerem se zavarujejo Izvozne valute od 15.—30. septembra so znižane nekatere postavke in sicer: Cena pšenice s postaj izven Srbije in Bosne je določena na 260 Din (razlika —10), rži na 190 —10), ječmena 180 (—10), ovsa 170 (—10),, s 30 odst. defektom koruze 120 (—20), bele moke 420 (—30), »0« 400 (—10), št. »3« 390 (—10), krušne moke »4« In »5« 340 (—10), črne št. »6« 270 (—10), št. »7« 210 (—10),
A. W.:
Pravljica o ženi v skrinji
So čitatelji in čitateljice, ki čitajo pravljice za zabavo, so pa tudi taki, ki vidijo v pravljici italijanski oreh, ki rja je treba samo streti, pa dobimo sladko jedro. Ti čitatelji hočejo najti v pravljici nauk. Da ustrežemo obojim, Fmo izbrali iz starih kronik naslednjo storijo. V nji je skrito moralno jedro, ki naj je poiščejo čitatelji sami. Kaj si bodo mislile čitateljice, je težko pove* dati Začnimo torej.
V starodavnih časih, ko je vladal v deželi Teate še kralj Alfonzo, je živel tam v srečnem zakonu vitez Lamberto. Njegova žena, madonna Tansilla, je bila pohlevna gospa krasne postave in obraza in tako prijazna v občevanju, da je že na prvi pogled vsakogar oča* rala. Ljubila je svojega moža, ki ji je nudil v izobilju vse, kar si more želeti žena od moža. To njuno prijetno in srečno zakonske življenje je trajalo več let, dokler se ni nekega lepega dne pri* petilo, da se je na neki vrtni veselici madonna Tansilla seznanila z nekim mladeničem, ki ni bil niti najmanj du* hovit ali lep, pač pa dobro raščen in zelo zgovoren. Ime mu je bilo Silvio. In Tansilla se je strastno zaljubila v mladeniča. Po svojem značaju in blago* rodnosti se Silvio niti oddaleč ni mogel primerjati s soprogom madonne Tan* sille, toda — kakor je na svetu že na« vaa> — strastni pogledi, sladke besede
in globoki vzdihi so popolnoma orna* mili madonno. Mladenič je bil tako za* bit, da bi ne opazil kako učinkujejo njegove besede. Zato je kratkomalo naskočil trdnjavo in tako se je zgodilo, da sta določila sestanek, na katerem sta mladenič in madonna dosegla svoj cilj. In ker sta bila oba do ušes zate* tebana, sta se začela redno sestajati. Nihče ni vedel za te sestanke, nikomur se ni niti sanjalo, kaj počenja mladenič in madonna. Toda nič ni na svetu tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. In tako je našel vitez Lamberto nekoč v sobi svoje soproge zmečkani listek, v kate* rem je vabil Silvio madonno zopet na sestanek, sanjaril o lepoti in privlačno* sti njenega telesa in hrepenel po raz* košju njene ljubavi. Lamberto, ki se mu ni niti sanjalo, da ima njegova žena ljubavno razmerje z drugim, je prvi hip kar besnel od jeze. Hotel je že pla* niti za Silvijem, da ga prebode z me* čem. Pa si je pravočasno premislil, češ:
«Lamberto, bodi pameten! Če bi Še tako imenitno prebodel tega lumpa, ne boš imel od tega nobene koristi. Žene si pa itak ne upaš kaznovati. Nimaš poguma. In če bi ga tudi imel, ne dose* žeš svojega cilja.»
Napisal je torej svoji ženi pismo, da mu je vse znano, da ne more več Živeti z njo, ker nima toliko moči, da bi ji ta greh odpustil. Šele ko izve, da se je za svoj greh spokorila, se bo mo* gel vrniti k nji. Potem je odšel na dvor, pustil ženo v svojem gradu ter sklenil odpotovati za nekaj Časa v tujino. Krali ie imel viteza Lamberta zelo rad
in je takoj opazil, da ga nekaj teži. Takoj ga je vprašal, zakaj je tako potrt, toda vitez mu ni hotel povedati po pravici. Izgovarjal se je na vse načine, samo o ženini nezvestobi je previdno molčal. Svoje potovanje v tujino je na kraljevo prošnjo odlašal in tako je minil teden za tednom.
Tako je stal vitez Lamberto nekoč pri oknu v svoji sobi, od koder se je videlo obširno dvorišče kraljevega gra* du in težke misli so mu rojile po glavi. Ni se mogel iznebiti misli o svoji ženi, ki jo je imel nekoč tako rad, in o tistem falotu, ki ga je pripravil ob vso srečo. In ko sta mu bolest in obup tako raz« jedala srce, je naenkrat zagledal na dvorišču razcapanega berača brez nog, ki se je premikal na nizkem vozičku in si pomagal z berglami naprej. In glej! Ta capin je usmeril svoj voziček proti vratom stranskega hodnika, ki je vodil k sobam kraljeve priležnice madonne Modeste. Na ta vrata je capin potrkal in čakal. Kmalu je vnovič potrkal, po« tem Še enkrat in naenkrat so se vrata na stežaj odprla. Na pragu je stala kra* Ijica. In ta nesramni capin je zakričal na kraljico, kje je tako dolgo tičala, nato je zamahnil celo s berglo nad njo. Kraljica se je izgovarjala, potegnila ga je za seboj na hodnik, ne da bi zaprla vrata in vitez Lamberto je videl skozi okno, kako je tisti hip capin nadome* stoval kralja. Kmalu je kraljica posa* dila sumljivega moža na voziček, dala mu je jesti in prinesla čašo vina: m ko se je pokveka najedla in napila, je zo* net izginila. Vse +o ie opazoval vitez
ANGLEŠKA RAZOROŽITEV V PRAKSI. Nedavno so spustili v Newcastlu v morje novo bojno ladjo *Nelson»f ki je cfc.'ga 702 čevlja. Stroški za to ladjo znašajo okrog
8,000.000 angleških funfen*.
mam
krme 160 (—10), otrobov 140 (—10) in koruze 180 (—20).
—g Novi menični blanketi. Finančno ministrstvo je odredilo, da se v bodoče izdajajo tudi za svote nad 500.000 Din menični blanketi in sicer: za svote nad 50.000 Din menični blanketi in sicer: za svote nad 500.000—750.000 Din blanketi po 1010 Din, za vsote nad 750.000—1,000.000 Din blanketi po 1260 Din.
—g Revizija vagonov za Izvoz. Zaradi številnih pritožb od strani poedinih trgovcev, da dobivajo vagone za izvoz v slabem stanju, je prometno ministrstvo odredilo pregled vseh vagonov. Pri pregledu morajo
biti navzoči poleg žel. osobja tudi trgovci, ki v zapisniku potrdijo, da so s vagoni za/ dovoljni. %
—g Vagoni iz Inozemstva. Za zboljša. nje prometa v izvozni sezoni je bilo na konferenci železniških ravnateljev sklenjeno najeti od avstrijskih železnic toliko tovornih voz, kolikor jih bo primanjkovalo.
—g Hmelj. XXXVIII. poročno. N u r n -b e r g, 19. septembra. Dovoz 150 — prtrrra čvrstejše — srednji nespremenieo — nekoliko boljše — cene do 560 M. — 2 a t e c ČSR., 16. septembra. Čvrsto — cene od 4100 do 4450 Kč za 50 kg.
Julijska krajina
—i Glasilo soriških novinarjev. V Gorici prične Izhaati mesečnik, v katerem hočejo novinarji pisati o politiki, gospodarstvu in kulturi. List se bo imenoval »Soški zvoki«.
—j Nov pokrit trg se zgradi v Gorici. Goriški občinski zastop se že dolgo časa poteguje za nov pokrit trg, ker dosedanji ne ustreza v w vsem potrebam. Te dni je prišlo iz Rima dovoljenje za zgradbo novega pokritega trga.
—j »Žitna bitka«. Sedanja vlada želi doseči racijonalnejše m uspešnejše kmetova-n:e po posameznih provincah. Zato se vrše tudi po Goriškem predavanja o vprašanju, kako naj se pomnoži žitna žetev? Predavanja so lahko dobra, ali za pomnožitev žitne žetve treba na:brže še kaj drugega!
—j V Opatiji je Imelo Žensko udruženje dne 8. t m. svojo tradicijonalno krstno slavo. Vsa prireditev dopoldne in zvečer je potelka v najlepšem redu In polni harmonij med številnimi prisotnimi.
—j O rabi slovenščine v Goric] je pisal Porcia Jeronhn leta 1567. v svojem popisu furlanske dmovine, da prebiva v goriškem mestu mnogo plemenitašev, da je prebivalstvo splošno precej premožno, da je šega v oblačilu, v jedi in pijači nemška, da govore navadno tr? jezike, nemški, slovenski in tta-Iianski... To treba razumeti tako, da so plemenitaši govorili nemško, prebivalstvo Pa je govrrlo slovensko m italijansko, predvsem slovensko, ker je bil takrat italijanski živelj v mestu še precej neznaten. V prejšnjih stolefih se je brez dvoma na goriških mestnih tleh govorilo še več slovensko. To je umevno, saj so dali tudi Slovenci mestu Sme. Tudi v Furlaniji Je bilo pred letom 1420., ko je padla v roke beneške republike, glede rabe slovenskega jezika enako kakor v Gorici. Trdi se, da so v furlanskem parlamentu govorili tudi slovensko, kar je povsem razumljivo glede na številnost In veljavnost Slovencev v oni dobi na furlanski in goriški zemlji
—j Renegat. V Lovranu Je umrla g. A. flrjašiCu, hčerka Andrica. Krsto mlade po-
Lamberto kakor v sanjah. Potem se je pa domislil, da bi kazalo presoditi to reč tako*le:
— Ni čuda, da je dala moja žena prednost pred menoj mladeniču, s ka» terim se po krepki postavi in zdravem telesu ne morem kosati. Saj je dala ce* lo kraljica prednost temu capinu brez nog pred kraljem.»
In tako se je vitez Lamberto potolažil. Ni se več izogibal dvorne družbe, zabaval se je, plesal in veselo prepeval, tako da je zbudil kraljevo pozornost. Kralj ga je vprašal, zakaj se je njegova otožnost tako hitro spremenila v vese* I je. Vitez Lamberto se je izgovarjal in zvijal, kakor je pač mogel, da bi mu ne bilo treba z resnico na dan, toda kralj je končno izjavi, da se lahko vitez Lamberto obriše z njegovo naklonje* n ost jo pod nosom, če mu takoj ne pove čiste resnice. In Lamberto je tehtal sam pri sebi:
— Če ne povem, kar vem, izgubim naklonjenost dobrega kralja, če pa po* vem, bo joj.
Končno je Lambert sklenil povedati resnico in je dejal kralju, da mu lahko pove to samo med štirimi očmi. In ko je kralj odšel z njim v drugo sobo, kjer sta bila sama, mu je začel Lamberto pripovedovati svojo storijo. Kako je ugotovil, da ga žena vara z drugim, ka* ko je bilo iz najdenega pisma vse to jasno razvidno in kako ga je ta reč po* trla, da je zapustil ženo, da se pa tudi na dvoru ni mogel potolažiti. Kako je stal nekega dne ori oknu svoje sobe
kojnice so ovili s cvetjem, potno vencev Je bilo položenih na njo m na teh vencih so bili hrvatski napisi, ki so zbodli oko strupenega renegata Pega na. Zagrizen fašist ie ta Pegan, zato pa je stopil k sprevodu in zahteval, da se oni napisi takoj odstranijo. Končno je dopustil — kako oblast imajo fašisti v Italiji! — da so spravili krsto do vrat pokopališča, tam pa so moral! bete trakove s hrvatskimi napisi odstraniti. Deklice so trakove pobrale m ITh položile v grob na krsto svoje nepozabne družice. Navzoč je bil pri grdem fašiistovskem ornu neki Italijan iz Bologne. Vprašal je, kdo je oni gospod, ki se izgublja v takem početju, In dobil je odgovor, da je btl temu Pegann oče Slovenec, mati Pa domača Hrvatica, on pa Je zagrizen Italijan. Bolomoc se je trpko nasmehnil in rekel: Sedaj razumem!
—J Medved ns lovski razstavi t Gorici. V veliki predsobi v prvem nadstropju v lovski razstavi v Gorici je rarstavfjen krušen medved, ki ga je v trnovskem gozdu vstrelFl orožniški stražmojster PodmenAt. To je zadnji medved iz bližnje gorfske okolice, ohranjen in Izborno nagačee. Zadnji lov na medvede se Je vršil spomladi 18P5. Izsledili so bfM staro medvedko s dvema mladičema. Okoli 140 lovcev je $k> na lov. Živali so bile ob str etične m so čez čas poginile v gozdu. /
—i Pozornost domačinov vztrajata na
lovski razstavi v Gorici zbirk! goapodov Bl-anehija Iz Ajdovščine m nadučitelia Črbeja Iz Lokavce. Posebno prva zbirka obsega vse, kar živi in se seli ob Vipavi, po ajdovskem polju, na Sturskl gori m po trnovskem gozdu. Poleg latinskih so navedeni tndS levimo slovenski zoMehnlčni izrazi.
—j O trgatvi na Krasa poročajo, da se utegne pričeti prezgodaj »bog nestanovitnega vrenrna m mraza. TTeba prevdarnosti in previdnosti! Cene terana so dosegi« svoj višek. Prodajal se je celo po 4J0 do 440 Kr za hektoliter.
—j Vpisovanje v srbsko Šolo |a vrtec v
Tistu se vrši od 31. do 24. t. m.
in neopaženo videl, kaj je imela kra» Ijica s tistim capinom brez nog.
In tako — je zaključil vitez svojo obširno povest, — sem sodil po vede* nju tega falota, da greh oni dan ni bil prvi. Vidim tudi, da je ravnala kraljica neprimerno slabše kot moja žena, ker vara vas, ki ste stokrat boljši od mene, s tem podlim človekom, dočim me je moja žena varala samo s mladeničem. Srce me boli, da sem moral zadeti naj* bolj občutljivo struno vaše duše, toda vi ste hoteli vedeti resnico in kočno je tudi boljše tako, ker bi vas sicer šc nadalje podlo varali.
Kralju se je stemnilo pred očmi, malo je manjkalo, da se ni onesvestil, vendar se je pa premagal in dejal vite* zu Lambertu:
— Hvala ti, dragi Lambert, za tvojo zvestobo in odkritosrčnost. Bodi pre» pričan, da te imam še rajši kot doslej. Verjamem vse, kar si mi povedal o kraljici, vendar pa hočem na oči videti svojo sramoto.
Vitez Lamberto je odgovoril na to kralju:
— Kralj, če želite videti, kako podlo vas kraljica vara, ujamera pravi trenor tek in vas pokličem.
Ko ie vitez Lambert kralju Se pri segel, da o tem nikomur ne pove, sta se ločila. In vitez je strogo pazil, kdaj zaloti kraljico. In res je čez nekaj dni vnovič zagledal na dvorišču capina, ki jo je mahal v svojem vozičku proti vratom. Lambert je hitel ns vso moč h kralju in ga prosil, naj gre z njim v nieflovo sobo. Odšla sta tia ter Stopjlf
BHB^HBSl
■
Stran 6.
»S L O V r N S K I  NAROD«  dn* 20 septembra 1925.
stev 2T3
Moda
To in ono
Strašen izum
Novosti jesenske mode
Jesenska seiona kaže prehod k širokim oblekam Ki bolj kompliciranim krojem. Vsa širina (ampleur) se je preselila od »predaj nazaj tako, da ostane sprednji del oblek« povaem raven iw gladek, zadaj so aa od pasa navzdol rame gube in okraski, M jih lahko označimo kratko kot mahedra-1*. Pas. te je pomaknil nazaj na svoje prvotno mesto, kamor spada že po naravi. Lani so ga nosile dame tik nad koleni, kar je vendarle malo pretirano. Zelo karakteristični sta dve potezi jesenskih oblek. Če je krilo eadaj daljše koi spredaj, so tudi gubo daljše. Če je pa obleka s tuniko, je spredaj »fourreau« krajši, tunika spredaj ravna, zadaj pa nagubana. Ce so pa gube spredaj 'daljše m segajo zadaj samo do pasu, je twH tunika spredaj daljša, zadaj pa krajša o fourrea«. Le;os je zopet moderna črna fearva. Zelo moderen >e žame»t, zlasti rdečkaste in £«le*nkaste barve. Pojavile so se tadi vlečko, toda ne v obliki podaljšanega faila. Moda je začela propagirati tudi ko-auhorvino. Med kožuhovino je najmodernejša rjava mačka z inkrastacijami Iz črnega mačjega kožuha. Mnoge pariške dame nosijo rudi temnorjavo lisico ali okrašeno ga-eelo. S to kožuhovino je pogosto obrobljena tudi obleka.
Kontrast med temnim in svetlim je v «odi sploh zelo priljubljen in naše slike kfca$ejo, da napravijo ti kontrasti zelo prileten vtis. Na slfki št. 1 vidimo črno svileno obleko na beli podlogi Na drugi sliki vidimo, kako se je pomaknil pas navzgor. Lahna, Črna svilena obleka ima že obliko zvonca. V pasu je močno nabrana. Zelo •riginalflo Se garnirana ta obleka z belim Itametom hi roz3 svilo, k! se vleče počez in od zgoraj navzdol ter krasi ovratnik in aauuašete. Zelo priprost je tretji vzorec Iz
črnega krepdešina. Pas je markiran z belo krepdešin progo. Enako je okrašen tudi ovratnik in mašete. Vse te obleke so seveda lahko tudi iz volnenega blaga, ne da bi eleganca posebno trpela.
Kakšni bodo tetos plesi
Hesni repertoir bližajoče se sezone se v bistvu ne bo spremeni! od lanskoletnega, pač pa vsebuje stare plese v »ovt obliki. One step, boston, valse boston, tango, foks-irot, blues in passo double. Noviteta je >Florkla<i, imponujoč pies v šest osminskem itakttt, za katerega je zložil ritmično godbo Stcphane Mougin. Florida je kreacija pariškega koreografa NorvUla. Temeljni ko-»ak tega plesa, takoavam ruelonga korak fe popolnoma prlproat in se ga lahko priuči, istotako so lahke ostale figure in ne utrudljive. Glavne figure Floride sestoje & la marčne, en cliainement, pas de flori-eja, pas de la pajrrpa, pas berite* in le pas felin. Das: Florida precej sHči tanga in javi, bo verjetno oživljal plesne večere bli-
žajoče se sezone. V splošnem pa bosta prevladovala tango in boston. Figuriranje tanga je istotako zavzelo drugo obliko, tako originalna kombinacija lanskoletne križne figure m argentinse promenade. Istotako stavlja passe double nove zahteve na plesalce. Fokstrot, čigar sijaj je že nekoliko zatemnel, bo prenovljen. Omamljen m pozabljen ostane shinv, v kolikor se njegove ▼rednosti ne uporabijo za druge plese. Blues v novi obliki se zdi preveč ekstreme« in zato ne bo našel veliko prijateljev. Je izrodek hi kaprica mode, zdel se pa je v stari obliki bolj dlstingvlran. Vsega upoštevanja vredno pravilo vseh plesov pa se bo tudi letos glasilo: malo figur, aH lepe ia pri tem obvladovanje prehodov ter spaja jočih korakov.
k oknu, da si ogledata dogodek na dvo* rišču. Capin je tudi to pot v hudi jezi razbijal z berglami po vratih, dokler se niso odprla in madonna Modesta s© je pojavila na pragu!
— Zakaj tako posno, vražja dekli« »a? je zakričal capin in udaril kraljico r. berglo po glavi, da je kar omahnila. Toda madonna je potrpežljivo potegnila njegov voziček na hodnik in kralj je videl isto, kar so videlo nekaj dni poprej Lambertove oči. Takoj nato je aapin zopet odjadral s svojim vozič* kom. In kralj je dejal ves potrt vitezu:
— Dragi Lambert, prav si imel. Ne morem več živeti tu, v tujino hočem, kakor ti. Preskrbiva si denarja in pre* oblečena se napotiva po svetu. Domov se ne vrneva več, razen če se nama pripeti kaj posebnega, kar bi naju prisililo k povratku.
Vitez Lambert je rad privolil v to in drugo jutro sta s kraljem skrivaj od* potovala. Potovala sta skupaj v vročih poletnih dneh in tako sta prišla nekoč blizu mesta Ardela v ozko dolino, kjer so stala na tratah kosata drevesa, pa tudi potoček je bil blizu tako, da se je okolica kar sama ponujala za odpoči* tek. Sedla sta na zeleno livado pod ko* «ato drevo. In ko sta tako počivala, sta taenkrat sagledala na cesti popotnika.
ki je nesel na hrbtu veliko skrinjo. Sto« pal je s svojim bremenom korajžno, dasi je bil na videz že prileten. Vendar se je pa oziral okrog, kje bi si odpočil in tu sta se kralj in vitez skrila, tako da bi ju popotnik ne videl, sama pa da bi ga lahko opazovala. In mož je po= stavil zaboj v senco ter si obrisal pot* no čelo. Potem je potegnil iz žepa ključ, odprl skrinjo in glej — iz nje je stopila mlada, komaj dvajsetletna ženska, lepa kakor angel. Vzela je Iz skrinje kruhu meso in vino, nato sta sedla z možem skupaj na travnik ter se z veliko slast* jo lotila jedi in pijače. Po jedi je polo* žil utrujeni mož svojo glavo na njena prsa In je takoj trdno zaspal.
Kralj in vitez, ki sta ta prizor op a* zovala, sta si mislila, da bi bila družba s tako žensko zalo prijetna. Saj pa tudi ves čas svojega potovanja nista imela opravka z nobeno žensko. Kdo bi jima torej zameril skomine? Zato sta stopila iz goščo, da bi ju ženska opazila in ji pom igala, naj se jima približa, ženska je videla, da fanta nista napačna in zato je položila spečemu možu pod gla* vo kamen, sama pa je vstala ter se oprezno približala gošči. Tu sta jo kralj in vitez prav prijazno sprejela in žen« ska se ni mogla pritoževati. Potem jo je kralj vprašal, kdo sa odkod ie. kdo
V Ameriki so Izumili »serum resnice«. Tako nam poročajo ameriški listi. Kdor hoče verjeti, je dobro, kdor ne, pa tudi. Nihče ga ne sili. Toda na svetu je zdaj vse mogoče, zlasti pa Pri Amerlkanclh. k! imajo polne žepe zlata In dolarjev, če vbrizgamo Človeku par kapljic tega seruma, začne govoriti čisto resnico. Pa ne da bi kdo mislil, da ima ameriški Izum ka: skupnega z našim vinom, v katerem so videli že stari Rimljani resnfco. Novi izum je nedvomno zelo koristen. Tako n. pr. za policijo ali sodno oblast, ki imajo opraviti z zločinci. Toda rodbinskemu, družabnemu, državnemu in mednarodnemu življenju preti ta izum s strašnimi posledicami. Francozi so se že ustrašili. Kaj bo. Če si začno vbrizgavati ta serum ljubosumni zakonci?! Pozno v noč se vrača žena domov. Živahna, vesela rn razposajen? — mož pa sedi in dela.
— Kje si bila tako dolgo. Ančka?
— V kinu s pri'atel'ico Nefko. Ah, kako zanimiv film so nam pokazali!
— Takoj se prepričamo. — Mož ji vbrizga nekaj kapljic novega seruma, rekoč: Zdaj pa le na dan z besedo!
— Ne. ne moreš si mislili, tepec, kako je lep, ljubezniv, nadarjen in duhovit. In kako strastno me le poljubljal. Kar zadušiti m« je hotel s svojo ljubeznijo. Kolika blaženost, ah. kolika blaženost! Niti primerjati se ne da s tebo\ ti škrbasta Jera!
Je-li mogoče nadaljevati srečno zakonsko življenje po takMi komplimentih? Naravna posledica je razporoka. Fr?ncozi se boje, da povzroči ameriški izum na francoskih tleh rako kri*zo zakonskega življenja, da ostane Francija brez Francozov. Rodbina propade. Z njo propade družba In država. A kaj se bo zgodilo šele v mednarodnem življenju! Mislite si, da je kak hudo-mušnež vbrizgnil kapfo tega seruma predsedniku nemškega parlamenta, ko :e potoval na mirovni kongres v Pariz. Kaj vse bi zblekrrll mož v Parizu, si lahko mislimo. Tudi diplomacije bo konec Antante pojdejo k vraža A Zveza narodov? Njo čaka nova, težka naloga. Ko bo srečno resno vprašanje o svobodni trgovini z opijem, se loti regulacije trgovine s serumom resnice. V Ženevi bodo določili, komu se sme ta serum prodajati in vbrizgavati. _ _
za dneve
od 2./10. - 10./10. D.    S. L.
Zločin sina ameriškega milijonarja
. Ni se Še polegel val razburjenja nad strahotnim zločinom dveh sinov ameriških
milijonarjev, Loeba in Leopolda, ki sta umorila lOletnega Roberta Franka, že poročajo iz Amerike o novem strahotnem umoru iz naslade. Gre zopet za sina milijonarja, 1 kletnega rTarrisona Noela, ki je Izvršil grozno dejanle. Žrtev njegovega sadističnega uživanja sta postala šestletna deklica in neki črnec, smrtno pa je bila poškodovana še tretja oseba. O zločinu je »Slov. Narod« že poročal, danes pa hočemo navesti še nekatere podrobnosti.
Rop deklice v Montclairo. Preteklo soboto opoldne so prinesli nehvorškl listi in ilustracije poročila o zagonetnem odvedenju šestletne Marv Daly. hčerke znanega finančnika v Newyorku. Deklico je baje odpeljal neki črnec. Broad-eastinjj Company je vest o dogodku potom radija naglo širila dalje, obenem ob.avljn-}oč, da obljublja oče deklice 10.000 dolarjev nagrade onemu, ki mu pripelje ljubljeno hčerko nazaj Mala Man* je bila točnj opisana. V splošnem se je smatralo, da gre za običajen izsilievalni poiskus.
Slučaj $* te odigral v Monclaira, ,d:1!2-nem kraju v bližini Newyorka, kjer je obenem letna rezidenca newyorških bogatašev, ki imaic tu svoje prekrasne lile. Ma'a Mf.rv se je s svojo governanto okri; 11. Jopildte v avtomobilu pripeljala \ Fd^e-mont park. Tu se je Igrala s svojo punčko ter dražila malega psička. Governanta se je nahajala v bližini otroka, šofer z avtom
nadoma je plani! izra nekega grmičevja v parku velik črnec„ bliskoma pograbil malo Mary ter v velikanskih skokih odhitel z otrokom do zeleno pobarvanega avtomobila, stoječega v bližini. Avto je v divjem tempu zdrčal po cesti v smeri proti Bloom-field kanalu. Prestrašena governanta, ki je opazila ves dogodek, je pričela kričat; na pomoč, nakar je ni en šofer takoj skočil v svoj avto ter pričel begunce zasledovati. Komaj pa se je pribl'žal božečemu avto mobilu, so počih* trije zaporedni streli ia Šofer se je težko ranjen naslonil nazaj, imel je še toiiko moči, da je avto zavrl, kasneje so ga prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Ameriška policija na poslu.
Jedva je minulo četrt ure, že je bila alarmirana vsa policija v Newyerseyu. Oče deklice je bil o ropu otroka obveščen neposredno po dejanju samem. Bil je kakor tudi policija mnenja, da gre za navadno izsiljevanje ter je trdno upal, da bo dobi! hčerko zdravo nazaj. Potom radija so bile medtem tekom naslednjih 8 ur obveščene o ropu vse kriminalne in radio postaje med Alasko in južnimi državami. Zvečer so v vseh Broadway kinematografih reproducirali sliko male Mary ter njeno sliko radlo-brzojavnim potom razposlali vsem večjim lis.om v Uniji. Tekom dneva je policija sicer sprejela razna poročila, bila pa so sama surrnfćčnja brez prave podlage.
Cim se je zaznalo, da je deklico odvede! črnec, je zopet vzolamtelo prirojeno sovraštvo Američanov do črncev. V New-yorku in drugih krajih je prišlo do izgredov napram črncem in ni mnogo manjkalo, da ni razburjeno prebivalstvo več črncev linčalo.
V nedeljo zvečer je policija prejela vest, da so našli črnca, ki je odvedel deklico, ustreljenega na samotni poti, komaj en kilometer oddaljene od Montclaira. V splošnem je prevladovalo mnenje, da je bil ustreljen od tovariša, ki si je hotel sam prilastiti izsiljeno vsoto. Sodna obdukcija trupla je dokazala, da je bil črnec ustreljen iz istega samokresa, kakor šofer in da je truplo ležalo na usodnem mestu že najmanj 34 ur.
Morilec prijet
V črncu so spoznaii bivšega šoferja mladega Harrisona Nocla. Ta je bil od policije takoj zaslišan, izjavil pa je, da se je kritični čas nahajal v Newyorku in da mu zadeva nI znana. Posrečilo se mu je tudi deloma dokazati svoj alibi. Policija ga je sprva odpustila, kasneje pa je bil zopet aretiran. Po daljšem, večurnem zasliševanju je mladi Noel priznal, da Je on ukazal črncu, da odvede deklico, zatrtevaje mu, da gre samo za šalo. črnec, ki so ga znanci slikali za dobrega človeka, je nkazano mu dejanje res izvršil, trdno prepričan, da gre za povsem nedolžno stvar. Kasneje, ko Je Harrisoa streljaj na šoferja, je črnec uvide! vso resnost položaja ter je temu očital njegovo postopanje, riarrison ga je ustrelil ter kratkomalo vrgel iz voza.
Obtoženec je nato zatrjeval, da deklici ni storil ničesar zalega. Rekel je, da je malo Mary skril v neko kotlino, kjer da jo bodo našli popolnoma nepoškodovano. Komisija se je nato odpeljala v »Forest Moun-nins«, kjer je bila bajo skrita deklica. Marisson je avto vodil po gozdu seintertja, kasneje pa ga je usta%il na neki trati, kjer so našli malo Mary Daly mrtvo, prestreljeno od petih strelov. Truplo ie radi velike vročine že deloma razpadalo. Pri pogledu na nesrečnega otroka se je oče onesvestil.
Morilec je nato priznal, da je črnca kakor tudi otroka ustrelil ter da je tudi sam streljal na šoferja. Kot motiv dejanja je med drugim izjavil, da se mu Je zdelo življenje navzlic mladosti tako pusto In ni-čevo. Bogastvo očeta mu je izpolnilo vsako željo in voljo. V njem je že pred tedni vzplamtela želja, da napravi dejanje, ki bo dalo njegovemu življenju impulza. Ni pa imel namena ottoka umoriti, temveč ga Je odnesel zgolj iz veselja do senzacije. Dogodki pa so ga prehiteli In tako je postal morilec.
Kakor javljajo iz Newyorka, bo mladega morilca zagovarjal lastni oče, ki ie odvetnik. Oče zatrjuje, da sm ni duševno normalen.
Proti o4ef?«lelostl d,,£;.;£'«aAom
Z**, *»*' e peo*»*"*'***'> ^"{'•ebe^!
Največja električna lokomotiva na svetu
S* znani poizkusmi prcgl delniške dru žbe VVestinghouse blizu Pit^hivga v Ameriki so preizkušali nedavno največjo električno lokomotivo na svetu. Ta kolos je doli 45.6, tehta 574 200 kg in ima motorje t 712J TCP. Pre-'zkušnja ogromne lokomotive se 'e prav dobro obnesla. Ker je prevelika, da bi jo prepeljali na enem vagonu, so morali vzeti tri vagone. Ta lokomotiva je pni iz serije 36 lokomotiv Istega tipa. Vse so določene za proge Virgtnfa, kjer se je začela elektrifikacija rroge Mullers - Roan-^ke. Lokomotive so konstruirane za nape*^<* 11.000 ali 22 000 voltov.
^menjeni načrt elektrifi^cije zahtev: 15 TmTonov dolarjev. Proga, ki bo elektrificirana, znaša 133.6 ang1e*k:s mflj (214 96 kilometrov) in potrebuj- 3-*2.717 km *-^čnlc. Električna centrala za tok je malone Že dograjena. Tudi električna napel'ava Je večinoma že instalirana. Iz tvornice West<ng-house pride zdaj mesečno ena ali dve taV.l lokomotivi, tako da bo koncem leta promet na elektrificiran! pror? otvor en.
VILFANOV    ć A J
kar priznavajo vsi strokovnjaki   — Dobiva se v vse*i
lekarnah in droger Prolzvaia: Kem. phaim. laboratorij Mf* O. VILFAN«
ZAGREB,  i LICA 204 i
je oni moški in zakaj so pusti nositi v skrinji. Žensk* je odgovorila:
— Sem iz mesta Barbana, ime mi je Sueva, in oni, ki tam smrči, je moj mož Agabito. Ker je pa strašno ljubosumen m nc pusti, da bi imela z drugim mo* škim kaj opraviti, me nosi s seboj v tej skrinji, če mora kam odpotovati po opravkih. Tako je ljubosumen, da me tuje moško oko ne sme videti. Pa tudi doma v Barbanu niso razmere nič bolj* še. Tam me zapira v pritlično sobico, ki nima niti oken,.niti vrat, samo par lukenj ima. pa Jo te so zamrežene. Vhod v to sobo je samo skozi rov iz zgornje sobe, kjer moj mož neprestano čepi in dela. Ta vhod vedno zaklepa in samo ponoči zleze doli, da spi pri meni. Pa sem prišla tudi tej zvijači do živega. Pod svojo posteljo sem napravila luk« njo, ki vodi iz hiše na prosto, tako da lahko hodijo znanci k meni, pa tudi sama zletim TČasih iz svoje gajbice. Če se hoče moj dr*'»i Agabito ukvarjati z ljubosumnostjo, je to njegova stvar.
Ko je kralj slišal, da tudi taka pre* vidnost nič ne pomaga, se je obrnil k vitezu Lambertu, rekoč:
— Čuj, dragi moj Lamberto, zdi se mi, da se lahko vrneva z božjo pomoč« jo domov.
A žena, ki bi se bila morala že dav« do vrniti k možu. ie vprašala prijazno
oba, da*li bi hotela odtrgati še vsak eno jaboTko z njenega drevesa. Kralj in vi* tez sta to rada storila in kralj je konč* no podaril ženi za njeno zvesto službo krasen prstan, ki ga je z veseljem spre« jela. Videla je, da je prstan dragocen, da sta oba moža bogata in tako so se poslovili zelo prijazno.
Potem sta se zopet skrila v goščo. Žena pa je odšla, sedla na trato k me* žu ter mu potegnila kamen izpod glave. Mož seje zbudil.
— Vstani! — mu je dejala — roka mi je že zaspala in prsa me bole, ker si tako dolgo slonel na njih.
In bodri Agabito je vstal, zaprl že* no v skrinjo, naložil skrinjo na rame in se napotil dalje. Kralj Alfonzo je pa dejal vitezu Lambertu:
— Dragi moj Lambert, najino poto* vanje se lahko konča. Ta*le je naju na« učila, da ženi ne prideš na sled, če si še tako prizadevaš. Lahko ji še tako braniš, koncem koncev vendarle stori tako, kakor hoče sama. Zato se lepo mirno vrniva domov, kaznujva žene, kakor se spodobi in kakor so zaslužile, in nikdar si več ne beliva glave s takimi rečmi.
In tako sta se vrnila v deželo Teate, kjer je vsak svojo ženo po zaslugi na* šeškal in stvar je bila v redu,
NEMŠKA RADlOiRAZSTAVA. V Ber/lnc so priredili 2. radio*razitavo% — Slika kLŽe ogromni ndl t aparat, ki fe delo konstruk.
terja Siemens*,
O. S. Marden.
Ako se spremeni mišljenje, se spremeni tudi človek
Prevedel dr. P. S.
Mati vzbuja v otroku one Ideale lastnosti, ki jih v njem vidi. Premnoge ma tere pa greSe v tem, da vidijo na svojih otrocih le slabe lastnosti, ki jih skuSaJo zatirati neposredno namesto s primernim nasprotjem. Toda to je ravno tako brezumna In brezuspešno, kakor če bi hoteli iz kakega prostora temo neposredno Iztlačiti, mesto da bi dprll okna in pustili notri svetlobo.
Sedaj vendar že začenjamo doumevati, da izvabljamo iz otrok, dijakov in gojencev baš one lastnosti, ki Jih v njih vidimn; zakaj misli, ki učinkujejo na nje na ia1: način, zaplodijo v njih sorodne lastnosti. Gojenec naravnost občuti misli vzgojitelja. Ako so idealnega značaja, se Jim prilagodi, ako se pa pečajo preveč neposredno z njegovimi hibami, Čeprav samo zato da bi ga od njih osvobodile, mu jih le ur silneje  zaglabljajo  v  njegovo du§evnou
Ravno isto velja tudi o našem lastnem razvoju. Ako le preveč mislimo na svoj« nezadostne lastnosti, se njihova slika ved.m bolj zaglablja v našo zavest; one pa učinkujejo potem tem silneje na nas. Ako <i pa nasprotno postavimo pred oči ideal boljšega človeka, kakoršni b! rad? postali odpiramo na ta način na stežaj vrata možnostim, ki se skrivajo v naScm razvoju.
Mnogo duhovnikov Je Imelo zato t?kr dober in poboljšujoč vpliv na propale ljudi, ker so videli v nllh vedno Še one dobrine, ki Jim jih Je Boe podelil, in ker nikoi! niso obupali, da morejo postati enkrat Še pošteni ljudje. Brez te žive nade ne more nihče drug drugemu pomoči.
Svet je ogromno napredo.al v obvladanju naravnih sil in v Iznajdbah delovnih oblik, s katerimi se da mnogo prihraniti na času in denarju. Toda v umetnosti dvigniti ljudi s pomočjo vzgoje, k! se vodi po znanstvenih načelih, tako da b! se spreminjal človeški duh, 5e nismo prišli preveč daleč.
Zdravniki bodočnosti bodo razpolagali s temeljitim psihološkim znanjem In bodn vplivali na ljudi s tem, da Jih bodo učili, kako naj dajejo mislim pravilno smer, dobro vedoč, da pravilno mišljenje ustvarja tudi pravilno življenje in da so torej v stanu spremeniti življenje ljudi, ako spremene j najprej njihovo mišljenie. To ima za teles-j ao zdravje dalekosežno veljavo. Vsi posku-! si na tem polju se bodo neobhodno opirali I na   spremembo   duševnega razpoloženja. Čim bolj se izbriše iz duševnosti slika bolezni in čim bolj živo stopi na njeno mesto predstava božanstvenega vzora v dovršeni svoji popolnosti. Hm večji je uspeh, zakaj s duhom se spremeni tudi ves človek.
Stev. 216
»S LVV C N S K I N A rTO D# dne 20. septembra 1925.
Stran 77
UNDERWOODs pri LUD.BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\I. T,r«S UXDERWOOD
Vrnivša se iz Pariza objavljam, da je
modni ateliip Hf|s ŠaPC znpet ofvorien
9462
LJUBLJANA, Kongresni trg 4-1
Interesenti za rfavo in belo ——  kotenlno =====
se opozarjajo, da dobe isto najboljše kakovosti iz znanih konkurenčnih tovarn vsako množino pri tvrdki FRANC C B 0 B A T H d. z o. z, ftranj 145L
—  —     MANUFAKTURA NA DEBELO IN DROBNO.     — —
Edino najboljši šivalni stroji
so le
Josip Peiellnca
.namke GRITZNER, ADLER,
P H 6 N IX za rodbino, obrt in indust.ijo. — Posamezni deli za stroje in kolesa, Lamerz igle
LJUBLJANA i*«.
blizu Prešernovega spomenika
J. ^tlEPašin
-Sisah —
preporuče naibolie tambure. Žice partiture, škole ostale ootreb-Stfaie za sva glazbala Odlikovan na pariško} iztaTb'  - Cjenici franko
Kdor bi rad u mnrle. 3,57
se mu najtopleje priporoča Selce kod Crikvenice
Izvr-tna kuhin'a. — Lepi nasadi. Pcns?on s stanovanjem za 10 dni Din 650. — Priporoča se lastnik Atola Beranek
Teod. Korn, UubHana
Pol lanska cesta št. 3.
krovec, stavbni. qalanttritsk' in okrasni kfeoar tnstaladte ac dovodov.
ftap-ara strelovadof Kraalilki in klnsetniatsravt
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 10^ L      7» lonsprve.
Izdelovanje
•241
kranjskih klobas
iz samega prašičevega mesa a Din 5"— komad, 8 komadov tehta 1 kg. Razpošilja v vsaki množini
Frsro Fisier,
LJUBLJANA, Zaloška cesta 10
kostumi, komplets,
obleke, krite, bluze, šfrontne in usnjene obleke,
Damske perilo in moderne pletenine. Naročila po meri
plašči, sakojiv
dežniki, klobuki.
se izvrSujeio v lastnih delavnicah brezhibno po original-n»h modelih ali tudi po zadnjih tu- in inozemskih iour-nalih. Velika zaloga sukna in vseh potrebščin. Prvovrstni
fabrikat. ——
Modna hiša gghwarz, Graz,
Herrengassse 3.
Ilustrirano modno poročilo pošljemo na zahtevo proti
vooslanim K 10.000 (1 šiHn^).
^♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦»»♦♦4'
Zdravnica
k EIooDora Jen'o-Orofer
ne ordinira
do
15. oktohra 1925.
Vezilja za
tamburiranje,
traži se za odmah. Ponude sa s edožbama imaju se slali na oclasni zavod Schmolka, Novtaad. Futoski put 2. 3497
1000 Din
onemu, kdor vrne zlati obesek (medaljon), iz*rub-1 jen v Ljubljani ali v Mariboru oziroma med vožnjo. Nadite! j naj odda v upravi Slov. Naroda. m
Vedno zadnje
rž damskih klobukov
priporoča modistka
S da Škof" Wanek
naslednici
Pod Trančo 2
Žalni klobuki vedno v za?ogi. — _ Preoblikovanje 5===r=   in popravila se točno in ceno izvršujejo.        ■ i
■aH oalael, ki alatifo a posredovalna Ini aoolal-ne namena oboinatva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 6.
H1HLIOGLHSI
Zenitva, dooiaoaoojo ter oglasi strogo trgov«
sitega značaja, vaška baaada Din 1"-% Najmanji! znesek Din 10
r
Službe
I
Mlad kuhar
i— a! "bo v večjem ho» telu v mestu. — Popisi pod «Knhar/3472» na upravo «Slov. Naroda».
Ab olvef?tinja
trg. tečafa. zmožna stro« jc ' " \ slovenščine, sr* bohrvaščine in nemščine v govor i i pisavi — i e z." četno slu \ — Dori* bi pod «tPn"dna/2429» na upravo *Slov. Naroda«.
Trgovski potnik
dobro vpeljan v Sloveniji išče službo manufakturne stroke. — Ponudbe pod aSlovenija/3437» na upra* vo «Slov. Naroda*.
StenotMstmja
perfektna, sposobna za slovenski in nemški jezik išče službo pri večjem pod* — Dopisi pod «Izvežbana/3417» na upr. «Slov. Naroda«.
Plačilni natakar
išče službo v kavarni ali v večjem hotelu. — Po* r.udbe pod Natakar/3405 na upravo «Slov. Nar.».
Kontoristinja
z večletno prakso, zmož* na slovenskega. srbo*hr* l »»hrvatskega in nemške* ga jezika, vešča stroje* pisja — išče stalno služ* bo. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda« pod e 7m o žn /3407».
Prodajalka
manufakturne stroke, pr# vorstna moč, t, večletno prakso — išče službo pri večji tvrdki. — Ponudbe pod «rManufaktura.'3455» na upravo «Slov. Nar.».
Vpokojenec
45 let star, išče službo gozdnega čuvaja p-i več* jem posestvu. — Dopisi nod «Vpokojenec/3456» na upr a  ) «Slov. Nar.».
Knfi^ovo^kinjo
starejšo moč lesne stro* ke in gozdnega č u* vaja — se sprejme. — Ponudbe z nivedbo za* htev j« nasloviti pod <tVeleposeštvo/3504» na upravo «Slov. Naroda*
Posojila
20 do 25.000 Din išče tr* govec v svrho nakupa blaga. Obresti plača po dv. ovoru. — Dopisi pod •Trgovina z mešanim bi agom/3468» na upravo «SIov. N" "da».
Brivski ooiročmk
starejša moč — se takoj sprejme. — Ponudbe s PTepisi spričeval poslati ood »Brivski pomočnik 3490» na upravo «Slov. Naroda*.
Iščem službo potnika
skladiščnika ali kaj slič* nega. Vešč sera sloven* skega in italijanskega je* zika v govoru in pisavi; deloma tudi nemščine. — Ponudbe pod « Primorec 3*93» na upravo «Sloven* skega Naroda«.
Gosoodična,
vešča slov. in nemškega jezika — se išče k otro* kom. — Ponudbe pod «1 jubiteljica otrok/3452» nr upravo «Slov. Nar.».
Čevljarski
rjomočnfk
dobro izurjen — išče službo za takoj. — Po* nrdbe pod «č*evliarstvo 3453» na tmravo «Sloven* skega Naroda*.
Trgovski
2/ let star, išče službo v manufakturni ali špecerijski trgovini; gre tudi zs skladiščnika. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Zanesljiv* na po* dr'žnico «Slov. Naroda* Celje. 3430
Prodajalka
izurjena v mešani stroki — išče službo na deželi, kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Dopisi pod Proda j alka/3469 na upravo «Slov. Nar.».
Ključavničarski pomočnik
(mlajša moč) izurjen in zanesljiv, zaposlen v več* ji tovarni — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Do^st pod «Dobra moč 3470» na upravo «Slov. \Taroda».
I    Xtr m J
Kupi se pianino
(klavir) v dobrem stanju. — Dopisi pod »Avstrija 3475» na upravo »Slov. Naroda«
P     rofam I
Pisalni stroj
Remington, dobro ohra* njen — te takoj proda — Dopisi pod Stroj/34S9 na upravo «Slov. Nar.».
Spalnica
iz trdega lesa in kuhinj* ska oprava — vse v do* brem stanju — se radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod »Spalnica 3457» na upravo «Sloven* skega Naroda«.
Posojila
20 do 30.000 Din išče tr* govec v svrho nakupa blaga. Obresti plača po dogovoru. — Dopisi pod »Trgovina z mešanim blagom/3468* na upravo aSlov. Naroda».
Denar naložen
najbolje, ako pristopite kot družabnik k brez* konkurenčnemu podjetju Ponudbe pod «100.000 Snecial/3503» na upravo »Slov. Naroda*.
I
£okali
I
Pekarna
na zelo prometnem kraju v Mariboru se odda v na? jem. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.*. 34S1
Iščem lokal
ra   trgovino  s stanova*
njem v mestu ali na de» ežli. — Ponudbe na upra» v< »Slov. Naroda* pod «Trgovina/3439»
Pekarija
se išče v najem ali se ku? pi v mestu ali v večjem industrijskem kraju. — Ponudbe pod »Pekarija 3491» na upravo aSioven* skega Naroda».
Trgovski lokal
Sv. išče; event. ss prevza* me cela trgovina. — Po možnosti z aven gostilna v mestu ali na deželi v večjem industrijskem kraju. Pismene ponudbe pod »Trgovina /3154» na upravo »Slov. Naroda*.
Jfrremičnin*
Posestvo
obstoječe iz gostilne, 2 oralov zemlje, 1 orala gozda, hiše s 5 sobami. 3 kleti, gospodarskega poslopja, hleva, skednja, svinia'ov, senčnatega vr* ta za gostilno in velikega vrta 7a vrtnarijo, pol ure od Maribora ob glavni cesti, se ugodno proda Informacije daje: V e i t, Maribor, Podbrežka ce* sta 43. 3480
Večje število
v sredini mesta Ljublja« r.c ležečih poslovnih pro* štorov, primernih za pi* same, prodajalne* skladi* šča — se odda gd 15. dc= cembra t. L naprej. — Naslov pove uprava «S1. Naroda». 3460
Hiša
z lepim vrtom in lokalom — pripravnim za vsako '■»Hrt, na Gorenjskem — sc ceno proda. — Po* niidbe pod «Hiša/3431» na upravo «Slov. Nar.».
Posestvo
obstoječe iz novo zidane hisc, lepega vrta, njivic, travnikov in gozda blizu hrvatske meje — se radi selitve r.godno proda. — Ponudbe pod aPosestvo 3435» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
I  Stanovanja j
Na stanovanje
in hrano se sprejmejo trije gosT»rdje. — Dopisi pod «750/3471» na upra* vo «Slov. Naroda*.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v središču mesta išče glav* ni urednik Rasto Pustos slerr.šek. — Ponudbe na upravo  «Slov. Naroda».
3492
Na stanovanje
in hrano se sprejme go* spod. — Dopisi pod »Po* schen vhod/3485» na upr. «Slov. Narodaa,
Orožnik
išče stanovanje ene sobe s kuhinjo in pritiklkia* mi. — Dopisi pod »Ok* tober/3486» na upravo »Slov. Naroda*.
Stanovanje
3—4 sob s pritiklinami v novi hiši v mestu ali na periferiji mesta — išče miren zakonski par. Pla* čam dobro, event. dam nt sojilo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod ^Prosto stanovanie 3487».
Klavir
se temeljito poučuje na* tančno po uspešni meto* di. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda» 3501
1
Pouk jezikov
francoščine, angleščine,
italijanščine. nemftčine. srbohrvaščine v tečajih in privatnih urah po Bor* litzevi metodi. — Vpiso*
vanje: Beethovnova uli*
ca 7, pritličje, od H6. do H 7. — Jeras. 3474
Dame in gospode
rrivatno poučuje flavte doma ali izven doma, posamezno ali v skupi* nah po preizkušeni naj* boljši metodi proti nizki ukovini. Pridlasi dnev* no med 3. in 4. uro po» poldne. — Rajko Stoječ, Ljubljana, Breg 2/11. 3499
Steklenice
prazne od »Juhana* vseh velikosti — kupuje — «Juhan», Ljubljana, Grm*
dišče št. 13. 3444
Suhe gobe
M. GERSAK, Ljubljana Kongresni trg 10.    129 B
Blagajne
«Wertheim3> in jeklene denarne omare za vzida« nje — priporoča Ljubljsa* ska komercijalna družba Ljubljana, Bleivmaova IS 102/L
Poslovni prostori
se   začasno  nahajajo v
\Volfovi ulici 1, H. nađđ stropje. — Se prlporo* čam — P. Capuder, kro* jaštvo in trgovee telovadnih potrebščin. 3502
Naj ve""^loga
in najcenejia dvokolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka. Ceniki franko. Pro* daja na obroka »Tribu« nac F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo« zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4 160*L
5303E1EEEE3
hitro In bogato
poročiti,
ne pozabi inserirati v
„Slov. Narodu"!
manam
Dežni plašč*
44 L
ingeška gumirane tkanine Din 270'—. posebno bra kakovost Din 360*—. specialiteta .Covertoaf i 850*—, dežne pelerine iz nepremoEHvega tadn* t 380'—, za de?ke Din 150'—, razoošljja veis-iovina R. STERMECKI, Celiš it. 21. Itostrovani cenik Čez 1000 slikani se oo!l]e vsakemu zastonj, vzorci )d sukna, kamgarna m razno manufakturne robe ca samo 8 Oni m ogfed. Kdor pride z tlakom osebno kupovat, dobi na kupa primerno povrnitev vožnje Kar ne ugaja In ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Herotlia čez Din 500*— ooStnine pro to.
Naznanilo jireselitre.
Uljudno naznanjam, da sem svojo v Zg. Šiški se nahajočo
Sčetarsko obrt
preselil v Ljubljano,
Kongresni trg 8 (hiša kirbiseh, poleg Kino Matice)
Trgovina s ščetarskimi izdelki na Tržaški cesti štev. 5 ostane še nadalje.
Naročila se sprejemajo na obeh mestih.
Zahvaljujem se na dosedanjem zaupanju ter se priporočam tudi v bodoče.
Z odličnim spoštovanjem
Hinko Šimenc.
Dobri samostojni krojači
za damsko konfekcffo se Iščejo za stalna delo. Zcrlasfti se le v trgovini „ELITE", Prešernova nHc* 7.__340o
Mlafša poročena dama
z otrokom išče za takoj sobo z vso prehrano iz
postrežbo za dobo 3 mesecev pri boljši družini, s katero bi tudi lahko družabno občevala. Cenj. ponudbe pod: ,SNAGA IN INTELIGENCA-3477" na upr. Slov. Naroda.
nnnnnnnnnni h n .v. o * 'imnr-r'» mm «u n !i h ■ n b ■ ■ ■ m p
Kamnoseška i
Alojzij Vodnik
Ljubljana, Kolodvorska ul. 28-34.
Stalna zaloga nad 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih   grobnic, Maozolejev, altarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. Marmorne plošče v vseh barvah za pohištvo, trgovine, mesnice. — Slikalne plo&e za elektriko, oblogi sten i. t. d. po zmerni canl.
PODRUŽNICE i
Maribor. Kamnik« Slovenske Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Siovenigradeo.
BANKA D. D., LJUBLJANA
(v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000--
is l :-: izvršuje vse banče posle najtočeje in naj Miti rrje :-:
Brzojavi i Trgovska Telefoni: 139,140,458
EKSPOZITURI i Logatec, Prova I jo«
»
»SLOVTNSKi   VAROP«   -1ne 20. septembra 1925.
Mehanično umetno vezenje
parila, zaatorov, m onog ramo v, oblak, bluz itd. v plo-ičatem in verižnem vbodu, madelra, rlohollo z belim In najrazličnejšim materijalom. — In tla nje, predtlekanje.
MATEK&MIKEi. LJubljana,
s>oCeg hotola ..Štrukelj".
Samostojnega in pri ranili itSii (SSbS
izkušenega delovodjo išče tovarna »TITAN", d.d. v Kamniku
ta izdelavo  ključavničarskih izdelkov.
Samo prvovrstni delovodje z večletno prakso naj pošljejo ponudbe na gornji naslov.
Bailotarojoai ol
tolarska h Hoda
attlavalea %
Ivaa Briteiu Banatska o. 19,
349«
tj^nr^r^r^r^nr^! „?i -w ji »j
15 letno lomstvo
najpopolneji 8TO£WER Si-valni stroji s pogreši jI vim transporterjem (grabelje); z enostavnim premikom je pripravljen za Stopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGA
UUBUANA
Selenburgovs ul. 6, I.   116 T Telefon st. 980.
ae priporoča. lavriHtev točna, cena zmerna 179»'
lfaloenefš« kopita
samo pri
Josip Petelžncu
Volno, trikotažo, rokav! oo, nogavice,
nahrbtnika za šolarje in t-.jietr. potrebščine la alvIljOf krojače, čevljarje in sedlarje
NA VELIKO     IN MALO
Ljubljana (klin PftStnMftjfi tnaniki tb
ma 138-L i aatfca tb nfi) I
___L„.~-T~ t
aoa.
Uprava Državnih Monopola raapiauje ovim ofertalni licitacija
30 isporuKu Mm§ transformatora od 30 Kiti! celoKupnos materijala
potrebnog za izvoćenja električne instalacije u fabrici duhana u Mostam.
Licitacija e*e se održati u ponedeljek, 19. oktobra 1925 godine n 11 Časova pre podne U kancelariji Upravnika Državnih Monopola.
UsIoti se mogu dobiti a predračun i planovi videti u kancelariji Industrijskog Odelenja Uprave svakog dana pd 10—12 Časova.
Iz kaavgelarSie Industrijskog ©delanja Uprave Državnih Monopola uz LM. Or. 13529
od 8. septembra 1925 godine u Beogradu. aast
,MMpnawaBaiu"aanaag»aaa«
Rafnovelsi epohe Ini iinra, petrolajska plinska avettljka
,AIDJT i |gB žarnico
200-500
sveč moči.
Krasna bela Uit
Neznatna poraba petroleja
Sve.I kakor elektrika!
„AI DA"
se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostil nic. Šol. cerkev, dvoriš?, vrtov itd. „AIDA" Je pri-khđna za naj manjše in m j večje prostore. — Zahtevajte prosnekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma
▼ 157-L
SVARC i drug
ZAGREB, Preradovlteva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takoj prospekte! —
Zagovodja
na večjo električno žago, zmožen vseh popravil polnojarmenika z večletno prakso se sprejme. —
Ponudbe na: 3427
Franc Dolenc, lesna industrija, Skofja Loka.
Zdravniško priporočeno!
gleichen
Konstantinov in
pri obolelostih
Johannisbrunnen
zdiava, osvežujoča namizna pijača
P] Dobiva se povsod!
Aberški
L**~ Emin vrelec
sopil
Vrelska sol
najboljše, najučinkovitejše Jn-halaeijsko sredstvo
Sanatorij 4r.K.S!egS
Abbazia —
— (OPATIJA)
Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjera,
Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje.
Kupu'em bukove šume
nedaleko od želi pruge, preko 30 cm debljine. Ponude sa tačnom naznakom količine, položa;a i cene poslati na:
Poita-^kl pretinac 47, Suv l'aH     Poare       Ima plaćam 1°/0 provizija I
lis i» »let
3478
sr*re;me a
Enega c5enea za trnov? no, — enen^ nriVflkaata
za pisarno, ne nad IrS let starega, ▼ meščansko šolo
ali 2 — 3 razrede gimnazije, fctotam se spreime starejši frif- noojofcnlb. W bi imel veselje voditi sklad^če (le strokovnjak ? dr.brirni spričevali). -— Ponudbe pod »VELETRGOVINA 3478- na
upravo Kata.
Popolnoma carno nalazite denar v
I
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad 11,000.000 Din   jamstvene alavnioe,
Mi kadite preveč!
V nevarnost spravljate svoje zdravje in te'esno dobrobit! Nezmerno kajenje je vzrok številnih bolezni}, kakur: srčne napake, bronhitidc, migren?, laS-angpae, nervoznosti, zaapnenja žil, zastrupljenje z aihoHnom itd.
pa*" Da *e rdvadite kajenja, vzemite dnevno nekaj kapliic „FUMACOT" in rgotov'Ii bodete v Iratkem posebno telesno dobrobit. — Cena zavoju Uln 80. Dobi se v lekarnah; ?ko ne, so obrnite na samo?zdelovalko:
Gesellscfaaft fflr ctiemische und metallurgische Industrien
WIEN 89 b, W ssgriltgasse 5/8 3479
0
■
0
■
D
lOlOlOlOlOBOROBOlOaOBOlOlO
V modnem salonu Ma SEDEJ-STSNAD
- LJUBLJANA, Prešernova ulica 3 -
so doSle
g zadnje novosti v klobučevinasiih (flltasl) g       in na/modernejših klobukih
■ Žalni klobuki vedno v zalogi — Postrežba točna -U Cene zmerne 3450
bioioioioioioioioioioioioioic
o
B
G
B
0
H
0
■
o
■
o
Vloge na hranilne kn;i;iee ;n tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo m proti poroštvu.
Telefon 5lev. 9
38 L Telefon Ttf*v
Prometni zavod za pren.jg d. d.
v Ljubljani
prodaje
22 L
premog
iz slovenskih pre
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo upurabo kakor tudi za   industrijska   podjetja   in   razpečava   na deb^o
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora te priporoča rotebno prvovrstni čeSkoskovaSki In angleški »<oks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in br kefe
Nadnif • Prometnl Z3¥(»d za premogd. d,
IlUjIUV«     v Ljubljani,  Miklošičeva cesta H/i.
a*
m
Upravni svet „Celjske posojilnice d. d. v Celju" javlja žalostno vest, da je ustanovitelj zavoda in njega zaslužni predsednik, gospod
r. Josip
odvetnik
v 82. letu starosti po kratki bolezni preminul.
Pokojnika, ki si je za razvoj našega zavoda stekel nevenljivih zaslug, ohranimo v vedno hvaležnem spominu.
V Celju, dne 18. septembra 1925.
Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju.
p        v" »1 » # *
* v*'-i
Urejuj«: Josip Zuvanctči — Za cNazodne tiskarno*: Fraa Jereršek. — Za inseratni del Iiata: Oton Christof. — Val v Ljubljani
aaaaaaaal
35