Oo«-ntn» oiacans v potnvini Leto XVEL št. Ljubljana, četrtek j. decembra I936 Cena 2 Dia Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-turgova ul. 6 — Tei. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—■ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Naš 1« december v mednarodnem svetu Praznik našega zedinjenja nam je zopet enkrat pokazal, kako važno mesto zavzema danes naša domovina v evropski politiki in koliko diplomatskih načrtov se snuje- okrog Jugoslavije. V marsikaterem oziru je naša država ključ do razvoja bodočih političnih pri- s na celem kontinentu in od modrosti ^žscre politike, od treznosti njenih državnikov, a ne manj od njene notranje solidarnosti in odločnosti bo odvisna rešitev mnogega usodnega mednarodnega vprašanja v bodočih letih. Važnosti našega mednarodnega položaja odgovarja tudi pozornost, ki jo je letos izkazala tujina našemu 1 decembru. Od vseh strani smo culi prijateljske besede, tudi od takih, ki so sicer ob 1. decembru molčali. Mi smo vsem od srca hvaležni za izraze simpati.j in vračamo izrečene želje k rojstnemu dnevu naše Jugoslavije z enako iskrenostjo. Naš narod se je zedinil m si ustvaril svojo veliko državo, da sebi zagotovi BVobodo, neodvisnost in samostojno kulturno in gospodarsko življenje. Z ustanovitvijo Jugoslavije se ni zgodila nikomur krivica. Naša država je narodna država v pravem pomenu te besede. Če so v njej drobci tudi drugih narodov, je to pri nacionalni konfiguraciji tega dela Evrope neizogibno. Pri nas kakor pri drugih. In mi sami smo plačali svojo svobodo s težkimi narodnimi žrtvami. Naša narodna država nikogar ne ogroža Njeno največje stremljenje kot mednarodne edinice je, da z vsemi silami pomaga čuvati mir in prijateljstvo med narodi Vsakdo, ki zastavlja svoje napore v tem pravcu, sme računati na našo nesebično prijateljsko podporo in sodelovanje. Toda mč manj odločna ni volja jugoslovenskega naroda, da varuje in brani svoie pravice, neokrnjenost svoje zemlje nedotakljivost svojih meja in neodvisnost svojega življenja Mi smo svojo voljo in svojo moč združili v nepremagljivo enoto z bratsko Češkoslovaško in zavezniško Rumunijo. Ne iz računa kake diplomatske Kombinacije, ne z vidika kake trenutne politične koristi, temveč iz instinktivnega občutka usodne povezanosti teh treh narodov pri čuvanju miru in v obrambi življenja. Naša zveza s Češkoslovaško in Rumunijo izvira iz prepričanja, da morejo te tri države svojo neodvisnost, svojo integriteto in svojo politično veljavo v Evropi očuvati le v neporušni zaiednici in da vsak poraz katerekoli izmed njih v svojih posledicah zadene vse tri. Kdor si predoči geopolitično položaj srednje Evrope, kdor uvažuje ogromno mednarodno vlogo Češkoslovaške kot mostu med zapadom in vzhodom, ključni položaj Jugoslavije v Podunavju in na Balkanu ter ob vratih Orienta in končno položaj Ru-munije. ki v podaljšku Poljske tvori prag v neskončne širine ruskega imperija, ta bo razumel, kolike važnosti je za nas vse. da Mala antanta krepko čuva in krepi solidarnost svoje zveze, in kolike važnosti bi moglo biti za gotove načrte, če bi uspelo zrahljati to krepke in enotno edinico evropske politike, ki združena dobiva značaj velesile in enega najbolj spoštovanih činitelj ev vojaške moči. Pri vsem tem je razumljivo, če v današnjem previranju v Evropi ni manjkalo poskusov, da se notranja solidarnost Male antante oslabi. Poskusov, da se vzbudi videz, kakor da cilji in politika te trozveze mladih evropskih narodnih držav niso več povsem identični. Naravne razlike v taktiki poedinih članic Male antante, ki se dostikrat ravna po večji ali manjši oddaljenosti poedinih vprašanj od dotične države, so se poskušale in se pač še poskušajo tolmačiti kot nesoglasja v politiki Dogaja se to s tem manjšo pravico, ker si je Mala antanta kot celota na jasnem, da so take taktične razlike mnogokrat nujno potrebne. Toda osnovna ideja te zveze ostaja neokrnjena in ni državnika ne pri nas, ne pri naših prijateljih, ki bi smel in mogel kreniti na drugo pot. Letošnji 1. december je dal priliko, da se ideja neomajne skupnosti in usodne povezanosti narodov in držav Male antante še na posebno manife-stanten način podčrta in znova vsemu svetu objavi. Zato je naša bratska Češkoslovaška proslavila naš narodni praznik tako kakor morda še nikoli poprej Navzočnost posebne delegacije naših Jssl čsl lig iz Jugoslavije je dala zunanji povod da so bile izrečene in od vsega naroda pozdravljene besede zgo-dovinskesa pomena. Prišle so iz ust prezidenta republike in odgovornega voditelja zunanje politike češkoslovaške države Sporedno z manifestacijami v češkoslovaški republiki pa je na isti 1. december rumunski narod proslavil dan svojega zedinjenja ob prisotnosti velikih odposlanstev našega in češkoslova-škeea narodnega predstavništva Kralj zavezniške države, šef rumunske vlade, predstavniki vseh treh parlamentov in senatov so pri tej priliki dali izjave, ki MOGOČNA MANIFESTACIJA ENOTNOSTI MALE ANTANTE Proslava narodnega v Bukarešti ob sodelovanju vseh treh parlamentov - Prisrčne svečanosti v Pragi — Pomembne izjave državnikov Male antante Bukarešta, 2. decembra, a. Vzporedno z jugosiovenskim državnim praznikom je Rumunija praznovala 18. obletnico narodnega zbora v Albi Juliji, kjer se je erdelj-sko ljudstvo izreklo za pripojitev Sedmo-graške h kraljevini Kumumji Po sporazumu parlamentov Male antante se je ta i proslava pretvorila v slavnostne manife- ! stacijo zavezništva in prijateljstva Rumu- i nije, češkoslovaške in Jugoslavije. Rumun- i ska prestolnica si je bila za proslavo na- ! dela praznično lice. Proslave so se udeležile močne delegacije češkoslovaškega in jugoslovenskega narodnega piedstavništva ! ter odposlanstvo francoske vojske. Ob 9. zjutraj se je nad grobom Neznanega junaka v prisotnosti kralja Karola, vseh članov vlade, diplomatskega zbora in tujih odposlanstev vršila zahvalna služba božja. Uro kasneje se je vršila slavnost posvečenja novega slavoloka pred vrati ! mesta Bukarešte na Kraju, kjer je pred 18. leti kralj Ferdinand vkorakal na čelu svojih čet v prestolnico. Sledila je vojaška revija, k: so se je udeležile vst bukareške edinice ter rumunska viteška društva. Pri tej paradi je bilo navzočih tudi štiri tisoč županov iz vse Rumunije. Pred zbranimi gosti in nepreglednimi ljudskimi množicami je imei kralj Karol govor, v katerem se je spomnii krvavih j žrtev, k: jih je rumunski na^d pretrpel i za svoje osvobojenje in uedinjenje Pri tem j je še p >£.e!jej podčrtal pomen dejstva, da ' rumunskim svečanostim prisostvujejo močne delegacije, zvestih zaveznikov Jugoslo-venov in čehoslovakov. Po končam paradi se je vrsda v parlamentu svečana seja. Na poslopju so vihrale zastave vseh treh držav Male aniante. Poslanci in senatorji vseh treh držav so za-i sedali v dvorani, predsedovali pa so vsi i trije predsedniki narodnih skupščin držav j Male antante, gg. Saveanu, Malypetr in i čirič. Na vladnih klopeh je bila zbrana vsa rumurska vlada s predsednikom Tata- reseom. Diplomatska loža in galerija ao bile nabite. Seji je prisostvovala tudi delegacija fiancoskih častnikov z generalom Mittelhauserjem. Po otvoritveni besedi predsednika rumunske poslanske zbornice Saveana. ki je z vidnim ganotjem naglašal veliki pomen proslave ter osobito toplo pozdravil prisotne zastopnike Jugoslavije, Češkoslovaške ln Francije, so govorili predsednik rumun-skega senata Lapedatu, predsednik čsl. skupščine Malypetr, predsednik jugoslovenske skupščine Cirič in predsednik čsl. senata Soukup. Vsi so proslavljali enotnost in neporušnost Male antante. Končno je govoril predsednik vlade Tatarescu. Poudaril je, da so današnje meje držav Male antante v interesu pravičnosti bile določene za večno. Narodi Male antante bodo te meje vselej skupno branili, ker so vsi neločljivo vezani z minulostjo, s svojimi interesi in z ideali, kakor tudi s trdno voljo, ohraniti današnje stanje za vso bodočnost. Mala antanta ni nikomur neprijateljica, marveč hoče mir na vseh mejah in posveča vse svoje sile stremljenjem za mir in napredek Vsi trije narodi bodo v okviru Male antante Balkanske zveze in Društva narodov dalje sodelovali, za ojačenje miru. Avdienca pri kralju Karolu Opoldne sta predsednika rumuiiskega narodnega predstavništva priredila kobilo na čast jugoslo^enskemu in češkoslovaškemu odposlanstvu Popoldne so delegati prisostvovali koncertu v »Atheneun neomajne zvestobe. V tem spomeniku je oličena postava vojaka in vojskovodje, ki ni niti v najstrašnejših dneh izgubil izpred oči Privida zmage svojega naroda v boju za svobodo i-n edin sivo in ki je tudi Pripeljal svoj nanod do zmage. To je bj] kralj voOak, ki je vedno v vsakem svojem vojaku videl svojega vojnega tovariša. Kot vladar, državnik itn voditelj naroda je z vojaškim pogumom prevzel vso odgovornost, da ohrani svobodo in bodočnost Jugoslavije. Služba domovini in miru je bife nJemu prav tako kakor služba na boJnem Polju neprestana žrtev na oltar narodne neodvisnosti in edinstva. Tudi v te,- službi je bil vitez brez strahu in omahovanja. Nihče tudi ni iskrene je varoval zvez prijateljstva kakor kralj Aleksander. Nihče ni bil zvestejši od njega Mali antanti, Balkanski zvezi in velikemu zavezniku Franciji ter vsem drugim Prijateljskim državam. Nihče ni bolj občutil Potrebe, da naše države složno branijo novi sistem v srednji Evropi. Zato je brez pridržkom dal 6ilo Jugoslavije v sJužbo tega Prijateljstva, zavedajoč se, da tako najbolje 6uva s-vojo domovino. Gradeč Jugoslavijo v duhu jugoslovenske ideje, kj je edino poroštvo njene svobode in bodočno&ti, je hotel, da bo močna Jugoslavija zanesljiva opora svojim prijateljem, čuječ branilec s skupnimi žrtvami Pridobljene svobode. Služba domovini, kakor jo je pojmoval i jenih držav v srednji Evropi. Prijateljstvo med Rumunijo, Jugoslavijo in Ceško6Lovaško je ueodna povezanost v obrambi svobodnega obstoja naših držav. Naj ta sPomenik vetrno govori vam in vašemu narodu, da je zedinjena in nedeljiva Jugoslavija danes in v bodoče vaš življenjski Pred novo ureditvijo naših odnošajev z Italijo Simpatični članki v italijanskem tisku o našem narodnem prazniku — Pozornost rimskih diplomatskih krogov Rim, 2. decembra, br. Velijo pozornost v vsej politični javnosti je zbudilo pisanje italijanskega tiska povodom jugoslovenskega narodnega praznika. Dočim se je doslej fašistični tisk ob takih prilikah omejil zgolj na uradna poročila, je tcikrat objavil toplo pUane članke, v katerih se zavzema za čim te mejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo Skoro vsi vodilni listi tolmačijo zgodovinski pomen 1. decembra za jugoslovenski narod in podčrtava jo zasluge dinastije Karadjordjevičev za narodno osvobojenje in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mnogi listi, objavljajo na prvi strani tudi slike Nj. Vel. kralja Petra H. in kneza namestnika Pavla. Na proslavah, ki so jih organizirale jugoslovenske kolonije v nekaterih več- nas napolniujejo z zadoščenjem in so vsem trem našim narodom porok, da je naša zavezniška stavba zidana na granitu ljudske volje, a tudi ljudskega instinkta Praznik našega zedinjenja je bil tako tudi praznik solidarnosti in odločnosti Male antante v čuvanju miru in življenjskih interesov vseh- treh zavezniških držav. jih italijanskih mestih, so sodelovali poleg oficielnih predstavnikc-v Italije tudi zastop ndki fašističnih organizacij, kar se doslej še ni zgodilo. Skoro vsi članki, posvečeni Jugoslaviji, opozarjajo na to, da so zavladali med Italijo in Jugoslavijo sedaj po ukinitvi sankcij, ki jih je Jugoslavija le nerada izvajala, zopet dobri sesedni odnošaji, jn izražajo upanje, da se bodo v doglednem času razbili v prisrčne prijateljske odno-šaje. Turinska »Staanipa« objavlja uvodnik izpod perena znanega italijanskega novinarja ZingaJlerija, kj naglaša, da se nahaja hrvatski profolem po avdienci dr. Mačka pri knezu namestniku Pavlu na potu končne rešitve. Članek pričakuje tudi ugodnega razvoja jugos lov enak o- i ta-lijamskih odnošajev. Pisanje fašističnega tiska je izzvalo veliko pozornost tudi v rimskih diplomatskih krogih, ki smatrajo, da je to do'-:az, da so odnošaji med obema sosedoma na Jadranu stopili v odločilni stadij ter da je pričakovati v doglednem časa sklenitev novega prijateljskega pakta, ki naj poglobi sodelovanje med Rimom in Beogradom. in narodni interes, kakor Je zedinjena in nedeljiva Rumunija in zedinjena in nedeljiva Češkoslovaška naš žrvljenjefci narod n* interes. Mi "»»L na vseh mejah naših držav branimo meje svoje lastne domovine. Rraljeveflri dom zavezniške Rumunije j® nam Jugoslovenom dal Plemenit dar, na£o ljubljeno kraljico Marijo, ki varuje in vzgaja pod najnežnejšim oikriljem čudovite materinske ljubezni našega mladega kralja, da ho vreden nosilec idealov s-vojega velikega očeta. Ko bo kralj Peter H. sedel na jugoslovenski prestol, bo ta materinska ljubezen slavila 6Voie zmagoslavje in odkupljena bo tragična žrtev pokojnega kralja Aleksandra. Slava kralju mučenitku! Govori so bili sprejeti z navdušenimi manifestacijami. Seja je bila zaključena s svi-ranjem češkoslovaške, rumunske in naše himne. Naša delegacija v Pragi Zunanji minister dr. Krof ta o našem bratstvu Praga, 2. decembra, d. Mnogoštevilna deputacija Jugoslovensko - češkoslovaških lig iz Jugoslavije je včeraj dopoldne pose-tila predsednika vlade dr. Milana Hodžo. Na pozdrav je odgovoril dr. Hodža v srbohrvaščini ter je m. dr. dejal: »Prej nas je družilo navdušenje, danes pa nas druži skupna odgovornost. Naše sodelovanje je utelešeno v Mali antanti in ž njo tvorimo silno orodje mednarodnega sodelovanja in evropskega miru.« Popoldne je sprejel Ju-goslovene zunanji minister dr. Kamil Krof-ta. V odgovoru na pozdrav predsednika Mi-loševiča je poudaril, da je treba osobito v današnjih kritičnih dobah imeti zavest pomena češkoslovaško - jugoslovenske skupnosti in usodne povezanosti. Položaj je zelo resen, zato je naša zveza tem pomembnejša. V resnih in odločilnih dobah bomo vedno stali ramo ob rami, tudi ako bi na posamezna podrejena vprašanja gledali z različnega vidika. Nobena neprijateljska propaganda ali agitacija ne more razdru-žiti zavezništva Male antante. Ta zavest nam daje silo in potrebni mir v današnjih kritičnih časih. Skupno z Rumunijo tvorimo Cehoslovaki in Jugosloveni v Mali antanti enotno zvezo na zunaj, zvezo, ki je neporušljiv jez proti vsem sovražnikom miru in današnjega pravnega reda v Srednji Evropi. V veliki slavnostni Smetanovi dvorani se je zvečer vršila svečana proslava jugoslovenskega praznika. Dvorana je bila nabito polna najbolj odličnega praškega občinstva. Z obiskom jo je počastil tudi sam predsednik republike dr. Beneš ki so mu navzoči prirejali burne ovacije. Prisotni so bili skoraj vsi člani vlade številni poslanci in senatorji, zastopniki vseh važnih kulturnih in nacionalnih organizacij, jugo-slovenska kolonija z jugos ovenskim poslanikom Prot'čem, diplomacija in polnošte-vilno odposlanstvo lig iz Jugoslavije. Glavni govor je imel zunanji minister dr. Krofta. V sijajnih besedah je obudil spomin na zgodovinske borbe obeh narodov, na njih sodelovanje, na njih usodno povezanost. Pri tem je poudaril veliki pomen Male antante in ob viharnem pritrjevanju izjavil, da bo vsak poskus porušiti trdno enotnost zunanje politike Male antante že v naprej obsojen k popolnemu neuspehu V pretresljivih besedah je govoril o kralju Zedinitelju in zaključil X vzklikom kralju Petru H. Sledile sc viharne ovacije Jugoslaviji in kralju Petru, nato pa je spregovoril jugoslovenski poslanik Protič, ki je še posebna podčrtal obrambno pripravljenost zavezniških držav in njihove oborožene sile. Govorili so potem še predstavniki Zveaa jugoslovensko - češkoslovaških lig iz Jugoslavije. Na koncu pa je podpredsednic lig iz CSR dr. Zenkl v krasnem srbohr-vatskem govoru poudarjal dolžnosti bratskega dela za bodočnost naših narodov. Sledil je slavnostni koncert. Veliki orkester ki ga je dirigiral ravnatelj Polič is Ljubljane, je igral Smetanovo »Ma vlast« in Milojevičevo »Jugoslovensko simfonijo«. Francoski listi ob našem prazniku Pariz, 2. decembra, v. Francosko časopisje posveča jugoslovenskemu narodnemu prazniku številne članke, ki poudarjajo pomen našega narodnega ir. državnega zedinjenja ter veliko vlogo, ki jo je pozvana igrati Jugoslavija v evropski politiki. Pri tem zlasti podčrtavajo solidarnost naše države z zaveznicami v iMali antanti in neporušnost zavezništva med Francijo in Jugoslavijo. Posebej francosko časopisje tudi omenja navzočnost francoskega vojaškega odposlanstva pri proslavi v Bukareš-ti kot dokaz, da je Francija solidarna s politiko Male antante. Franeova ofenziva se ni posrečila Vsi najnovejši srditi napadi Franeove vojske prj Madridu odbiti — Velike izgube na obeh straneh Pariz, 2. decembra, o. Čete generala Franca so včeraj izvršile veli opotezno akcijo, da bi se izmotale iz klešč, v katere so zašle vsled predora vladnih čet na jugozapadu Madrida, kjer jim grozi obko-litev. Po hudem topovskem obstreljevanju in bombardiranju, pri katerem je ■ odelo-valo nad 50 nacionali tičnih letal, so čete generala Franca prešle zapadno in severo- j zapadno Madrida v napad. Razvila se je ; ljuta borba, v kateri so čete generala Franca siprva napredovale in zavzele dve vasi. Ko je bombardiranje malo popustilo, so prešle madridske čete v protinapad in so vrgle nacionaliste zopet nazaj. Na obeh straneh so imeli v tej borbi, ki je bila ena najljutejših od začetka obleganja Madrida, okrog 4000 mrtvih in ranjenih. Akcija generala Franca :e je tako končala z neuspehom. Položaj pri Madridu =e razvija vedno bolj v korist madridskin čet, ki se pripravljajo za veliko splošno ofenz vo, s katero hočejo osvoboditi Madrid inp.gna ti armade generala Franca daleč nazaj. Pri včerajšnjih borbah je imela največje Izgube takozvana tujska brigada, v kateri se bore prostovoljci iz inozemstva. Ta brigada je doslej izgubila že okrog 13.000 mož in šteje sedaj kljub nepre t^memu dotoku prostovoljcev iz inozemst a komaj polovico svojega prvotnega moštva. Madrid, 2. decembra. AA. OribaT za obrambo Madrida je opoldne izdal naslednji komunike: Vsi napadi na Madrid v zadnjih 24 urah so se izjalovili. Nacionalistične čete so s« morale povsod umakniti z velikimi izgubami. Republikanske čete so izvršile protinapad in so prodrle v odsek univerzitetne na-Na asturskem bojišču se je re-| publikanskim četam posrečilo preirgati zvo-; ze med Oviedom in Ogrado a i in se še na-j dalje utrjujejo. — Na baskovskem bojišču i je sovražnik izvršil napad na Ejbar. ki se \ je pa popolnoma izjalovil. — V odseku Mondragon republikanske čete uspešno ob-koljujejo Villo Real. Hud letalski napad na mesto Madrid, 2. decembra. w. Danes je priletelo nad Madrid devet bombarderjev in 15 lovskih letal nacionalistov, ki so metala bombe na severu in severozapadu mesta. Povzročile so približno 40 eksplozij, izmed katerih so bile tri zelo močne. Obstreljevanje je trajalo komaj četrt ure. vendar pa je bilo število smrtnih žrtev zelo veliko. Tudi gmotna škoda je velika. Nacionalistična letala so nato bombardirala strelske jarke vladnih čet v univerzitetnem okraju. Novi zakoni v Nemčiji Smrtna kazen za gospodarsko sabotažo — Mladina mora biti organizirana le v zvezi Hitlerjeve mladine Berlin, 2. decembra, b. Včeraj se je vršila seja nemške vlade, ki je trajala več ur. Kancelar Hitler je najprej podal daljši referat o zunanjepolitičnem položaju Nato je ministrski svet sprejel zakon o tako-zvani Hitlerjevi mladini, s katerim se definitivno ureja vprašanje samostojne kato- letke je bil sprejet zanimiv zakon, ki določa smrtno kazen v primeru gospodarske sabotaže. Pod ta delikt spadajo vsa namerna ali nenamerna dejanja nemških državljanov, ki zgolj iz koristoljubja ali iz drugih : nizkotnih nagibov kršijo zakonske določbe proti prenašanju premoženja v tujino. liške organizacije nemške mladine ker do- : Storilec se kaznuje tudi v primeru, da je loča novi zakon, da mora biti odslej vsa nemška mladina združena samo v organizacijah uradno priznane zveze Hitlerjeve tako dejanje zagrešil v inozenstvu. Njegovo premoženje v rajhu se zapleni Za presojo dejanja je pristojno ljudsko sodišče. mladine. Vodja te mladine je direktno pod- ! Ta zakon je v neposredni zvezi z novimi rejen kancelarju Hitlerju in pripada k višjim državnim funkcionarjem. Zdi se, da bo ta zakon zelo oviral pogajanja z Vatikanom za izvajanje znanih določil konkordata o verski vzgoji nemške mladine V zvezi z izvajanjem gospodarske štiri- poostrenimi deviznimi predpisi. Nič manj zanimiv ni zakon o upravni reformi rajhov-skega glavnega mesta Berlina, ki m« stoji odslej na čelu predsednik občine, kateremu pomaga podpredsednik, ima pa še posebnega zastopnika, ki nosi naslov župana. žarek solitca iz Amerike Vseameriška konferenca v Bnenos Airesu — Roosevelt proti vojni in za demokratično obliko vladavin Bučno« Aires, 2. decembra, k. Včeraj 6« je tu pričela sedma panameriška konferenca, za katero je zaradi udeležbe predsednika, Zedinjemh držav Roosevelta in drugih vodilnih ameriških državnikov po vsem ameriškem kontinentu, pa tudi drugod po svetu izredno veliko zanimanje. V nasprotju z neštetimi spori v Evropi irf Aziji, spričo katerih narašča nevarnost za mir na vzhodu, se ima na tem zapadu sveta znova afirmirati že stara ameriška mirovna ideja, ki naj bi kot protiutež vojnim težnjam tudi narodom v Evropi pomagala, da si kljub vsem nevarnostim vendar še za nekaj Časa ohranijo mir. To je bila tudi osnovna misel velikega govora, ki ga je imel Roosevelt pri otvoritvi konference. Na konferenci je zastopanih 21 ameriških držav. Otvoritvena seja je bila zelo svečana. Pred parlamentom 80 manifestirali sto-tisoči ljudi za mir in njegovega pobornika Roosevelta. Tudi v zbornici, ki je bila na-bito polna, so posamezne delegacije, kakor tudi ljudje na tribunalh in galerijah, priredili viharne ovacije prezidentu Zedinjenih držav. Amerika za okrepitev miroljubnega dela DN Konferenco je otvorn argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas, nakar je predsednik argentinske republike general Justo iz javil, da ni vseameriška konferenca usmerjena proti nikomur. Med drugim je dejal: Priznavamo, da so narodi vsega sveta ined seboj povezani Prav tako ne tajimo stikov, ki nas spajajo g staro celino. Potrebno je, da tudi Amerika prouči sredstva, s katerimi bi mogla okrepiti miroljubno delo Društva narodov. Ko se nam bo posrečilo spraviti miroljubna pravna sredstva ameriškega porekla v sklad s paktom Društva narodov in drugimi pogodbami za zaščito prava in pravičnosti, bomo 6torili velik korak k uresničenju trajnega miru na svetu. Rooseveltov govor Za generalom J ustom je dobil besedo predsednik Zedinjenih ameriških držav, Franklin Roosevelt. ki je med drugim izva-jal: Konferenca dokazati popolno in iskreno solidarnost 21 demokracij zapadnega kontinenta. du bi se tako integralno obsodila vojna med njimi samimi, obenem pa prepre-ena realizacija vsakega najmanjšega povoda za vojno ter izpopolnil mehanizem miru tudi drugod. Konferenca ni bila sklicana, da bi se ustanavljale nove zveze in da bi se delila ozemlja. Vojna, ki je na eni strani posledica takih komponent in na drugi strani pogoj za take učinke, pomeni razdejanje cvetočih mest in dežel. Propast ustavnih vladavin pomeni individualno in kolektivno siromaštvo, degeneracijo kulturne družbe. Prepričan sem, da hočejo tudi danes vsi narodi civiliziranega sveta živeti v miru in da stremijo po vojni le vodje njihovih vlad. Na oni strani oceanov se so zgostili oblaki, za katerimi se skrivajo stara sovraštva in ideje novih fanatko, ki pravijo, da je mogoče najti nova tržišča samo z novimi osvojitvami. Zato tudi padajo načela o svetosti pogodb med narodi, zato se Evropa mrzlično oborožuje, zato narodi, ki so postali odgovorni za tako tekmovanje v oboroževanju, neizbežno pospešujejo sredstva in čas, ko naj bi nastalo novo razdejanje. Republike novega sveta morajo pomagati staremu, da se izogne bližajoči se katastrofi. Namen konference Je preprečiti v bodoče sleherno vojno med ameriškimi državami in izpopolniti organizacijo svojega miru, obenem pa tudi preprečiti, da bi kjerkoli na svetu nastali pogoji za novo vojno. Stoletna sovraštva se morajo pozabiti, urediti se morajo vprašanja mej, odpraviti teritorialna nasprotstva, kajti nihče ne sme pozabiti, da vojna prav nikomur ne bo koristila. Če bo naša generacija z uspehom nadaljevala delo, ki se je pričelo v Ameriki, tedaj pač ne bo več daleč dan. ko bodo našemu zgledu sledile vlade ostalega sveta. Kar nas je zbranih tu v Buenos Airesu, smo že sklenili živeti v miru, toda obenem bomo morali skrbeti tudi vedno bolj za to, da bodo skladni vsi naši najvažnejši sklepi posebno tedaj, ko bodo drugi, ki jih je popadla vojna blaznost ali lakomnost po zemlji, mislili na to, kako bi nas napadli in uničili. V takih trenutkih nas bodo morali najti pripravljene in močne. Vsi možje in žene, ki hočejo delati, bo tudi sposobni najti si tako delo v Benci praporov političnih svoboščin in v prijateljski družbi s sosedi. Taki ljudje so tudi vedno pripravljeni zgrabiti za orožje za skupno obrambo, nikoli pa za zavojevalno vojno. Ze prav vsak narod je občutil Škodljive učinke barier, ki si jih je zgradil, da bi se izoliral od mednarodnega prometa in trgovine. Ni slučaj, da spričo tega nekateri s tem večjim poudarkom naglašajo, da je vojna ono sredstvo, s katerim si bodo priborili svoj mir. Ni naključje, da- so spričo take samomorilske politike in muk svojih narodov mnogi prepričani, da je cena vojne nižja od cene miru. Prav takim morajo ameriške republike služiti kot zgled povsem drugačne stvarnosti. Mi bomo ohranili svoje ideje in bomo branili demokratske oblike vladavin, ker se zavedamo, da se nam je mogoče le z njo izogniti vsem nasprotstvom, preprečiti vsa sovraštva, ojačiti vse dobre namere, afirmirati pravo pravico, povečati nade v mir, obenem pa tudi blagostanje ne-Ie naših narodov nego vseh narodov sveta. Svoj govor je Roosevelt zaključil s prav religiozno noto. Naša vera v ta svet, bi ne bila popolna, če ne bi hkratu potrdili tudi našo vero v boga. Periodični poizkusi negacije boga niso prinesli ničesar dobrega. Ameriška vera je takega dulba in s to vero si bomo ustvarili mir v našem zapadnem svetu. S to vero bomo branili naš kontinent. z njo podajnmo besedo upanja tudi našim bratom onstran morja. Roosevelt je žel nepopisno odobravanje. Njegov govor so prenašali po radiu po vsej Ameriki "in so se tako vršile po vseh ameriških državah velike manifestacije za kontinentalni in svetovni mir. elbosova pobuda za sklenitev premirja in likvidacijo državljanske vojne v Španiji, da bi se DN izognilo novi preizkušnji zaradi pritožbe Caballerove vlade Pariz, 2. decembra, br. Pritožba madridske vlade na Društvo narodov zaradi priznanja vlade generala Franca po Nemčiji in Italiji je rodila docela drugačne posledice, kakor pa so sprva pričakovali. Velesile, zlasti Anglija in Francija, kažejo kaj malo volje, da bi spravljale Društvo narodov zaradi Španije v novo krizo, ki bi se bržkone končala s sličnim polomom kakor v abesinski zadevi. Zato si prizadevajo doseči zaščito ustavne španske vlade po drugi poti. ki ne bi spravljal ženevske ustanove v nove težke preizkušnje. Pobudo za to je dal francoski zunanji mimster Delbos. ki si prizadeva doseči skupno posredovalno akcijo Francije in Anglije, kateri naj bi se pridružile tudi vse druge zainteresirane države. Francoski zunanji minister je sestavil načrt za posredovalno akcijo, ki naj bi dovedla do sklenitve premirja in tako najprej preprečila nadaljnje prelivanje krvi nato pa dovedla do sporazumne rešitve notranjih sporov v Španiji. Predlog, s katerim se strinja tudi Anglija si prizadeva, da b; vse države popolnoma ustavile vsako nadaljnje pošiljanje pomoči katerikoli španski stranki, bodisi v orožiu, municiji ali drusrih vojnih potrebščinah, bodisi »prostovoljcev« vseh vrst. Če bodo prizadete države pristale na ta predlog, bi Francija in Anglija intervenirali pri madridski vladi in pri generalu Francu ter zahtevali ustavitev sovražnosti in pričetek mirovnih pogajanj. Kakor poroča d^ašnji »Matin«. je besedilo tega predloga že sestavljeno in bo dostavljeno vsem državam, ki so zastopane v londonskem odboru za nevmešavanje. Francija in Anglija se hočeta izogniti Društvu narodov da bi olajšali tudi sodelovanje Italije in Nemčije ki bi se posredovalni akciji v okviru DN srotovo protivili. Rusija bo podpirala Delbosovo pobudo O tem predlogu je bila tudi obveščena Rusija. Litviuov je že sporočil po pariškem poslaniku, da Rusija ne odobrava pritožbe madridske vlade na Društvo narodov, ker po tej poti ni pričakovati zaželjenega uspeha, soglaša pa z Delbosovo pobudo in jo bo podpirala. Kako naj bi se vršila mirovna pogajanja Če bo prišlo v odboru za nevmešavanje do sporazuma o tem posredovanju, bodo vse zainteresirane države pritisnile na obe vojujočf se španski stranki in zahtevale ustavitev sovražnosti in sicer tako. da ostanejo čete enih in drugih na svojih sedanjih postojankah. Premirje naj bi se sklenilo za nedoločeno dobo. da bi se na ta način omogočila mirovna po trajanja. Mirovna pogajanja in sporazum v Španiji si v Parizu in Londonu zamišljajo tako, da bi se tako na strani nacionalistov izločili vsi ekstremni elementi ter skušal doseči kompromisni sporazum med zmernimi levičarji in zmernimi desničarji. Na ta način bi se varoval in zaščitil ustavni in zakoniti značaj madridske vlade. Če bi ekstremisti na eni in drugi strani ovirali tak sporazum in se mu morda celo uprli z nadaljevanjem oborožene akcije, bi vse zainteresirane države 3 Francijo in Anglijo na čelu intervenirale bodisi z oboroženo silo, da bi dosegle spoštovanje sklenjenega spomzuma. Delbos in Eden pojdeta v ženevo Pariz, 2. decembra, b. Na izrednem zasedanju sveta DN, ki je sklicano dne 10. t. m. in ki bo posvečeno razpravi o noti španske vlade, bo Francijo zasrtopal zunanji minister Delbos. Ang'iio pa zunanjS mircisiter Eden. Seji sveta DN bo predsedoval čilski poslanik v Londonu Edward. Bolniški Sond za poštarje Beograd, 2. decembra AA Minister za ptt. dr Kaludjerčič je sklical za 15 januar 1937 konferenco zastopnikov ptt.-stroke, na kateri bodo govorili o ustanovitvi obveznega bolniškega fonda za vse uslužbence ptt-stroke. Na konferenco so povabljeni ravnatelji ptt in zastopniki združenja ptt uradnikov in drugih uslužbencev. Beležke Zagrebška opozicija pripravlja posebno izjavo lz Zagreba nam poročajo, da so imela v zadnjih dneh več sestankov voditelji obeh v zagrebškem krilu združene opozicije združenih skupin. Sestankov se je udeleževal tudi dr. Maček in so se vršili zaradi tega na njegovem stanovanju. Razpravljala so o dosedanjem razvoju politične situacije in njenem današnjem stanju. Kakor se zatrjuje, so na včerajšnjem sestanku redigiraii tekst skupne izjave, v kaiteri bodo označili svoje stališče dosedanjega političnega položaja v splošnem in posebej še do odnošajev v združeni opoziciji Po zagrebških informacijah je pričakovati, da bo ta važna politična izjava objavljena že danes aii jutri. Davidovicevci se umikajo? V torkovi številki smo po beograjskih listih navedli, kaj je govoril demokratski voditelj dr. Boža Markovič o hrvatskem vprašanju. Pristavil je, da so demokrati že povedali svoje, sedaj pa naj spregovore tudi drugi, ki mislijo reševati hrvatsko vprašanje. Na te besede odgovarja »Hrvatski dnevnik«, ki jih tolmači tako, da demokrati nimajo ničesar več reči dr. Mačku, dokler on ne stavi svojih predlogov. Ako je tako, izvaja glasilo dr. Mačka, potem so se demokrati ustavili že na začetku pota. namesto da bi šli do konca. Oni vsaj to dobro vedo, česar Hrvati in dr. Maček nočejo. Ako je g. Markovič res tako govoril, kakor je v listih objavljeno, potem pomenijo njegove besede, da demokrati ne želijo več imeti iniciative v svojih rokah in da reševanje hrvatskega vprašanja prepuščajo drugim. Zato smatra »Hrvatski dnevnik«, da Markovičeva izjava v listih ni bila točno reproducirana, ako pa je bila, da ne more predstavljati stališča Ljube Davido-viča. Poudarja pa pri tej priliki tudi, da so vsi dosedanji sklepi beograjske združene opozicije, v kolikor so znani, le teoretičnega značaja in da še ne vsebujejo nobenega stvarnega predloga za rešitev hrvatskega vprašanja. Končno pravi »Hrvatski dnevnik«, da ni naloga bivše HSS se brigati za interese drugih strank. Demokrati naj govorijo in delajo, kar smatrajo s svojega stališča za koristno. Morajo pa tudi prevzeti vso odgovornost in nositi vse posledice. Malo neobičajno je pa, da stranka, ki je toliko poudarjala potrebo rešitve velikega vprašanja, naenkrat na usta enega svojih uglednih prvakov izjavlja, da se umika v ozadje. Gospod Glavič ocenjuje zasluge Petra živkoviča Na predlog nekega gospoda Eda Glaviča je večina občinskega odbora trga Litije sklenila, da se Petru Živkoviču odvzame častno občanstvo litijske občine »zaradi pomanjkanja zaslug« in pa »ker je v času, ko je bil on predsednik vlade in notranji minister bil izdan zakon, ki je naprtil občinam dolžnost vzdrževanja zgradb okrajnih glavarstev in pa stanovanj glavarjev in slug, kar je stalo litijsko občino do danes najmanj 150.000 Din.« Zakon na katerega se sklicuje gospod Glavič, je bil objavljen v dobi, ko je odredbe z zakonsko močjo izdajal ministrski svet, katerega član je bil poleg g. Petra Zivkoviča tudi g. dr. Anton Korošec. Bilo je to v času, ko je v litijski občini opravljal komisarske posle današnji župan g. Le-binger, postavljen z odločbo istega notranjega ministra g. Petra Zivkoviča Ko je večina občinskega odbora z navdušenjem sprejela predlog bivšega nacionalista g. Glaviča, je z isto enodušnostjo izvolila za častna občana »voditelja slovenskega naroda g dr. Antona Korošca« in ljudskega bana g. dr. Marka Natlačena,« kakor dobesedno stoji v »Slovencu«. Vojvodinski Madžari bodo glasovali za liste JRZ V nedeljo se je vršil v Subotici sestanek delegatov bivše Madžarske stranke iz cele Vojvodine. O sestanku poroča novo-sadski »Dana, da je bil zelo lepo obiskan. Konferenci je predsedoval dr. Imre Vara-dy. Izdan je bil komunike, v katerem izražajo predstavniki madžarske narodne manjšine svoje zadovoljstvo, ker je pokazala vlada dr. Stojadmoviča veliko razumevanje za želje jugoslovenskih Madžarov in tudi že izpolnila celo vrsto njihovih kulturnih in gospodarskih zahtev. Zaradi tega je konferenca soglasno odobrila predlog predsednika dr. Varadvja, da pozove s posebnim proglasom vse Madžare v Vojvodini. naj pri občinskih volitvah v dunav-ski banovini glasujejo za vladne kandidatne liste, odnosno za liste JRZ. Zanimiv sodni izrek o našem židovstvu V Petrovgradu se je vršil v ponedeljek proces proti odgovornemu uredniku tednika »Erwache«, ki ga izdajajo Ljotičevci za svoje nemške pristaše v Vojvodini. List se odlikuje po svojih ostrih napadih proti Židom. Na napade so odgovorili židje preko svoje vrhovne organizacije »Zveze židovskih cerkvenih občin« s tožbo proti odgovornemu uredniku lista »Erwache« in z ovadbo državnemu tožilstvu zaradi širjenja plemenske mržnje. Državno tožilstvo je res vložilo proti odgovornemu uredniku lista obtožbo po čl. 5. zakona o zaščiti države. Sodišče je zaslišalo obtoženca in verskega poglavarja jugoslovenskih Židov dr. Alkalaja. Po zaslišanju se je umaknil senat v posvetovalnico nakar je razsodil, da je bila obtožnica državnega pravdništva ne-osnovana, ker se židje ne morejo smatrati po čl. 5. zakona o zaščiti države za plemensko celoto, nego samo za državljane ju-goslovenske narodnosti V utemeljitvi razsodbe svetuje sodišče Židom, naj se poslu-žijo zakona o tisku, če mislijo, da jih tednik »Erwache« žali. t )QQQQQQQQQQQQQG Pestani in ostani član Vodnikove družbe! ©©©©©©©©©©©©©© Nemški vojaki v Španiji V Cadizu se je izkrcalo več tisoč nemških vojakov, ki so bili poslani generalu Francu na pomoč London, 2. decembra, g. Veat o prihodu nemških oddelkov v Španijo, ki eo jo potrdile informacije angleške vlade same, je v tukajšnjih političnih krogih povzročila veliko vznemirjenje. »Daily TeJegraph« ugotavlja, da je angleSka vlada zaradi razvoja dogodkov v Španiji resno v skrbeh, ker obstoja nevarnost, da bi mogli taki incidenti povzročiti razširjenje Španskega konflikta. Po informacijah angleške vlade obstojajo nemške čete v Španiji deloma iz oddelkov formacij SA, deloma pa iz delavskih čet, pa tudi iz regularnih čet n-fmske vojske in sicer iz oddelkov G. nemškega pohotnega polka, ki ima svoj sedež v Nedlitzu pri Potsdamu. »Daily Heraldc poroča, da so nemški rušila spremljali transporte nemških čet. ki štejejo do 6000 mož. General Liano je v včerajšnjem govoru v Sevilli indirektno potrdil nemško pomoč. Dejal je: Pritožujejo se, da nam pomaga Nemčija. Smatramo se s tem počaščene, ker ima Nemčija najboljšo in najučinkovitejšo vojsko sveta.« London, 2. decembra r. Današnja seja odbora za nevmešavanje v španske držav- ljansko vojno je bila docela pod vtisom poročil, da je bilo včeraj izkrcanih v Cadiza 5.000 nemških prostovoljcev, ki eo takoj krenili v tabor generala Franca pred Madridom. Po poročilih, ki jih je dobil odbor z raznih strani, so to ▼ resnici popolnoma izvežlbani nemški vojaki. Predsednik londonskega odbora lord Plvmount je v svojem nagovoru naglasil, da predstavlja tako postopanje Nemčije hudo kršitev nevtralnosti ter da so nujno potrebni ukrepi, s katerimi se bo to v bodoče preprečilo, ker bi moglo tako postopanje izzvati zelo neza-željene mednarodne zapletljaje. Obenem je prevlagaL naj 6e poseben pododbor bavi s tem vprašanjem. Predlog je bil sprejet proti glasovom Nemčije. Italije in Portugalske ter se bo pododbor sestal v pet-ek dopoldne. Z veliko večino je bil sprejet tudi predlog, naj se uvede 6troga kontrola nad vsemi španskimi pristanišči. Proti je glasoval predvsem zastopnik Portugalske. Predsednik odbora je bil pooblaščen, da ta predlog nemudoma sporoči madridski vladi in vladi generala Franca. Naš in češkoslovaški odgovor Nemčiji Beograd, 2. decembra. AA. Opoldne jo predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu nemškega poslanika Heerena in mu kot odgovor na noto nemške vlade od 14. novembra sporočil, da je jugoslovenska vlada proučila z vso potrebno pozornostjo sporočilo nemške vlade glede režima rečne plovbe na nemškem področju. Predsednik dr. Stojadinovič je izjar vil nemškemu poslaniku, da se jugoslovenska vlada načelno ni mogla sprijazniti z načinom, kako se je nemška vlada rešila svojih obveznosti, in da obžaluje, ker je nemška vlada mislila, da se željeni uspeh ne bi mogel doseči na normalen način s pogajanji. V ostalem je jugoslovenska vlada že od nekdaj zastopala stališče, da je že dolgo potrebna splošna revizija dunavskega statuta, Praga, 2. decembra. AA. Zunanji minister Krofta je izročil nemškemu poslaniku v Pragi noto, v kateri izraža obžalovanje češkoslovaške vlade, ker j« nemška vlada samovoljno odpovedala svoje obveznosti pri mednarodnem režimu na nemških rokah. Češkoslovaška vlada protestira zoper enostransko dejanje ter obenem sporoča svoje stališče glede režima mednarodnih rek. Pariz. 2 decembra, br. V smislu dogovora, ki je bil po diplomatski petri sMeojen med Parizom in Londonom ter drugimi zainteresiranimi državami, so bila danes berlinska vladi sporočeni proitesti pnota enostranski odpovedi mednarodnega režama na nemških rekah v smislu določb mirovne pogodbe. Francoska poslanik je po naročilu svoje vlade izročil protestno noto v nemškem zunanjem ministrstvu, angleška vlada pa je izročala svojo protestno noto, v kateri obžaluje enostransko postopanje Nemčije, nemškemu poslanika ▼ Londonu. Na enak načan je iztočrife svoj protest tudi češkoslovaška vlada. Njeno protestno noto je prevzel nemški poslanik v Prcgi in jo brzojavno sporočil v Berlin. Proslava desetletnice Pašičeve smrti Kakor smo že poročali, bo priredila JRZ dne 10. decembra, ko poteče 10 let od smrti velikega srbskega državnika Nikole Pašiča, spominske svečanosti po vseh krajih v državi, kjer ima stranka svoje organizacije. Glavni odbor JRZ je izdal o tem pismena navodila, njegovo glasilo »Samouprava« pa napoveduje več člankov o pokojnem državniku, ki bodo dokazali, da je JRZ edina legitimna naslednica njegovih idej in načel, ker je bil predsednik JRZ dr. Milan Stojadinovič »eden najbližjih in najbolj iskrenih sodelavcev pokojnega Pašiča, tako-rekoč njegova prava desna roka, vedno ma zvest in vdan«. »Samouprava« poziva tudi vse druge liste JRZ, da v teku prihodnjih dni posvetijo čim več člankov in notic spominu Nikole Pašiča. To je tem bolj potrebno," pravi list, ker je JRZ »danes bolj kakor kdaj odločena vztrajati na poti, po kateri je hodil desetletja pokojni Nikola Pašič«. Z zanimanjem pričakujemo te članke ▼ slovenskih glasilih JRZ. Pokojni Pašič je bil brez dvoma velik človek, politik in državnik, toda vsa njegova državniška m politična tradicija je bila zasidrana v Srbiji in Srbih. Nedostatek razumevanja novih ciljev in novih nalog zedinjenega naroda, ki je bil značilen za Pašiča in njegovo stranko, je njegovim idejam in načelom odredil mesto v preteklosti ter jim vzel upravičenost za novo življenje in za bodočnost našega naroda Zato Pašičeva načela in njegova politika niso mogla najti med Slovenci torišča in pristašev niti takrat, ko jo bil veliki politik še na vrhunca svoje slave in moči. Tem manj si moremo predstavljati, da bi jih mogla danes prevzeti JRZ, ako hoče biti vsedržavna stranka. Občinske volitve v Sloveniji Za nedeljske ob črnske volitve sta za občino Leskovec pri Krškem ' postavljeni in potrjeni dve kandidatni listi, gospodarska lista in lista JRZ. Nosilec gospodarske liste je g. Jordan. Za mesto Kadeče v krškem srezu je postavljena samo kompromisna lista JRZ, za občino Veliko dolino v brežiškem srezu pa samo skupna lista opozicijskih skupin, dočim JRZ ni postavila svoje liste. Za občino Polšnik v litijskem srezu sta postavljeni in potrjeni dve listi, gospodarska lista in lista JRZ. Nosilec gospodarske liste je g. Franc Majcen iz Susja, na listi pa so poleg njega ugledni in dobri gospodarji, ki nočejo imeti pri občinskem gospodarstvu nobenih strankarij. V tem duhu se je občina upravljala že vsa zadnja leta. Tako naj ostane tudi v bodoče, saj je v današnjih časih bolj kakor kdajkoli potrebno složno nastopanje in medsebojno podpiranje vseh občanov. Z geslom »medsebojni mir, sloga in delo« stopa lista Franca Majcna pred volilce polšniške občine. V torkovi številki sme zabeležili, da je za občino Gradac v črnomaljskem srezu postavljena skupna lista opozicijskih skupin z nosilcem Petrom Jakovčičem Opozorjeni smo, da se ime nosilca pravilno glasi Nikolaj Jakofčič, posestnik in Cerk-višča. | Za ob črno St. Pavel v Savinjski dolini sta vloženi dve listi Nosilec gospodarske liste je g. Anton Uršič, nosilec JRZ lista pa g. Filip Skok. Na gospodarski listi kandidira tudi dosedanji župan g. Sadni, ra katerega je pri volitvah L 1933 glasovalo j 370 volilcev, docim je takratna opozicija, j kateri je pripadal tudi g. Skok, dobila 133 glasov. Tudi v občini Verie} ▼ ljutomerskem srezu bodo imeli v nedeljo dve BstL Občani so s svojimi simpatijami na »tram gospodarske liste, ker jim pri občinskih volitvah ne gre za strankarske razprtije, marveč le za uspešno gospodarstvo v občini. Nosilca gospodarske liste poznajo kot pridnega, značajnega in dobrega gospodarja, ki se mu občina lahko mirno zaupa. Nasprotniki so seveda živahno na delu m prirejajo neprestane shode in sestanke. V volilno borbo se je spustil tudi saiezijanski zavod, ki se doslej v dnevno politiko ni vmešaval. Na shode prihajajo tudi gospodje od zunaj, med njimi tudi kaplan g. Marko Krsnjc iz Maribora. Tudi pri nas govorijo, da se je treba boriti pri volitvah »proti komunistom«, čeprav v celi občini ne najdeš nobenega komunista, pa če ga pri belem dnevu z lučjo iščeš. Knez namestnik obišče tudi Pariz Beograd, 2. decembra, o. Nj. Vis. knez namestnik bo ostal v Londonu še dva do tri dni. Nato bo odpotoval ▼ Pariz kjer se bo usrtavil za nekoliko dni- Pri tej priliki se bo zanimal tudi za zgraditev jugoslovanskega paviljona na svetovni razstavi, ki bo prihodnje leto otvorjena v Parizu. Tz Pariza se bo nato vrnil v Beograd. Rydz Smigly v Bukarešto kralj Karol v Varšavo Varšava, 2. decembra, b. V političnih krogih bo zelo zadovoljni z rezultati poljsko* rumunskih razgovorov ob priliki obiska rumunskega zunanjega ministra An-tonesca. Pričakuje se, da bodo napovedani obiski rumunskega prosvetnega ministra, Šefa rumunskega generalnega Štaba ter predsednika rumunske narodne banke Se bolj utrdili doseženi sporazum. Ni izključeno, da bo maršal Rydz Smfgly v kratkem odpotoval v BukareSto nakar bi rumunski kralj Karol obiskal Varšavo. Angleži so le mojstri Anglija—Madžarska 6 : 2(8:1) London, 2. decembra. Na igrišča A rs ena.la se je danes vršila meddržavna nogometna tekma med Anglijo in Madžarsko, ki se je končala s hudim porazom Madžarske (1:8). V vodstvo so prišli Angleži ▼ 25. min., nakar pa je že 1 min. kasneje izenačil Oeh. Dragi gol za Madžare je padel v 4. min. dragega polčasa. Madžari pa se ves čas niso mogli uveljaviti prod izredno hitrim in prodirnim Angležem. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Oblačno vreme bo prevladovalo po vsej državi, ponekod dež in sneg. Temperatura se ne bo močno izpremenila. Dunajska vremenska napoved: Precej padavin, po večini sneg. v nižinah morda tudi dež, nekoliko topleje, v prostih legah močnejši zapadni in severozapadni vetro- »JUTRO« št. 280; ==3 Cetrte£, 3. XII 1936. Proslave narodnega praznika Narodni praznik Uedinjenja je bil letos svečano proslavljen v vsej državi in povsod v inozemstvu, kjer bivajo Jugoslove-ni. Prav v vseh večjih krajih sta poskrbeli vsaj za skromne proslave šola ali sokolska edinica. Kakor razbiramo iz poročil, ki smo jih že prejeli, je zlasti v dravski banovini bila proslava vsepovsod zelo dostojna. posebno pa so Sokoli poskrbeli za krasno uvežbane akademije. V prestolnici je bilo glavno cerkveno opravilo v saborni cerkvi. Tu je bila zbrana družba najodličnejših predstavnikov s kraljevima namestnikoma dr. Radenko Stankovičem in dr. Ivo Perovičem na čelu, dočim je Nj. Vis. knez namestnik Pavle prisostvoval svečani službi božji v londonski ruski cerkvi. Patrijarh Varnava je v saborni cerkvi imel lep nagovor. Katoličani v prestolnici so -se udeležili maše, ki jo je v katoliški cerkvi služi' konzultor Peter Vlašič z asistenco. V Zagrebu je opravil svečano opravilo v stolnici nadškof dr. Stepinac, prisostvoval' so številni dostojanstveniki z banom in armijskim komandantom na čelu. Ljubljana se je za državni praznik odela prav svečano. Vse hiše v mestu so bile okrašene z narodnimi trobojnicami, z Gradu pa je zvečer zablestel v srebrno žarečih črkah vse do predmestij vidni po. elednji opomin Viteškega kralja: »čmvaj-sno Jugoslavijo!« Na predvečer in v jutru ina praznik je bilo z Gradu oddanih 21 to- povskih strelerr. Ob 10. je škof dr. RoSr man cb asistenci vsega stolnega kapitlja in bogoslovcev bral v stolnici svečani Te Deum, ki so mu prisostvovali tudi najod. ličnejši predstavniki naše javnosti, tako ban dr. Natlačen s podbamom dr. Majcnom župan dr. Adlešič a čiani mestnega sveta komandant divizije general Laza R. Tonič z generaliteto in ostalim oficirskim zborom ter zastopniki dobrovoljcev, rezervnih ofeirjev, SKJ in raznih kulturnih in nacionalnih družtev, koiporacij in ustanov. Ob isti uri je imel svečano ver ko opravilo tudi evangelski župnik dr. Mihael Schaffer v cerkvi na Go posvefcski cesti, ki so se ga udeležili številni verniki. Pra_ voslavni del Ljubljane je proslavo državnega praznika združil z blagoslovitveno svečano:tjo v novi cerkvi. Na izredno lep, učinkovit način pa je počastilo spomin narodne in državne misli L decembra ljubljansko Kolo jugoslovenskih sester. Na pobudo svoje predsednice častne dvorne dame Franje Tavčarjeve so kolašice dopoldne priredilo v svoji društveni sobi intimno proslavo, ob kateri je bilo 40 siromakov obdarovanih z lepimi, koristnimi darili. S to prireditvijo je Kolo jugoslovanskih sester najzgovomeje izpričalo, da naše narodne žene pravilno pojmujejo po. slednje naročilo blagopo :ojnega Viteškega kralja. Slavje sokolske LJubljane Sokolska župa Ljubljana je tudi letos z ■vsemi sokolskimi društvi velike Ljubljane skupno proslavila državni in sokolski praznik. Proslave so se udeležila vsa ljubljanska in mnoga okoliška društva, ki so po svojih zastopnikih in številnim članstvom napolnila v soboto zvečer prostorno Taborsko dvorano. Svečano razpoloženje je še posebej povzdignila okrasitev dvorane. Oder je bil v zelenju in trobojkah, ki so obdajale tudi velik državni grb v sredini balkona, pod okrašeno sliko mladega Sokolskega kralja in staroste SKJ Petra II. Oficijelno so se udeležili akademije mnogi odlični sokolski delavci, zastopniki zvezne uprave in načelstva SKJ, vseh sokolskih društev in seveda ljubljanske župe same. Za kr. bansko upravo je bil navzoč banski svetnik g. Kartin, za mestno obči-r«o podžupan g. dr. Ravnihar s soprogo, za vojaške oblasti poleg našega divizijonarja g Toniea še pomočnik komandanta IV. ar-mije v Zagrebu div. gen Radisavljevič, polkovnik Lukanc in številen oficirski zbor. Prisostvovala sta tudi konzula CSR g. int.'. Mrinovsky in francoski g. Remerand s soprogoma, ljubljanski poslanec dr. Fux in za ZKD predsednik ravnatelj Jeran. — Godba Sokola L, ki je sodelovala ves večer pod vodstvom br. Verija Švajgarja, je otvorila s sokolsko koračnico, nakar je spremljala himno »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa dvorana, da je bilo zanosno uvedeno odlično razpoloženje, ki se je kasneje pri akademiji še stopnjevalo. Sokolski pevski zbor je pod taktiko neumornega pevovodje br. Juvanca zapel Ganglovo »Dvignimo srca« v Junački priredbi. Starosta Sokolske župe Ljubljana br. dr. Pi-penbacher je nato v izčrpnem govoru opisal veličino in pomen uedinjenja, ob za- zaigrala državno himno, zatem pa so se brez odmorov zvrstile odlično pripravljene in enako izvajane točke telovadne akademije. Sokol I. Tabor je dal štiri, ljubljanski in viški pa po dve točkL »Uspomena«, rajalni nastop članic Sokola Vič je bil zelo dobro podan in so tudi vaje odgovarjale namenu ženske telovadbe — Mehkobe ženskih gibov in tihemu valovanju rajalnih prehodov nasproten je bil strumni nastop 9 naraščajnikov Sokola L s Tabora, ki so izvedli svoje »olimpije« z enakim uspehom kakor na domači društveni akademiji. Naraščajr.ice Taborjan-ke so na visoki gredi ponovno dokazale s svojimi težkimi sestavami celo iz olimpijskih vaj, da se obeta Taboru v kratkem odlična, morda celo nova olimpijska ženska vrsta. Naraščajniki z Viča so želi za jedrnati nastop »Iz bratskog zagrljaja« polno priznanje. Olimpijske proste vaje članic Ljublj. Sokola so zelo težka sestava, kjer je težko zahtevati kritja ves čas. Bile so tudi izvajane precizno. Moška vrsta na drogu, kjer so nastopili le člani ljublj. Sokola, je izvedla svoje vaje zelo dobro, vendar nam je naša olimpijska vrsta, v kateri je večina vprav iz tega društva, že pokazala lepše stvari. Gotovo pa je, da je delno motila tudi razsvetljava z reflektorji, ki pri vajah slepijo. Zadnji dve točki sta bili spet taborski in sicer raznoterosti članic in šestorica članov. Ze pri društveni akademiji Sokola I. sta se obe točki vidno odlikovali po težki novi sestavi in preciznem izvajanju. Uspeh na župni akademiji in navdušeno priznanje je dokaz, da sta tudi tu užgall Kritje bi pa pri vseh bilo lahko boljše, četudi so sestave dovolj težke, da je res možno uiti iz kritja in skladnosti. Zaključno pesem sokolskih legij, v 1,1 u i ny iij pi^uitii u^uiiijtnja, uu z. a- : iivran. i^aMjutnu pt.3t.iii ključku pa se je s pieteto spomnil blago- | ki postaja prava sokolska himna, so navdu pokojnega Viteškega kralja ter naslovil is- j šeno p>eli prav vsi udeleženci akademije in kren sokolski »Zdravo« prvemu Sokolu j so s tem proslavo zaključili v res svečanem mlademu vladarju Petru II. Godba je nato I razpoloženju. Velik uspeh novinarske prireditve Se vsako leto se je novinarska prvode-cemberska prireditev izpazala s svojim velikim, ustaljenim slovesom Letošnje zanimanje in letošnji obisk — da se izognemo neljubi, če tudi resnični besedi: naval — pa sta daleč presegala pričakovanja. In znova se je izkazalo, da je to najbolj demokratična prireditev vsega leta v Ljubljani. Poslednje vstopnice so bile pred osmo večerno uro razgrabljene in mnogo ljudi je moralo žal oditi. Ko pa se je vsa množica dveh tisočev razporedila v največji ljubljanski dvorani, je nudila presenetljivo družabno sliko, kakršno vidimo v Ljubljani samo enkrat v letu. Poleg pva-radnih uniform so krasile veličastni zbor mnoge elegantne oprave. Zbrani so bili certa iz prav vseh ljubljanskih slojev, stanov in poklicev. Oder je bil letos uokvirjen s široko zeleno draperijo, na kateri se je med trobojkami blestel velik državni grb. Galerijo nad odrom, kakor tudi oder sam pa so krasili oleandri. Kakor vsako leto, so se tudi letos novinarskega koncerta, ki tvori mogočen zaključek prvodecemberskih proslav v Ljubljani, udeležili naj odličnejši reprezentanti našega javnega življenja. Navzoči so bili poleg drugih ban dr. Natlačen, pomočnik komandanta zagrebške armije general Radisavljevič, ki je bil dopoldne zastopal Nj. Vel. kralja pri blagoslovitvi pravoslavne cerkve, komandant divizije general Tonič z generalom Popadičem in načelnikom di- predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, za univerzo prof. dr. Bilimovič, mestni podžupan dr. Ravnihar, železniški direktor dr. Fatur, finančni direktor dr. Sedlar, poštni direktor dr. Vagaja, direktor Narodne banke Gregorič, direktor poštne hranilnice dr. Vidmar, podstarešina SKJ Gangi, državni tožilec dr. Felacher, predsednik odvetniške zbornice dr. Zirovnik, zdravniške dr. Mer-šol, inženjerske inž. Pirkmajer, upravnik gledališča Oton Zupančič, za konservatorij prof. Sivic, za upravo policije viš. svet. Pe-stevšek, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, nar. posl. dr. Fux, komandant žandarmerije polk. Barle, predsednik društva zobozdravnikov dr. Kallay, za Jugosl. bolg. ligo g. Pustoslemšek, za Jugosl.-čsl. ligo dr. Krivic, direktor Pokojninskega zavoda dr. Vrančič, predsednik Združenja trgovcev Soss, tajnik Zbornice TO i dr. Pless, predsednik Planinskega društva dr. Pretnar itd. itd. Skoro vsi predstavniki so prišli s svojimi gospemi, navzoče pa so bile tudi soproge nekaterih predstavnikov, ki so bili sami zadržani, med njimi ge. dr. Kramerjeva in Mohoričeva. Skoro polno-številno je bil reprezentiran konzularni zbor. Videli smo čsl. konzula inž. Minov-skega. francoskega konzula Remmeranda, honorarne konzule dr. Steleta, dr. Dularja in Kneza. V izredno velikem številu so se udeležili koncerta oficirji ljubljanske garnizije, častno so bili zastopani po svojih vidnih pripadnikih vsi poklici in sloji, kakor pač tudi novinarje njihovo delo veže z vsemi plastmi prebivalstva Zopet enkrat je udeležba na koncertu nudila nazorno sliko vse Ljubljane. O koncertnem sporedu samem bomo 5e poročali. Danes naj samo omenimo, da so vsi sodelujoči — vsi so sodelovali brezplačno, samo da pokažejo svojo naklonjenost novinarskemu stanu in svoje priznanje novinarskemu delu — želi viharne aplarvze prenapolnjene dvorane. Koncert je otvorila vojaška godba pod vodstvom kapelnika Zivanoviča z državno himno. Izvajala je nato Parmovo uverturo, nakar so sledile druga za drugo ostale točke. Užgali so mali pevci in harmonikarji prof. Rančigaja, viharna odobravanja so nagradila pevske točke naših odličnih umetnikov ge. Karene, gdč. Zupevčeve in g. Kolacia, ki sta jih pri klavirju spremljala kapelnika dr. Švara in Neffat, učinkovito so se predstavili ljubljanski publiki s svojim septetom mariborski bratje Zivkovi, uspešna novost za Ljubljano pa je bil tudi nastop kapelnika Zivanoviča, ki je ob klavirskem spremijevanju ge. Dorfler-Čerinove solo igral na kontrabasu. Da je vso ogromno množico poslušalcev zadivil Jerajev godalni trio, pri slovesu, ki ga uživa ta umetniška rodbina, ni treba še posebej omenjati. Prvovrstni koncertni klavir je dala na razpolago znana tvrdka NVarbinek. Koncertni program je bil pester in obširen, morda celo malo preobširen, saj je trajal skoro do 11. ure. V dvorani je bilo tesno in vroče, kakor pri takem navalu drugače ni mogoče, kljub temu so vsi vztrajali do konca, kar je pač najboljše priznanje vsem sodelujočim umetnikom. Bc&z ieuda za 7omučmk finančnega direktorja v Ljubljani Josip Satler, državna pravobranilec dr. jože Vidmar, inšpektor finančne konitirole Franjo Golob in direktor Poštne hranilnice v Ljubljani dr Vladimir Vidmar; z redom sv. Save IV. stopnje višji svetnik v poštnem ministrstvu dr. Franjo Rapolec, višji tehnični svetnik pri direkciji pošt v Beogradu ing. Josip Stok, višji svetnik pri poštni direkciji v Ljubljani dr. Ivan La-inut in svetnik v finančnem ministrstvu dr. Sranjo Stegenšek; z redom Jugosloven-ske krone V. stopnje svetnik pri poštni direkciji v Ljubljani Tilen Epih, inšpektor pri poštni direkciji v Ljubljani Jakob Pečar. inspdktor v Ptuju Jakob Čuš, inšpektor pri pošti v Ljubljani 1 Vinko Janežič, davčni inšpektor pri dravski finančni direkciji Ivan Mešek, davčna inšpektor pni davčni upravi Ljubl jana srez Jože Bekš. višji davčni kontrolor Maribor mesto Ignac Osvatič, višja davčna kontrolorja davčne uprave Ljubljana—mesto Stanko Ribniikar m Josip Klemenčdč, višjti carinski kontrolor na Jesenicah Miha Čop in monopolski kontrolor tobačne tovarne v Ljubljani Anton Slajpah; z redom sv. Save V. stopnje inšpektorja pri poštni direkciji v Ljubljani Aleš Cizelj in Anton Kogoj, tehnični tajnik ing. Rafael Eržen in višji pristav Vladimir Rajuk: z zlato kolajno za vesino službo pomožni tehnični manipulairt pri tt. sekciji Ljubljana Franc Gabrovšek, tehnik Alojzij Furlam in zvanričnik nadzornik prog. Valentin Triglav, dialje pomornik uradnik v Murski Soboti Franjo Gregorič, zvanič-n:k na poštn Ljubljana 1 Josip Bizovičar in Kristjan Engelman. na poštj Ljubljana 2 Dominik Znidaršič pri pošti Maribor I-Simon Letonja, na pošti Maribor II. Vin-cenc Bauman in Franc Šajn, na pošti Celje Franc Vrani č, na pošti Ormož Ivan Ke-ček. na pošiti Dev. Marija Polju Josip Ko-sanc, na pošti Novo mesto Franc Mišiaik, v Kranju Franc Pavlin, v Slovenski Bistrici Karel Rajč, na Rakeku Mihael Trobec, v Gornji Radgoni Jakob Šreiner. dalje pogodbena poštarja na pošti Vinica pni Črnomlju Gabrijel Karin in v Leskovcu pri Krškem Josip Rep. Biološka (naravna) nega ust in zob severa do joga. To je Pač knMga, ki &i vsvojj v6akega Statelja. Seveda nima kakih umetniških vrednot, zato Pa izvemo iz nje marsikaj iz daljnih krajev, koder so se vračali naši vojaki domov. Knjigo priporočamo vsem. * Album planinskih slik >Iz naših gora« je založilo osrednje društvo SPD ter ima še na zalogi nekaj izvodov. Album je najprimernejše daril« za Miklavža in za božič. Obsega 52 prvovrstnih slik z naših Planin. Naroda se v Pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. I. * Novj grobovi. Na Dovjem je umrl g- Ivan Hudovernik, trgovec Ln posestnik. Uglednega moža bodo v petek ob pol 11. spremili k večnemu počitku.,_ V Trnovskem pristanu 4. v Ljubljani je umrla gospa Antonija FrohUchova. Pogreb blage Pokojnice bo danes ob 16 izpred hiše žalosti. —.Pokojni ma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje 1 me HJ. Vri, kr&Oa Petra Podpolkovnik MJ- Lan Kerekovič, Poveljnik o^ mejnih W z botro gdčno. PaTk> Mik&avdičevo, uradnico državnega pravobranilstva v Ljubljani Pred krsto le neoel majhen fantek Prižgano kraljevo Svečo, nato pa trije famtje lep bel ve-nec, ki sta ga darovala visoki boter in botri-ca. Se drugi eo nesli cvetje. Mali beli krsfl so sledili Petrčkovi bratci in seetriee, star ši io botrov zastopnik z botrioo, sorodstvo in ostali. Pogreb^ obrede je opravil g. župnik Cudennan. u— Veliko pozornost Ljubljančanov je vzbujala na narodni praznik krasno prirejena razstava tvrdke M. Tičar v Selemburgo* vi ulici. Trgovina, ki ze dolgo uživa sloves zaradi velike izbire, uetrežljivosti in eolid-nosti, je z ra/»tavo v vsej trgovini Pokazala svoje odlične zaloge, 6 katerimi »i je prav gotovo pridobila nov velik ugled. Ne samo pisalu iške potrebščine, marveč Premnogi predmeti elegance in galanterije so predstavljali zakladnico modnih, salonskih kakor tudi vsakdanjih potrebščin. Okusne denarnice, najmodernejše večerne torbice, fine usnjene pisalne mape, najnovejši pisalni PaPir, Prikupni senčniki iz celofana OD 6. X. ZNIŽANE CENE ! kljub delu in naporu, ako boste jemali za predjužnek ali malico vsak dan Ovomaltine."Z Ovomaltino si ustvarjate rezervo moči in življenjske radosti ne samo za potrebo dnevnega napora temveč tudi preko tega. Varujte se, Ce Vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltinski uspehi! Zavojčki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.— ; stekleni Din 47. rodbinski Din 76. z Doramad radioaktivno zot.no kremo Je kllulčmc preizkušena ln od več kot 500 zobozdravnikov celega oret« priporočena. Za dovoljlla bo tudi Vas! B ari žarki radija delujejo štiri ure. učvrstijo zobno meso. ohranijo zobe lepe I Dobite Jo povsod! * Odvetniški izpit sta napravila pri ape- I: oljskem sodišču v Ljubljani g. Marjan ^ elle, notarski pripravnik iz Kostanjevice, ;u dr. Vlad k o Šuklje, odvetniški pripravnik iz Ljubljano. * Promoviran je bil v ponedeljek na za-bški univerzi za doktorja medicine g. -tane Grapar iz Ljubljane. Čestitamo! Najlepše in najcenejše Miklavževo darik) je srečka društva »Kneginja Zorka« v rdeči Miklavževi kuverti. * Ljubljanski velesejemi v prihodnjem letu bodo: spomladanski od 5. no 14. junija, jesenski pa od 1. do 12. septembra. Spomladanskemu bo priključena jubilejna raz tava slovenskega novinarstva, za jesen pa .-o predividene državna lovska razstava, razstava lovskih psov in pa šport-no-r i barska razista/va. * Z novim brzim vlakom v štirih in pol ure iz Zagreba v Begrad. V pogledu hitrosti zaositaja naš potniški promet precej za prometom z drugih državah. Tako n. pr. vozi brzovlak na progi Zagreb—Su-šak s povprečno hitrostjo 36 km in 800 na uro, kar je zelo malo. Zagrebška železniška direkcija se trudi, da bi povečala hitro it vlakov na tej zelo važni progi. Prihodnje leto bo na progi Zagreb—Sušak uvedena v službo nova kompozicija brzega vlaka, ki bo imel od Zagreba do Sušaka samo tri postaje. Ta vlak bo skušal dosedanjo 5 in pol urno vožnjo skrajšati na 4 ure. Na progi Zagreb—Beograd pa se že zdaj vršijo poizkusi z novo aerodinamično lokomotivo tipa 2B-2. ki so jo nedavno nabavil} v Budimpešti. Ta lokomotiva ima 10 koles, težka je 17 ton, razvirja pa maksimalno hitrost 150 km nauro. Prve po-izkusne vožnje so napravili na progi Ham-brug—Berin in je lokomotiva dosegla hi. trost 130 km na uro. V naši državi so bili prvi poizkusi s to lokomotivo izvedeni na progi od Beograda do Slavonskega bro- uro in je progo prevozila v 2 in pol uri. Zdaj nameravajo uvesti na progi Zagreb —Beograd brzovlak s to lokomotivo in trokovnjaki domnevajo, da bo trajala vožnja ne več blizu 8 ur kakor d^silej, temveč samo štiri ure in pol največ pa pet ur. ■UllljJ * Živinski in kramarski sejem v Kamniku se bo zaradi praznika vršil letos dan pozneje. v sredo 9. t. m. Proti mrazu le -f^ ---^f Lutz-peč * Nesreča na morju. V torek popoldne je italijanski parni-; »Brioni«, ki je bil namenjen v Reko, ob split kem pristanišču zadel ob naš parnik »Brač«, ki je baš krenil iz luke. Parnik »Brač« je dobil dober meter visoko in pol metra široko raz-po ko, ni pa je bila nad vodno površtno in voda zaradi tega ni vdrla v parnik. Na parniku je bilo okrog 200 potnikov. Ker je bil poškodovani parnik še blizu obale, se je lahko pravočasno umaknil. Potniki so presedli na parnik »Dravo« in po eno-urni zamudi so nadaljevali vožnjo v Drve-nik. Gmotna škoda je velika, vzroke nesreče pa preiskuje komisija. * Revščina vojnih invalidov. V Beogradu je nad tisoč vojnih invalidov in njiho-viih najožjih sorodnikov. ki nimajo prav j nobenih iredistev za življenje. Centralni 1 odbor združenja vojnih invalidov je ziaj i uvedel akcijo za podpiranje teh revežev. j Ustanovili so posebno kuhinjo, kjer bodo | vojni invalidi enkrat na dan dobdii izdat-! no toplo jed in hleb kruha. Prvič s© v tej kuhinji nasitili v torek 50 invalidov, vdov in sirot. Za 10 Din dobite s to srečko lahko 4 tedensko potovanje po Sredozemskem in Jadranskem morju, motocikl, kolesa in še mnogo lepih in koristnih stvari. * Pri zaprtju iti motnjah v prebavi vze-m'te zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. + Tovarna JOS. KEICH sprejema mehko in š irobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LiuHjans u— Omladinska organizacija JNS za me- sto-Ljubljuna bo imela 3. t. m. ob 20. v strankinih piostorSh redno sejo. Prosim točnost! u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi XXV. znanstveni sestanek v i Poslovnem, letu 1936. v Petek 4. decembra ! ob 18. uri v Predavalnici internega ocbdel-| ka splošne državne bolnišnice v Ljubljani { z nadaljevanjem, na katerem nadaljuje g. j docent dr. Ivan Matko svoje predavanje o J diagnozi lalentnih eholecystopathij. | u— Vojaške knjižice. Vsak vojaški obvezni^ mora imeti voj. ! njižico in v i njej potrjeno zglasitev svojega bival šča. da, ki je dolga 224 wim. Nova lokomotiva i Kdor te knjižice nima, bodisi da je še ni je vozila s povprečno brzino 100 km na prejel, ali pa jo je izgubil, naj :e takoj obrne zanjo na svoje povelj1 tvo vojaške. : ga okrožja, če knjižice še ni dobil, jo ; dobi brezplačno. Ce jo je pa že imel, a jo ' je izgubil, mora vlogo za duplikat knjižice kolekovati s i-olekom 5 Din ter priložiti en dinar v gotovini. Kdor do konca j tega leta ne bo imel svoje vojaške knjiži-* »Spomini iz Sibirije«. Dogodki slov- I ce v redu 1)0 kaznovan. Zglasitev v knii-vojaka-ujetnika v svetovni vojni. Ponatisk j žici potrjuje v Ljubljani mestni vojaški urad na Ambroževem trgu štev. 7/L u— Pogreb kraljevega Krščcnca. Ljubke- in Pergamenta, dragoceni tintniki v oniksu in kromu, zlata polnilna Peresa, izbrana domača in inozemska keramika, giavničfki za dame in gospode, najnovejše punčke iz klobučevine—vsa ta izredno velika izbira v dveh sobah je bila tako vabljiva, da je prav sleherni pasant Šelemburgove ulice krenil v Tičarjevo trgovino in nihče ni šte-dil s pohvalo. Zares, to je bila ena najlepših trgovskih razstav zadnjega ča^a. Prijazne uslužbence, vse lepo uniformirane, pa so povrhu rade Pri tolmačenju razstave prepričale vprašujoče, da se je Tičarjeva trgovina založila z bogato zbirko od najcenejšega do najfinejšega. u— Predavanja o plinski kuhi Se bodo, kekor naznanja mestna plinarna, vršla vsak četrtek ob pol 8. zvečer v prostorih Zveze gospodinj. Gradišče 14/L u — I. prosvetni večer Brazde bo v nedeljo 6. t m. ob 20. uri v Delavski zbornici. Pridite poslušat lepo Cankarjevo slovensko besedo! u— Ljubljanski Sokol sporoča javnosti, da priredi, kakor vsako leto, tudi letos 5. t. m. svoi Miklavžev večer in sicer za deco ob 16., za odrasle ob pol 21. v telovadnici v Narodnem domu. Darila se bodo sprejemala na dan prireditve oa 9. dalje v društveni pisarni. Prosimo, da se označi darila s točnim naslovom, t. j. s čitljivim imenom in stanovanjem. — Vstopnice se dobe v petek in soboto v društveni pisarni. u — Idrijčani in prijatelji Miklavžev večer, združen s proslavo največjega idrijskega praznika sv. Barbare ln družabnim večerom, bo v soboto 5. t. m. ob 20. v restavraciji pri Slamiču. Darila sprejemamo v soboto od 14. do 20. pri Slamiču. Sodeluje Cimermanov trio. Vabljeni vsi brez izjeme, posebnih vabil ne bomo razpošiljalL Vstop prost. u— Sv. MiKlavi se odpravlja v spremstvu angelov na zemljo. Pridite, otroci, da ga boste videli danes ob pol 17. urt v Dkrizanteutni večer« 9. ianuaria 1937. u— Kot*vičeva skupina gledaliških igralcev prireja &voi zabavni večer drevi ob 21-uri v dvorani hotela Mikliča. o— Z« Putnikov posebni vlak na Dunaj ob 5. do 10. t. m. se lahko še prijavne do 3. t m. do 12. Iz Celja Svečanost v Celju Celje, Z. uecembnL V ponedeljek zvečer je priredilo Sokolsko društvo v Celju akademijo v nabito polnem Mestnem gledališču. Akademije so se udeležili tudi predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov ter drugi kv-stopnikL V torek je bilo vse mesto v zastavah. Zjutraj so bile službe božje v opa-tijski, pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoliški kapeli. Službam božjim so prisostvovali poleg številnega občinstva tudi predstavniki vojaških in civilnih oblastev, šol, koTporaoij in društev, mod njimi tudi rezervni oficirji, Sokoli in gasilci. Po šolskih službah božjih so bile na šolat lepe proslave. Ob 10.30 se je pričela v mestni telovadnici slavnostna seja Sokolskega društva ob navzočnosti predstavnikov ter številne sokolske dece, naraščaja in članstva. Razne komentarje je izzvalo dejstvo, da telovadnica letos ob tej proslav vi ni bila zakurjena. Krivda pa seveda ne zadene Sokolskega društva. Mla/linski orkester Glasbene Matice, pommožen z ljubitelji glasbe, je pod vodstvom ravnatelja Karla Sancina zaigral najprej sokolsko koračnico. Nato je društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec v lepem govoru orisal veliki pomen državnega in sokolskega praznika zedinjenja. Orkester je po navdušenih vzklikih Nj. Vel. kralju Petru n. zaigral državno himno. Sledili sta učinkoviti dekla-maeiji pripadnika soko-Iske dece Kolarja in naraščajnika Drolca Orkester je zaigral Mokranjčeve srhske narodne peemL Sledila je razdelitev diplom najboljšim sokolskim tekmovalcem in tekmovalkam ter svečana, prevedba deoe v naraščaj ln naraščaja v članstvo. Po godbni točki je bila izvršena zaprisega novega članstva, na kar so udeleženci ob 8premljevanju orkestra zapeli himno »Hej Slovani!« Proslave prvega decembra je zvečer zaključil koncert Celjskega pevskega društva, ki je zelo lepo uspeL e— Francoska vlada je nagradila šest celjskih gimnazijcev ln gimnazijk. Francoska vlada je nagradila šest učencev in učenk drž. realne gimnazije v Celju, ki izkazujejo v francoščini odličen uspeh in tudi sicer kažejo veliko ambicijo za francoski jezik tn francosko literaturo. Prejeli so: Vladimira Lajngusova in Tatjana Mravljakova, učenki VIL a razreda, po jso plaketo, Karel Kos (VTH. razred), Vladimir Kreanik (VEL. b raizred), Julka Gs&parjBVfc fVL razred) tn Decnefcrij Bro-dar (V. razred) pa po eno knjigo. Darila Bo bife izročena nagrajencem L decembra po šolski proslavi. Čestitamo. e— Učiteljsko riborovanje. Sresko učiteljsko društvo v Celin bo zborovalo v soboto ob pod 9. v mestni narodni šoli v Celju. O ekeGcurzaJi Pedagoške centrale v CSR bo predaval g. B. Gerlanc. Ob tej priliki bo v šoli tudi razstava češkoslovaških učjnih knjig za oanovne in meščansko šole. MWM Dan ti; ve ika premiera! Tragedija habsburšk- dinastije M A Y E K L I N G CHARUS BOYER IN DANIELLE DARBEEUS Slavni ki ajskl detektiv v opaenlh opijskili brogih CHARLIE CI1AN V ŠANGHAJU 1SBZHIIZS Dane« premiera- (Nlegova oflcljelna žena) E S K A P A D A RENATE MttLLER — GEORO ALEKSANDER e— Zmaga celjskih šah i sto v. v nedeljo je odigral Celjski šah rvoki klub finalno tekmo svojega okrožja in sicer je imed v go teh Trboveljski šahovski klub. Zmagala so Celjani in sicer je bil dopoldne rezultat 5:3, popoldne pa 4V* : 3l/t. Simpatični Trboveljčani so dali Celjanom nenavaden, žilav odpor in =«o zmagovalci šele po trdem boju dosegli tak rezultat. Za goste so priborili točke Jazbec Henrik 2, Rarvnikar 2, Pajk L Mrakovčič 1 in Lau_ rič »/t, za Celjane pa tog. Pijpuš 1, Dobrajc 2, Kocmitr 2, Fajs 2, Modlc Maks 1, Dele ja 1, Šneider '/«- S tem so se Celjani kvalificirali za semlfina liste in igrajo sedaj z Maribor Ikim šahovs im klubom. Obe tekmi je prav spretno vodil z mano rutino Celjan g. Branko Kosmač. DOBITE JIH V VSEH LEKARNAH, DROGERIJAH IN PARFUMERLJAH. UČINEK VAS BO PRESENETIL? e— Prvi klub damskih frizerjev za dravsko banovino v Celju je pr .redil v nedeljo 29. novembra v frizerskem salonu g. Franca Krajnca v Celju strokovno demonstracijo za frizerje izven Celja. Predavali in praktično izvajali so gg. Pajdaš Eduaid. Krajnc Franc in Pepernik ArmanuL Mnogoštevilni udeleženci so pozorno sledili izvajanjem predavateljev in jim ob koncu izrekli toplo zahvalo za njihov trud bi požrtvovalnost z željo, da bi se slične demonstracije še večkrat priredile. e— Kino Union. Danes ob 16.30 tn 20.30 velefikn »Avgust Močni« z Mihaelom Bohnenam in zvočni tednik. Svečana blagoslovitev pravoslavna cerkve iz »Domovine«. Cene 12 Din. Že dragi sdo-venftki vojak najm nudi zanimiv popis dogodkov na poti sikozi Sibirijo v Svetovni vojni. D Ličan je doživel še ve>č čudovitega nego njegov sotrpin Muc. ki ga poznamo iz knjige, ki jo je izdala Vodnikova dražba. Na 160 straneh Prehodimo z njim vso dolgo pot od Frzemys]a do Vladivostoka, zraven pa spoznamo skoraj vs.q Rusrijo in Az*jo od m ga Petroka Ziherla. desetega sina železni-čarske družine, kateremu je 23. av'tgusta letos Po svojem zastopniku kumoval naš mladi vladar, so na narodni Praznik Pokopali v Štepanji vas1* Drobno krsto so spremljali številni pogrebci, pogreb pa ie počastil s svojo udeležbo tudi zastopniik visokega ku- Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-J osef o va« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. (Jgi res 8 or. 1&4S6/36 u — Koncert flavtista Ermelerja, ki bi s© moral vršiti v petek, 4. t. m., je odpovedan, ker je umetnik bolan. u— Otroško trupelce v gnojni jami. V Dravljah so na državni Praznik imeli obža lovania vredno senzacijo. Na travniku posestnika Josipa Cergolja. nedaleč od znanega kužnega znamenja, eo ljudje Popoldne našli truPelce deteta moškega spola, ki je prišlo na travnik z gnojnico vred. Posestnik Cergolj je praznil greznico pri hiši štev. 130. in vozil gnojnico na travni*. Sicer je čutil, da je v ledeno zajemalo ujel večji predmet, a šele ljudje so pozneje odkrilL da gre za trupelce. Cergolj je o najdbi ta- Ljubljana, 2. decembra. Letošnji prvi december je bfl aa pravoslavno cerkveno občino v Ljubljana dvakrat praznik. Po dolgem žilavem delu, ki so ga naši pravoslavni someščani položili v akcijo z% zgradbo nove cerkve, je bU hram, posvečen sv. Cirilu im Metodu, končno blagoslovljen in izročen svojemu namenu. Cer kvena slovesnost se je začela ob 9-30, ko se je v novi hiši božji zbrala vsa pravoslavna Ljubljana, med gosti pa so bili številni odlični predstavniki. Nj. VeL kralja Petra n. je zastopal pomočnik komandanta armije general Radisavljevič iz Zagreba, ministia vojske komandant 40. pešpolka polkovnik Mašič, navzo&ni pa so bili še ban dr. Natlačen, komandant divizije general Tonič, podpredsednik mestne občine dr. Ravnikar in še številni predstavniki javnega življenja in vojske. Blagoslovit vene obrede je opravil zastopnik zagrebškega metropoli ta Donteja arhiereja-ai namestnik Vitkovič ob asisten- ci štirih svečenikov. Po obredu je spregovoril stavbni vodja readsvetnik banske uprave inž. Otahal in slovesno proglasil, da je cerkev zgrajena, hkratu pa je izročil ključe predsedniku cerkvene občine prof. Ljubi Jurkoviču. Predsednik ae je v toplih besedah zahvalil vsem, ki so a prispevki in žrtvami pomagali pravo davnim vernikom v Ljubljani do lastnega božjega hrama, saj je bdi sezidam predvsem s sredstvi dobrotnikov. Nova cerkev je posvečana češčenju slovanskih blago-vestnikov in spominu kralja Petra Osvoboditelja. Na 'soncu je prof. Jurkovič izročil ključe parohu prati Budtmiru, ki ae mu je toplo zahvalil. Po blagoslovitvi je bilo v cerkvi prvo slovesno bogoslužje, ki mu je prisostvovala velika množica vernikov in dostojanstvenikov. Notranjost nove zgradbe je zdaj se začasno opremljena, popolnoma pa l>o cerkev urejena, v teku prihodnjega leta. Danes premiera! "A VERLI ft <■ Zakaj je prišlo do usodne katastrofe in samomora prestolonaslednika Rudolfa in baronice Vetsere? Najlepši film francoske filmske produkcije! Resnica o največji tragediji habsburške dinastije! Kakšen je bU prestolonaslednik Rudolf? Kakšen je bil cesar Franc Jožef L? Kakšna je bila baronica Vetsera? Kakšna je bila Katarina Schratt? Kakšen je bil kočijaž Bratfisch? DANES PREMIERA V KINU MATICI! ZA MIKLAVŽA — ZA CAS OD 21. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 1936. — JE TISKOVNA ZADRUGA—L^eLU' ZBIRKE MLADINSKIH KNJIG po Izredno znižanih cena Din as«-, Din so.- In Din 100.- za zbirko. Oglejte si sezname zbirk v njenih trgovinah — ▼ LJUBLJANI — Selenburgova nI. 3, in v MARIBORU — Aleksandrova 13. e— Upokojeni regulirani ta neregnliranl železničarji v okolišu železniške postaje Celje naj čimprej predložijo pri postajni blagajni svoje legitimacije zaradi podaljša nja veljavnosti. Obenem naj oddajo zadnji poštni odreže potrebjaa potrdila policij, ske aii šolske oblasti za preko 18 let stare otroke ter za vako oddano legitimacijo 2 Din za markico in 2 Dtn za vsak vložek s 24 kuponi. e— Siramašni vojaški obveznici, ki iz kateregakoli vzroka nimajo vojaške izpra- 1 ve in stanujejo v celjski občini, naj se za- : raca izpo iovanja knjižice čimprej javijo 1 na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 6. I e— Dri. krajevna zaščita dece in m!a_ dine v Celju je naklonila okolški deški narodni šoli v Celju 3.000 Din za obdarovanje otrok za Miklavža, šolsko upravitelja tvo se v imenu uboge dece, kii ji bomo s tem pripravili malo Miiklavževega veselja, prav toplo zahvaljuje za ta velikodušni dar. e— Miklavževa prireditev za otroški vrtec v Gaber ju bo v nedeljo 6. t. m. ob 15. v telovadnici okoliške deške šole. Na jjporedu je ljubka igrica naših malčkov, •rle olamacije in petje otroškega vrtca. Nato bo prihod Miklavža s sijajnim spremstvom ie obdarovanje otrok. Obiščite prireditev v čim večjem številu! e— Tragična smrt Davi so našlj 351enega Franca Česna, Poslovodjo tvrdke Honig-Tnann v Celju, v njegovi sobi v hiši g. Ho-nigmanna na oglu Prešernove in Ozke ulice mrtvega Poleg njega je ležal samokres. iz katerega je bdi sprožil 12 nabojev, ki so mu preluknjali glavo, prsi in roko. Samomor je bil izvršil najbrž že v torek okrog 18. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem Pravi, d« sta ga gnali v smrt živčna in želodčna bolezen. Dejanje le izvršil v duševni zmedenosti. Pokojni je bi] Ljubljančan Leta 1915. je prišel v Celje in 6e izučil pri znani tvrdki Ravnikar. Pokojni ie bil zelo simpatičen, značajen in odločno nacionalen mož. V Celju je bil sPlošno znan, zato ee ie njegova tragična simrt globoko doimila vseh njegovih številnih znancev m prijateljev. Bodi mu ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Licenci ran je žrebeev za Celje bo v petek 11. t. m. ob 14. na sejmišču v Celju. Vsi konjerejci na me tnem teritoriju se pozivajo, da priženejo ob navedenem času svoje privatne žrebee k licenciranju ne glede B& to, ali so bili že prijavljeni ali ne. e— Vlom sredi mesta. V eni zadnjih noči jc bil izvršen drzen vlom v manufaktur. no trgovino g. Davorina Goloba v Kapucinski ulici štev. 1. Neznani storilci so z vetrihom odprli vrata, ki vodijo z ulice v trgovino, in odnesli manufakturnega blaga v vrednosti nad 38.000 Din, kakor je izkazala poznejša oškodovančeva inventura Storilcev še ni o izsledili. KINO METROPOL. — Danes ob 18.15., 20.30 »AMMATOR«. It Maribora a— Pavla Fdovičeva se poslavlja. Drevi bo v gledališču poslovilna predstava p ipularae bivše maribor ke operetne dive Pavle Udovičeve. Dolga leta je bila teber in najprivlačnejša moč maribor ke opere- e— Razumevanje aa samopomoč. V nedeljo se je vršil v dvorani Delavske zbornice seitanek, ki ga je sklicala Staniča za socialno skrb rekonvalesoentnih delavcev v Mariboru. Seitanek je bil izredno do-obiskan in je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Uvodoma je predsednik Staniče narodni poslanec g. dr. Jančič obrazložil navzočnim pomen in namen ter zgodovino te institucije ter ob zaključku svojega govora apeliral na navzoče, da bi se čikrbstvem prispevek 50 para na ocebo na mesec razširil na delav stvo prav vseh tovarniških in industrijskih podjetij v Mariboru, upoštevajoč, da posluje Staniča brezplačno m uporablja dohodke samo za podporo najbednejšim. Iz poročila upravitelja ekspoziture OUZD v Mariboru je razvidno, da je stanica okr bo val a v zadnjih treh letih "5 re -ronvaJescentov od 1 do 35 mesecev. Od teh je tekom podporne dobe 14 umrlo, 17 se še oskrbuje, osta-44 pa je ozdravilo in zopet na topilo delo. Za cskrbo teh oseb je bilo izdatkov 61.336 V Mariboru je samo pri OUZD pri- pravljenih nad 14.000 detaveenr. Za staCaJ, da pristopijo vsi ti delavci b skromnim prispevkom 50 para na mesec, lahko računa Staniča na redni mesečni dohodek 4 do 5 tisoč dinarjev samo s strani delavcev. Navzočni zastopnik in zaupniki delavstva od 34 mariborskih podjetij so «►* glasno pristali na prostovoljo plačilo Skrbstvenega prispevka, odklonili pa so sodelovanje pri ustanovitvi obratnih zdravstvenih od) ek<>v. a— Smrt na Glavnem trgu. Ko se je včeraj zjutraj okoli pol 3. ure podal domov 37 letni natakar Franc Schmidt, uslužben v »Veli-} kavarni«, se je prišedši na Glavni trg nenadoma zgrudil na tla. Tovariša ,ki ?ta ga spremljala, sta takoj poklicala izvoščeka, da bi ga odpremili domov. Ker pa nista vedela za točen naslov njegovega stanovanja -ta ga prepeljala na reševalni oddelek. odtod pa v bolnišnico .kjer pa je zdravnik ugotovil, da je Schmidt umrl na posledicah srčne kapi. V O Načrt uredbe o hranilnicah Tudi hranilnice naj bi sprejemale pupilni denar Vprašanje zakona o samoupravnih hranilnicah, ki se vleče že nekaj let, prihaja menda v zaključno fazo. Sicer ne bodo določbe glede samoupravnih hranilnic izdane v obliki zakona, temveč bo izdana uredba, s katero pa bodo rešeni vsi pravni odnošaji samoupravnih hranilnic v naši državi. Iz Beograda poročajo, da je ta uredba že pripravljena skupaj z uredbo o reorganizaciji Državne bipotekarne banke. Načrt predvideva ustanovitev obvezne zveze hranilnic, ki bn imela nalogo vršiti strokovno revizijo nad hranilnicami in kontrolo nad poslovanjem teh zavodov. Nadalje določa načrt uredbe, do samoupravna hranilnica lahko daie ustanoviteljici (obč;mii) samo kratkoročna posojila v višini do največ 10% skupnega zneska vlog na knjižice. medtem ko prenoveduie dajanje drugih posoiil in tudi da;anje posojil drugim občinam Določbe glede ome\i've dajanja posojil občini ustanovi te1 jiici so gotovo na mestu. ker so izkušnje ookazale, d.a so take omejitve potrebne Ce pa se omeri da ian i e teh posonl le na 10% vseh vIoPles v Sfl.voyu« .ki se daje v to svrho prvič. Bloki ne veljajo. Rezervirajte vstopnice (tel. 23—82). a— Praznik mariborskega obrtništva. Slovensko obrtno društvo je proslavilo 1. decembra svoj tradicionalni praznik v prostorih bivšega kina »Apolo:. Ob tej priliko so se razdelili diplome pomočnikom ter učencem, ki so se udeležili obrtne razstave ob prliki letošnjega Maribor kega tedna. Spregovorila sta šolski nadzornik Tomažič, ki je pozval mladino k vdanosti do domovine, v imenu mestne občine pa je spregovoril obrtni referent dr Senkovič. Diplome oziroma nagrade po 50 Din so se razielile 20 pomočnikom in 20 učencem. a — Drevi koncert dr. Romana Klasinca v dvorani Grajskega kina. Začetek točno ob 20.15. Kakor smo že v torkovi številki poudarili. je v oktobru prišla na prvo mesto v naši izvozni statistiki Anglija, kamor smo izvozili za 74.1 milijona Din blaga (lani za 27.8). dočim je znašal uvoz iz Anglije le 13.9 milijona Din (lani 36.7). Nasprotno pa je bil izvoz v Nemčijo v oktobru nekoliko slabši nego lani v jesenskih mesecih, ko se je gibal na višini 100 in še več milijonov Din. V oktobru smo namreč izvozili v Nemčijo le za 73.9 milijona Din (lani za 100.5). To je kakor znano pripisati znanim oviram, ki so bile odstranjene z nedavnim novim sporazumom. Najbolj zanimive pa so gotovo številke o našem izvozu v Italijo. S 1. oktobrom je, kakor znano, stopila v veljavo nova trgovinska pogodba med našo državo in Italijo. ki omogoča obnovitev trgovinskih odnošajev po prekinjenju za časa sankcij. Naša izvozna statistika za oktober zaznamuje, da smo v tem mesecu izvozili v Italijo za 34.0 milijona Din blaga, kar predstavlja 54°/e lanskega izvoza v istem mesecu Kako se je zadnje mesece gibal naš izvoz v Italijo v primeri z lanskim lotom, nami kaže na-slednja primerjava (v milijonih Din): 1935 193*3 julij 3.4 59.8 avgust 9.5 56.6 september 17.0 71.1 oktober 34.0 63.3 Vrednost našega izvoza v oktobru je bila znatna glede na okolnost. da se naš izvoz. zlasti izvoz lesa, še ni razvil. Očitno gre tu v prvi vrsti za izvoz pšenice. Bolj počasi napreduje obnova uvoza blaga iz Italije. Uvoz iz Italije se je dvignil od 2.1 milijona Din v septembru na 13.9 milijona Din v oktobru (lani 32.7. predi. 53.5), vendar je bil še majhen v primeri z izvozom. Naša trgovinska bilanca z Italijo je bila v oktobru aktivna za 20 milijonov Din. Gornje številke niso prav v skladu z razvojem klirinškega prometa po novem klirinškem računu ki kaže zaenkrat večja plačila za uvoz italijanskega blaga, nego znar šajo italijanska plačila za uvoz našega blaga. tako da je nastal saldo pri naši Narodni banki v korist Italije. To si moremo tolmačiti le na ta način, da je šel izvoz pšenice v Italijo izven kliringa proti plačilu v devizah, odnosno. da so bila pri nas vplačana večja predplačila na uvoz italijanskega blaga. Izvoz v Avstrijo je bil nekoliko manjši nego lani in je znašal 58.6 milijona Din (lani 62.4). pra v ti ko izvo-z v Češkoslovaško, ki je dosegel le 56.7 milijona Din (lani 77.8). Znaten pa je bil izvoz v Grčijo, ki se je povzpel na 44.2 milijona Din (lani 21.0). Nase gledališče DRAMA Četrtek 3. decembra: Kadar se utrga oblak. Red Četrtek. Petek 4. decembra: zaprto. (Gostovanje v Celju). OPERA Četrtek 3. decembra: La Boheme. — Red B. Petek 4. decembra: zaprto. Četrtek. 3.: Ples v Savoyu. Prvič. Poslovilna predstava Pavle Udovičeve-Petek, 4.: Zaprto. Sobota. 5.: Baron Trenk. B. turni pregled Klavirski koncert Viktorije Švihlikove v Ljubljani Ljubljana, 2. decembra. Mala dvorana Fiiharmonične družbe je nudila letos že dosti umetnikom gostoljubje, tako tudi Prošli petek, ko nas je obiskala mlada češka virtuozinia, Viktorija Švihii-kova. Njeno ime je sicer v širnem svetu se prav ma'o znano, vendar je bilo zanimanje za ta koncert tolikšno, da je bil do kraja razprodan, kar je pač redek, a zato tem bolj razveseljiv dogodek v našem me®tu. Dvorana je biila kar Premajhna za ta naval Ln mnogokateri je obžaloval, da se prireditev ni vršila raje v novi veliki dvorani, ki bi, Prav kakor Pri koncertu francoskega violinista Soetensa, mogla pri tem dokazati svo-jo akustično uporabnost in brezhibnost. Vsekakor je koncert mlade umetnice pomenil v našem glasbenem življenju lep in uvaže-vanja vreden dogodek in je bilo zanimanje publike nagrajeno z lepim umetniškim užitkom Program sam je obsega! sklad;be. ki so po tendenci bile izbrane tako. da nudiio izva-•alcu kar največ Prilike, pokazati tehnično poPolnost sv0je j^re že takoj Bachova Cha conne. znamenito delo za solo-violino- tran skribirano za klavir na uPrav kongenijalen način Ferruccia Busonija. je prePotna tehničnih fine« in zaPrek. da bj še vplivala kot sama glasba. Pravzanrav je to prava klavirska simfonija, prirejena v občudovanja vrednem prilagodenju prireditelja avtorjevim intencijam. Čeprav je delo dokaj dolgo, vendar nikakor ne utruja, ker Je barvitost klavirja v njem izrabljena do krajnib mej. Novakova Sonata eroica ne more vzdržati primere s Predidočo skladbo, čePrav kaže vse odlike veliikega češkega mojstra. Medtem, ko prvi stavek še utemeljuje naziv sonate, je sklep, ki ee opira na slovaško temo, prilično medel, predvsem tudi neizbir čen v klavirskem slogu, ki zveni mestoma kot klavirski izvleček kakšne Lieztove rapsodije, &amo v olajšani izdaji. S čimer pa nikakor ni rečeno, da je delo lahko za izvedbo, temveč le, da ne izrablja klavirske tehnike na moderen, iz&pen način, temveč se omejuje na nekatere bolj popularne okre-te in priročne tehnične pripomočke. Vendar je mogla interPretka v tem delu pokazati mnogo Smisla za izrazne kontraste. V drugem delu sporeda smo čuli ChoPinov rondo v es-duru, oP- 16, ki ga le prav redko še najdemo na koncertnih sporedih. V resnici ne zasluži boljše usode kot je Pozablie-nje, kajti v ničemer ne kaže one pretresljive genijalnosti, ki odlikuje pomembna Cho pinova dela. nikjer ne presega takratnih modnih komPozicij Hummla, HenSelta in drugih Le v uvodu kaže nekaj samora6losti in presenetljivosti, ka pa kaj kmalu preide v plehkost in igrivost, uporabljajoč vsakdanje ornamente in pasaže. bre7 notranje nujnosti. Le v formalnem oziru je delo vzor no in gladko tekoče; banalna melodija. spo 1 minjajoča na takrat modne gondoliere in barkarole Pa dane& ni več v stanju, da bi zavzela poslušalca. Boljši, neprimerno višji je nokturno op, 27. št. 2 v de6-duru, čigar ariozno melodijo nadaljujejo in prekinjalo arabeske. poLne delikatnosti in okusa. Da pa so etude viški klavirsko-tehničnih skladb vseh dob, kj jim je Chopin navdahnil 5e toliko poezije in življenja, da bodo preživele vso ostalo vežbeniško literaturo, Je danef nesporno in ni več Potrebe, da zagovarjam to trdtev. v teh delih je mogfla umetnica Pokazati ne le brilJantnost svoje tehnike, temveč tudi jakost svojega občutja, ki sicer še nikjer ni popolnoma eProšCeno, niti docela Prepričevalno, a okusno in dognano, kar je za to starost že dovolj prednosti. De-busey v svojih bakrorezih ni najjačji. dasi so te tri skladbe — Pagode. Večer v Gra" nadi in Vrtovi v dežju — polne mehkega občutja in nežno-finih potez, katerim odgovarja tudi delikatni staveJc. Vendar njegova osebnost v teh detfh še nd tako do kraja razvita, kot v kasnejših. Spadajo Pa te sličice med nJegoye na/bolj popularne skladbe, ki eo si sVe®te uspeha. Za zaključek Verdi — Lisztovo ie prebanatno Rigoletto — Parafrazo, gromovniško delo bomnastne vdrtuoznosti, kjer se je Prireditelju posreči K) iz PriProsto-občutene Pesmice napraviti puhlobobnečo lažitdmfonijo. ki Pa je pri veeh virfuozih zelo priljubljena, kajti izgleda na posluh, da je težja od v®a-ke druge, v resnici pa ie — hvala bogu! — dostoPna že manjšim virtuozom- V vsem nam je nastop Švihlikove Pokazal mlado umetnico od zelo simpatične strani, tako kot vlrtuormio kakor tudi kot ten-koslušno interPretko. L. M, S. Izplačevanje starih vlog pri Mestni hranilnici Kakor je »Jutro« ie ▼ torkovi Mevifld poročalo, je upravni odbor Meetne hranilnice ljubljanske sklenil, da izplačuje Mestna hranilnica vse stare vloge, ki 1. decembra t L niso presegale 5000 Din, vsak čas ▼ gotovini, odnosno da vse te vloge prenese na nove vloge ki so izplafijive brez vsake omejitve, tako da strankam zaradi prenosa ni treba posebej prihajati t hranilnico. Gornji sklep, ki ga je upravni odbor ie uradno objavil, predstavlja prvi ukrep Mestne hranilnice na poti h končni vzpostavitvi likvidnosti po uspeSno zaključeni akciji ▼ zvezi z najetjem 80 milijonskega posojila pri Državni hipotekami banki in za^ ključkom emisije obligacijskega posojila. Poročali smo. da je Državna hipotekama banka že izplačala Mestni hranilnici vseh 30 milijonov Din najetega posojfla. Z dotokom tega zneska in zneskov iz emisije obligacijskega posojila se je likvidnost Mestne hranilnice tako zboljšala. da je upravni odbor lahko oprostil vloge do 5000 Din vseh dosedanjih omejitev glede izplačil. Kakor je bilo pričakovati se je sedaj po zaključeni akciji za vzpostavitev likvidnosti zopet pokazalo staro zaupanje vlagateljev v ta zavod, kar je potrdil tudi včerajšnji dan. ko so prišli v Mestno hranilnico dvigat svoje stare vloge do 5000 Din le nekateri stari vlagatelju ki gotovino nujno potrebujejo. Pri tem pa moramo poudariti, da je z oprostitvijo vlog do 5000 Din dana možnost svobodnega razpolaganja veliki večini vlagateljev. Mestna hranilnica je namreč od nekdaj zbirala predvsem male vloge Nič manj ko 27.000 starih vlagateljev. od skupnega števila okrog 40.000. sedaj lahko dvigne svoje vloge, tako da veljajo izplačilne omejitve le za dobro četrtino starih hranilnih vlog. Ni dvoma, da bodo vlagatelji, ki sedaj lahko prosto razpolagajo s svojimi vlogami, po ogTomni veČini pustili svoje oproščene vloge pri Mestni hranilnici, ker jim 6 prenosom na nov račun uredba o zaščiti denarnih zavodov nudi popolno jamstvo, da bodo svoje vloge vsak čas in brez kakršnikoli omejitev lahko dvignili. V resnici ti vlagatelji tudi ne morejo imeti nikakega povoda, da bi dvigali te vloge, saj med njimi tudi v najtežjih časih ni bilo nikakega nezaupanja glede varnosti vlog. temveč edino glede likvidnosti. Mestna hranilnica je svoje izgube, kolikor jih je imela, že vse odpisala, vrhu tega pa jamči za vloge mestna občina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Ne glede na to pa je Mestna hranilnica ljubljanska eden izmed redkih zavodov. ki plačuje za vloge še razmeroma visoko obrestno mero 4®/» Upravni odbor hranilnice pa je vrhu tega sklenil, da obrestna mera tudi za bodoče ostane na tej višini. Nov načrt zakona o cestnih fondih Ponovno smo že poročali o načrtu zakona o cestnih fond"h, ki je v naši javnost, z'asti pa med gospodarskimi krogii, naletel na hud odpor, ki se je pokazal na konferenci gospodarskih zbornic v Banja Luki. Iz Beograda poročajo sedaj, da so v gradbenem ministrstvu te dnii končali redak-odjo spremenjenega načrta zakona o cesinih fondih, ki bo v kratkem predložen narodni skupščini. Kakor smo že poročali, je spremenjena določba prvotnega načrta, po katerem b«i se plačevala pri nakladanju in razkladanju na želermiških postajah posebna davščina v višmi 10 Din od vsaflce tone in bo naibrž predlog v tolnloo spremenjen, da se bo ta davščina pobirala v višini 10% prevoznine. V ostalem pa zakonski načrt ni mnogo spremenjen in polaga še vedno težišče na državna cestni fond; pri tem pa ne nudi nikakega jamstva, da bi se sredstva tega cestnega fonda vsaj v glavnem uporabljala v ornih pokrajinah, iz katerih se stekajo- Gotovo je na mestu, da se v ta fond stekajo oarme, ki se pobirajo pri uvozu motornih vozil, bencina, odj« itd. nikakor pa ne gre, da hi se v ta centralni fond stekale davščine, ki se pobirajo v zvezi z izkoriščanjem cest in so namenjene vzdrževanju onrih cest, ki se izkoriščajo. To velja zlasti za novo predvideno davščino pri nakladanju in razkladanju železniških vagonov, ker mora bati ta davščina namenjena izključno vznJrževa-nju dovoznih cest k ieleznrilldm kolodvorom. Prav talko se morajo slični dohodki, kakor so dohodki od prispevka za prekomerno izkoriščan/je cest, porabiti izključno le za one ceste, kri se prekomerno izkoriščajo. Gospodarske vr__ — Uredba o Feniksa. »Slu-žbene Novme« od 90. novembra prinašajo v zakonski prilogi, datirani r 28. novembrom, uredbo o spremembi uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovalnice društva Fe-niks v Jugoslaviji. Uredba pravi, da se dosedanja uredba od 28. aprila, ki je bila že enkrat podaljšana za 3 mesece in je njena veljavnost potekla 28. novembra, podaljša do 15. decembra. = Zaščita ljutomerčana. V Ljutomeru je bila ustanovljena zadruga z nazivom »Zaščita ljutomerčana v Ljutomeru, r. z. z o. z.«, ki ima namen, pridobiti priznanje odnoano zaSčito imenu ljutomerčana ▼ naši državi, kakor tudi v državah, ki kupujejo naše vino Ta zaščita naj se nanaša le na pristna bela vina iz grozdja primarnih zlahrtmh trt, predvsem onih iz tranega izbora. Vino mora biti la zaščitenega okoliša ki mor* ustrezati pogojem členov 23. ki 24. pravilnika k zakonu o vinu. Zadčitijo nal se ona vina, ki jih odobri po strokovni presoji banska uprava. Namen zadruge je nadalje, da uporablja zakonito dovoljena sredstva proti vsaki zlorab glede zaščitenega vina, da nadzoruje ln varuje promet s tem vinom V ta namen bo Izdajala svojim Članom spričevala o izvoru vina ter varstvene znam1«« ali etikete. Za vse te dokumente ln druge tiskovine se bo uporabljal poseben znak fzaftčltna znamka). Nadalje je namen zadruge, da sprejema "d članov grozdje ,mošt aii vino zaradi delne ali Ako ste slabo obriti — ako Vam Vaša britvica razgrebe obraz — ako Vam je koža opaljena, odločite se že danes, kupite Allegro ! Tisoči oseb, ki se same brijejo, ga uporabljajo in se brijejo brezhibno ln udobno. Allegro, aparati za brušenje: mod. Standard za vse britvice ponikljan Din 225.—, črn Din 175.—. Mod. Special za britvice na dve ostrini ponikljan Din 100.—. Allegro jermen opremljen z elastičnim kamenom in specijalnim usnjem brusi odlično skrhane britve. Din 95.—. Dobiva m v vseh trgovinah t« strotas Aflsgm ^ i i" skupne predelave in prodaje, da Izdeluje brezalkoholne pijače, da prodaja sveže grozdje, vino in druge proizvode lz grozdja odno no da pri prodaji posreduje, da zgradi skupno zadružno klet, da nabavlja vinar ike potrebščine itd. — Tudi ▼ Avstriji bodo izdelovali umetno volno iz mleka. Z Dunaja poročajo, da je odpotoval av Milan skupina avstrij. tekstilnih industrijcev in kemikov, ki namerava pridobiti licenco za izdelovanje »lanitalac, to je umetne volne, ki se izdeluje iz mlečnega proizvoda kazedna. V Avstriji nameravajo Izdelovati umetno volno, ker ima Avstrija sedaj fe znaten presežek pri proizvodnji mleka. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jerneja Pirca, posestnika v Ljubljani, Vodmatski trg 4 (poravnalni upravnik dr. Marjan Zajec odv. v Ljubljani, poravnalni narok 2. januarja ob 11- prijavni rok do 28. decembra). Borze 2. decembra Na ljubljanski borzi sta med oficielnimi tečaji nekoliko popustili devizi Newyork in London, dočim je bil Trst čvrstejši. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.60, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 241.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.54, v angleških funtih po 241.6550, v grških bonih po 31.75 in v klirinških nakaznicah na lire po 2.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.03, v Beogradu 13.9327 in v Zagrebu 13.96 odnosno za konec decembra 13.8750. Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda 376 — 379 brez prometa (v Beogradu zaključki po 377 — 377.75). Promet pa je bil v 7°/o Blairovem posojilu po 77. V delnicah Trboveljske, ki so se zadnje tedne zelo okrepile, je prišlo do prometa pri tečaju 240 m 245. Zaključki 90 biK še v delnicah Sečerane Osijek po 158 in 159. Devtaf Ljubljana. Amsterdam 2357.66 — 2372.26, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 732.95 — 738.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.43 — 214.49, Newyork 4303.51 — 4339.83, Pariz 202.34 — 203.78, Praga 153.23 — 154.34, Trsta 227.94 — 231.03. Curih. Beograd 10, Pariz 20.3075, London 21.3475, Newyork 435, Bruselj 73-5750, Milan 22.95, Amsterdam 236.60, Berlin 174.95, Dunaj 76.50, Stockholm 110.075(1 Oslo 107.25, Kobenhavn 95.30, Praga 1538, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb Vojna škoda 376 — 379, 4% agrarne 50 — 52. 6*/. begluSce 70 bl„ 6»/« dalm. agrarne 66.50 bi., 7% invest. 85.50 bL, 7°/o Blair 76.75 — 77, 8°/o Blair 86 — 8725; delnice: Narodna banka 7100 den., PAB 190 — 196, Trboveljska 240 — 250, Sečerana Osijek 157.50 — 159, Sečerana Veliki Bečkerek 700 — 800, Dubrovačka 260 den. Jadranska 350 — 400, Guttmann 52 —55, Lijevaonica Osijek 125 den. Beograd Vojna škoda 377 — 37725 (377 _ 377.75), za dec. 376.50 — 377 (376.50), 4°/o agrarne 48 — 50, 6°/o begluške 69 50 — 69.75 (69.60), 7«/. invest. — (84.75 — 86), 7%> stabiliz. 84.50 den„ 7°/» Drž. hip. banka 88.50 den., 7«/. Blair 76.25 — 77. 8% Blair 86.25 — 87.50, Narodna banka 7000 — 7300, PAB 196 —196.50 (196.50). ^govirti? tržišča ŽITO 4. Chicago, 2. decembra. Začetni tečajh pšenica: za oec. 125, za maj 120, za juUJ 107.875; koniza: za dec. 110.25. + Winnipeg, 2. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 111.875, za maj 113, za julij 112. + Novosadska blagovna borza (2. t m.) Terioenca prijazna. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 155 — 157; banatska 153 _ 157; baška ladja Tisa 162 — 163; ladja Bege j 162 — 163; ladja Kanal 159 — 161; baška in banatska. ladja Dunav 161 — 162: sremska ladja Dunav 157 — 159: sremska ladja Sava 157 — 159. Rž: baška 127_50 — 130. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 110 — 112.50; jari 68 kg 122.50 — 125 Oves: baški. sremski in slavonska 104 — 105. Koruza: baška. srem. nova 27 — 73; sremska sušena 84 — 85. Moka: baška in banatska 237.50 — 247-50; »2« 217.50 — 237-50; »5« 197.50 — 207.50: >6« 177 50 — 187.50; »7« 140 — 150: »8« 105 _ 110. Otrobi: bašfki, sremski, banateki 75 — 80. Fižol: baški beli brez vreč 215 — 220; s vrečami ladja 225 — 230. BOMBA2 + New York, 1. decembra Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za dec. 12.16 (12), za maj 11.84 (11.68). »JUTRO« 28Q .SeJrieE. 3. XII. Prvi portret angleškega kralja 17 let brez spanja Mrtvi kralj na povraten t domovino Na vožnji iz Londona proti Dunaju je umrl v Belgiji južnoameriški milijonar Herbert Grunpyle. Zaslovel je ne po svojem imetju, marveč po tem, da je bil zadnjih 17 let brez spanja. Ker je Imel sredstva, se je mogel podvreči vsakovrstnim zdravniškim poskusom, da bi zadohil izgubljeno spanje, kar pa se ni posrečilo nobenemu specialistu. Napotil se je na Dunaj, da bi konzultiral ondotne zdravnike, toda na tej poti ga je prehitela smrt. Pokojnik Je bil dovolj previden, da je napravil pred smrtjo oporoko, v kateri je mislil tudi na svoje možgane. Zapustil jih je v eksperimentalne svrhe neki ameriški univerzi. Milijonski darovi lorda NuKielda Na razstavi angleških portretistov v Londonu je prvič razstavljena slika novega angleškega vladarja, kralja Edvarda VHL Izgotovil jo je slikar Saint Helier Lander. 311adi kralj je v admiralski uniformi Milijoni agenta smrti Zanje se potegujeta dve Zaharovljevi pastorki in pa neki londonski čevljar • «• Angffeški motorni kralj lord NuffieM Je sporočil, da hoče uvesti v svoja podjetja soudeležbo delavstva pri dobičkih, eksperiment, ki so ga v Ameriki izvršili že v najširšem obsegu. V ta namen je dal na razPo-lago ogromno vsoto 2.125.000 funtov šterlin-gov v obliki MorrisovLh akcij, katerih divi-dende bodo rabile za osnovanje posebnega fonda. Ta fond naj bi bil Podlaga za soudeležbo vseh delavoev Nuffieldovega koncema na dobičkih- Že pred kratkim je radodarni lord, kakor Smo poročali, dal oxford-skemu vseučilišču m neki medicinska kliniki na razpolago dva milijona funtov. Doslej je lord NuffieM za vsakovrstne dobrodelne 4n znanstvene namene daroval že 5,265.000 funtov. Bftzfi Zaharov, agent enrrtS, M j« omrt pred dnevi ter eo ga PokoaaS le ob udeležbi najožjih rodbinskih članov na graščini Baftnoourt, je zaPustil ogromno premo" ienje 30 mfijonov fantov šterlingov. Kdo bo podedoval po nJem milijone, tako ©e spra- tondonsld čevljar Hygram Rarnett Z a-Jbarov, ki se Izdaja zs sina Bazna Zaharova, v svoji delavnici šuje zdaj radovedni ®vet. In tudi, aH Je mi liionar zaPustil kakšno oporoko? Usti, ki »o posvečeni v tajne pokojnega agenta smrti navajajo, da Prideta kot de-diični v poštev najprej dve Pastorki Baziila Zaharova. Obe sta hčeri vojvod in je ViMa" fnanca. Zaharov ce je s to vojvodinjo oženil po 301etnem čakanju nanJo. Poroka je bila v Arronvillu pri Parizu dne 22. septembra 1924. Zaharovu je ;t>iIo tedaj 75, v0jvx din ji Pa 70 let Hčeri voj vodinje se pišeta zdaj grofica Ostorogova, ki živi v Franciji pod imenom madame Bourbon, ter mr«. Waliordova, ki Je omožena r la®tnifeam angle§kih laddedel nic. Slednja živi v londonskem We&tendu. H dve ženski se bosta torej v prvi vrsti potegovali za Zaharovljevo zapuščino. Njuna mati je umrla že leta 1926. V primeru, da bi ee premoženje agenta smrti razdelilo med ti dve ded*čni, bi vnovcili angleškega odnosno francoska državna blagajna ogromen zaPuščinska davek. Sikoro Polovico dediščine bi dobili državi. Na ta način bi ae vrnil denar zopet k tastim virom, iz katerih je pritekel Pokojniku, kajti Zaharov je dobavljal največ orožja francoski in angleški vladi Toda oglaša «e še tretJi dedJS, kS je — kakor se čndsno sliši _ po potklicu čevljar v londonskem WhitechaPelu. Ta možakar, ki mu je zdaj 67 let trdi, da »e piše Hvrann Barnet Zaharov im pravi, da je nezakonski ein pokojnega milijonarja. Uveljavil bo zategadelj svoje Pravice kot dedič na Zaha-rovljeVe milijone. Tako se bo za denar mogotca smrti začela predvidoma velika pravda. Gre za ogromne milijone _od katerih bodo, kaikor VBe kaže, imela v prvi vrsti zaslužek sodišča in advokati. Medicinski izreki Medicina mora vsebovati izredno humane in znanstvene elemente, kajti zgodovina nas uči, da so se njeni učenci izkazovali kot izredni ljudje v vseh področjih znanosti ter da so bili največji dobrotniki človeštva. ^— (Mara) Drez duševne dietike si tudi ne moremo misliti uspešne dietetike telesa. — (Zen-ker). V področju opazovanja daje sreča priložnosti le tistemu, čigar duh je pripravljen. -— (Pasteur) Naravoslovno mišljenje ima svoje meje ln nič ne zadostuje, da bi nam pojasnilo celoto sveta. — (Rudof Virchow) Lep je, kdor je zdrav, čistoča pa dela človeka lepega in zdravega obenem. — (Sonderegger) Narava je edina knjiga, ki ima na vsaki Strani veliko vsebino. — (RUckert) Najboljši zdravnik je po mojem mnenja tisti, ki vidi naprej. —• (Hipokrat) Bolečina je često rešiteljica bolnikova. — (D. Crusius) Narava je svetišče? Da — toda večini ljudi svetišče religije, ki je ne poznajo. — (A. de Nora) Brez svežega zraka ni vse ostalo zdravljenje vredno niti pipe tobaka. — (Stro-meyer) Lepota je v nekem smislu samo pojav Zdravja. — (Feuchtersleben) Zopet čvrsto na nogah Italijani na najvišjem etiopskem vrhu Kolona italijanskih črnosrajčnikov je ponesla italijansko zastavo na vrh najvišje abesinske goret na 4680 m visoki Dašan. To je bilo prvič, da je človeška noga stopila na ta vrh in treba je bilo premagati velike težave. Prebivalstvo ob vznožju gore, ki še nikoli ni videlo belih ljudi, je sicer z začudenjem gledalo oborožene Italijane, vendar pa se jim je brez boja podvrglo. LIpski vele sejem v stiskah za prostor Ogromna površina lipskega tehničnega in gradbenega velesejma ne zadostuje več. Po nekem sporočilu predsednika uprave tega velesejma dr. Kohlerja bo imel pomladni velesejm prihodnje leto štirikrat večji obseg nego 1. 1932. Potrebovali bi za 15 odsto.kov večji prostor nego letos. V ta namen so ji zamislili celo vrsto novih velikih razstavnih zgradb, ki jih pa do pomladi ne bodo mogli dokončati. Zavoljo tega hočejo postaviti velikansko šotorno zgradk«. Nekaj prostorov bodo pridobili tudi na ta naCin, da bodo propagandno prometno razstavo »Potovanja« prenesli v največje ra^tevno poslopje v notranjosti mesta, in sicer v tako zvani Ringmesshaus. Točno plačuj »Jutru« naročnino .Varuj svojcem zavarovalnino Bivši rumunski zananjl min. Tltulescu je v St. Moritzu od svoje hude bolezni toliko okreval, da zopet vstaja. Ta slika nam ga kaže pred hotelom, ki ga zapušča pri odhodu na Riviero. Bivši boksar — hotelski direktor Bivši boksar težke kategorije Jack Dempsey je prevzel ravnateljstvo nekega hotela na obali sončne Floride, že doslej je vodil neko njujorško restavracijo, kjer se je uspešno obnesel. Te dni so prepeljali truplo pokojnega grškega kralja Konstantina in kraljice Olge ter Zofije iz Italije v Grčijo. V sprevodu so sodelovali Grla v svojih slikovitih narodnih nošah Kristalna palača je zgorela Velik požar v angleški prestolnici Kakor poročajo brzojavke iz Londona, Je zadnji dan novembra zgorela slovita Kristalna palača v Sydenhamu pri Londonu, Pokanje šip med ognjem je bilo tako silovito, da so te eksplozije slišali daleč naokoli. Plameni ognja so švigali 150 m visoko, iskre pa so letele do tri kilometre daleč. Dramo stavbe je opazovalo na tisoče radovednežev. Ko so plameni dosegli oba Morje jih je pogoltnilo Nemška podmornica »U 18«, ld se je 20. novembra potopila prt Ltibecku. V trenutku katastrofe je bUo na ladji 20 mornarjev, retSilo pa ae je samo 12 mož Francija je pripravljena Osem milijonov vojakov v primeru vojne — Tanki, potujoče trdnjave — Nevidni bombarderji Francoski min. predsednik Blum Je imel pretekli teden na pariškem Veledromu govor, v katerem je podčrtal, da sta Francija in Rusija najmočnejše oboroženi državi na svetu. Polkovnik Brissard, vojaški Izvedenec za vprašanja oborožitve in so t rudnik mnogih pariških listov, objavlja v zvezi s tem podatke, ki pričajo, da so trditve Leona BI uma pravilne. Vojni minister Daladier Je nedavno Izjavil, da je Francija nepremagljiva. Ima Ma-ginotovo črto s podzemskimi utrdbami, poleg tega pa bo zgradila še obrambni pas od severa proti jugu. S tem bo zaprla pot sovražniku v lastno ozemlje od vseh strani. Zavarovala se bo tudi za primer, da bi skušali njeni nasprotniki pogaziti nevtralnost Švice ter jo ogražati preko njenega teritorija. Milijon^ ld jih bo Francija porabila v ta namen, so le drobec milijard, ki jih je država dovolila v obrambne namene. Francoska vojska se naglo modernizira. Moto-rizacija je že daleč napredovala, poleg tega se bo izboljšala tudi zračna obramba in mornarica. Ogromna moč francoske vojske bo poudarjena s tem, da se zviša število sedanjih častnikov od 106.000 na 144.000 mož. Francija lahko postavi v primera vojne na noge osem milijonov vojakov. Vsa ta vojska Je opremljena z najmodernejšimi pridobitvami Dobila pa bo še nove oklopne avtomobile, lahke in težke tanke Podpis nemško-japonske pogodbe V Berlinu so podpisali predstavniki nemške in japonske vlade skupno pogodbo proti komunistični nevarnosti, dasi komunizem ne ograža ne ene ne druge države, pač pa je pogodba naperjena proti Rusiji. Na sliki od leve proti desni; poslanik von Erd-mannsdorf, japonski poslanik v Berlinu M i š a Roji, londonski poslanik von Bibfeentiiog ia dr. Raumer ter topove. Število topov proti napadom iz zraka se bo podvojilo. Lovski aparati francoske vojske so specialni stroji, ki ne more prekositi noben drug izdelek. Letijo s hitrostjo 500 km na uro ter nimajo samo strojnic, marveč brzostrelne topove, ki jih ravnajo posebne mehanične naprave. Ti topovi lahko pogodijo nasprotnika ie tz daljave 2000 m. Tudi bombarderji se bodo Izboljšal! po najnovejših modelih. Letala te vrste_ ki jih Izdelujejo tvomice Amiot, Latecočre, Romano, Loire, Bloch in Farman, letijo Se enkrat hitreje kot trlmotorni nemški JunkersL Program zračne obrambe zvišuje število pilotov na 40.000 mož in 2000 novih aparatov. Francija razpolaga danes s približno 5000 turističnimi letali, ki se dado z lahkoto spremeniti v vojaške aeroplane. Novi tanki francoske vojske so pravcate potujoče trdnjave z Jeklenimi ščiti 55 mm debeline. Ti tanki imajo havbico 15.5 cm in top 7.5 cm poleg štirih težkih strojnic, napravijo pa 15 do 25 km na uro. Tudi mornarico Je Francija tako reorganizirala, da so njene vojaške ladje med prvimi na svetu. Torpedni rušilcd vozijo že zdaj z brzino 45 vozlov na uro. Krona vsega oboroževanja pa bodo nevidni bombar-derjl iz prosojne snovi in aluminijastega Jekla. Tako oborožena Je Francija pripravljena na vse kar lahko pride, za vsak slučaj pa tma vojaško zvezo z Rusijo. Zmešnjava z bankovci v Španiji Spanca nacionalna vlada je odredila posebno žigosanje bankovcev Španske narodne banke. Zadnji rok za to žigosanje je bol 30. pr. meseea. Čim bol) ®e Je bližal ta rok. tem večje množice «o ee zbirale pred okenci podružnic omenjene banke v krajih, ki 60 Pod oblastjo Francove vlade. Ker so se posamezni trgovci v zadnjih dneh že branili sprejemati 6e nežigoeane bankovce, je generalni guvrener v Talarveni izdaj odredW v kateri je naglašal, da so stari bankovci po Prisilnem tečaju v veljavi še do konca meseca in da bodo tierti poslovni ljudje, ki bi se jifc branil, proglašeni za sovražnike nacionalističnega gibanja ter strogo kaznovani. Sedem avtov polomljenih Na nemški državni avtomobilski cesti iz Darm6tadta v Frankfurt, se je zgodila nesreča, kakršne na tej vzorni cesti in ob 6tro gih prometnih predpisih prav za Prav ne bi bUo Pričakovati. Neki avto 'e hotel prehiteti drugo vozilo pred seboj in zaletel vanj in pet drugih avtomobilov, ki je vo-zDdo za njima, je treščilo v njiju- Svojevrstna nesreča, ki Pa ni zahtevala nobene človeške žrtve, se je zgodila zavoljo goste meti* stolpa zgradbe, se je stavba zrušila s sH» nim truščem. člani orkestra, ki so bili v palač^ so se utegnili rešiti v zadnjem trenutku. Gmotna škoda je ogromna. Kristalna palača na jugovzhodu Londona ima slavno zgodovino. Zgradil jo je arhitekt sir Joseph Paxton, zgraditelj palače za industrijsko razstavo. Stavba je bila izročena javni uporabi 1. 1867. Bila je vsa iz železa in stekla. Srednji del palače je tvorila 490 m dolga ladja, ki je bila glavni prostor zgradbe, že dve leti po otvoritvi palače je nastal v nji požar, ki pa so ga pogasili. Palača z vrtovi, ki jo obdajajo, ie veljala poldrug milijon funtov. Kristalna palača je bila z izjemo nedelj odprta vsak dan od jutra do večera. Njeni prostori so rabili večinoma za razstave in to za razstave cvetlic in živali, pa tudi' za manjše prireditve. V palači je bila velika restavracijai obsežna biblioteka s čitalnico*, dvoranami za kadilce, umivalnicami itd. Skratka, stavba je nudila angleškemu občinstvu vse udobnosti. V srednji ladji palače je bila koncertna dvorana, ki je lahko sprejela do 4000 poslušalcev. V sredini tega prostora so bile vzidane ogromne orgle, ki jih je gnala hidravlična naprava. Poleg glavne koncertne dvorane sta bili v Kristalni palači še dve dvorani za glasbene in slične prireditve. Vsak teh prostorov je lahko sprejel do 2000 oseh. V stranskih prostorih so hranili razne mu-zealne znamenitosti, galerijo odličnih mož raznih narodnosti, prirodopisne zbirke et* nološke skupine itd. Vse to je najbrže z malimi izjemami uničil ogenj in London Je za eno svojih tujskoprometno privlačnih, stavb siromašnejši. Edina tolažba je, da ni pri tem požaru obžalovati človeških, življenj. Salengro je v naslednik Novi francoski notranji minister SI ar a. D o r m o y ANEKDOTA Ko je Madrid postal šjraaflka preetabiieaj Je manjkala njegoTemu ugledu samo š© ve-Cka reka. Manzanaree to namreč ni, ten>-ved le potok ali v najbolje »m primeru re-^iea. »Ta rečica no®i ime, ki je daljše, nego je eama široka«, je na3«eal neki potnik v 17. stolotin, dočim je neki drugi ob pogie^ dn na mogočni Segovijski most vzkfiknU: »Prodajte vendar ta most, da boste imeli vode!« Aleksander Dumas, pa je napravil, ko so mu v Madridu Prinesli kozar«e vode, samo majhen požirek in je dejal z izrazom sočutja natakarju: yOdnesite ostanek Manza-naresa<. VSAK DAN ENA »Strežnik, prinesite mi lestev. 2ira£o bom kruuU&J* R. URBANt 9 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Zato, ker si ne morem vsak dan kupiti časnika,« je rekel mladi človek;« a včeraj sem si privoščil nedeljsko izdajo, v kateri oglašajo izpraznjene službe.« »Kaj ne, da ste bili nedavno tega v Porters Hallu pri WemMeyu?« je nato vprašaj neznanec, i Seveda, minuli četrtek,« se je spomnil Morton. »Peljal sem se v Wembley, da bi tam vprašal po delu. Ker je bila pot zaman, sem skleni! obiskati znanca svojega pokojnega očeta, ki je v Porters HaLIu vrtnar. Povabil me je na kosilo in mi celo pripomogel, da sem zaslužil nekaj šilingov, ker je bilo treba v gosposki hiši urediti pokvarjen vod.« »Ali se mene še spominjate? Jaz sem vas peljal v spalnico gospoda Treeja, kjer je bilo popravilo; tudi s starim gospodom ste govorili. Potem sem vam odštel plačilo, na kar sva še nekoliko pokram-Ijala. Povedali ste mi, da bi se radi peljali v Kanado in da imate že vse listine; samo denarja vam še manjka.« ;>Oh, torej ste gospod — gospod Stoine?« »Da Stone sem,« je rekel sluga. — »Takrat ste mi pustili naslov, da bi vam sporočil, če bi balo v hiši fcaj dedci za v aa. b danes sem se tu spomnil. Ali imate sorodnike?« »Samo brata, h kateremu bi rad te. V KaaiacB živi.« »Kdaj bi pa lahko odpotovali, če M mogli?« »Kadar koli, še ta trenutek, če —c »Ju/tri zvečer odplove ladja iz Liverpoola ▼ Que-bec. Se hočete ped jati z njo?« »Da, aii —c »In hočete zaslužiti razen vozovnice §e tisoč funtov?« »Oh — saj ni mogoče!« je zaječijal mladi mož. Stone je zaklical šoferju, naj ustavi pri najbližjem restoranu. Tam je plačal vožnjo in stopil z elektrikom v lokal Stone je naročil izdatno večerjo, a Morton je bil tako razburjen, da ni mogel bogvekaj jesti, čeprav je bil sestradan. Ko je natakar odnesel posodo, je sluga nadaljeval prejšnji razgovor, rekoč: »Pazite, Morton, zdaj vam povem, kakšna je moja ponudba. Ko vstaneva, se popeljete z menoj na svoje stanovanje, vzamete listine, rečete gospodinji, da odhajate iz mesta na delo, in sedete v polnočni vlak za Liverpool. Na postaji vam izročim listnico, v kateri bo razen voznine omenjenih tisoč funtov v bankovcih. Jutri se v Liverpoola na novo oblečete, si kupite spodobno prtljago, si zagotovite prostor na ladji in zvečer odrinete v Kanado. Ali vam je to po godu?« »In kaj« — mladi človek si je obrisal mrzle kaplje s čela — »in kaj naj za to storim?« Stone je vzel iz žepa nekakšno listino, jo obširno razgrnil in rekel: »Tu, zraven mojega pod- pisa, morate zapisati svojo ime in Me-tro-pol« svečana proglasitev in razdelitev daril, ki so ji razen tekmovalcev prisostvovali tudi zastopniki oblasti in klubov, ki so se nato vpisali v spomln^tko knjigo. Po otvoritvenem govoru poslovodečega podpredsednika ASK Primorja g. Sancina je imel dr. Alujevič lep priložnostni nagovor o pomenu praznika narodnega uedi-njenje, nakar je predsednik razdelil darila. »Tek osvobojenja" v Mariboru Maribor, 2. decembra Včeraj dopoldne se je vršil »Tek osvo- bojenja« za pokal narodnega borca g. Toneta Vahtarja. ki ga je priredil ISSK. Maribor. Pokroviteljstvo. nad to prireditvijo je blagovolil prevzeti mestni poveljnik general g. Milutin Milenkovič. Tekmovalna proga je vodila izpred igrišča v Ljudskem vrtu po Koroščevi, Maistrovi, Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti na Trg svobode, kjer je bil cilj. Proga je bila dolga okoli IS 10 m. Za včerajšnjo prireditev se je prijavilo 18 tekmovalcev, startalo pa jih je 10, in sicer dva člana SK Železničarja, 4 člani mariborskega Maratona, 2 člana zagrebškega Maratona in 2 člana SK Slavije iz Varaždina. . .... Rezultati so Mi naslednji: L Germovsek (Maraton, Maribor) 6.01, 2. Podpečan (Železničar, Maribor) 6:01.2; 3. Strne! (Maraton, Maribor) 6:08.2: 4. Rak (Slavija) 6:14; 5. Herič (Železničar) 6:15; 6. Cigler (Maraton, Maribor); 7. F las (Maraton, Zagreb); 8. Hornrečch (Maraton, Zagreb) 9. Markušič (Slavija, Varaždin); 10-Pečnik (Maraton, Maribor). Lanskoletni zmagovalec Flas iz Zagreba se je plasiral šele na 7. mesto in sicer naj-brže zaradi tega, ker je tekel v copatah, dočim so imeli prvoplasireni aprintarice. Kljub pol eden im tlom je prireditev potekla brez nezgod in v najlepšem redu. Na samem cilju pa tudi zdolž tekmovalne proge se je zbralo veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem zasledovali potek prireditev. • Po končanem tekmovanju »o se tekmovalci zbrali ne Trgu svobnide, kjer je zastopnik cenena la Mi'enkoviča g. ■podpolkovnik Maslač izročil zmagovalcu Gerrnov-šku pokal, dbam so ostali tekmovalci prejeli spominske trake. Tekme v korist LNP Velik spored, pa majhen dobiček Na predvčerajšnji praznik je naš nogometna podsavez po vseh važnejših nogometnih središčih odredil odigranje nogometnih tekem, katerih izkupiček bo šel v podsavezno blagajno. Kakor v Ljubljani, teko tudi drugod te tekme deloma zaradi manj privlačnih nasprotnikov, deloma pa zaradi hladnega vremena niso doživele baš največjega obiska, teko da podsavez na blagajna od teh tekem bržkone ne bo imela mnogo koristi. Sicer pa je to pri nas že dolga leta tako in tudi sedaj skoraj ni razloga, da bi ne bilo prav tako. V naslednjem naša poročila: Ljubljana: železničar 5:4 (2:1) Ljubljana: Jug; Hassl, Obersnel; Pišek, Gjorjevič, Boncelj; Janežič, Pepček, Lah, Hortner, Šercer. Železničar; Herman; Frangeš, AnitoKčič; Turk II, Seifert. Eferl; lešnik, Golinar, Turk I, Pavlin, Habit. Iz postav je razvidno, dia so Mariborčani srečanje z Ljubljano vzeli zares, saj so nastopili kompletni. Borili so se od začetka do kraja in so dali vse, kar premorejo. Obrambo imajo šibko. Herman je bil v glavnem za vse gole nedolžen, le Šercerjevega centra ne bi smel spustiti. V krilcih sta bila na mestu le krajna krilca, srednji pa je bil dokaj slaboten. Napad je igral v polju dobro, pred golom pa je bil izredno mehak. Ljubljana je postavila moštvo iz zadrege. Vratarja ni bilo nobenega na igrišče, tako je moral prevzeti to nalogo Jug, ki jo je. seveda zelo slabo rešil Prvi in četrta zgoditek gresta samo na njegov račun. Hassl je bil glavni agens v obrambi. Ober-snel je igral tehnično dobro, je pa za tako mesto telesno pTešibak. Srednjo krilec Gjorgjevič je. dokler je mogel, dobro razdeljeval žoge. videti mu je, da igra s pametjo. Vzdržal pa ni niti do odmora. Isto velja za Piška. Boncelj pa daje že dolgo k svojo običajno igro tjavendan, ki ni ko- ristma za napad, obrambi pa )e mnogokrat samo v napoto. Krik že iz navade ne mara držali. V napadu je bil tokrat — pač izjemoma — zelo agilen Pepčeik m je svojo okolico s kombinacija mi uspešno povezal. Desna stran napada j« bila sploh boljša od leve. Lah je bil mnogo bolj izvajalec kot vodja napada. I Hortner i Sercer potrebujeta še več močnejših nastopov, preden bo kaj iz njiju. V vodstvo so prišli Mariborčana v 8. man. po Jugovi zaslugi, ki mu je nenevarna žoga deiala toliko časa težave, dokler ni prišla Turku na nogo in se znašla v mreži. Zenačil je Lah v 17. mi«. na lep Pepčkov pred lož ek s čistim in ostrim strelom. Kombinacija od srede v 30. miin. je končno zopet končala pri Lahu, ki je ležerno potisnil v mrežo; tako se delajo goli, eventualna bomba bi bila gotovo šila preko! Po odmoru so Ž. takoj v 2. min. zenačilii; Turk je izkoristil nesporazum v obrambi Ljubljane in uspešno prodrl dio Juga ter ga premagal. Pečem so v 15. min. Ž. zopet, takrat s kombinacijami, ki jih je zaključil Pavlin, uspešni in vodijo s 3:2. V 33. min. potisne Turk žogo, ki je Jugu padla iz roik, preko črte; 2. vodi s 4:2. Sedaj se napad L. razgiblje, v 35. min. gre slučajen Ser-cerjev center preko Hermana pod prečko, v 40. min pošlje Pepček Hortnerja izredno lepo naprej, njegov strel Herman sic®r odbije, toda Lah ga -pobere in igra je zravnana. 4:4. Tik pred koncem teče lepa kombinacija v ljubljanskem napadu od leve tja do Janežiča, ki enkrat — menda tudi izjemoma — pametno strelja in seveda gre žoga v mrežo! Občinstva je bilo zelo malo. Sodni je dobro g. Mrdjen. Predtekma 2:1 za boljše V predtekmi sta nastopili dve garnituri mladine. Eno moštvo je bilo sestavljeno iz vodečih moštev Ljubljane in Slovana, nasprotnika pa so postavili vsi ostali ljubljanski klubi, ki igrajo v prvenstvu med mladino. Kombinacija Slovan - Ljubljana je po boljši igri zmagala nad reprezentanco ostalih klubov z 2:1 (1:0). Sodil je tudi g, Mrdjen. £spe, c&une inttgjfenicfie) ' igračke\ IVAR ZOO fiaforjujJi Rapid: Maribor $:1(2:0) Maribor, 2. decembra Včeraj .popoldne se je vršila na igrišču SK Rapdda nogometna tekma v korist blagajne LNP, dn sicer sta se srečala stara ri-vala ISSK Maribor in SK Rapid. Dočim je Raipid nastopil s kompletnim prvim moštvom, je ISSK Maribor postavil kombinirano moštvo, ki pa seveda ni bilo doraslo nasprotniku- Tekme sama je bdla kljub temu precej živahna in razgibana in kar je glavno, bila je vseskozi zelo fair. Radi megle ni bilo mogoče zasledovati potek igre, kajti megla je bila tako gosta, da se ni videlo niti 20 korakov. Sodil je prav dobro g. Konrič. Tekmi je prisostvovalo le 27 plačujočih gledalcev, telko da je prireditev končala z deficitom. Celje: repr. celjskih klubov 3 : 2 (1 s 1) Celje, 2. decembra Po odredbi UN!P je včeraj prvo moštvo SK Celja odigralo tekmo z reprezentanco ostalih celjskih klubov, v kateri je zasluženo zmagalo z gornjim rezultatom. Tekma je bila zelo živahna in naipeta, toda mestoma preostra. Ožji obrambi in krilski vrsti obeh moštev sta bili dobri, napada pa sta bila premalo povezana in sta posebno »plavala« pred goli. Zmaga SK Celja bi bila lahko še mnogo večja, če bi bila enaj-storica izrabila vse zrele pozicije. Tekmo je »odi! g. Veble objektivno, toda ne brez napak. Pred tekmo je vodstvo Celja počastilo svojega igralca Janka Gobca, ki je odigral stoto tekmo za svoj klub- Repr. I. raz. (Lj.) : Korotan (Kranj) 0:0 Kranj, 2. deembra. Pred včerajšnjim nastopom reprezentance I. ljubljanskega razreda so bili nekateri mnenja, da je savezni kapitan določil za Korotan premočnega nasprotnika- Igra jc pokazala skoraj baš nasprotno. Po poteku igre bi bil moral Korotan zmagati z najmanj tremi goli razlike. Domači so se kar od začetka temeljito prijeli dela in so bili prav za prav res čas popolni gospodarji na polju, gostje pa so le redlko prihajali pred nasprotnikova vrata. Da rezultat ni bil drugačen, ima mnogo zasluge tudi ljubljanski vratar Gašperšič, ki je držal mnogo nevarnih žog. Absolutna premoč Korotana je razvidna tudi iz razmerja kotov 17:3 y njegovo korist, X sploS- | nem se men reči, da ao brh Konotancd vsi dobri in So zaigrali lepo skupno in kombinatom«, Ljubljančana pa precej raztrgano. Slab dan je imel tudi sodnik Joiksič, ki je zagrešil mnogo napak, kar je delom« škodovalo igiri, še boij pa razburilo občinstvo. Jesenice : Kovinar : Bratstvo 2:2 (2:1). Ostale nogometne tekme Zagreb: Zagreb : Beograd 2:1 (0:0). Ne-kompletna reprezentanca Zagreba (je po veliki premoči zasluženo zmagala nad sla« bo enajstorico Beograda. Sušak: Slavija (S) : Orienft 4:3 <&0) Borovo: Ripensia (Temešvar) • Bata (4*)) _ V nekaj vrstah Važna konferenca glede razvoja našega teniškega športa je bila te dni v Budimpešti, na kateri je naš teniški ga vez zasto-pai dr. Čop iz Zagreba. Na tej konferenci so bili sporazumno določeni termini za mednarodna teniška prvenstva 1. 1937., ■» sicer bo najprej izvedla to prvenstvo Češkoslovaška v aprilu, nato Poljska ▼ avgustu, takoj nato Madžarska, 6. septembra Italija in navsezadnje dne 12. septembra Jugoslavija. Daljo je bil sprejet dokončni sldcp glede mednarodnega prvenstva Srednje Evrope, ki ga bo prihodnje leto organizirala Italija v Milanu in že 1. 1938 Jugoslavija v Zagrebu, Na dnevnem redu je bilo Se več važnih vprašanj za razvoj teniškega športa v Srednji Evropi, ki pa ao bila. deloma odgodena do prihodnje seje 31. decembra. Fifa je aa zadnji seji v PVankfurta potrdila berlinski sklep, da bo 1. 1938, in sicer ▼ času od 4. do 19 junija organizirala svetovno nogometno prvenstvo Francija. Važen je tndi sklop, s katerim }e Fifa odobrila osnovanje pokala Male antante. za katerega s« bodo začele tekme prihodnje leto med reprezentancami Češkoslovaške, Rumnnije in Jugoslavije. JZSS. Zb*r smuSkih učiteljev. Redna seja in sestanek odbora bo drevi ob 20.30 v savezni pisarni. Točno in polnoštevilno. Članstvo pozivamo, da čimprej poravna tekočo članarino ter predloži izkaznice ▼ pOtrddtcr. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 4.— davka aa vaalt oglas ln •nitratno prt-ftojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, M Iščejo služb. Najmanjši znesek sa enkratne objave oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenltve se zaračunaj« po Din 2-— sa vsako besedo, Din 8__davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din &.— ca šifro aH dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratne ebjave oglasa Dta 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratne ebjave oglasa Din 17^—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« 9 - odgovor, priložit« vili ▼ HMMMUUI ▼m pristojbine aa male oglase je plačati pri predaj naročila, odroma jtii je vposlati t pismu obenem s naročilom, ali pa po poStni notoinid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbinam pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana« Beseda t Din n Jifro *h dajanj«- aslo*« •i [>in Najmanj® !7 Din Trgovskega sotrudnika ne^ne stroke popolnoma jtveibaneiga v ielezninski stroki, sprejmem s i.)6 nuarjem ali pozneje. Ko nndbe « prepis' »pričeval to zahtevki na ogl odd P«* ni moč«. Trgovsko sotrudnico jmsjan« stroKe i najmanj triletno pomočniško prakso 1» motnost » inanjem Bivanja sprejmem v podrui nico na -letele. Ponudbe a prepi* aprifeval in zahtevki na ogl. ot*l» i Ula. 1av»» a LKt SLfrr U' lajanj ■ ..«lov?. • Oin Nujir.aoji' snežil 15 DU Tulipane -omolje dobite zopet orl Sever s Co. Ljubi na 80471 6 Zložljivo posteljo gašperček. kopalno bnnjo in akvarij, prodam. Privoz 4, II. nadstr.. desno. 30MS-6 Prodam ta niiko ceno stolice, malo mizo, omaro za obleke, vse novo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30856-6 Avtomatsko tehtnico »Oito«. novo. 3 kg, ugodno prodam ali zamenjam proti doplačil« za 20 kg, event. zoimonjaim za špecerijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 30833-6 Trgovski lokal prostoren, na glavnem trgu podeželskega mesta, blizu državnih UTadov, dam v na }om pod ugodnimi pogoji. Gonj. ponudbe pod Šifro »Eksistenca zajamčena« na ogl. odd. Jutra. 3041S-19 tte*ed» i Dta l*»«I i Dii » iifro »li lajanj' oaalov« * Oin NajmanjSi in«wi 17 Dto Za pension ali hotel v sTednjem prrmorju pro dam hišo 8 posestvom, po leg morja, v turističnem naprednem mestu za leto vižčarje. Uspeh zanesljiv: sprejmem strokovnjaka gotovino v polastništvo. — Ponudbe pod »Primorje« na og! odd. Jutra. S0S1-2-20 Še eno parcelo ob Tivoliju ®a vilo proda Ilisarna ADAMIČ, Gospo-šve.tslca cesta S/11, telefon 32-86. 30S43-20 2 knjigovodski moči e večletno prakso, -[>rejme-*>o. ponudbe s popisom ttr navedbo znanja jezikov j* (>oela.ti aa ogl. odd. Jutra pod znamko »Tndustrij-iHro podjetje«. .30651-1 Frizerko pe.rf^ktno. v vseh delih, sprejmem takoj v dobro, »talno službo. Jnrij Simu-nac. Kranj. 3*836-1 Frizerko smožno trajne, vodne in ieier.ne ondulacije, sprejme takoj Drasran Liscc. Hrastnik. 30858-1 Trgovski pomočnik mešane stroke, mlajša moč. »gilem prodajalec, prijetne wjot:, ki ie vajen tudi nsnja. dobi takoj mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro pomočnik«. 31&0S-1 * % >1 9 ! !% K?«? Otn t»v?k S L<'r « Sifrc »li dajanji1 Oin Sflimanji' "1 Ofn Kožuhovina m: najugodneje kup: :n vtrokovno izdeluje pr< JOSIP DOLENC Sv Petra 19 Telefon 22-62. 280 7 s-4f k < U !te»eaa ! Du. lavet ? l>r. is iifro »!i iaj»n}» " Din fJf.;manjS: r.ne*eb 17 Dto vsakovrstno elato ■ruyu> pc. ».enah CERNE juvellr iob!iana vvoltova altca i '«-38 Praktikanta « trgov&ko aka<:emcijo — sprejme večje industriiske-tr.govsko podjetje. Ponudbe nastavit: na ogl. odd. Jutra pod zmi-fko >Ambici'a.^. '8742-1 Izurjena sobarica ki zna limti, kuharice in dekleta za vsa hi§n« dela. slu-ž.bo v posredovalnic Wf>Tf,-vr« n«. RrezpoTV'.vlnaslov» Diti N«ijmaiijSj inesek 17 Din 6-sobno stanovanje najmodernejše, z veliko verando in drugmi Številnimi pritiklinam.;. sredi Ljubljane, od i lam takoj ali kasneje. Vprašati pri g. prof. G-osposvetska ee>ta 18/11. 30849-21 Dvosob. stanovanje s pritiklin.-imi, oddamt za Din 4t"»0 mesečno. Aijaževa cesta 6, Šiška. 33840-31 Dvosob. stanovanje oddam januarja. Sp. Šiška. Beljaš-ka (nova hiša) pr; Gasilskij o. 30814-2: Dvosob. stanovanje parket.irano, za takoj ali pozneje, oddam v Rožni ulici l'7/I. za mesečno Din 4R). 30838-211 Enosob. stanovanje moderno, v nov; hiši, z vrtom, oddam takoj ali pozneje boljši stranki. Ižanska cesta 1'59. 3<»830-31 Dvosob. stanovanje pairkesh-ano. elektrika, vodovod. balkon. prit:kline, oddam odraslim osebam 1. januarja 1S37. Gerbičeva KoJrarja. 30845-21 Dvosob, stanovanje zračno, solnčno, oddam takoj. Opekarska 36. 303:9-31 Stanovanje dvosobno, tri&obno. in dvosobno s kabinetom. ta.koj oddam. Ri3xM-jova 6. Mir je! 309i)-a: Trisobno stanovanje s pritiklinami, suho in solnčno, cca S2 kv. m, ena wvba s posf-bnrm vhodom za Dim 733 Din — ter enfesob-no stanovanje, oddamo za januar '!9S7. - Poizvedbe Stari trg 9,1. 30317-21 Sobe išče i OIL u.^i D' u 4ifro «1! lajanj oMiova Din Vajman^l taesAk 17 Din Veliko zračno sobo sferoigo v centru, iščem za obrt. Prost vhod. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod «-Za obrt«. 3083£)-213a Malo sobico opremljeno, s posebnim vhodom, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vhod s stopnic«. 30831-23a Izgubljeno tieseOa : Din lave* S Din ia Šifro al! lajanj« aaalova 5 Din KajmanjB tnesek 17 Din Zlata zapestnica z modrimi kamni, se je izgubila. Najditelj naj jo, prosim, vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 30327-28 Beseda 1 Din lavek 3 Din za Šifro alt lajanjr »lo-»a Din Najmanjši ».neeelt 17 Dio Miklavžev večer v hotelu »Novak« na Jese nicah se vrši v soboto 5. decembra. Miklavž pride s svojim spremstvom ob 9. zvečer. Po obdaritvi godba n ples. Darila se sprejemajo pri blagajni v točilnici do 8. ur« zvečer. 30815-31 Člani Jednote gosp. zadr. v Zagrebu do-b'jo va-žne informacije. — Prosim po«iati točen naslov na Skrobar, Tržaška '■esta 4a. Vič pri Lhibl -sni. 30818-31 ~mmim. Radio Četrtek 3- decembra Ljubljana 12: Vsakemu svoje (plošče)-P-45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Slavni pevci (plošče)-_ 14: Vreme, borza - 18- Pester sporeu Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina z.i Slovence (dr. Rudolf Kolarrč)- — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Nac- ura: Savez Sokoh kraljevine Jugoslavije. — 19 30: Akcija 'a razširjenje bolnišnice- — 20: II. skladateijski večer: He-ribert Svetel. Sodelujejo Štefka Ko- renčanova (sopran), gg. Heri Svetel (klavir). Mirko Premelč (bariton). Svetozar Rano-vec in moški zbor »Sloge«. — 21: Ruske beletne suite (Radio orkester). — 22: Cas. vreme, poročila, spored- 22.15: Zvcki v oddih (Radio orkeste;)- Beograd 18: Plošče — 18-20: Skladbe za flavto. — 20: Koncert vojaške godbe- — 22-20: Orkestralna glasba. _ Zagreb 17.15: Violinski in pevski koncert. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Plošče — 22-20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Praški komiki- — 20.55: Bachove skladbe (kitara). — 22.15: plošče — 22.25: Stravinskijev balet »Ruska svatba«- — Varšava 19.30: Poljske pesmi in plesi — 21.15: Poljske skladbe za pevske zbore- _ 22-15: Lahka glasba in ples- — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.15: Mešan glasbeni program- — 17.30: Operne arije. — 17.50: Klavirski koncert- — 19.30: Poljske melodije v pesmi in plesu. — 21: Zvočna igra. — 22.40: Scene iz operete »Kava-lir z rožo«- — BeMin 18: Vcdr; napevi s plošč. — 20.10: Tel kapel igra za ples- — 22.30: Nadaljevanje plesne muzike- — Miinchen 18: Koncert godbe na pihala- — 19-15: Plošče. — 19.35: Prenos Rentterjeve opere »Johnnes Faust«. — 22 45: Godba z« ples- — Stuttgart 18: Neminljivi operni napevi. — 21: Pester glasbeni večer po željah poslušalcev. — 22.30: Skladateljska ura- — 23: Plesni koncert iz Berlina. — 24: Koncert Griegovp glasbe '»»«« i Din. iave* Du ■> Šifro al! lajanj naslovi Din Najmaojšt ineivt: 17 Dto Dijaško sobo svetlo, toplo, z dvema po-stf-l.iama i.n zajtrkom, iščem v Hižini Tehniške 'srednje šoje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif-ro »Nraka ■■ona«. 307i5B<2 Dijaka(injo) sprejme boljša družina — event. z vso oskrbo. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 3031&-32 ■ -seda i Din. tarok -» Šifro vil lajanj, Din Najmanj« >.r> 17 Din Za 1. januar >dd&m stanovanje z dvema sobama v bližini nove giap-na-ziije. Ne slov v vseh poslovalnicah Jutra. 3085B-33 Beseda ; Din lavek S D:a u 5ifr.-> ti! lajanj- as«lov» 5 Din NajnianjSi tnwk !7 IHn Fran Iglic krojaški atelje ia aame in gospode. Pnn-žakova ul. 10. se najtopleje priporoča za jesensko-zim-sko sezijo. Cene solidne, postrežba točna. 30834-^7 -ep.isovaoio-z.mnoievonje -ovajanje Selenburgova ul. 7/1. ZIMSRE SURNJLj ooljše vrste Hubertus nepre-1 močljiv 250 Din. perilo m >rsa praktična oblačila nudi po reklamnih cenah' P R E S R E R, Sv Petra c 14. _ Te-M. 205? Suna drva premog, Karbopakete dobite pn POGAČNIK JJohorlCeva ul S t. 5. Primerna darila za „MIKLAVŽA" v veliki izbiri pri . M I K L A U C »PRI Š R O F U« — LJUBLJANA Llngarjeva ul. — Pred škofijo. Praktično in poceni! E L a V ^ OR A.VAT Sp«-1T' iCijendbva»oiboci ,___DtnAc^ Smrt plešavosti „Morana" I Tekočina »MORANA« Je potreona vsakomur, m dnevne zahvale dokazu jejo, da »MORANA«, vonjlva kozmetična tekočina brez ozira na stanje las, uspešno pomaga Takoj izgme prhljaj, ekcemi, 'išaji itd Hram lase, krepi korenine. Takoj zaustavi izpadanje iai>, lasje poraste jo na plešastem mestu -Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. Pošvjamo po povzetju, steklenica DiD 40.—, poštnina Din 7.— Moderna kozmetika „MORANA" - Split I A.ko ne bi Dlli zadovoljni z rezultatom, T Vam vrnemo denar! ! HOHNER- najpopolnejše harmonike sveia '6CNCMLM0 2RST0PSTV0 F. SCtfTfEIDER. Olagpeb, Nikoličeva ul.lO. mmBBBammmmBBBBm INSERIRAJTE V „JUTRU"! Lepo sobo oddam enemu ali dvema gospodoma pri kolodvoru. > Naslov v vseh potovalni- | raJi Jntra. Sostanovalca sprejnkem v lepo in solnčno, fkpnemljeno sobo z eliflttmko za 9) Din mesečno. Vod-mcut, pod Ježami št. 19, pritličje. 30850-23 i Opremljeno sobo hrano ali brea. oddam i ) dvema gospodoma v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. i 30656-33 Svetlo sobico s centralno kurjavo, oddam takoj i vso oekrbo in souporabo kopalnice. Ravnikar. Gajeva nI. 3/V. 30832-28 Med mestom in deželo oosreduje Jutrom mali oglasnik Strtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dobri soprog, brat, gospod Ivan Hudovernlk TRGOVEC IN POSESTNIR Pogreb se bo vršil v petek, 4. t. m. ob pol 11. uri na domačem pokopališču. DOVJE, dne 2. decembra 1936. REZRA HUDOVERNIR, soproga ; bratje in sestre, vnuki in vnukinje. iai bo Najugodnejši pogoji odplačevanja TESLA £a?nice sa prve domače! SRAJCE ZA GOSPODE, modne poplin, oele, razne športne, flanelaste. spalne srajce zimske in letne, spodnje gradi in barhent hlače, pidžame, bele, sive in črne delavne nalje, volneno in bom-bažasto triko perilo dobite najcenejše v novi speci.ialni trgovini F. I. GORICAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta 30. Da se nova trgovina vpelja. dobi vsak kdor kupi nad Din 25.— primerno reklamno darilce! io ttMp^edute S l // dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste — dobite v največji izbiri pri F. L Ljubljana, Sv. Petra c. Z9 Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. L nobenim drugim re Kiamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka. Kakor • časopisnim j glasom čigai delokrog je ae-»niejen Časopis pride « vsako hišo in govori dnevno desettisočen čitatelje« ftedno 'igla tenje v velikem dnev ntkii je najuspešnejša investicija. Id prinese koristi trgovcu Ir Kupca Povpraševanje po žarnicah Dir Je postalo v razmeroma zeio kratkem ča^u tako veliko, da ee Je morala prlzldatl rurva tovarna. V njej se lzdeuje dovoljno število žarnic tako, da Jih stalno dobite v vsaki trgovini z elek riftnlmi potrebščinami. Zahtevajte samo: Spravljena z Bogom je danes za vedno zaspala naša ljubljena soproga, mama, stara mama, tašča, teta in svakinja, gospa Antonija Frohlich roj. Petrovič Pogreb se bo vršil danes, v četrtek, dne 3. t. m., ob j 3. uri popoldne, iz hiše žalosti Trnovski pristan 4, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Žalujoča rodbina FILIP FR5HLICHOVA j in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani