430 > Ča s.« »Forse che si — forse che no«, v katerem je junak zrakoplovec, so gotovo velike vrline, ki se D'Annun- ziju pri drami niso mogle razviti, ker je romancier in n e dramatik. »Aller­ dings, im Verhältnis zum üblichen Romaninhalt noch überreichlich viel entfesselte Sinnlichkeit und unheilvolle Dämonie.« Nikdo ne odreka D’ Ännun- ziju, da ima krasen, da, prekrasen je­ zik (ki se pa tupatam zgubi v sam e besede) in stil, ki zveni kakor čudo­ vita melodija skozi vse njegove spise, da bi lahko postal kot romanopisec velik, ko bi se ne vrgel strastem v naročje in tako postal njih propoved- nik, »aber er ist keine Spur Tragiker, kein Mehrer der Humanität, w ie's der Dichter sein soll in deutschem Sinne, kein geborener Gestalter tieferer sitt­ licher Konflikte. In Summa: wir haben sein nicht not.« In kaj je z njegovim »Sebastijanom«?Drama, polna blas­ femije, zavijanja in laži o krščanskem mučeništvu, je dokazala vse trditve Ratha o D'Ännunziju-dramatiku. V opombi piše: »Die Betrachtung wurde vorm Erscheinen seines »Sebastian« geschrieben; dies jüngste theatralische Monstrum bestätigt kräftigiich alles, was hier Grundsätzliches gegen die vorangegangenen »Tragödien« gesagt w ird.D .V erf.« S to studijo je Rath namah razblinil ves nimb, ki so ga nekateri (ne vsil) Nemci ovili okoli glave pisatelja-»m u- čenilca«. Sv. Cerkev je torej storila kulturen čin, ko je branje D’Ännunzijevih del prepovedala in s tem obvarovala pravo umetnost — popačenja. Slo­ venski umetnosti pa kličemo z Ruslci- • noin: »Deželo očistiti in ljudstvo na­ praviti lepo — s tem potrebnim delom mora um etnost začeti.« N e histe- rično-patologično bolne, ampak zdrave, plemenite umetnosti nam dajte! A. /? . Narodopisne stvari. »N öv’n e žg a ti — n ö v 'n e k o ­ pati.« (Narodopisna črtica.) — V raz­ pravi: »K poglavju starejše zgodo­ vine Slovencev« piše dr. J. Mal (Čas, 1909, str. 378.) po Dopschu sledeče: »Na polju so naši pradedje rabili že od nekdaj plug, ki je bil seveda pr­ votno jako preprost: močna lesena kljuka ali pa kolenčasta drevesna veja je nadomeščala vse leseno in železno ogrodje današnjega pluga. Po neka­ terih krajih Kranjske preprost kmet še sedaj ne pozna imena ,plug‘, ampak ga imenuje z lepo prastaro slovensko besedo , drevo*. — Vsled tega obdelovanja polja z drevesom pri Slovencih obdelovanje s požiganjem ni bilo v navadi in tako razširjeno kot pri Nemcih (Op.: pri gornješta- jerskih Nemcih okraja Bruck je še sedaj deloma tako obde­ lovanje s požiganjem v na­ vadi), kar kažejo tudi mnoga nemška krajevna imena, da so se gozdovi s sekiro in dr- nico (drevnico) skrčili inizpre- menili v senožeti, ne pa s po­ žiganjem.« Obdelovanje s poži­ ganjem pa je bilo tudi pri nas Slo­ vencih na Spodnjem Koroškem in sosednjem Štajerskem v navadi ter se deloma še sedaj tako obdeluje zemlja. Videl sem »növ’ ne žgati« po gorah v prevaljski okolici, v guštanjski okolici po Tolstem vrhu, na Selempergu, na Selovcu, po Brdinjah, po bregovih »Uršle gore«, v Črni, v Koprivni, pod Peco, v Solčavi, po Kozjaku in P o­ horju. — Pleteršnik navaja pod besedo »novina« str. 718. »der Neubruch, das Neuland, das Gereute«. Cig. Jan. Cig. (F.) Bes. ter növina Mur. St. ( = slov. del Štajerske). Kako se torej to vrši ? Kmet ali »bajtler« ( = kočar) poseka spomladi ali poleti Listek gosto grmovje, ga položi in zravna po tleh ter čaka do jeseni, da solnce v se dobro presuši, on »dela növ’ne«. Proti jeseni pa »növ’ne žgejo«. S tem je svet nagnojen. N ato »növ’ ne kop­ ljejo«, to se pravi, da prekopljejo svet, na katerem so sežgali suhljad. In ko so növine izkopane, vsejejo ozimino ter ogradijo po planinah ves kraj s plotom, da živina ne dela škode. Po Koprivni ter pod P eco (n. pr. pri kmetu KonCniku) pa ne posekajo samo grmovja, ampak kar cele dele gozda. Manjše drevje posekajo, večje in de­ belejše smreke pa samo oklestijo. In tako vidimo po pašnikih in gozdovih dostikrat gola debla štrleti, kar je zna­ menje, da so tu bile pred leti növine. Kako pa to? Les je vendar sedaj drag 1 Gotovo. Ä preden spravi naš kmet ali trgovec z lesom izpod P ece les v Črno (po tri do štiri ure) in iz Črne na prevaljski kolodvor, ga stane trans­ port veliko več nego je les vreden. Po Koprivni sicer kupujejo trgovci les sedaj vseprek po 2 kroni deblo. — ■ Njiv je premalo ali pa jih ni, kraji so gorati in strmi; kmet je primoran, da »növ’ne žge«. Ko v Koprivni in pod Peco poža- njejo jeseni ozimino, ne prekopljejo več sveta. Po növ’nah zraste trava in tako nastaja;o pašniki. Za drugo leto pa je treba poiskati drug kraj, ki ga požgejo, kajti gozda je dovolj. Kakor kralji se mi zde ti kmetje pod Peco — a blagostanje tudi tu že pojema. Kjer pa dozori še druga setev, ajda, tam pa vsejejo še isto leto ajdo. Ko nosijo jeseni v Črni požeto rž s planin, imajo poseben domač praznik, ki se imenuje »nosačija«. Podobna je menda po običajih naši »steljeraji«, ki sem jo opisal v »Časopisu za zgod. in nar.« V. 1908, str. 105. sl. Mati skuhajo kaj boljšega in spečejo »krapov«. Dr. Fr. Kotnik. Filologija. O slo v e n sk e m p ravop isu. — Eden naših prvih jezikoslovcev, vseučiliščni profesor dr. K. Strekelj, je zastavil že pred več leti (1.1900.) v pravdi o slo­ venskem pravopisu svojo tehtno be­ sedo za Levčev pravopis. Kar je tedaj povedal v listku ljubljanskega »Slo­ venca«, to je sedaj dopolnjeno objavil v posebni knjižici: »O Levčevem slo­ venskem pravopisu in njega kritikah« (Ljubljana 1911). Splošno pravi o Lev­ čevem pravopisu, »da se je Levcu po­ skus sijajno posrečil« (str. 1.), čeprav potem tudi sam tej ali oni točki L ev- čevega pravopisa ugovarja. Štrekljeva knjižica je pisana za strokovnjake- jezikoslovce, vendar so rezultati splošno zanimivi. Omenimo nekatere stvari. Proti Perušku, ki zahteva pisavo srce, a sesterski, dokazuje Strekelj, da se nam je od ločiti, ali povsod za r, ali pa povsod za stari er. Pisava er je zgodovinsko prava, in Skrabec, »ta najodličnejši naš jezikoslovec« (str. 2.), jo je nastavil kot edino upravičeno, a po veljavnosti M iklošiča je prodrla po češkem in hrvaškem vzoru pisava r. Če torej pišemo srce, moramo pi­ sati tudi sestrski. Prav pa pravi P e- rušek proti Levcu, da je pisati modrec, ne modrc, a gen. modrca; mislec, mi- selca; jagnjec, jagenjca. Str. 17. je go­ vorjenje o glagolniku. Str. 22. o rabi pasiva z zaimkom se, češ da nikakor ni povzet iz nemščine. Str. 25. sl. o vezniku kot-, str. 34. o vezniku tedaj, da pomenja tudi to, kar torej (daher). Str. 37., dokaz, da je prost tudi = svo­ boden. Oblika »za to se gre« je ger­ manizem, prav le: za to gre (str. 38.). Str. 41.—79. je temeljita razprava o izreki /. »Čista« izreka t, to je facit te razprave, ni bila nikdar splošna, nikdar narodna in nikdar slovanska (str. 79.); o izjemah govori dr. Strekelj str. 79.—83. Str. 106.: pisati je čast —