1Z3. Stnllhk IHiHM f čftftrt. 31.M1HOT. Urin. .Slovenski Narod' velfa po pO*ti: za Avstro-Ogrsko: cclo leto skupaj naprej • K 28 — pol leta „ „ . • . 14 — cetrt let« „ m . • . 7*— na mesec m M • . • 2*50 | za Nemčijo: I cclo Icto naprcj .... K 33'— za Amcriko in vse druge dežcle: I ćelo Icto naprej .... K 38.— Vprašanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTnUtvo (spodai, dvorišče levo). Knaflora ulica *t. 5, telefon ti. 83. Ithafa vsak 4aa st«ć«t torttmM »*4el|« la praalk«. Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Slrok prostor: enkrat po 8 vin., dvaicrat po 7 vin , trfkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte In zahvale (tnak prostor) 10 vin. Pri vcčjih insercijati po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine te ne ozira. „FUrodni ttskaraa" t#t«fo» tt Si. Upravn&tvu naj se poStljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ▼ Llnblfani • dostavljen na dom ali če se hod! ponj : celo leto'naprej • . . . K 26*40 I pol leta „ ..... 13-20 | I Cetrt leta „ . . ; ; 9 6*60 na mesec „ . . • . . 2*20 roMmma itemka Telia 10 Tlnarfev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrednUUo: KnaMora uUzm *t 5 (v pritličja levo,) telefon ftt. 34. Pred prvo selo Mnoga Mi (Od našega posebnega poro^ev alca.) Dunaj, 29. maja 1917. V parlamentu vlada danes že živahno življenje. Skoraj vsi klubi imajo posvetovanja, tičoča se konstituiranja zbornice, stališča posameznih strank napram vladi in principijelne politike napram velikim vprašanjem sedanje dobe. Spoznanje, da živi avstrijski drž. zbor historične dneve in da se bo čim-preje pokazalo, katere cilje zasledujejo narodi monarhije, je splošno. Gotovo je, da se bo v tokratnem zasedaniu sprožil in razvil ceiotni problem monarhije kpt na rodnost ne države. Zlasti Čehi in Ju-goslovani stoje trdno na stališču, da je dualizem kot princip razdelitve države med dvavladujoča naroda, Nemce fn Madžare, nezdružljiv z idejo demokracije in nacijonaine emancipacije. Načelo narodnega ujedinjenja ne pozna cis in trans, ne more pa se tuđi spuščati v kompromise. Nacijonaine delegacije, ki hoćejo postaviti v državnem zboru svoj minimalni program ne morejo z opor-iunistično taktiko sebe in svoje velike naloge kompromitirati. Z napetostjo so danes politični "krogt pnčakovati 'est; iz Krahova, kjer so na Binkoštne svetke zborovali poljski poslane. Resoludja poljskih narodnih zastepniko/ daje nacijonaini ideji novo pobudo: Avsirijski Poljaki zahtevajo združitev vseh poljskih dežel z izhodom na morje ter v ozki zvezi z monarhijo. To je bistvo njihovega krakovskega sklepa, ki ga je, ka kor pravijo semkaj dospela poročil. po-z" 1 pred zborovalnim lokalom ti ,.iva množica z navdušenirni mGrjiestacijarai. !z poljskih političnih klubov izvem, da je naravna konsekvenca tega sklepa opozicija poljskega kluba proti vsaki vladi, ki ne akceptira zgoraj označene platforme nove poljske politike. Krakovski sklep mora učinkovati z ogromno silo na vso politično orijentacijo narodov avstrc-ogrske monarhije: Problem nacijonaine osamo-svojitve je postavljen v vsej svoji veličini in v vsej svoji dalekosežnosti za državo in v njej prebivajoče narode na dnevni red. Že siedijo Poljakom tuđi Cehi. Slovesna izjava Češkega Svaza, v ka-terem so združeni vsi češki strankarski klubi, bo zahtevala preusiroj celokupne monarhije v zmislu historičnega in prirodnega prava njenih narodov, združenja češkega in slovaškega naroda, reorganizacijo države kot zveze enakopravnih svobodnih narodov. Paralelno s češko akcijo se mora gibati tuđi jugoslovanska; za Poljake, Čehe in Jugoslovane velja mutatis mutandis isto načelo. Jugoslovani smo sicer za Poljaki in Čehi nekoliko zaostali. Mi še le snujemo skupno parlamentarno organizacijo, ki bi se naj z zdru-ženimi močmi borila za idejo našega ujedinjenja. Danes se vršijo ves dan posvetovanja med nasimi poslana: Gre za platformo bodoče politike naše združene delegacije, gre za vpra-sanje organizacije. Posl. dr. Ravni nar in dr. Ry-baf sta popoldne pristopila „Na-rodnemu klubu". Baš se vrši skupna seja vseh na-vzočih jugoslovanskih poslancev. Seja v prvih večernih urah se ni končana, skoraj gotovo pa je, da priđe do ustanovitve „Kluba južnih Slovanov", zasnovanega na večinskem principu z gotovimi minoritetnimi kavtelami; do-sedanji klubi ostanejo podklubi. Jugoslovani podajo v zbornici naibrž dve izjavi. Prva bo v zmislu plemenitih cesarjevih intencij povdarila željo našega naroda po miru, druga bo konfesija naše nacijonaine edinosti in našega stremljenja po narodnem zdru-ženju. V kuloarjih se danes razpravlja o tako sitnem in mučnem predsedniškem vprasanju. Čehi in Jugoslovani od-dajajo prazne lištke, Poljaki se menda sploh absentirajo — tako da nemški kandidat dr. Gross ne bo dobil niti 209 glasov. Tako malo jih se ni dobil niti en kandidat, odkar obstoja avstrijski pariament. Dosedaj najnižje šte\:lo glasov za predsedniškega kan-d:d :ta je zna?alo 327. Te številke po-vedo dovolj. Nekateri šaljivci menijo, da bi bilo dobro postaviti proti Gro-su kandidaturo posl. St arcka , naivnega politične^a selfmadcmana, ki zastopa neki češkoneniški okraj . . . Končno še par karakterističnih parlamentarnih novic. Češki narodno-socijalni klub je danes izvolil za načelnika posl. Klo-fača, ki se nahaia zaenkrat še v preiskovalnem zaporu. Za Klofača se bo vrela interesantna politična in ustavopravna diskusija. Med češkimi člani gosposke zbornice je opažati razveseljivo narodno gibanje: pojavlja se stremljenje, da naj ustanovijo češki perji v okviru desn ce svoj posebni češki narodni klub. V ra predelitvi sejnice nastane najbrž interesantna sprememba. Češki socijalni demokrat:, ki so dosedaj se-deli skupaj z nemarni, se preselilo ter pridnižijo ostalim češkim poslan-cem, jugosiovanski poslana se zope+ vsedejo bol] skupaj, Rusini so danes dolge ure kon-ferir2li z min. pred >ed nikom, ki jih je tola ' z ra7nimi neobveznimi oblju-bami. O skorajšnjem padcu vlade se spti^no govori. Prognoza je ta, da ne bo prestala budgetne debate. Ali priđe na to na krmilo prohodni kabinet, ali se pojavi kot rešitelj situacije res nov mož n. pr. Sylva Tarouca ali poprime za vajeti eden izmed starih pre;zku-šenih ministrskih predsednikov n. pr. baron Beck — kdo ve? Jutri se bo zbornica konstituirala, izvolila bo svoj biro in tri velike odbore. V sredo spreime cesar obe zbornici v cesarskem dvorcu. Z veliko napetostjo pričaku;e vsa politična javnost prestolnega govora. Druga polovica tedna bo posve-čena pogajaniem za reformo poslovnika. _________ Otvoritvena seja državnaga zbora. Dunaj, 30. maja. (Kor. urad.) Avstrijski državni zbor je imel danes svojo otvori*veno sejo. Dohodi k parlamentu kažejo običajno sliko. Ponosno plapolajoče črno-žolte zastave naznanjajo, da je avstrijska ljudska zbornica zopet pričela s svojim ćelom. Dvorana in galerije so gosto pclne. Mnoe:o poslancev je pr^Io v uni»i;rmai . Vsled sklepa krščansko-socijalneg 1 združenja in nemšKega Nationalvt banda so bili sedeži na polju časii padlih nemških poslancev Frana Fuchsa, dr. Pollauia, Sei-dla in LOssla okinčani s krasnimi venci. Tuđi poljski socijalni demokrati so položili na prost -r umrlega poslanca Hudeca venec Ob 11. in 20 minut stopi v dvorano ministrski predsednik grof Clam-Maninic. Slede mu ostali ministri, samo ministra za Galicijo ni med njimi. Številni poslanci prisrčno po-zdravljajo člane kabineta. Ministrski predsednik predstavi zbornici ministrstvo ter pokliče poslanca, tajnega svetnika dr. Viktorja barona Fuchsa na mesto starostnega predsednika* Baron Fuchs prevzame predsed-stvo ter nagovori zbornico z daljšim nagovorom, v katerem se je najprej v pietetnih besedah spominjal rajnega cesarja Franca Jožefa, nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge ter se nato poklonil cesarju Karlu in cesarici Ziti ter cesarski dvojici trikrat zaklical „Zivela", kar je zbornica na-vdušeno ponovila. Starostni predsednik je govoril nato padlim in umrlim poslancem toplo občutene posmrtnice. Nato se je spominjal starostni predsednik heroičnih dejanj naše armade na bojišču zlasti nei'iomijenega razvoja sil naših bojev-nikov na fronti ob Soči. Z vročim na-vdušpn ^m klice poslanska zbornica brar.iteijem naše domovine in z njimi zvezanim voiskam, ki stoje v skupnem boju našim sovražnikom nasproti, ne-venljivo zahvalo. Starostni predsednik naznani nato, da sta odložila svoja mandata poslanca Schachinger in Wastian. Vsled pravomočne obsodbe so na podlagi določb § 8, št. 4. zakona z dne 26. januarja 1907, državni zakonik št. 17. prosti mandati poslancev Vladimirja Kurilowicza, dr. Dmitrija Markova, Frana Grafenauerja, dr. Cesare B a 11 i s t i j a, Frana B u r i v a 1 a, Varava Choca, Josipa Netolicke, Ivana Vojne, dr Karla Kramara in Alojzija Raši na. Glasom obvestila deželnobrambnesra divizijskega sodišča na Dunaju je bila dvignjena obtožba proti državnemu poslancu Vaclavu Klofaču, ki je v preiskovalnem zaporu zarad'1 7ločina veleizdaje po §580. državnega zakonika. Ti dopisi se bodo izročiii hmr.itatrernu odseku, ki se bo izvolil. Volitev predsednika. Nato se je poimensko izvršila volitev predsednika. Poslanci so oddali svoje glasovnice. Za skrutinij se seja prekine za pol ure. Po zopetni otvoritvi seje razglasi starostni predsednik baron Fuchs, da je bil za predsednik a zbornice izvol j en posl an ec dr. Gustav Gross s 215 glasovi. Poslanec dr. Gross prevzame pred-sedstvo. se zahvali za izvolitev ter izreče upanje, da bo zbornica izpolnila upanie, katero stavi prebivalstvo do parlamenta. Med dolgotrajmm odobravanjem se spominja hrabre armade ter konca s trikratnim „^ivel" na Avstrijo in njenega cesarja Karla, čemur se Je zbornica navdušeno odzvala Klici nŽi-vel" in „Heil* poslancev so trajali več minut. Glasovanje. Pri glasovanju glede izvolitve predsednika je bilo oddanih 421 glasov. Od teh je bilo 195 glasovnic praznih, 9 gtasovnic je bilo neveljavnih. Število veliavnih glasovnic je bilo 217. Izvo-ljen je bil s 215 glasovi poslanec dr. Gustav Gross; en glas je odpadel na poslana dr. Svlvestra, en glas na poslanca Simona St arka. Poslanec dr. Gross izjavi, da sprejme izvolitev ter nato nagovori zbornico. Volitev podpredsednikov. Vršila se je nato volitev podpredsednikov. Izvoljeni so bili: Poljak German z 228 glasovi, krščanski socijalec Juckl z 296 glasovi, socijalni - demokrat Perners-d orf er z 293 glasovi, Slovenec Po-gačnik s 191 glasovi, Rusin Ro-manezuk s 189 glasovi. Romun Si-monovici z 227 glasovi, Čeh Udr-žal s 185 glasovi. Nato se je izvršila volitev zapis- ! nikarjev. I Poslanci Stanek, Korošec, Kalina, Petruszewicz, Pacher, Lazarski in Stapmski so oddali v imenu svojih strank izjave, na katere je ministrski predsednik grof Clam- i Martitiic reagirat Po izvršenih volitvah v poslovni-ški in imunitetni odsek se določi, da bo prihodnja seja 5. junija s tem-le dnevnim redom: Izvolitev od-sekov. poročilo odseka za državno-zborski poslovnik, obravnavanje pro-računskega provizorija. Vladne predloge. Dunaj, 30. maja. (Kor. ur.) Izmed vladnih predlog so bile predložene: Od 20. marca 1914 sem na podlagi § 14. izdane cesarske naredbe in od početka vojne sem izdane iz-jemne naredbe glede vporabe crne vojske izven skupnega obsega avstrij-skih dežel; proračunski provizorij za čas od l.julija do 31. septembra 1917; odredba celotnega ministrstva 0 usta-vitvi delovanja porotnih sodišč; poročilo komisije za državni dolg glede finančnih operacij od zadnjega zase-danja državnega zbora. Predlogi in interpelacije. Predsednik sporoči, da mu je došla ćela vrsta predlogov in interpelacij. Med predlogi je predlog poslanca dr. Gesmana in tovarišev, obsegajoč zakon giede poslovnika državnega zbora ; predlog iste ga poslanca glede poslovnika poslanske zbornice ; preilog poslanca dr. Stranskega za izpust poslanca Klofača iz preiskovalnega za-pora. Oba prva predloga se odkažeta na predlog predsednika 26člansketnu odseku za poslovnik, zadnji predlog pa 26*lanskemu imunitetnemu odseku, ki naj se sestavita danes. Za narodnostno zvezno državo. Poslanec Stanek poda v imenu češkega kluba izjavo, glasom katere je delegacija češkega naroda globoko prepričana, da je delna dualistična oblika v očitno škodo celokupnih in-teresov ustvarila vladajoče in tlačene narode in da je brez-pogojno potrebno, v svrho da se odpravi vsaka narod-nostna predpravica in da se zagotovi vsestranski razvoj vsakega naroda, v interesu države in dinastije, da se preustroji h a bsbu rško-lotarinška monarhija v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodn h držav. Govornik pravi: Mi borno na čelu svojega naroda stremili za združit-vijo vseh plemen češko-slo-vanskega naroda v demokratični državi, pri čemer se ne more prezreti, da živi češko-slovansko pleme skupno v mejah naše češke domovine. (Živahno odobravanje in ploskanje pri Čehih.) Izjava Jugoslovanskega kluba. — Za zedmjenje Jugoslovanov. Poslanec Korošec je nato pre- bral tole izjavo: Podpisani, v Jugoslovan-skem klubu zbrani poslanci, izjavi jajo, da zahtevajo na podlagi narodnostnega principa in hrvatskega državnega prava združenje vseh pokrajin monarhije, kjer itve Slovenci, Hr/ati in Srbi, v samostojni, od vsaketuje vlade prosti, na demokrati č n e m temelju sloneči del države pod žezlom habsbur-š k o -1 o t a ri n š k e monarhijein naznanjajo, da bodo za tires-ničenje te zahteve poenot-nosti naroda zastavili vse sile. S tem pridržkom se bodo podpisani udeležili dela parlamenta. ^Živahno odobravanje pri Slovencih in Hrvatih.) Simpatro-i:napad pa ga je zopet pogna! popol-noma r;iza:. Vjeli smo 156 mož, med njimi 3 Ofieirje. Sovražni letalci so me*ali bombe na kraje ob spodnii Soču Bilo je nekai žrtev. Dru^i leta!-s.'j napad na CiMus^forte (Bela) ni napravil tam nikake resne škode, I? zračnh bojev. Stolnik Schonovsky in pranor^^ak Hi?rse sta imela nalogo 3. maja t. 1. totoerafirati barake pn Petovljah in Zdravščini, katf.re je ob^treljevala artiljerija in letalci. Pet sovr2žrrh Nieu-portov -im je zaprlo pot pri Petovljah. Po enournsm zračnem boju se jinn je vendar posrealo, da sta resila svojo nalogo. Na ovra:ku sra opazila dve naši letali pri Gorici, katerima je sle-dil jeden Nieuport. Takoj se je pilot spustil proti njemu in ga napade!. V istem trenotku sta ogrožali to letalo dve drugi Ictali za hrbtom. V zračnem boju, ki se je unel, je bila zadeta gorenja strojna puška. Prestreljen je bil reservoir z benzinom in desno po-vršje. Južno Gorice v visini 3300 me* trov je motor naenkrat zastal. Letalca in letalo so bili v jako kritičnem položaju. Pilotu pa se je posrećilo, da je dospelo letalo s stojećim propelcr-jem na lastno postojanko. Poročnik Lipošćan je napadel na jednem svojem poletu, ki ga je izvršil skupno s četovođjo Beilnerjem, so-vražnega Farmana in ga prisilil, da se je spnstil na tla pri Volčab. Neposredno na to je isto leUlo poseglo v boj med listnim aparato« to Nien-portom nad Gorico, ki te je kooCai s I tem, da je bilo *ma!ao letalo prtpo- deno. Isti čas sta prestala poročnika Mandl in GyOrgy zračni boj z nekim Farmanom in Voisinoni, sovražno letalo je Mio pregnano. Stotnik Prosch se Je isti dan vstavljal trem Nieupor-tom, nadporočnika Elloer in Pfohl sta se borila med Dobrdobskira jezerom in Sočo, poročnik Zudor in četovodji Zaratin sta pognala v beg sovraino letalo proti Vidmu, nadporočnik Bru-movsld je bil zapleten v več bojev z Nieuporti. Na§i letalci so se izkazaii, da obvladujejo sovražne letalce. Položaj na Ruskem. F*NSKA NEODVISNA. Berolin, 29. maja. „Daily Chro-nicle" poroča \z Petrograda: Finski senat je z veliko većino proklamira! državnopravno neod-visnost Finske. V Petrogradu upajo, da revoluci-jonarni nastop finskega senata ne bo trajal dolgo. Ruski finančni minister. Petrocrrad, 28. maja. ;Kor. ur.) Agentura. Finančni m:nister Šmrrarev je imel v Voronežu predavanje o fi-nančnem položaju Rusije. Po preda-van;u so vojaki izjavili, da se odpo-vedo zvišanju plač in so pripravljeni se vrniti v stre'ske jarke. Vsi navzoči so sprejeli resolucijo, v kateri poudar-jajo potrebo znatnega obdavčenja pre-možnih slojev, plačevanja davkov in doklad in krepke^a podpiranja svo-bodnost'ega posojila. Ruski oficirj'. Petrojrrad, 28. maja. (Kor. u.) Agentura. Zborovanje oficirskih zastop-nikov je z 3265 pro^i 245 glasom sk^enilo, podati vsem ruskim oficir-jem, vojakom in delav.:em bratsko ro-ko za utrditev skupno zavejevane svob de. Premožni s'oji naj pomag^ajo vladi voditi državo do ustavnega zborovanja. Vojnrga ministra Keren-skega dnevno povelje ^lede ofenzive je biio sprejeto z navdu^enjem. Francoske čet© v Rusii? K o d a n j, 30. maja. (Kor. urad.) m Berlinke Tidende" poročajo iz S*ockho!ma: Na Finsko so dospele zadnji čas številne čete. Spravlja ?e to v zvezo s finskim gibanjem za svo-bodo. Tuđi ni Litevsko th v Ukrajino bo3o baje v kratkem poslali francoske čete. Ruske not^anje razmeće. Krakov, 29. maja. Na včeraj-šnjem posvetovaniu poljske.^a kluba je član varšavske^a pol:skeea držav-nega sveta Kokow5Ki pojasnil splosni položai na Ruskem. Rusija je popol-noma desorgan;zirana. Vlada obstoji iz 69 delavskih in vojaskih odborov, ka-terth vsak dela na svojo roko. Glede ustanovitve poljske armade na Ruskem je Kokow>ki pojasn'i. da gre samo za iz!oC;tev poljskih vojakov iz ru5ke armade, ki se bodo pesebe formirali. Do?.lej 5^a ustanovljeni dve brigadi, a to nima oolitičnega pomena, ker so vse poljska organizacije na Ruskem mrienja, da more odločiti o ustanovit-vi poljske armade le poljska vlada v Varšavi. Lupano, 29. maja. „Corriere della sera* javlja iz Petrograda: Na kmeckem kongresu je imel pomoćnik vojne.ara ministra polkovnik Jakubovič triumo predavanje o pravem polotaju na Raskem in je rckel, da bi opusti-tev ofenzive pomeni-a propad ruske armade. Tebnfčna priprava annade je dobra. V mi*icMh trch vojnih letih ni imela ruska armada nrkdar več municije kakor rdaj. Toi:ko ie municije, da je vojni minisier sklenil ustaviti izdelovanie v mno^'h tovarnah, da bi te izdelovale kmetijske stroje, kar bi odpomo^Jo pn krizi za živila. Ko dan i, 20. maj". (Kor. urad.) Berlingske Tidende iavljajo in Petro-grad^: Sklep kadetske stranke se spi^Ino tolmači kot zahteva po anek-siiah in pa-.kuss rehabilitirati Milju-kova. ,5Birž"vija Vcdomocti* soclijo, da se pripravijajo kadetje .raradi iz-siopa Miljukova \z vlade na opozicijo. Sccij. - demokratična „Novaja Žizn" primerja taktiko kadetov taktiki carske vlade v zadnjih mesecih. Z ostelifi WM. N£7tŠKi ZRAKOPLOVI NAD ANGLIJO. London, 26. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča uradno: MoČna sovražna iiotilja kakih 16 letal je napadla včeraj zvečer med 5*/4 in 6Vi jugrovzhod An-glije ter metala na več krajev bombe Skoraj vsa škoda je bila napravljena v enera samem mestu, kjer so padle bombe na cesto ter zadele mnogo civilnih oseb. Prodajalne in hišc se bile poškodovane. Ubit:h je bilo 76 oseb, med njimi 27 žen in 23 otrokf 174 oseb, med njimi 43 žen in 19 otrok je biio ranjenih. Naša letala so sovražni ka zasledovala in hidroplani iz Dttnkerqua so nemško flouljo na povratku napadli. Admiraliteta poroča, da so bila 3 sovražna letala ibita. Debata o podmorskih čo'nlh v franeoski zbornici. Pariz, 26. maja. (Koresp. urad.) »Agence Havas" poroča: Zbornica se je bavila z vprašanjem vojne podmorskih Čolnov. Poslanec Brousse je vpra-šal vlado, kaj bo storil mornariški minister, da za gotovi svobodno plovbo v zapadnem Sredozetnskem morju, zlasti ob španski obali. Govornik je izvajal, da je Španska obal vsled nem-ških podmorskih Čolnom nevaraa. Krivo )e temu, ker Francozi tam ni-majo zanesljive poročevalske službe. Na Spanskem obstoja strašna organizacija za preskrbo podmorskih čolnov, ustanovljena od prijateljev Namčije. Francozom prijazni listi so mornari-škega ministra večkrat na to opozo-rili, prrskrbovanje pa se nadaljuje. Razni govorniki so zahtevali patrulje zlasti za zvezo s Korziko in severno Afriko. Brousse se je pritožil tuđi nad vohunslvom v Sredoz^mskem morju Nemčiji v prilog ter zahteval za ladje spremstva. Poslanec Hesse se je pri-toževal nad pomanjk1i;vim varstvom ajan<^ke obaii ter spomnil na torpe-dTanje v nekem pristan Šču. Zdi se mu nevarno, da gore morski svetilniki, ker podmorskim čolnom samo orno-gočnjo polagati mine. Zahteval je bol^e varstvo za ladje ter naprosil vlado, da naj spreime pomoč ribiških ladij. Posvetovanje v Londonu. Pariz, 30. maja. (Koresp. urad.) A^ence Havas: Mnistrski predsednik Ribot, vojni minister Painlcve in fin-nister Th:crry so se vrniii iz Londona. Ribota in Painleveja sta spremljala general Focb in admiral Edben, V Loiaonu so obravnavali v popolnem sporazumu z vojnim kabinetom raz-lična vprašanja vojaškega in diploma-tičnega značaja. Thie7ry je skupno z Bonar Lawom podpisal dogovor glede obračuna med angleško in francbsko vlado. Ma spanskem. Bern, 29. maja. (Kor. u.) Nou- velliste iz Lyona poroča iz Madrida: Po neki intervencijonisiičm manifestaciji se je streljalo iz revolverjcv na poslanca Lerrouxa. Lerroux ni bil za-det, več drugih oseb pa je ranjenih. Policija je morala razgnati številne manifestante. Kita ski kabinet. Peking, 29. maja. (Reuterjevo poročilo.) Parlament je potrdil imenovanje finančnega ministra Li-Čing-Šija za ministrskega predsednika. Dogođki na morju. DVA RUSKA M1MONOSCA POTOPLJENA. Carigrad, 29. maja. (K- tir.) V noči 26. na 27. t. m. sta bili potopljeni pred vhodom v Bosporus dve ruski ladji, ki polagata mine. Trupla enega oficirja in treh vojakov, katera je bilo mogoče dobiti, so bila pokopana v parku ruskega poslaništva v Bu-ukdere z vojaŠkimi častmi. Delovanje podmorskih čolnov. Stockholm, 29. maja. Iz Londona poročajo, da je en sam kakih 300 Čevljev dolg najnovejši nemŠki podmorski čoln en sa ^ večer potopil ob iužnoirski obali 7 ribiških čolnov. — Vsled številnih potopitev švedskih parnikov v Vzhodnem morju se bo moral promet med Švedsko in Finsko ustaviti. — Od 1. februarja do 26. maja je bilo potopljenih v Severnem morju 31 norveških ladij v skupni vrednosti 32*5 milijonov kron. Berolin, 29. maja. (Kor. urad.) Wolff^v urad nor^č?: Novi uspehi podmorskih čolnov v Angleškem Kanalu in v Severnem morju: 27 ton bruto. Med potopljenimi bdjami se nahajajo oboženi angleški parnik „Highland Corrie44 (7582 ton), an;:!eiki Darnik ^Jupiter" (2124 ton) in trlje oboroženi angleški parniki ne-znanega imena. iref ad:i!ir. štaba mornarice. Berolin, 30. maja. (Kor. urad.) VWffov urad poroča : Novi uspehi podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu in v AngleŠkem Kanalu : 26.000 ton brutto. Izvz^mši eno malo jader-n!co, so vse potopljene ladje angle-ške. Od naših podmorskih čolnov v Sredozemskem morju je bilo zopet potopljenih več parnikov in jadernic s skupaj 50.000 tonami bruto. Sef admiral, štaba mornarice. London, 29. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Angleška bolniška ladja Dover-aistle (8271 ton) je biia brez posva-rila dne 26. maja ob 6. zvečer torpedirana v Sredozemskem morju. Ob pol 9. je bila drugič torpedirana in se je potopila. Vsi bolnikt, zdravniJko osobje bolniške ladje in moštvo so bili rešeni, izvzemši 6 oscbf ki se po-grešajo in ki so bile skoro gotovo po eksploziji ubite. Oborožena trgov-ska kritarka Hilary je bila torpedirana v Severnem morju in se je potopila. En angleški rušilec se je potopil vsled trčenja. Qove$kih žrtev ni bilo. Amerika v vojni. WASH!NOT0NSKI SKLEPA Berolin, 29. maja. „Tageblatt* poroča iz Ženeve: Glasom poročila wPetit Parisiena" so glavni uspehi misije Balfourja in Vivianija v Severni Ameriki ti-le: 1. Francoska in Angleška naja-rneta za lastne in zavezniške namene v Ameriki posojila v skupnem znesku 745 railijonov dolarjev. 2. General Pershing dobi eno divizijo regularnih amefiških čet, en polk konjenice in 9 ženijskih polkov za franeosko fronto. 3. V komisiji, ki jo bodo Zedi-njene države ustanovile za dobavo vojnega materijala, bodo zavezniki za-stopani. 4. Zedinjene države se bodo ude-ležile angleŠke blokade. 5. S Kanado je bii sklenjen dogovor glede ureditve žita. 6. Ameriški gradbeni program za ladje naj se čim prej izvrši. 7. Francoska in Rusija si razde-lita v Ameriki zaplenjene nemške ladje. 8. Za čas po vojni se določijo pogajanja med vladami ZedH:-^iih držav, Kanade, Francoske in " :e, glede teh pa je treba Še c /e ameriškega vojnega sveta. Angieško-amerJSki dogovor. Franko brod, 29. maja. „Frank-ftr. Ztg." javlja iz Novega Jorka: Pogajanja med Združenimi državami in posebno angleško misijo so rodila obvezne dogovore. Glasom wWorlda" je doseženo združenje giede udeležbe Amerike pri zapretju zvez centralnih držav. Ameriški konzuli na Nizozem-skem in na Skandinavskem stopijo v službo blokadne politike. Za racijoni-ranje evropskih nevtralcev se določijo novi preJpisi. Med Kanado in med Zdraženimi državami je doseženo so-glasje gle-!e kontrole žitnega trga. Amerika pospesi do skfajnosti 2grad-bo novih ladij in odstopi zaplenjene nemške ladje Franciji, Italiji in Rusiji. Glede razdelitve Avstrije se ie doseglo sporazumljenje. Neodvisnost Češke, od-stop Sedmograške Romunski, Bosne in Hercegvvine Srbiji ter Trsta in Tri-denta Italiji. Rusijo je prepričati, da z^hteva svetovni mir izvršitev tega programa. Na drugi strani se je posrećilo Baltoniju prepričati prezidenta Wilsona o težavah ustanovitve popol-noma neodvisne poljske države, tako da se bo Wilson odločil za nekako podrejenje Poljske pod rusko silo. O nacrtu za ligo vseh narodov za ohra-nitev miru se bo pozneje razpravljalo. Konferenca južnoameriških držav. Buenos Aires, 27. maja. Od argentinske vlade sklicana konferenca nevtralnih držav Južne Amerike se vrši začetkom julija. Socijfelisticna honfsPBnca v Stochholmu. Francozi in stockholmska konferenca. Pariz, 29. maja. Sodjalistični narodni svet je sklenil tole resoludjo : Narodnemu svetu je predloženo na eni stram sklicanje sestanka v Stockholmu s strani mednarodnega socijalističnega urada, na drugi strani pa poziv državljanov Cachina in Mou-teta, ki stremi po navodilu ruske revolucije za tem, doseči mednarodno plenarno zborovanje. Narodni svet si čestita, da služijo njegova stremljenja istim ciljem. On sprejema navodilo ruskih tovarisev ter se združuje z njimi v želji po mednarodnem sestanku. Obenem sklene narodni svet poslati v Stockholm odposlanstvo, ki naj v pri-pravljalnih posvetovanjih zastopa na-ziranja fraacoskih oddelkov pri skupnem podvzetju, katero naj pripravlja mir, odgovarjajoč načelom, postavljenim od socijalistov in revolucijonarne ruske vlade. Enako naroča odposlan-stvu, da naj se dogovori z revolucijo-narno rusko vlado glede od nje za-htevanega sestanka internacijonale. Pozdrav Rusov. Petrograd, 28. maja. (Agentura.) Delavski in vojaški sovjet poroča: Kongres zastopnikov aktivne armade in mornarice na fronti pri Odesi in delavcev in kmetov iz istega okraja, pozdravlja tovariše in člane internacijonale, ki so dvignili prapor mednarodnega bratstva delavskih mas in dali inicijativo za splosni mir brez aneksij in vojnih odškodnin na pod-lagi samoodločevalne pravice narodov« taljisieafrt: Če ne podpišemo tucat mili-jard zasef jib borno morali tem več podpisati za sovražnike. 11. maja 1917. generalni, polkgvnik 123. Stev. .SLOVENSKI NAROD % dne 31. maja 1917. Stran 3. Notranjepolitični položaj. Zaupni shod narodne stranke štajerske. Predsedstvo narodne stTanke skli- če v najkrajšem času in S'cer menda v nedeljo 3. junija popoldne zaupen shod v Žalcu. Z ozirom na negotovost prometa ni mogoče natančno in ko-nečno naznaniti dan in uro shoda in zborovaiišče, kar se pa bode pravo-časno zgodilo. Zaupniki stranke naj torej čakajo.na določnejši poziv ter se zaupnega shoda z ozirom na veliko važnost istega udeležijo. Ker bode z ozirom na velike spremembe v bivali-šerh in naslovih zaupnikov nemogoče vzbila zaupnikov točno po pošti dostaviti, bode predsedstvo vstopnice, oziroma vabila dostavio ude)ežnikom shoda rade volje v kraju zborovanja samem pred shodom. Č€ ne bode ne-premagljivih teikoč, vršili se bodo enaki shodi v kratkem tuđi drugod po Spodniem Štajerskem, na kar vse zaupnike že v naprej opozarjamo. Razpor med Poljaki. Iz poljskega narodne ga sveta sta izstopili Ljudska Zd r-_:,ti:ev in demokratična stranka, Vzrok izstopu -e, da stranki ništa zadovoljni s politiko, ki jo deia izvrševaini odUor narodnega svev, češ, da njegova politika ped-kopava prizadevanja narodnega sveta in zavlačuje ter otežuje vprašanje o regentstvu. Poljski klub bo v državnem zboru predlagal manifestacijo za mir. Utemeljeval bo ta predlog Daszvnski. Glede poljskega vprašanja je klub zavzel stališče, s ka-terim konservativci r:so zadovoljni. Proti grofu Czerninu. Berolinska „Deutsclie Tseesztg." rapada že neKaj časa sem avstro-ogr-skega ministra zunanjih čei grofa Cz^rrina, češ, da z^5leduje v zuianji poii:iki nekam drugačne cilje kakor NemCiia. Zdaj se bavijo s temi dol-žitvami razni drugi listi Nemčiie. Tako piše „Kreuzzeitung", da je padel grof Tisza, ker ni hotel pritrditi nekaterim točkam o vojnih ciljih grota Czemina. Lst ćelo nekako namigava, da se ho-če avstrijska politika ločiti iz nemške; ter se pri tem sklicuje na članek wWestminster Gazette1*, v katerern je bila izrečena enaka trditev. Razni drugi listi v Nemčiji obsojajo to pisanje proti grofu Czerninu in svare nemško javnost pred takim hujskanjem. Ogrska kriza. O binkoštih vršivša se pogajanja so pokazala, da ni mogoče vresničiti nacrta opozicije, da bi namreč nad-voivoda Josip sestavil novo ministrstvo. Zdaj iščejo novo podlago in uvažuje-jo troje načrtov: 1. Ustanovi naj se prehodno ministrstvo z grofom Khuen-Hedervarvjem na čelu; 2. ustanovi nai se nevtralno ministrstvo, kateremu naj bi bil na čelu grof Ivan Ziehy; 3. ustanovi naj se uradniško ministr-stvo, katsremu naj predseduje grof Bela Serenyi. Krona se morda še koncem tega tedna odioči aii pa pnaođ-nji teden. Voditelji parlamentarnih s'rank bodo zopet poklicani k cesarju. Nadvojvoda Josip je odpotoval na fronto in ni več v kombinaciji za mi-nistrskega predsednika. PoliiiSne ¥es£f. = Za tajne^'3 svetnika je ime-aovan višji ravnatelj češke deželne banke in član gosposke zbornice dr. Karei Mattuš. = Pcsianec Moraczewski. Poljski socijalnodemokratični poslanec Mo-raczewski je služboval kot oficir pri pol ski legiji, a je bil v Varšavi iz neznanih vzrokov aretiran. Zdaj poro-čajo, da je Moraczewski že zopet iz-puščen iz zapora, a se mora takoj od-praviti v Galicijo. = Nemščna pri vežbanju £eške mladina. „Narodni Listy* naznanjajo, da je deielni šolski svet za Češko po-slal ravnateljstvom vseh čeških srednjih šol odredbo, po kateri se morajo dajati pri vsakem vežbanju češke mladine vojaški ukazi in strokovni izrazi v službenem jeziku c. in kr. vojske, torej nembki. = Feldmaršal Benedikt. Za člana gosposke zbornice imenovani giavni urednik „Neue Freie Presse" Moric Benedikt je v svojem li?tu vedno in z vnemo zastopal ustavoverna nemško-liberalna načela. Vsakdo je torej mislit, da bo v gosposki zbornici sprejet v klub ustavovernih nemškoliberalnih čla-nov, saj k resnici ne more pristopiti, niti k takozvani srednji stranki, od ka-terih ga loči vse. Toda zgodilo se je presenečenje: ustavoverna nemškolibe-ralna stranka v gosposki zbornid ni sprejela feldmaršala Benedikta. Mi ima afflra. 1. Vlada hoče dati priliko onim državnim uslužbencem, ki nišo vezani | na nikako vojaško službo, da svojo ljubezen do domovine pokažejo s tem, da se prostovoljno javijo za uporabo v civilni državni službi za Čas potrebe, ki je nastala v*kd vojne. f 2. Pozdravila bi okolnost, ako bi se odzvalo pozivu ražen državnih uslužbencev brez uradniškega značaja kolikor mogoče vpokojencev, zlasti spodnjih štirih činovnih razredov, ne namerava pa višje kvalificiranih moči odtegniti delu, katerega so morda med vojno našli pri kaki obstoječi vojnoporaožni oskrbi ali drugi čiove-vekoljubni napravi. 3. V tem smislu pozivlja vlada s tem vse civilne državne uradnike in sluge, ki pridejo v poštev, v smislu službene pragmatike [zakon z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št. 15), dalje zakladne uslužbence državnih že-leznic, z dekretom nastavljene poštne in brzojavne in državne s pogodbo nastavljene uslužbence, da se prijavijo, v kolikor se čutijo zmožne za pomož-no uporabo. 4. Za prijavo je uporabiti vzorec, ki leži na vpogled pri vseh c. kr. oblastih in uradih, in jo vposlati do 10. junija 1917 na ono oblas*, ki je nakazala prijavitelju zadnjo aktivitetno plaćo. 5. Pri tej primki lahko uslužbence prijavi želje p;!ede kraja in račira uporabe; tuđi ima naznaniti, ako in v kateri državi ali državne koristi po-speŠujoči napravi se morda Že uporabi ja. 6. Na podlagi prijave se usluž-bencu, v danem slučaju po uradao-zd'avniški nrr^kavi, izgrotovi pismeno obvestilo. Vpoklicanemu se obenem naznani kraj in način službovanja ter določi prirnerni rok na nastop službe. 7. Da se vpoklicane uslužbence obvaruje odgovornosti, katero bi tezko nosili, ker so bili uradnemu poslovanju že več ali manj časa odtegnjeni, velja načelo, jih tiporabljati le kot po-možne moči. 8. Vpoklicani uslužbenci obdrže zadnjo prejeto pokojnino in imajo vrhu tega pravico do dogovorne^a plačila. 9. Vrisokost dogovornega plačila je zračun^ti na ta-le način: 1. Ako sta službeni kraj unorab-Penega in njegovo stalno bivaiišče ista, tedaj znaša to plačilo: a) z2l uradnike (ali po plačilu enake^: naimanj 800 K letno, ako je bil ta razloček med pokojnir.o in pol-no aktivitetno plačo za časa vpoko-jitve višji, tB višji znesek ; b z2l druge uslužbence: najmanj 400 K letno, ako je bil pa razloček med pokojnino in po!no aktivitetno plačo za časa vpokojitve višji, ta višji znesek. 2. Ako službeni kraj uporabi i e-nega ni isti, kot stalno biva!;šče, tedaj se zvlša po točki 1 odpadajoče plačilo za znesek, ki je enak polovici poine dijete (hranščine) z izključkom izvanrednega prispevka po ministr^kih naredbah z dne 27. julija 1916, drž. zak. št. 234 in z dne 12. decembra 1916, drž. zak. št. 415. 10. Pri poštnem in brzoj avnem zavodu se določi visokost do^ovorje-nega plačila po posebnih ociredhah, katere se lahko izvedo pri c. kr. pošt-nih uradih. 11. Stroški, katere ima vpoklicani za svojo osebo morda radi potovanja iz kraja stalnerra bivali5ča v službeni kraj (odstavek 9, št. 2) in narobe, se povrnejo v znesku, v katerem se redno povračajo potni stroški aktivnim uslužbencem njegove vrste. 12. Stroški selitve se tedaj ne povrnejo in odškodnina za pohištvo ne dovoli. 13. Za posamezna službena opravila izven službene^a okraja (odstavek 9, št. 1 in 2) imajo uporablj^nci pravico do rednih (polnih ali omejen^h) dijet ali do hranščine in sicer do ob:li skupno z izvanrednim prispevkom, omenjenim v odsta'.ku 9 št. 2, dalje do potovalnih pristojbin po predpisih, izdanih za aktivne uslužbence iste vrste. V Ljubljani, dne 29. maja 1917. C. kr. deželni predse-3n'k: Hscrik graf Atteais s. r. Iresll iz Hiiersi t&. Odlikovanje. Gosp. Fran Belin, kobariski rojak, učitelj v Soči, ki služi pri vojakih že od začetka vojne in ja bil težko ranjen, je odlikovan s srebrno svetinjo drugega razreda. Odlikovanja za civilne zasluge. Odlikovani so za civilne zasluge z vojnim križem drugega razreda : finan-Čni svetnik prim. fin. ravn. dr. Fran Dovrić, tretjega razreda: finančne straže komisar prvega razr. Ivan Bani č, evid. geometer v Trstu Vladimir Drašček, fin. straže nadkomisar Fran GradiSnik, davčni viSji upravitelj v Pulju Fran Kavčič, carinski nać^ornik v Trstu Niko pi. Mirko vi ć, davčni oficijal v Ajdovščini Fr. M revije, finančni komisar v Sežani Henrik Perme, davčna oficijala Adolf Sla-banja in Milan Šubić v Sežani poleg mnogih drugih. Josip S'uhović f. V Lindaru v Istri je umri g. Josip Stih ovi ć, istr-ski deželni poslanec, član občinskeg* t¥tU v Puiju, ravoauij istatot poao- Ijilnice v Putju itd. Bolehal je dalje časa. Pokojni Stihović je bil jeden najboljiih in najdelavnejSih hrvatskih rodoljubov v Istri. Za poslanca je bil izvoljen v tretjem mestnem volilnem okraju v Pulju. Trajen spomin za seboj je pustil v istrskem ljudstvu. Pismo in dooisnica iz v etnišiva. V našem uredništvu se nahaja pismo Marije Fon na Ano Gabršček pri g. Kuratu, NabreŽina, in dopisnica Ludo-vika Šavleja na Andreja Šavleja, Tesno št 7, obč. Čepovan. Naslovljenca naj se zglasita. Dnevne vesti. — Odi kovanje. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je v imenu Njegovega Veličanstva po-delil županu Dr. Ivanu Tavčarju častniški častnl odznak Rđečega kriza z vojno dekoracijo. — Smrt letslskega ;un3ka Pavla Gaduldigerj*. V vojnem poročilu 6. aprila je bilo naznanjeno, da se z letalrkega vzleta ništa vrnila fregatni poročnik Fran Krivaneč in pomorski kadet Pavel Gednldiger. SoJilo se je, da sta ujeta. Sedaj pa je došlo gosp. generalnoštabnemu zdravniku dr. E. Geduldieferju v Ljubljani poročilo, da pišejo italijanski listi, da je bilo 13. t. m. iz morja potegnjeno truplo kadeta Pavla Geduldigerja in pokopano na malem otoku Porto Bušo pri Gra-dežu tik ob stari avstrijskoitalijanski meji. Poročilo o smrti je vzbudilo povsodi toplo sočustvovanje z visoko cenjeno družino g. garnizijskega šef-zdravnika dr. Geduldigerja. — Iz c. kr mestnt ga šolskega sveta. O zadnji redni seji c. kr. me?t-nega šolskega sveta z dne 22. maja 1917 smo prejeli sledeče poročilo: Po-tem, ko predsednik konštatuje sklepč-nost in otvori sejo, poroča zapisnikar o kurentnih, iz predsedstva izza zadnje seje rešen:h stvareh in se poročilo vzame na znanje. Zapisnik zadnje seje z dne 27. marca 1917 se odobri brez ugovora. Za razpisano službo stalne učiteljice na mestni nemški dekliŠki soli v Ljubljani se poda terno-predlogr. Ka znanje se vzameta poročili o nad-zorovanju mestne nemške dekliške sole in pa zasebne dekliške osemrazrednice ljubljanskega šolskega kuratorija v Sol-skem letu 1916/17, ki se predložita c. kr. deželnemu šolskema svetu. Odobri se nacrt slavnost vladarskoga nastopa Njiju Veličanstev cesarja Karla I. in cesarice Zite, ki se ima dne 21. junija 1917 na vseh ljubljanskih javnih in zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah kar najslovesneje praznovati in je nacrt predložiti c. kr. deželnemu Šol-skemu svetu. Na znanje se vzame uradno poročilo o pomožni akciji po-daritve obutvi ubožni šolski mladini v šoiskem letu 1916/17 in sklene se na-prositi Upravni odbor dnevnih zavetišČ za re\rno šolsko mladino, da prevzame skrb za to pomožno akcijo tuđi v pri-hodrrem šoiskem letu 1917 18. Izreci je zahvalo vsem onim faktorjem, kt so k tej tako uspeli akciji denamo ali pa stvarno pripomogli. Na znanje se vzame poročilo o konstituiranju in o dosedanjem poslovanju odbora za uči-teljsko aprovizacijo v Ljubljani, ki bo svo^e opravilo na tem polju nadaljeval, in je izreci pismeno zahvalo za dose-žene jako zadovoljive uspehe gospodu de7?!nemu glavarju in deželnemu odboru. Na znanje se vzame splošno poTOčilo o nadzorovanju pouCevanih slovenskih ljudskih šol v šoiskem letu 1915/16 in pa poročilo o vodtteljskih konferencah istih šol v šoiskem letu 1916 17. Obe poročili je s priloženimi zap:sn'ki vred predložiti c. kr. deželnemu šoiskem u svetu. Potem se, ker se nhče več ne oglasi za besedo, zaključi seja. — Giasbena Matica v Ljubljani. V petek 1. junija 1917 ob po 9. uri zvečer se vrši v veliki dvorani hotela „Union" koncert, ki ga izvaja hrvatska koncertna in koloraturna pevkat mar-kiza Maja pl. Strozzi in sodeluje koncertni pianist g. Bela pl. Pečič, oba iz Zagreba. Spored: I. del: C. Saint-Sacns: Spev iz opere »Samson in Dalila". G. Puccini: Molitev iz opere „Tosca". Peter Konjovič: Chau-son, Tsčckivanje in Večernja pjesma. Leo Delibes: Arija iz opere „Lakme". II. del: Felicien David: Arija iz opere „La perle du Brč^i". Petcr Kon^ovič: Pod pendžeri, San zaspala . . . Nane kaže tajku in Sabah. J. Straufi: Koncertni valček. — Gremij trgovce* v Ljubljani opozarja svoje člane na sledeče: Dne 2. junija t. 1. vršil se bo prodajni dan v korist „Rudečcga križa". Velikanske zasluge tega plemenite^a društva v se-danji vojni ni mogoče popisati, niti dovolj oceniti. Svoje reievalno delo pa more uspešno izvrše vati le takrat, Če ima na razpolago dovolj denarnih sredstev. Torej, trgovci! Dne 2. junija vsi na krov. Odmenite ta dan od svojega izkupila gotov del, ki ga naj vsak sam določi ter tega da na razpolago .Rdečemu križu*. Ker poznamo trgovci svojo paiiyoti£iio doUbnost je gotovo* da bodo prispevki za „Rdeči križ" znatni. — Privatni uradniki. Vsled oblast-venega dovoljenji je mogoče sklicati prvi sestanek privatnega uradništva, ki se vrši v nedeljo, 3. junija, ob 10. dopoldne v Mrakovi gostilni Pri starem Rimljanu na Rimski cesti. Sestan-ka, ki naj položi temelj bodoči organizaciji privatnega uradništva, naj se udeleže vsi privatni uradniki in vse privatne uradnice, tako uradništvo hranilnic, bank, zavarovalnic, odvetni-ških in notarskih pisaren, uciteljstvo privatnih zavodov ali društvenih in privatnih fondov in trgovsko uradništvo. Udeleže naj se sestanka tuđi sta-rejši uradniki in uradnice na vodilnih mestih, ker je namen sestanka ne le obče važnosti, marveč je treba snujoČi se organizaciji vsestranskih navodil in nasvetov. — Privatni uradniki. — Prošn e za prepustitev vo-jaških konj za gozdna in pol edefska de!a je naslair!jati vsl^d obstoječih naročil na „Deželno delavsko posre-dovalnico", ne pa na vojaško povelj-stvo, vsled česar nastane mnogo ne-potrebne^a pisarenja in znatnih zamud. — Ustanoe za invalide iz vojsk 1. 1866 in 1878, event. tuđi iz kasnej-ših vojsk ter za n;ih vdove in sirote razpisuje deželna vlada (RdeČi križ in orospejno društvo). Ustanove so po 79 K 80 v, one za vdove in sirotam po 40 K. Vseh ustanov je 32. Več povedo plakati na vogalih in na mestni hiši. Kino Ideal. Danes zadnjikrat Henny Porten v štiridejanski drami ,,Klic Ijubezni". Na vrtu svira ta teden orkester vsak večer. 4- PresScrba kurjave za zimo. Letos preti meščanom silno pomanjkanje drv in premoga za zimo. Posamezniki si pa danes ne morejo pomagati. Bati se je zaradi tega, da bodo ostali brez drv. Zadnji čas je, da se tuđi v tem oziru kaj ukrene in da se mestne aprovizacije pobrigajo tuđi za preskrbo potrebnih drv in premota. Cena drv je že sedaj pretirana in če se bo vse le samo sebi prepustilo, bo nastal prav obupen položaj na zimo. Po našem mnenju so mestne aprovizacije v zadnjem času povsod p o k 1 i-cane, da nam skušajo zagotoviii poleg vsakdanjega kruha tuđi potrebno kurjavo za prihodnjo zimo, sicer preti zmrzavanje. Potrebne korake je pa nujno ukreniti, da ne prepozno. Naj se pri mestnih aprovizacijah ustanove še posebni oddelki za preskrbo kurjave. -f- Krma za kokoši. Dežclno mesto za krmila je prejela večjo množino mešane krme za perutnino, ki jo oddaja na deželo v celih vrečah po 50 kg v mestu pa v zavitkih po 10 kg. Opozarjamo naročnike, da naj se čim-preje oglase s svojim! naročili, da jim bo megoče o pravem času ustreči. Na deželi naj se to krmiio skupno naroča, da ga bo mogoče oddajati po 50 kg skupaj. wm sberL * Bosi gimnazics. Dijaki celov-Ške gimnazije so prišli dne 21. maja prvič bosi v solo. Profesorji so jim namreč nasvetovali, naj hodijo ob lepih poletnih dneh bosi, čevlje pa naj shranijo za deževno \reme in mraz. * Dragulji dinasti e Obrenovie. Iz Budimpešte porocajo, da SO našli v zapusčSni v TemeŠvaru umorjene baronice Duka kronske dragulje dinastije Obrenović, eno zlato krono s 7 okraski in en diadem. Vse to in drugo se porabi za pokritje obsežnih dolgov pok. barona Duke. * Smrtna obsodba. Divizijsko sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt na vešalih infanterista Josipa Bugasa, ki je pred nekaj meseci urno-ril juvelirjevo ženo Irmo Gutman in oplenil prodajalno, ter vrh teh zlo-činov storil še več tatvin in goljufif. Po končani obravnavi je predsednik vprašal Bugasn, če ima še kaj pove-dati. Obsojenec je izjavil, naj store ž njim kar hočejo, le ne obesiti. * čfove hrvatske za linM ^':lo IIIIIIiIIIIIk n I llllllll lili mnotlao M0RIC L033ME0, Boden-UlipUUIlU lllUjUlIlUl backnaLnm. 1G99 Nobenega zobolsoSa , več, nobenih noči brez spanja „FidftS* pomiri boic'ine v otlih zobeh, nri I trdovratnih revmatifnih zobnih bolečmah, ko so vsa sredstva že odpovedala. pri neuscehu denar nazaj. Cena 2— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov ;<•— K. N'obenega zobnega kamena več, snežnobele z be dobite po uporabi tyXiria- sobaa voda. Takoišnji učinek Cena 2 K 3 steklen.ee 5 K-Semeny, Košić« (Kaachas) L Poatni predal 111 23, Ogrsko. ^559 | Zaupno blago! V pari prano in breikalno posteljno porje >n puh priporolo trgovina m postoJinim p«rje?w in puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Nestni trg Stev. 8 Utfaoovllena 18M. UotanoTljeaa S868. F010B f Haroolava koakvreiiea artaaia na trf sa nisko eaao na^ol ali nić oćisćrao blaffo. Teaja por^a so drže rogosto ostniki mesa laataaaga« kl x?ism]t tato ttr blstvaa* iripomdre, da s« raxvi]ejo ttetako ta mollL L kr. pri?, immahia InM ^ Lb. griv. zaiam dra2ba za življenje. „Austrijski Fenilis" no Gunoju. Vplaćam đelfliški flaraica K 8,000.000. Drnžba zavara ,e: a) proti škodam Tslcđ o^njt, strele in parne ali plinove razstreibe, k«kw tvdi proti ikođ&nt vs'cd gašenja, pod i ruja poslopfj in proti Ocodam vsleđ odnašanja premkniti stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo Tsa^ovrstoefa blaga, kaetijsko trođje, pri-delke itd.; b) proti požari Joj škodam poljske priđelke in klajo v poslopjin in kopicafe; c) proti škodam Tsled slićajnefa nbitja zrcalnefa stekla; d) razflovrstno btaf o proti Škodam, nattollm pri prevažan;n po snhem in po vodi; e) proti Škodam vsled tatinskega vloma la vsled tatTioe ti zaprtin in od prti h prostoro?; f) proti fsskOTrstiira telcsnim neifodim, nadalje sprtjema jaaistveaa zavarovaaja obrtnih podjettj. občia. lekarnarjev. hišnjh posestaikov, Toinikov, lovce? itd. Deloijka glavnica . . . . K 6,000 000. ' Stanje zavarovanih svot . . K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . w 60.000.003 ; Letni dohođki na premijah . . 12.000.009 i Dnžba za varu je na člo?e§ko Življenje po najraznovrstneiMh kom bi na ci fah. kakor: ") za slnčaj smrti; da je glavnica plačljiva tako) po zavarovančevi smrti na oje^a zaostale ali kako drogo določeao osebo: l>) za slnčaj smrti in meSana zavarovanja z opro-stitvijo plaćila zavarovalnine, oziroma s primanjem dosmrtae rente ob nastali onemofiosti aadafje sprejema c) zavarovanja za dotivetje, preskrbljsnje z% starost; zavarovaajn otroikih dot plačljivo pri dosega doloćene starosti na zavarovanca same^r.; d) zavarovaaje dosmrtnih rent. za pre^krbo vdov in vzgo'inski?] rer?t po najnitjiti premiiah ia | pod najng^đnejšimi pogoji, kakor nezavržeaost Ib nezapadlnst police, jamstvo tiHf a sločaj I vojske brez poseine premijske dokltde itd. Hatent6f»ajai pojasnila daje rade voljno Generalni zaštop v Ljubljani Sodnijo>ka ulica štev. 1. 31 tPriporoča cenj. đamam tu in na I deimli na 2>unaju o^ebno ishrane I novosh ^rasnih f^lobuf^ov = in čepić finoga okusa 3a dam€ in deklic*. «K3T &9pravUa je sprejemaje, %alni h^obuki vedno u jalovi. 1£2£ I Soiubto blago — ntik* emnm. I L©i>5^i p«$ praaalUar. sa io isambil ■■ laidlrtosA, iat 10. naa|a poaekbia. Pes ima kratko đlako z rujavitni in belimi lisami, uSesa dolga, rep do polovice pristri2en. KliCe se z imenom »Trefc. Okoli vratu nosi % rudeiim zametom ob5 to ovratnico. Kdor bi ga naše! sejepo prosi, da ga odda tfticnalrfm Ocklor ▼ Otraoao, p. Bazdrto, ali ga o tem obvesti. Dobi 50 kron nagrade. 1744 Električni motor xo obrat sodavice 380 volt toka, ]3 —3 R S lfopolaiovolaik poka- llo o krogllloami, kakor tuđi cola priprava za izdolovaafo aodavice a steklenicami in zabofl so kapljo. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 1770 asH^ana HB ^^fc^™^^ ^bj w^M >C| ^Bji flar i^S IAk -^^^^^BSfl BnBT^aaTi namlzno in xđr&vilno «?atino, tor za brizgane Sontzer) in vino razpiiMlja po povzetfn 1753 A, OSET, p. Gušianj, Koroško. t\?,ai*%aa%« w$e vrste prazno stek-tr%«J|#IIIH Benlco od kisie vode in sode. ! — 10 metrov —=» belega svileoeoo i!ii 00 pod ceno proda. 1771 Naslov pove uprav. »Slov. Narodn«. Damsko kolo dobro obranjeno, so tako) kupi. Ponudbe pod „Kolo 12 1760" na upravništvo >Slovenskega Naroda«. 1769 vajena vsega gospodinjšt«a, biia ;e že veŽ let samostojna gospodin ja, išŽe mssla nafrajii h kaki boijši samski osebi. 1773 Naslov pc«e uprav. »Slov. Naroda«. dobra in zanesljiva z iefmssii spričevall, se tako i siirejnie. — Plača 40-— kron. i 761 Ponudbe pod „Dobra kuharBC«11 na poštnl predal štv. 38, L]nbl]ana. 9# 1 1 • 40ra ostanlioT batista, zefira, kancfassa, I »Sli fiPi 511111 creP*» svile itd. za 190 K. — 20 m za I 1 l|i|S 8Š\SOilafi 96 K ra2^šž£ia Ir^nk0 JAH. MAR^K, aLull! U(IIUII 111 Bystral Pri Neustadt na Metavi, Češko. m Vzorci ostankov se ne ra^po^iljajo. jSrbeligd, hraste, ispuscaj^i I odpravi kar najhitrejše „Dr. Flescha rujavo mazilo". ( I Mah lonček K 1 60, veliki K 3—, družinska porcija 5>2 I K 9-—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri j ' Or. E, Fleschs fCronen-apotheke, Ra^b (Gyf5r), Ogrsko. Kostanjave in bukove hlods kupi vsakomnoiino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. V korist goriškim beguncem. Vtf$i in ofcčutja is mejoga dnevnika. Spisal Aiojsij Rea« Vsebina: Zadnji dr.evi v Brdih — Izgnanci. — Topovski boj. — Ivanovo 19!5. — Nočna vožnja. — Iz bojev za Doberdob. — K AdrijL — S tolminskega bojišča. — Vseh mrtvih dan. — Gorica v plamenlh, — Ob slovesu. 1772 Založila knjigama J. Stoka, Trst 1917» Dobi se v vseh sSovenskih fenžigarnah. II. pomnožena izdaja. | | II. pomnožena izdaja. fp^ejontn hr&nllos vloge, kakor do slog vsa?4i đelavašfe ia jižs bo obresto?ala pričenš! si. Jnli;esn 1917 po 4V ' Rentni davek, kteri se je v se danjem času povišal za 1 f/2 */0 ^° hranilnica plač*-vala sam3. Narasle obresti pripisuje vsako leto dvakrat na leto in sicer 1. januarja in 1. jul ja, h kapitalu, tako da se polletno narasle obresti obrestujejo kakor | kapital. i Posojila na zemljišča in druga posestva dovoli'a bode pričen^i s 1. juli- ! jem 1917 rrotl 5% obrestmi in proti najmanj 1% odplačevanju na dolg, i tako da «e cei: dolg mimo-grede uničuje. Hranilnica je popolnoma varaa in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade Kranjske Ravnateljstvo mastne hranilnice v Radovljic:. |af K«pi se "TJ8B pisalni stroj z vidno pisavo. Ponudbe Da poštnl prodal 7S, L|obljaaa. 1735 Proda 00 popolnoma urojona tlSK9fnS na Kraniskem« s popolno ttskar oko la kaltffovoiko koneesijo. Ponudbe pod „TiflkaniakC9 poitni proiial 74, Llnblfana. 1695