Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 1 Podravje Videm  Videmskim staršem subvencija ob podražitvi vrtca  Stran 4 Gospodarstvo Kidričevo  V Talumu kripto milijonar Damian Merlak  Stran 5 Kmetijstvo Podravje  Kmetje se utapljajo v izpolnjevanju papirjev  Stran 9 Turizem Ptuj  Ministrstvo: »Ptuj ne potrebuje grajskih prenočišč« Stran 11 Kultura Ptuj  Županja: »Za položnice si bom vedno zaslužila«  Stran 12 Šport Nogomet  V 11. krogu prvi remi Drave  Stran 13 Ptuj, torek, 13. oktobra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 81  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Aktualno Ptuj  Pet krpic asfalta za 20 tisočakov  Stran 3 Ljudje in dogodki Slovenija  O švedski skrivnosti izjemno uspešnega obvladovanja koronakrize  Strani 18 in 19 Spodnje Podravje  Kako je z odpiranjem telovadnic za rekreacijo in treninge Kar je bilo včeraj, danes morda ne velja več Kot so z nenehnim spreminjanjem ukrepov za zajezitev covida-19 zmedeni državljani, ki že kar težko sledijo, katera pravila so trenutno v veljavi, podobno velja tudi za ravnatelje osnovnih šol in župane. Mnogi so se v dilemi znašli tudi zaradi telovadnic in športnih dvoran, ki jih oddajajo za rekreacijo ali treninge. Jih odpreti za javnost ali ne, z dodatnimi ukrepi poskrbeti, da ne bo prišlo do okužb, ali se raje izogniti tveganju? Več na straneh 6 in 7. Ukinjanje bankomatov  Rešitev v rumeno-modrih bankomatih ATM?  Stran 2 Kronika  Stanovalci trepetali za življenja, pristojni z zvezanimi rokami  Stran 24 Ptuj  Dvig cen v vrtcu buri duhove  Stran 3 V središču  Na trgovskih policah španski, v škrnicljih italijanski maroni  Stran 7 Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  13. oktobra 20202 Aktualno Dostop do gotovine pač ni temeljna človekova pravica Razlog za odločitve bank, da krčijo mrežo bankomatov na teh območjih, tiči v tem, da se banke kot podjetja preprosto morajo obnašati ekonomično, vendar imajo take odločitve posledice na družbeni ravni. Formalno nobena banka ni dolžna zagotavljati bančnega avtomata na katerem koli območju, če je k temu ne veže kaka pogodba. A zanašanje ali celo izgovarjanje na to, da bo storitve zagotovilo dru- go podjetje, v tem primeru pošta, je glede na lanskoletno prakso zapiranja poslovalnic preveč optimistično. Če se bo trend zapiranja okenc na odmaknjenih kotičkih nadaljeval in lokalne skupnosti ne bodo našle načina, kako margina- liziranim zagotoviti dostojen dostop do denarja in drugih storitev, bo morebiti treba razmišljati o mreži bankomatov v obliki javne službe ali preprosto od bank z zakonom zah- tevati zagotavljanje bankomatov na območjih skladno z deležem komitentov na posameznem območju. K o m e n ti ra m o Banke brez interesa za bankomate Čeprav se na bankah zavedajo, da prisotnost bankomatov v lokalnem okolju predstavlja pomemben del infrastrukture, drži dejstvo, da vse več uporabnikov posega po spletnih storitvah in ne uporabljajo gotovine. To je eden poglavitnih razlogov, zakaj NKBM bankomate postopoma ukinja. Podobno ravnajo tudi vse ostale banke, ki ambicij, da bi mrežo bankomatov širile, nimajo. Foto: Arhiv M24 Razlog za izzive pri dostopanju do gotovine je ukinjanje bankoma- tov na odročnejših krajih. Večina bankomatov na območju države je v lasti bank, slednje pa svoje odločitve sprejemajo na podlagi ekonomske logike, kar je z vidika poslovanja podjetij odgovorno ravnanje, na strani države in lokal- nih skupnosti pa je skrb za ugodne pogoje za življenje vseh članov naše družbe. Trend ukinjanja ban- komatov tako povzroča nemalo preglavic ne le starostnikom, pač pa tudi predstavnikom lokalnih skupnosti na odročnih območjih. Tudi v občini Sveti Tomaž so prav v tem času zaskrbljeni, saj se soočajo – podobno kot na De- strniku in še marsikje – z umikom edinega bankomata na območju celotne občine. »V tem mesecu smo nenadoma dobili informaci- jo, da se bankomat iz naše občine umika. Če bodo napoved uresni- čili, nam za dvigovanje gotovine preostane samo še poslovalnica Pošte Slovenije, a ta obratuje tri ure dopoldne in dve uri popoldne, brez vikendov. Najbližji bankomat pa je oddaljen več kot deset kilo- metrov,« je povedal Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. Občina je vrsto let sofi nancirala stroške bankomata Na občini so nad odločitvijo banke zelo presenečeni, saj so že vrsto leto sofi nancirali stroške obratovanja. Po Cvetkovih be- sedah naj bi ti na mesečni ravni znašali čez 200 evrov, zato so bili prepričani, da se kaj takega ne more pripetiti, vsaj ne ‚čez noč‘. Sedaj razočaranja ne skrivajo. »Predstavniki banke vse do danes niso opravili nobenega razgovora s predstavniki občine, kar bi glede na vključenost občine pri delova- nju bankomata upravičeno priča- kovali. V dopisu, ki so ga naslovili na občino, navajajo, da bankomat umikajo zaradi ‚racionalnega‘ po- slovanja. Zaradi resnične potrebe po tovrstni bančni storitvi se želi- mo pogovoriti o delovanju banko- mata tudi v prihodnje,« je bil jasen Cvetko, ki ne more razumeti, da se na NKBM ne odzivajo na prošnje po razgovoru: »Žal kljub našemu pisanju in klicanju pristojnim ne moremo vzpostaviti kontakta z odgovornimi.« Na NKBM ne čutijo potrebe po razgovoru, dodali pa so tudi, da je bankomat kljub sofi nanciranju občine posloval z izgubo: »Župa- nu občine Sveti Tomaž smo pisno večkrat pojasnili našo poslovno odločitev, ki smo jo sprejeli v okvi- ru rednih procesov optimizacije poslovne mreže,« so pojasnili in dodali, da bančne storitev lahko vsi občani opravijo na Pošti. A tudi Pošta je podjetje, ki je še ne dolgo nazaj zaprla nemalo poslovalnic v manjših krajih. Rešitev v rumeno- modrih bankomatih ATM? Banke pa niso edine, ki lahko postavijo bančne avtomate in omogočijo dostop do gotovine. Ameriško podjetje Euronet prodi- ra na evropski in posledično tudi slovenski trg: »Opažamo trend, da banke zaradi prestrukturiranja svojega omrežja zmanjšujejo šte- vilo poslovalnic in njihovih banko- matov, zlasti na oddaljenih lokaci- jah. Tukaj Euronet nudi dragoceno storitev, ki jo potrošniki in podje- tja zelo cenijo. Vsekakor imamo interes za postavitev bankomata v občini Sveti Tomaž,« je zagotovil Alen Bevk, predstavnik Euroneta na Slovenskem. Če bi bila občina pripravljena sofi nancirati del stro- škov, pa bi to v podjetju zelo cenili. Bankomati podjetja Euronet v rumeno-modri preobleki z ozna- ko ATM so bili kritizirani zaradi visokih provizij. A je Bevk pri tem vprašanju nedvoumno izpostavil: »Euronet na Slovenskem ne zara- čunava dviga gotovine za imetni- ke kartic, ki so izdane pri bankah v Sloveniji. Provizije za dvig ni, lahko pa banka izdajateljica kartice zara- čuna strošek svoje storitve za dvig na drugem bankomatu.« Provizijo pa Euronet zaračuna tistim, ki imajo bančne račune odprte na bankah v tujini. Glede na navedbe sogovornikov bi torej lahko ATM bankomat v Svetem Tomažu nudil občanom brezpla- čen dvig denarja, če imajo bančno kartico slovenske banke. Vpraša- nje pa je, koliko provizije bi si za te dvige obračunale slovenske banke ... Podravje  V številnih občinah zaskrbljeni zaradi ukinjanja bankomatov Dostop do lastnega denarja ni več samoumeven Kako priti do gotovine je problem, ki se v mestnih središčih zdi povsem banalen, saj bančni avtomat srečamo skorajda na vsakem vogalu, prav tako je na voljo več bančnih in poštnih okenc. Na periferiji pa to postaja vse bolj vsakdanja skrb, ki v največji meri prizadene najranljivejšo skupino naše druž- be. Starostnike. Ne le, da so starejši manj mobilni, zelo veliko jih ne uporablja sodobne tehnologije in interneta. Foto: student.si Bankomati podjetja Euronet v rumeno-modri preobleki z oznako ATM so bili kritizirani zaradi visokih provizij. A dejstvo je, da Euronet na Slovenskem ne zaračunava dviga gotovine za imetnike kartic, ki so izdane pri bankah v Sloveniji. Lahko pa provizijo za dvig zaračuna imetniku kartice njegova banka ... Spodnje Podravje  Kje speljati novo cesto Podpora severni varianti obvoznice Župani in županja spodnjepodravskih občin Ptuj, Hajdina, Videm, Markovci, Gorišnica in Ormož pri iskanju najopti- malnejše trase za novo cestno povezavo od Markovcev do Ptuja enotno podpirajo severno različico S5, ki bi bila zgra- jena pod zemljo. »Skupaj s civilno iniciativo za ptujsko obvoznico pozdravljamo pre- mik, ki se je zgodil po desetletjih prizadevanj za umestitev ceste Haj- dina–Ormož v prostor in izrekamo popolno podporo varianti z delov- nim imenom S5. Veseli nas, da so po več desetletjih usklajevanj občin z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za infrastrukturo in DARS pri določitvi nove variante upoštevane in slišane pripombe občin ter lokalnih prebivalcev. Varianta, ki so jo medresorski delov- ni skupini, ustanovljeni za določitev tras za izdelavo študije variant, predložili projektanti, je sprejemljiva tudi z vidika varstva narave, varstva kulturne dediščine in drugih sektorjev ter izvedljiva z vidika varstva voda,« so v skupni izjavi za javnost poudarili župani šestih spodnjepodravskih občin. »Podpisani zato želimo in pozivamo vse pristojne, da se v študi- jo variant vključi varianta S5 namesto S4 opt, ki ji lokalna skupnost nasprotuje iz razloga konfl ikta z načrtovanim prostorskim razvojem v mestu Ptuj in občini Markovci, saj močno posega v območje sta- novanjske gradnje in ima prevelik vpliv na obstoječo poselitev. Ta varianta bi bila usodna za nadaljnji razvoj turistično-gospodarskega in športno-rekreacijskega območja ob reki Dravi. Omenjeni konfl ikt je tudi razlog, da umeščanje v prostor in postopki stojijo že od leta 2007.« Različica ceste S4 je bila načrtovana v zaledju Spuhlje in skozi Bu- dino ter bi se priključevala na Puhov most. A nova cesta bi na obmo- čje, ki že tako ali tako prometno preobremenjeno, prinesla le še več prometa. Prav zato se usklajeno stališče županov nagiba k severni različici v podzemni izvedbi. Foto: ČG Župani šestih občin Spodnjega Podravja so v usklajeni izjavi izrazili prizadevanja za gradnjo nove prometne povezave od Markovcev do Ptuja po severni strani Ptujskega jezera. Starše  Drugi krog volitev Občino bo vodil Stanislav Greifoner V nedeljo je v občini Starše potekal drugi krog nadomestnih lokalnih volitev za župana, v katerem sta se pomerila Nataša Petek in Stanislav Greifoner. Slednji pa je prepričal dobrih 52 % volivcev, ki so se odpravili na volišča. Izmed 3.439 volilnih upravičencev se je tokrat na volišča odpravilo nekoliko manj volilnih upravičencev kot v prvem krogu. Svojo voljo je izrazilo slabih 56 % oziroma 1.918 občanov. S podporo 52 % oziroma 1.005 volivcev bo na županski stolček sedel Stanislav Greifoner. »Zah- valjujem se vsem občanom, ki so v meni prepoznali najprimernejšega kandidata za vodenje občine. Občino si bom prizadeval voditi po svo- jih najboljših močeh in upam, da bom upravičil zaupanje občanov,« je povedal novoizvoljeni župan Greifoner. Za Greifonerja je na volitvah glasovalo 92 volivcev več kot za pro- tikandidatko. Tesni izid, ki ga je glede na prvi krog šlo pričakovati, Greifonerja le še dodatno motivira, da se s svojim delom v vlogi žu- pana izkaže kot župan vseh občanov. Zmago pa pripisuje neutrud- nemu povezovanju z občani v času volilne kampanje in večji medijski pozornosti. Greifoner bo s polnimi pooblastili nastopil kot župan po prvi seji občinskega sveta, sicer pa že načrtuje prve aktivnosti v vlogi župana. »Glede na trenutno zdravstveno stanje se bom najprej sestal s Civilno zaščito, gasilce in predstavnike humanitarnih organizacij, da se dodobra seznanim z zdravstveno situacijo v občini in pripravimo načrt, kako bomo občanom v stiski priskočili na pomoč,« je napove- dal Greifoner. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 3 Vrtec Ptuj izvaja dnevne pro- grame, ki trajajo od 6 do 9 ur, poslovalni čas v vseh enotah pa je 10,5 ure. Z namenom optimalne prilagoditve poslovalnega časa glede na dejanske potrebe staršev se očitno načrtujejo spremembe na tem področju. Kot je pojasnila ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vu- čak, bo v primeru, da so pred do- ločeno uro v enoti manj kot trije otroci, to možno odpirati kasneje in ne ob 6. uri. Tudi za zapiralni čas bodo veljala enaka merila. V eno- tah preverjanje števila zjutraj in v popoldanskih urah prisotnih otrok že poteka. Spremembe delovne- ga časa bodo po predlogu, če ga bodo svetniki sprejeli, začele velja- ti od 1. novembra naprej. Zaradi visokega števila odsotnih delavk več zaposlitev Obenem bodo na mestnem sve- tu obravnavali tudi predlog siste- mizacije delovnih mest.V minulem šolskem letu je bilo sistemiziranih 177,75 delovnih mest, nov pred- log predvideva sedem zaposlenih manj. Ravnateljica Vučakova zatr- juje, da so v sistemizaciji upošte- vali optimalno organizacijo dela. Posebej izpostavlja problem nado- meščanj v vrtcu, pri čemer dodaja, da niso vsi matematični izračuni nujno tudi življenjski. V Vrtcu je pretežno ženski kolektiv, veliko je porodnih in bolniških odsotnos- ti, za njihovo nadomeščanje so v sistemizaciji predlagali zaposlitev šestih delavcev. V letu 2019 so imeli dnevno odstotnih 3,7 zapo- slenih pomočnic vzgojiteljice in 2,3 vzgojiteljice; skupaj je torej dnevno v povprečju manjkalo šest zaposlenih. Skupni delež odsot- nosti strokovnih delavk je izjemno visok, kar 22 %. Ravnateljica poudarja, da so vse do lani imeli višje število zagotov- ljenega kadra za nadomeščanja ter da je njihovo zaposlovanje za nemoteno varstvo predšolskih otrok nujno: „Mogoče koga od svetnikov zmede tudi to, da je na- ziv delovnega mesta drugačen, še pred kratkim pa je bilo za to več zaposlenih. Še leta 2015 smo imeli v vrtcu 10,69 zaposlenih pomočni- kov za poslovalni čas. Na predlog revizije smo to delovno mesto preimenovali v pomočnik za nado- meščanje. Leta 2019 jih je bilo šest. Standardi in normativi so določeni zakonsko. “ 80–84 % vseh stroškov v ptu- jskem Vrtcu predstavlja strošek dela. Namesto podražitve raje kakšna zaposlena manj ... Za starše, pa tudi občino, ki so- fi nancira del ekonomske cene, je najpomembnejša točka predlog spremembe cen v Vrtcu Ptuj. Gradi- va za to, iz katerega bi bile razvidne podrobnosti, še sicer ni na voljo. Za koliko bi se torej predvidoma lahko podražil vrtec, še vedno uradno ni znano. So pa nekateri svetniki že iz- razili nestrinjanje s podražitvijo vrt- ca. „Predlagal bom, da se zmanjša sistemizacija za nekatera delovna mesta in iz prihranjenih sredstev bonitet (CERO Gajke) namenimo denar za razliko v podražitvi vrtca. Šele takrat se bom strinjal s podra- žitvijo, ki je lahko največ 6 evrov, nikakor več. Drži, da v javnem sek- torju za minus poskrbi ustanovitelj (občina), ampak ta nima vreče de- narja brez dna,« je jasen svetnik Milan Klemenc. Zakaj sta potrebni dve pomočnici ravnateljice? Klemenc je ostro skritiziral še več zadev: »Na sestanku z vod- stvom Vrtca nam ni nihče pove- dal, da je dejanska podražitev v višini 400.000 evrov in ne 268.000 evrov. Spet nam nekdo s fi go v žepu prodaja suhe slive. Ravna- teljica Vrtca ima dve pomočnici. Menim, da je treba ukiniti najmanj eno mesto pomočnice direkto- rice, prav tako je treba temeljito proučiti, kaj je z upokojitvami. Zasedenost po sistemizaciji delov- nih mest je vedno 100 %. Zakaj, če pa je otrok čedalje manj? V naših vrtcih otroci niso prikrajšani in ne bodo deležni slabšega ali boljšega varstva, pa če bodo »rezervisti« tam ali pa ne. Tudi osnovne šole nimajo nadomestil na zalogo, kot si predstavljajo v Vrtcu Ptuj!“ Nazadnje so se cene v Vrtcu Ptuj podražile v začetku leta 2019. Nameravali so jih dvigniti tudi le- tos pred poletjem, a je odziv sve- tnikov pokazal, da za kaj takega ne bi bilo podpore. Svetnik An- drej Čuš sicer pravi, da v njegovi svetniški skupini niti zdaj niso nak- lonjeni dvigu cen oziroma kot pra- vi pokrivanju negativnega izida iz občinske blagajne: „Neresno je, tako iz strani vodstva občine kot javnega zavoda, da se pridela mi- nus in potem to prevali na občino. Naj se več pogovarjajo, pa bodo vedeli, kaj se dogaja med letom. Skrbi me, da lahko to postane praksa.“ Ravnateljica pravi, da očitkov nekaterih svetnikov ne razume in da ne gre za pokrivanje starih izgub, pač pa dejstvo, da je cene treba spremeniti, da se izognejo težavam v prihodnje. Najverjetneje bodo nove cene potrjene. Da bi občina breme raz- like med veljavno in novo izraču- nano ceno prevzela nase, kot so to naredili ponekod v drugih obči- nah, je malo verjetno. torek  13. oktobra 2020 3Aktualno Spuhlja  Popravilo glavne ceste Pet krpic asfalta za 20 tisočakov Kot smo že večkrat poročali in opozorili, je glavna cesta skozi Spuhljo in Budino v mestni občini (MO) Ptuj absolu- tno preobremenjena s prometom, predvsem s tranzitom tovornih vozil. Ker se je celovita rekonstrukcija ceste za- radi priprave nove dokumentacije za projekt zamakni- la, bo stanje najbrž še nekaj časa takšno, kot je: cesta je razpokana, polna lukenj in grbin, manjkajo površine za pešce in kolesarje, bankine so ozke. Nekaj krpic novega asfalta so delavci Cestnega podjetja Ptuj (CPP) na najbolj kritičnih delih ceste položili v začetku minulega tedna. Stari asfalt so odstranili (rezkali) in položili novega. »Dela smo izvajali na osnovi del rednega vzdrževanja cest. Asfaltno prevleko smo popravili na petih mestih, dolžine in širine krp so bile različne, skupna kvadratura je 581 m². Vrednost del znaša 19.700 evrov,« je povedal Dušan Sagadin iz CPP. Glede na katastrofalno stanje ceste se zastavi vprašanje, zakaj niso preplastili celotne ceste, temveč so se odločili samo za krpanje – malo tukaj, malo tam. »Izvedena dela so bila nujen ukrep glede na stanje vozišča. Ker se v prihodnje načrtuje sanacija ceste, se naročnik (DRSI) ni odločil za preplastitev celotnega vozišča,« je pojasnil Sagadin. Dodal je, da letos kakšnih drugih del na tej glavni cesti več ne načrtujejo. »Na omenjeni cesti so dela krpanja letos končana, prav tako ne predvidevamo nobenega večjega posega na območju državnih cest v kraju Spuhlja.« Foto: MZ CPP je na petih odsekih ceste skozi Spuhljo položil 581 m² novega asfalta. Zaradi del so na cesti minuli teden nastajali daljši zastoji. Nujna vsaj začasna rešitev: preplastitev cestišča in razširitev bankin V civilni iniciativi, ki si prizadeva za celovito, predvsem pa racionalno obnovo glavne ceste Ptuj–Spuhlja, so zadovoljni, da sta se DRSI in CPP odločila pokrpati najbolj dotrajane točke. »Pozdravljamo, da se je obnovil del cestišča v Spuhlji. Venomer smo poudarjali, da je preplastitev ceste nujno potrebna in smo jo ocenjevali kot del rednih obveznosti DRSI za vzdrževanje ceste. Kljub našim mnogim pozivom so žal na DRSI v zadnjih dveh letih zgolj pokrpali največje luknje na Ormoški cesti, so pa na podlagi pritiskov naših članov v celoti preplastili most pri Kolariču,« je v imenu civilne iniciative dejala Sergeja Puppis Freebairn, sicer tudi svetnica MO Ptuj. Tudi v tej vlogi se sogovornica zavzema za celovito rešitev Ormoške ceste. Na njeno pobudo je vodstvo MO Ptuj sredi leta ob cesti opravilo terenski ogled. »11. junija so bili na terenu županja Nuška Gajšek, podžupan Marjan Kolarič, predsednika ČS Spuhlja Branko Strelec in ČS Jezero Črtomir Rosič, vodja redarstva Robert Brkič, sodelavca iz uprave MO Ptuj Aleš Gregorec in Andrej Trunk ter predstavnika policijske postaje Ptuj. Ukrepi v obdobju 2021/22, če bo denar Na podlagi terenskega ogleda je MO Ptuj na DRSI posredovala dopis z opisom problematike. Cesta je prometno zelo obremenjena, polna grbin in udorov, manjkajo površine za pešce in kolesarje, bankine so preozke, nevarna je za šoloobvezne otroke, ki ob njej pešačijo do avtobusnega postajališča. Glede na to, da celovite rekonstrukcije ceste ni pričakovati tako kmalu (trenutno se izdeluje projektna dokumentacija), je MO Ptuj predlagala preplastitev najbolj kritičnih odsekov in razširitev bankin, »da našim najmlajšim šolarjem zagotovimo varno udeležbo v prometu ob tako prometni cesti in s tem ne poslabšamo trenutne situacije za vse udeležence v cestnem prometu«. Na DRSI so odgovorili, da bi cesto Budina–Spuhlja preplastili in na odsekih, kjer ni pločnikov, razširili bankine v obdobju 2021/22. A pod pogojem, če bo denar. Na MO Ptuj so poudarili, da si prizadevajo za čim hitrejšo realizacijo celovitega projekta, da se cesta rekonstruira in da bo varna za vse udeležence v cestnem prometu. Ptuj  Predlog za dvig cen v vrtcu buri duhove Višje cene in spremenjen delovni čas nekaterih enot Dvig cen v Vrtcu Ptuj je neizogibno dejstvo, s katerim se bodo mestni svetniki morali soočiti že naslednji teden. Za koliko natančno se bo ekonomska cena vrtca podražila, še ni jasno, a po infor- macijah je planirana osem odstotna podražitev, prav tako pa naj bi se optimiziral tudi delovni čas nekaterih enot. Foto: ČG Predlog sklepa o uskladitvi cen v Vrtcu Ptuj je na dnevnem redu naslednje seje. Manj vpisanih otrok in napredovanja: višja cena vrtca Ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak pravi, da so večkrat opozarjali, da imajo težave s prihodki in da trenutna cena ne pokriva vseh stroškov. Število vpisanih otrok se je namreč v zadnjem času zmanjšalo, svoje je prispeval tudi korona- virus. Nekateri starši, ki imajo to možnost, so se odločili, da otrokom podaljšajo bivanje doma in jih ne vpišejo septembra v vrtec, kot je bilo predvideno. Osnovni razlog za predlaga- no podražitev zraven manjšega števila otrok je tudi dvig stroška dela. Probleme jim povzročajo še odprte obveznosti; trenutno jih je za 40.000 evrov, kar nekaj je tudi dolžnikov. „Če ostane veljavna cena, bi ob nižjem številu otrok mesečno zmanjkalo 32.000 evrov. To je od septembra naprej. Veljavna cena je namreč izračunana na 968, trenutno pa je v vrtec vpisanih 888 otrok.“ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  13. oktobra 20204 Podravje Obrt in podjetništvo sta na Ptujskem podobno kot v drugih delih Slovenije morala prebroditi številne politične, sistemske, or- ganizacijske in druge ovire, pove- zane tudi s samo predstavo oz. pojmovanjem obrti. V posameznih obdobjih tako ni bilo zaželeno biti obrtnik, biti podjeten, inovativen in uspešen. Danes je slovenska obrt ena najpomembnejših gospo- darskih panog, ki pa se še vedno mora boriti za svoj status, kljub številčnosti in uspešnemu razvo- ju. Mikro in mala podjetja namreč predstavljajo večino gospodarstva Slovenije. Le-ta so tudi pomemben segment zaposlovanja in uspešen partner v mednarodnem prostoru ter gospodarskih povezavah in iz- menjavah. Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOPZ) Ptuj je ena večjih v Sloveniji. Svojo pot je začela leta 1971 kot Obrtno združenje Ptuj. Za- četek je bil vse prej kot lahek, saj oblast takih povezav v tistem času ni odobravala. Od takrat je pretek- lo že več kot 49 let. OOPZ v teh dneh vstopa v 50. leto delovanja. Okvirni program jubilejnih ak- tivnosti, ki jih bodo izvedli v letu 2021, so že pripravili. Izvedli bodo več dogodkov in slavnostno aka- demijo ter razvili obnovljeni pra- por OOZ Ptuj, za katerega lahko zainteresirani prispevajo žeblji- ček, trak oz. se odločijo tudi za botrstvo. Pripraviti pa želijo tudi razstavo o obrti in podjetništvu v petdesetih letih na Ptujskem. Za razstavo želijo zbrati vse, kar lahko prispeva k celoviti zgodbi o obrti na Ptujskem oz. na obmo- čju delovanja OOPZ Ptuj. Zbirajo izdelke, materiale, orodja, litera- turo, učbenike, knjige, diplome in podobno, kar bo dokazovalo, da ima obrt na Ptujskem dolgole- tno tradicijo. „OOPZ Ptuj se trudi spodbuditi zavedanje, kako lep in hkrati težak je obrtniški kruh, kako pomembni so znanje, tradicija in razvoj ter kakšne so perspektive v obrti in podjetništvu. Zato tudi začenjamo serijo aktivnosti, ki bi povečale pripadnost stanovski or- ganizaciji ter spodbujale strokov- nost v panogi,“ sta v pripravah na praznovanje 50-letnice poudarila predsednik OOPZ Ptuj Milan Majer in njen direktor Boris Repič. Prvo razstavo je ptujska obrtna zbornica pripravila že leta 1982, drugo v letu 1987, tretji teden obr- ti in tretjo razstavo so pripravili leta 1991, ko je zbornica praznova- la 20-letnico delovanja. Četrta raz- stava obrti je bila leta 1996, peta leta 2001, ob 40-letnici delovanja leta 2011 pa so pripravili zanimivo razstavo z naslovom Mesto obrti, ki so jo povezali tudi z izdajo zbor- nika z naslovom Obrt na Ptujskem. Izvedli so več promocijskih, sejem- skih in izobraževalnih dogodkov. Najpomembnejši pa je bil štiri- dnevni sejem obrti, na katerem se je predstavilo več kot 150 obrtni- kov in podjetnikov. Na vseh šest dosedanjih razstav so v zbornici izjemno ponosni, vsaka je po svoje pomenila mejnik v razvoju obrti na Ptujskem. Od leta 1984 ima OOZ Ptuj se- dež na Vošnjakovi ulici 13. Obrtno združenje Ptuj je stavbo kupilo leta 1982 in jo leta 1984 predalo v uporabo. Ptuj  Priprave na 50-letnico obrtniške organizacije na Ptujskem Obrt in podjetništvo sta pomembna dejavnika razvoja Obrt in podjetništvo imata na Ptujskem že dolgo tradicijo. Že v rimskih časih, ko je bil Ptuj največje mesto na ozemlju Slovenije in širše, je obrt cvetela. Obrt in trgovina pa sta pomembno vplivali na razvoj Ptuja tudi kasneje. Foto: Črtomir Goznik Milan Majer, predsednik OOZ Ptuj, in Boris Repič, direktor OOZ Ptuj S sanacijo nameravajo začeti že letos. Na občini so do nedavnega pripravljali vso potrebno doku- mentacijo za ureditev nestabilne- ga območja. V septembru so na izredni seji projektno dokumenta- cijo potrdili, nakar so objavili javni razpis za zbiranje ponudb izvajal- cev. Do izteka roka je na natečaju ponudbo oddalo pet gradbenih podjetij. Najvišjo ponudbo v vred- nosti 376.000 je podalo sevniško podjetje Rafael, z najugodnejšo, v višini 298.000 evrov, pa je kan- didiralo Cestno podjetje Ptuj. Pre- ostala podjetja so vrednost posla ocenila na zneske nad 300.000 evrov. Koga bodo naposled na ob- čini izbrali za izvedbo sanacijskih del, za zdaj ni znano, saj morajo najprej vloge preučiti. Večji del denarja bo zagotovilo ministrstvo Glede na projektno oceno naj bi sicer sanacija omenjenega cestne- ga odseka znašala kar 488.700 evrov. Od tega naj bi občina za- gotovila nekaj čez 100.000 evrov, kar 385.050 evrov pa bi v obliki nepovratnih sredstev prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. Zagotovljeno je namreč, da bo ministrstvo krilo slabih 80 % vseh stroškov investicije. Z investicijo naj bi zagotovili stabilnost tako ceste kot celotne- ga območja. »Celotno območje je treba drenirati skupaj s kontroli- rano odvodnjo površinskih voda, ki jih je treba odvesti v dolino,« so pojasnili na občini. S tem naj bi preprečili plazenje ter zagotovili varnost v prometu. Obetajo si, da bi dela na terenu začeli v najkrajšem možnem času. Če se pri izbiri izvajalca ne bo za- pletlo, bi se to lahko zgodilo že v oktobru, zaključili pa naj bi v sep- tembru v prihodnjem letu. Cesta je sicer bila v času od nastalih podo- rov še prevozna, a obstaja verje- tnost, da bi se stanje lahko poslab- šalo, sploh ob obilnejšem deževju. »Trenutno stanje ne zagotavlja zadostne prometne varnosti ter zavira razvoj gospodarstva in tudi turizma na obmejnem območju. Z urejenimi potmi bo tudi pot v šolo varnejša, hitrejša in udobnejša,« so prepričani na občini. Vsako- dnevno pa jo bodo koristili občani šestih gospodinjstev. Zavrč  Zadovoljni z razpletom na javnem razpisu Posel se nasmiha ptujskemu gradbincu Obilno deževje v novembru 2019 je pustilo posledice tudi na završkem koncu. Ob cesti na relaciji Dre- novec–meja z republiko Hrvaško je dobrega pol kilometra ceste precej uničene, saj se je pojavilo več tako imenovanih posedov, ki na eni strani ogrožajo stabilnost ceste, na drugi strani pa lahko kadarkoli sprožijo zemeljski plaz na cesto. Foto: KG »Namen celotne investicije je rešiti problem varne dostopnosti območja za prebivalce in podjetnike. Ključno je zagotavljanje varnosti za prebivalce naselja Drenovec, da lahko po slovenskem ozemlju dostopajo do svojih domov oziroma poslovnih objektov,« so navedli na občini. Sanacija pa naj bi ob tem prinesla tudi pozitivne učinke za turizem. Žetale  Občinska priznanja ob prvi priložnosti Korona odnesla tudi 3 0. kostanjev piknik Marsikje je te dni že zadišalo po pečenih kostanjih, tradicio- nalno je vonj po teh jesenskih plodovih v oktobru zavel tudi v Žetalah. Kako tudi ne, ko pa imajo kostanj celo v občinskem grbu. Toda letos tradicionalnega (30.) kostanjevega piknika prvič ne bo, pa tudi ne slavnostne prireditve, niti slavnostne seje – druženje je preprečila korona. Na zadnji občinski seji so svetniki potrdili, da plaketo občine prejme družina Pulko. Zakonca Stanko in Darinka ter sinova Luka in Danilo so vsi aktivni člani PGD Žetale in ostalih društev v občini, zato so jih tova- riši gasilci predlagali za prejem plakete, kar je bilo na seji tudi potrjeno. Priznanje občine bo podeljeno Albertu Mohorku, prav tako dolgole- tnemu aktivnemu članu PGD Žetale, in Milanu Mikoliču, ustanovnemu članu občinskega združenje Rdečega križa, krvodajalcu in občanu, ki se vključuje v številne dejavnosti v občini. Če so na občini sprva nameravali priznanja podeliti vsaj na slav- nostni seji, so zadnje okužbe odnesle tudi to obliko skromnejše slo- vesnosti. Kako bodo priznanji in plaketo predali, še ne vedo, je priznal župan Anton Butolen. »Skušali jih bomo podeliti, ko bomo to smeli. Naj si bo še letos ali pa prihodnje leto.« Foto: Mojca Vtič Videm  Višje cene v vrtcu Videmčanom subvencija Odprtju dveh dodatnih oddelkov vrtca v okviru OŠ Videm je sledilo tudi zvišanje cen za varstvo otrok. Nove cene so videmski svetniki potrdili na septembrski seji, uveljavljene so bile oktobra. Starši otrok iz videmske občine podražitve v svojih denarnicah ne bodo občutili, saj bo dodatne stroške (67.000 evrov) iz proračuna pokrila občina. Za otroke, ki ne prihajajo iz videmske občine, pa bodo starši za varstvo plačevali več. Za prvo starostno obdobje (1–3 leta) je cena zrasla za 37 evrov (s 479 na 516), pri drugem starostnem obdobju za otroke od treh do šestih let se je spremenila le za nekaj centov (353 evrov), za 13 evrov pa je višja za varstvo otrok v kombiniranih oddelkih (stara cena 390, nova 403 evre). Za otroke iz občine Videm bo razliko v ceni pokrivala lokalna skup- nost, na letni ravni bo to občinski proračun dodatno obremenilo za 67.000 evrov. Da ne gre za zanemarljiv znesek, je opozoril župan Branko Marinič in izpostavil, da na račun sofi nanciranja dejavnosti vrt- ca morda ne bodo izvedli katere od želenih naložb. Tako visok znesek je dal misliti tudi svetniku Andreju Rožmanu, ki je poudaril, naj se na- tančno razjasni ozadje te številke. »Vem, da je kuga (epidemija) marsi- koga presenetila, a 67.000 evrov je le visok znesek. Saj veste, kako je: ko je vojna, so po eni strani vojni dobičkarji in po drugi veliki reveži.« Iz obrazložitve, ki jo je občinskemu svetu predložil ravnatelj OŠ Videm Robert Murko, izhaja, da so višji stroški v glavnem posledica povečanja stroškov plač zaposlenih. Ravnatelj je na tudi izrazil zado- voljstvo, da se vpis v videmske vzgojno-izobraževalne zavode poveču- je, saj je to dober obet za prihodnost. S povečevanjem vpisa bo dol- goročno gledano treba zagotavljati zadostne prostorske, kadrovske in druge pogoje ter obenem ohranjati kakovost izvajanja dejavnosti. »Ne želim, da bi kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v naših zavodih padala,« je poudaril ravnatelj videmske šole Robert Murko. Foto: MZ Ravnatelj OŠ Videm Robert Murko in župan Branko Marinič na sep- tembrski seji občinskega sveta, na kateri so med drugim potrjevali nove cene varstva otrok v vrtcu. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 5 Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2018, lani so Teslin prvi mega hranilnik (baterijo) namestili v Jesenicah, letos drugega v Kidri- čevem. Vsaka od naložb je veljala 15 milijonov evrov, hranilnika sta med večjimi v evropskem merilu. Jeseniški je s priključno močjo 13 in kidričevski s 15 MW, kapaciteta hranilnika v Kidričevem je 30 MW ur. Hranilniki električne energije so pomembni predvsem z vidika regulacije, konstantne in zaneslji- ve oskrbe z električno energijo. Ozirajo se tudi po tujini »Že od samih začetkov uporabe elektrike se pojavlja težava, kako jo shraniti za kasnejšo uporabo. Ker proizvodnja iz obnovljivih virov (hidro, vetrna, sončna) ni stalna in je v veliki meri odvisna od vremena, so za premostitev proizvodnih lukenj potrebni siste- mi za shranjevanje,« so pojasnili v NGEN in dodali: »Že v samem začetku smo si zadali cilj, da po us- pešni vključitvi prvega hranilnika v sistem na Jesenicah nadaljujemo s povečevanjem mreže hranilni- kov. Konec lanskega leta smo se lotili priprave novega projekta za postavitev drugega, še zmogljivej- šega hranilnika v Kidričevem. Dela so se začela v maju, konec avgusta so bili izvedeni prvi obratovalni te- sti. V naslednjem letu načrtujemo širitev v tujino. Znanje in pridoblje- ne izkušnje želimo deliti z drugimi podjetji v širši regiji. Na ta način že- limo pomagati ustvariti mrežo po- vezanih sistemov v energetskem omrežju v tem delu Evrope, ki bodo kos prihajajočim izzivom na prehodu v brezogljično družbo.« Talumov energetski križemkražem Izbira lokacije v Talumu ni bila naključna. Podobno kot na Go- renjskem, kjer je hranilnik lociran v industrijski coni SIJ Acroni Jeseni- ce, so tudi na Štajerskem izbrali in- dustrijsko cono z vso zagotovljeno infrastrukturo. »Poleg infrastruk- ture so tukaj ustrezni priključki na električno omrežje,« je povedal di- rektor in solastnik podjetja Roman Bernard. Neposredna fi nančna korist Ta- luma bo najemnina, ki jo bo NGEN plačeval za zemljišče, na katerem stojijo mega baterije. Talumovi strokovnjaki so sodelovali pri nji- hovem načrtovanju in namestitvi, skrbijo za vzdrževanje in nadzor, s partnerstvom se odpirajo mož- nosti sodelovanja na tehnolo- škem področju, pa tudi izmenjava električne energije med obema subjektoma. Za Talum bi bila ne- posredna dostopnost do energije v hranilniku pomembna pred- vsem v primerih večjih izpadov v elektroenergetskem sistemu. Po drugi strani lahko Talum iz svojih agregatov energijo oddaja v hra- nilnike. Na hranilnike so priključili največje polje sončnih elektrarn skupne moči 6 MW, ki so na Ta- lumovih zemljiščih, in elektrolizo, ki je največji industrijski porabnik električne energije v državi. Ponudili bodo sisteme za gospodinjstva NGEN bo na trgu v sodelovanju z Merkurjem ponujalo hranilnike za individualne porabnike: »Prip- ravili smo optimirano samooskr- bno rešitev za gospodinjstva, ki bodo lahko aktivno sodelovala na energetskem trgu. To jim bo lahko prineslo dodatne prihranke pri stroških električne energije in omogočilo, da postanejo del celo- vite rešitve. Uporaba manjših hra- nilnikov bo delno lahko pomagala reševati tudi težave s povečanjem priključne moči. Za vse zaintere- sirane smo pripravili pakete, ki vključujejo baterijski hranilnik in fotovoltaično elektrarno. Osnov- ni paket je sestavljen iz sončne elektrarne moči 6 kW in hranilnika Tesla Powerwall z uporabno kapa- citeto 13,5 kWh. Paket, vključno z montažo, bo na trgu na voljo po ceni, ki bo znašala okrog 10.800 evrov, pri čemer je že všteta sub- vencija za sončno elektrarno. Gledamo v prihodnost, ko bodo potrebe po električni energiji, tudi zaradi rabe e-vozil, nedvomno na- raščale. Omrežja fi zično ne bodo zmožna prenašati potreb v času konic.« torek  13. oktobra 2020 5Podjetništvo Merlak: »Vse je posel« Podobno kot telefonija se sprošča (privatizira) tudi področje sistemskih storitev na področju električne energije. V podjetju NGEN, ki je v lasti Damiana Merlaka in Romana Bernarda (na fotografiji), so na tem področju zaznali poslovno priložnost. Merlak je v javnosti poznan milijonar, ki je obogatel s trgovanjem s kriptovalutami, denar pa vlaga tudi v nove posle v Sloveniji. Med drugim je lastnik štirih hotelov v Bohinju. Bernard si je prvi kapital ustvaril na področju kabelske televizije, potem je na noge postavil podjetje Flycom, ki se ukvarja s helikopterskimi prevozi. Tega je prodal in se skupaj z Merlakom povezal v poslih na področju energetike. Po poročanju Gorenjskega glasa se podjetnika poznata preko Bernardove hčere Mirjam, ki je bila v srednji šoli Merlakova sošolka. Merlak je pred letom dni, ko so nameščali hranilnik na Jesenicah, za omenjeni časopis med drugim povedal: »Slovenija bo s tem projektom med vodilnimi v Evropi, hranilniki so novost v evropskem in ne le slovenskem energetskem prostoru. Seveda pa gre tudi za dober posel.« Enako je Merlak povedal o pomenu vlaganj v bohinjske hotele: »Večkrat sem dobil občutek, da marsikdo misli, da gre za neke vrste dobrodelnost. Napaka. Najprej mora stvar vzdržati finančno, šele nato gre za zgodbo.« Foto: NGEN Na srečo slovenskih prideloval- cev pese to ni pomenilo, da bodo morali v akcijo iskanja novega kupca. »Na Hrvaškem imajo več tovarn sladkorja, zaradi pomanj- kanja pese na tržišču pa so sklenili zapreti prav Viro, s katerim je naša zadruga sklenila pogodbo. Ta se je zdaj v celoti in pod enakimi pogo- ji prenesla na tovarno sladkorja v Osijeku, odkup pa bo izvedla Hr- vatska industrija šećera (HIŠ), v kateri so se združili partnerji s pod- ročja predelave sladkorne pese,« je pojasnil predsednik zadruge Miroslav Kosi. Letošnja letina slovenske slad- korne pese, ki raste na približno 100 hektarjih njiv, bo po njegovih ocenah dobra, spravilo pridelka pa bodo opravili konec meseca. »Cena za odkup bo enaka lanski, torej bo ostala pri 33 evrih za tono pese pri 16-odstotni sladkorni sto- pnji. Ker naše pese ne bodo pre- delali v Virovitici, ampak v Osijeku, to z naše strani zahteva nekaj logi- stičnih sprememb, ki pa najbrž ne bodo tudi dražje. Drži, da je nova lokacija precej dlje od prejšnje, a moramo robo po novem pripeljati do Čakovca, od tam pa bo do cilja, torej Osijeka, potovala po železni- ci.« Tudi pivovarski ječmen roma na Hrvaško Kosi ocenjuje, da slovenskim pridelovalcem sladkorne pese tudi v prihodnje ni treba skrbeti za pro- dajo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je morala zadruga že oddati naro- čilo oziroma rezervacijo za pesino seme za prihodnje leto. Sicer je v zadrugo vključenih 26 prideloval- cev pese, vseh članov pa je že več kot 100, ki se večinoma ukvarjajo s pridelavo pivovarskega ječmena. Tudi tega odkupujejo na Hrva- škem, natančneje v Novi Gradiški, kjer imajo svoj obrat francoski la- stniki. Spomnimo, da je zadruga Ko- operativa Kristal nastala kot posle- dica zaprtja ormoške tovarne slad- korja in poslabšanja socialnega položaja kmetov, ki so pridelovali sladkorno peso, cilj članov pa ni zgolj v pridelavi, ampak tudi znova v predelavi. Podravje  Sladkorna pesa letos raste na 100 hektarjih slovenskih njiv Odkup zagotovljen, cene kot lani V ormoški zadrugi Kooperativa Kristal so spomladi zadovoljno oznanili podpis pogodbe s hrvaškim Virom za odkup vse v Sloveniji zasajene sladkorne pese, a do spravila pridelka je tovarna sladkorja iz Virovitice zaprla svoja vrata. Kidričevo  V Talumu kripto milijonar Damian Merlak Postavili mega hranilnike, trgovali bodo z elektriko Podjetje NGEN, ki je v lasti enega najbogatejših Slovencev, kripto milijonarja Damiana Merlaka in dolgoletnega podjetnika Romana Bernarda, je v industrij- ski coni Talum v Kidričevem postavilo enega največji hranilnikov električne energije v Evropi. Foto: MZ Jeseniški in kidričevski hranilnik, oba znamke Tesla, sta virtualno povezana in delujeta kot eden. »Oba skupaj tvorita 30 MW inštalirane moči, kar je na primarnem nivoju, pri sekundarni regulaciji, 50 odstotkov slovenskih potreb,« je poudaril direktor in solastnik podjetja Roman Bernard. Foto: SD in ČG Po besedah predsednika zadruge Kooperativa Kristal Miroslava Kosija slovenskim pridelovalcem sladkorne pese tudi v prihodnje ni treba skrbeti za prodajo. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  13. oktobra 20206 V središču Da vnovično zapiranje življenja v drugem valu epidemije ne pride več v poštev, je bilo slišati potem, ko smo v Sloveniji več ali manj us- pešno zdravstveno prestali prve- ga, kar pa ne velja za gospodarstvo in psihofi zično zdravje, kjer bo pra- ve posledice pokazal šele čas. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zato kmalu po prvem koronašoku pozval k po- menu redne telesne aktivnosti, kot enega od najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni, ki hkra- ti tudi zmanjša stres, tesnobo, depresijo in osamljenost, velike dejavnike tveganja v času vsake epidemije. Zahtevano odprtje športnih dvoran, zdaj spet negotovost Potem ko so objekti za šport z začetkom novega šolskega leta v nekaterih občinah ostali zaprti, je apel za odpiranje telovadnic za javnost prišel tudi z Direktorata za šport na šolskem ministrstvu. Z NIJZ so uskladili higienska pri- poročila za preprečevanje okužb z novim koronavirusom pri upo- rabi notranjih športnih objektov in površin, tako za tekmovanja, treninge in rekreacijo, ki se lahko še naprej izvajajo, ter jih posredo- vali v pomoč šolskim ustanovam in občinam, ki upravljajo večino špor- tnih objektov. Seveda vsa ta priporočila veljajo do nadaljnjega, odvisno od vlad- nih ukrepov glede na spreminjanje epidemiološkega stanja. V okviru t. i. oranžne faze, v kateri je tre- nutno Slovenija, ima namreč vlada med ukrepi predvideno tudi mož- nost zapiranja športnih dvoran. Po občinah so se zadeve različno lotili. Poglejmo si nekaj primerov. MO Ptuj: za razkužila dvoran v dveh mesecih deset tisočakov V MO Ptuj imajo kar nekaj špor- tnih dvoran. »Občina poskrbi za razkužila, uporabniki oziroma na- jemniki pa so dolžni poskrbeti za razkuževanje kakor tudi za popise udeležencev. V Narodnem domu to opravi čistilka, v domovih kraja- nov hišniki in pa seveda vsi tisti, ki razne vadbe izvajajo. Zaradi naba- ve razkužil za roke in razkuževanja dvorane nastajajo dodatni stroški, ki pa se razlikujejo od dvorane do dvorane. Za dva meseca smo odšteli 10.000 evrov za razkužila,« pravijo na MO Ptuj. V drugi polovici avgusta so vad- be začeli klubi in društva v špor- tnih dvoranah Mladika, Ljudski vrt in Gimnazija, medtem ko se je vadba v športni dvorani Center za- radi prenove parketa začela vče- raj. »Tudi urniki za ostale manjše vadbene površine, kot so fi tnes, pokrita atletska steza, ritmična dvorana, kegljišče na Mestnem stadionu, trim kabinet in strelišče v ŠD Mladika, nadzidava ŠD Mla- dika, trim kabinet in gimnastična dvorana v Centru …, so pripravlje- ni in načeloma veljajo od začetka septembra. Svoja vrata so v začet- ku oktobra v večini primerov od- prle tudi telovadnice v osnovnih šolah,« pojasnjujejo na Zavodu za šport Ptuj, ki je zadolžen za razku- ževanje športnih objektov in ki je v zadnjem mesecu samo za razkuže- vanje štadiona porabil 150 evrov. Trnovska vas: društva zagotovila odgovorno osebo Na osnovni šoli Destrnik-Trno- vska vas so zadovoljni, da jim ob vsem dodatnem delu zaradi covida-19 ni treba skrbeti še za preprečevanje okužb v šolskih te- lovadnicah, ki jih popoldan upora- bljajo društva. »Že od prej imamo tako urejeno, da sta telovadnici na voljo šoli do pol petih popoldan, sicer pa ju občini oddajata zuna- njim uporabnikom. Kolikor mi je znano, se na občini Destrnik za odprtje šolske telovadnice za re- kreacijo še niso odločili, medtem ko v telovadnici v podružnični šoli v Trnovski vasi popoldanske špor- tne aktivnosti že potekajo,« razla- ga ravnatelj Drago Skurjeni. Spomnimo, da so trnovski sve- tniki na septembrski seji govorili o odpiranju šolske telovadnice za rekreacijo. »Odločili smo se, da bo telovadnica na voljo samo doma- čim društvom, ki so se tudi prijavi- la. Z vsemi smo že dorekli, kako in kaj. Društva bodo sama zagotovila odgovorno osebo, ki bo odpirala in zapirala telovadnico, popisala prisotne ter poskrbela za zračenje in razkuževanje. Hišnik tega dela ni mogel prevzeti, ker je zaposlen samo za polovični delovni čas. Iskali smo tudi koga preko javnih del, a brez uspeha, zato bo do- govorjena rešitev do nadaljnjega morala zadoščati,« meni trnovski župan Alojz Benko. Sveti Andraž in Sveta Trojica: prilagodili termine Da so v občini Sv. Andraž vrata šolske telovadnice na široko odprli za popoldansko rekreacijo doma- čih društev, pravi županja Darja Vudler Berlak. »Prepričani smo namreč, da je ukvarjanje z najra- zličnejšimi oblikami športa zaradi krepitve imunskega sistema v teh časih še posebej pomembno. Naša telovadnica je v popoldan- skih urah polno zasedena, in sicer jo imata vsak dan v najemu po dve skupini. Termine smo prilagodili tako, da je med eno in drugo re- kreacijo pol ure prostega časa, v katerem čistilka vse počisti, pre- zrači in razkuži. Ker imamo dve slačilnici, vsaka skupina uporablja samo eno. Seveda se vsi prisotni tudi vpišejo na seznam. Za zdaj nam takšna organiziranost z nekaj dodatnega dela ne povzroča več- jih stroškov.« Tudi v Sv. Trojici šolska telo- vadnica ostaja odprta za društva. Župan David Klobasa: »Že od prej imamo človeka, ki skrbi za vzdrže- vanje športnih objektov v občini, tako da tu ni sprememb, le do- datne naloge ima in več dela, kar posledično pomeni tudi več ur. Ko- liko, bomo ugotovili šele čez čas. V telovadnici seveda veljajo strogi zaščitni pogoji v skladu s smernica- mi stroke, vprašanje pa je seveda, kako dolgo še. Situacija se spremi- nja iz dneva v dan, kar je bilo vče- raj, danes morda ne velja več.« Kidričevo, Markovci: prepovedana uporaba garderob in tušev V občini Kidričevo za popoldan- sko rekreacijo ali treninge v najem oddajajo tri športne dvorane ozi- roma šolske telovadnice: pri OŠ Kidričevo, Cirkovce in Lovrenc. Popoldanska vadba se v dvoranah izvaja nemoteno, prepovedana je le uporaba garderob in tušev. Ti so za zunanje uporabnike zaprti. Na vhodih v telovadnice so nameš- čena razkužila za roke, za razku- ževanje prostorov skrbijo čistilke. Razkužila je zagotovila občina, posebnih dodatnih stroškov s tem doslej po besedah direktorja ob- činske uprave Damjana Napasta niso imeli. Tudi najemnin za upo- rabo dvoran občina ni poviševala. Šolske telovadnice v popoldan- skem času večinoma koristijo do- mača športna društva, v zimskem obdobju tudi NK Aluminij. Napast pravi, da so na ravni lokalne skup- nosti sprejeli protokol, kako bi rav- nali, če bi število okuženih naraslo čez 15. Med ukrepi, ki bi jih v tem primeru uvedli, bi bilo tudi zapi- ranje telovadnic v popoldanskem času. Ker so rezultati okužb za občino Kidričevo za zdaj ugodni, protokola ni treba izvajati. A glede na širjenje virusa po državi in ek- sponentno naraščanje okužb bo zapiranje telovadnic za rekreativ- no vadbo najverjetneje z odlokom predpisala vlada. V Markovcih so športno dvora- no in šolsko telovadnico za zuna- nje uporabnike odprli s prvim ok- tobrom, v Bukovcih dvorana vrata odpira 15. oktobra. »Garderobe in tuši za zunanje uporabnike ostaja- jo zaprti, to pomeni, da uporabniki pridejo v športni opremi in v avli odložijo vrhnja oblačila ter se pre- obujejo v športne copate. Termini se izvajajo z zamikom, da se osebe predhodnega in naslednjega ter- mina ne srečajo, rekviziti (žoge) pa se med termini razkužijo,« je povedala direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Za razkuževanje in nadzor skrbijo hišniki športnih dvoran, s podat- kom o dodatnih stroških pa še ne razpolagajo. Spodnje Podravje  Kako je z odpiranjem telovadnic za rekreacijo in treninge Kar je bilo včeraj, danes morda ne velja več Kot so z nenehnim spreminjanjem ukrepov za zajezitev covida-19 zmedeni državljani, ki že kar težko sledijo, katera pravila so trenutno v ve ravnatelje osnovnih šol in župane. Mnogi so se v dilemi znašli tudi zaradi telovadnic in športnih dvoran, ki jih oddajajo za rekreacijo ali treninge z dodatnimi ukrepi poskrbeti, da ne bo prišlo do okužb, ali se raje izogniti tveganju? Dodatni ukrepi v ptujskih športnih objektih Klubi in društva morajo upoštevati navodila za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV, obenem pa so na Zavodu za šport Ptuj sprejeli še nekatere dodatne omejitve. Vadeči in trenerji pridejo na trening v športni opremi največ 10 minut pred začetkom treninga, v avli ali na hodniku pred športno dvorano si razkužijo roke in preobujejo v čiste športne copate. Urniki so pripravljeni tako, da se vadbe med sabo ne prekrivajo med različnimi uporabniki in omogočajo razkuževanje vadbene površine med posameznimi termini. Vsak klub ali društvo je dolžno voditi evidenco prisotnih za vsak trening posebej in tudi beležiti njihovo telesno temperaturo. Uporaba garderob ni možna, razen v primeru tekme oziroma tekmovanja, za nujne potrebe je odprt en toaletni prostor. Navodilo je tudi, da takoj po končanem treningu vadeči in trenerji zapustijo telovadnico. Foto: Sta/M24 Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  13. oktobra 2020 7V središču Sicer pa je sveže kostanje mo- goče kupiti v trgovini. Toda ti dosegajo zelo različne cene; kilo- gram slovenskega kostanja zna doseči tudi 10 evrov, španski je več kot pol cenejši. Tuji kostanji, pred- vsem italijanski, prevladujejo tudi na mestnih trgih. »Italijanski maroni so slajši, manj črvivi in torej kakovostnejši od slovenskih. Ne moremo pa si privoščiti, da bi prodajali kostanje slabe kakovosti zgolj zato, ker so slovenski,« je razlog za nakup kostanjev preko posrednikov ali neposredno pri zahodnih sosedih navedla Suzana Črešnik s Turistič- ne kmetije Črešnik, ki bo tako kot lani tudi letos pekla kostanje na Mestnem trgu. Ceno bodo ohranili na lanski ravni, to je tri evre za maj- hen in pet evrov za velik škrnicelj pečenih kostanjev. Lani so bili s prodajo zadovoljni, kako bo letos zaradi omejitvenih ukrepov, pa bodo še videli. Ptujčan kostanje peče v Avstriji in v Mariboru Že dober mesec dni pa kostanje v sosednji Avstriji v kraju Sulztal ob tamkajšnji vinski cesti peče Gregor Bedrač iz Krčevine pri Vurbergu. »Letos smo se prvič podali čez mejo in odziv je izjemen. Avstrijci imajo namreč navado, da v jeseni zaužijejo kostanj in mošt, pa tudi vinska cesta, na kateri sodelu- jem, je bojda letos nadpovprečno obiskana.« Podjetnik, ki je na pot kostanjepeka z lastnim podjetjem Kostanj Bedrač stopil pred tre- mi leti, pa je prve pečene kosta- nje prodal v Mariboru, kjer jih na Glavnem trgu nudi tudi sedaj. Trenutno peče, enako kot Črešni- kovi, italijanske marone. »Domači kostanji so letos kasnejši, ob tem še niso tako sladki in se težje lupi- jo. Ti italijanski maroni pa so ena- ke velikosti, saj jih Italijani gojijo v nasadih, posledično jih je tudi lažje speči,« je zaupal Bedrač. O kilogra- mih spečenih kostanjev pa ni želel govoriti. »Zaradi konkurence,« je smeje dejal. Porekla kostanjev na tržnicah inšpekcija ne preverja Kot omenjeno, si lahko ta slad- kast jesenski sadež v slovenskih gozdovih nabere vsak, a v ome- jenih količinah, lahko pa se nabi- ranje kostanja tudi prepove, če lastnik gozda goji drevje prav za- radi plodov. Na Upravi za varno hrano smo preverili, ali inšpektorji preverjajo poreklo kostanja. Od- govorili so, da označbe porekla za pripravljeno hrano, torej za pečen kostanj, niso predpisane, zato in- špekcija uprave za varno hrano ne izvaja tovrstnega nadzora. »V trgovinah pa mora biti podatek o izvoru nameščen na potrošnikom vidno mesto. Zavajanj glede pore- kla kostanja kot sadeža nimamo zabeleženih, saj nadzora izključno nad kostanjem ne beležimo.« Podravje  Slovenskih kostanjev skoraj ni v prodaji Na trgovskih policah španski, v škrnicljih italijanski maroni Marsikdo ima v teh dneh umazane roke – od pečenega kostanja. Ta jesenski sadež si lahko v zmernih količinah, to je do dveh kilogramov na dan, v slo- venskih gozdovih nabere vsak. Če posameznik preseže dovoljeno količino, je zagrožena globa 200 evrov. Lani gozdni inšpektorji niso zasledili nobenega kršitelja. Razlog najverjetneje ni v poštenosti ljudi, temveč v premajhnem številu inšpektorjev. Foto: JK/M24 Večina kostanjepekov peče italijanske marone, saj so ti kakovostnejši od slovenskih kostanjev Foto: MV Tudi v trgovinah slovenskega kostanja praktično ni ... Za enomesečno pravico peke kostanjev 350 € Zavod za turizem Ptuj je k peki kostanjev povabil okrog 20 ponudnikov. Na javno povabilo je vlogo pravočasno in popolno oddal le en ponudnik, to je Turistična kmetija Črešnik. Prvič bo po pečenih kostanjih na Mestnem trgu zadišalo že ta petek, 16. oktobra. Črešnikovi so kostanj na Ptuju pekli že v preteklem letu, enako kot lani pa bodo tudi letos za prostor oziroma pravico do peke odšteli 350 evrov. Italijanski kostanj izpodrinil slovenskega V ponudbi Mercatorja prevladu- je kostanj iz uvoza. »Kostanj doba- vljamo iz držav EU: Francije, Italije, Španije in Grčije. V ponudbo vklju- čujemo tudi slovenski kostanj, žal ga lahko nabavimo samo majhno količino, kar je za naše potrebe premalo.« Sicer pa ocenjujejo, da razlike med slovenskim in npr. španskim kostanjem ni. Tudi v Spar Slovenija so dejali, da zaradi pomanjkanja sloven- skega kostanja – marona, ki ga zanje goji eden izmed slovenskih pridelovalcev, uvažajo kostanj iz Italije in Španije. V Hoferju je mo- goče kupiti le kostanj italijanskega porekla, v Lidlu Slovenija pa so dejali: »Prodajamo mediteranske marone in mediteranski kostanj italijanskega porekla, ki so med našimi kupci zelo priljubljeni, saj so debelejšega kalibra. Kostanj je iz uvoza predvsem zato, ker slo- venski dobavitelji za ta produkt nimajo svetovno priznanega cer- tifi kata Global G.A.P., katerega glavni cilj sta varna in trajnostna proizvodnja izdelkov.« Ormož: večinoma dezinfi cirajo kar šolske snažilke V občini Ormož deluje kar pet osnovnih šol in ob vsaki učilni zi- dani stoji večnamenska dvorana oziroma telovadnica. Te ostajajo odprte tudi za športna društva in druge interesne skupine za izved- bo treningov ali rekreacije. Spo- štovanje predpisanih ukrepov je povsod zagotovljeno, tako prav v vseh športnih dvoranah ob koncu vadbenega termina intenzivno zračijo tako vadbene prostore kot tudi garderobe in izvedejo de- zinfekcijo garderobnih prostorov ter sanitarij. Da je vse to mogoče izvesti, so med termini uvedli večji časovni razmik. Od šole do šole so utečena raz- lična pravila o tem, kdo izvaja de- zinfekcijo, jo fi nancira in tudi kdo vodi sezname udeležencev aktiv- nosti. Na Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu vse delo opravijo šolske čistilke. Enaka praksa je utečena tudi pri dezinfi ciranju telovadnice na OŠ Velika Nedelja, v telovad- nici pri OŠ Ormož in pri uporabi športne dvorane OŠ Ivanjkovci. »Razkužila za roke bodo vadeče skupine morale prinesti s seboj (odgovorna oseba za skupino) ali po dogovoru z vadbeno skupino nabavimo mi in jim zaračunamo ob najemu,« je o pričakovanjih do uporabnikov športne dvorane OŠ Ivanjkovci dodala ravnateljica Nada Pignar. Stroške dela snažil- ke pri tem nosijo šole. Aleksander Šterman, ravnatelj OŠ Ormož, pa je pojasnil, pa se ti stroški krijejo iz najemnine. Nekoliko drugače so se znašli na OŠ Stanka Vraza Ormož. »Za dezinfekcijo in vse druge ukrepe, povezane s covidom-19, mora med menjavo skupin poskrbeti na- jemnik, torej izvajalec aktivnosti. Po koncu zadnje aktivnosti izvaja- lec skupaj z delavcem šole temelji- to očisti in razkuži vse prostore in pripomočke, ki so jih uporabljali,« je povedala Mojca Visenjak, ravna- teljica OŠ Stanka Vraza Ormož. Pri tem stroške dezinfekcije med ter- mini v istem dnevu nosijo najemni- ki, stroške končnega čiščenja pred zaprtjem šole zvečer pa najemniki in šola skupaj. Pri uporabi športnih prostorov v obeh ormoških telovadnicah, v Veliki Nedelji in Miklavžu pri Ormo- žu, vodenje evidenc udeležencev vodijo organizatorji. Na Osnovni šoli Ivanjkovci pa so se odločili za drugačno prakso. »Obrazec za vodenje evidenc smo pripravili mi, vsak dan ga bomo sproti arhivirali, shranili najmanj 30 dni po izvedbi dogodka in ga kasneje uničili,« je navedla Pignarjeva. eljavi, podobno velja tudi za . Jih odpreti za javnost ali ne, Foto: ČG Hajdina, Podlehnik, Destrnik: šolska telovadnica le za šolarje V prvem valu je bila prav OŠ Hajdina tista, ki se je srečala s težavami zaradi dejstva, da je bila v šolski telovadnici v popoldanskem času skupina vadečih, med katerimi je bil tudi okužen moški. K sreči se okužba ni razširila, so pa zato bolj previdni. Za zunanje uporabnike šolska telovadnica v tem šolskem letu – za zdaj – ni na razpolago, odprli so jo samo za skupine otrok, ki obiskujejo vrtec in šolo. Za razkuževanje skrbi šola, kar jo, kot pravi ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, stane okrog 500 evrov mesečno oziroma 25 evrov na dan. V Podlehniku so sklenili, da zaradi poslabšanja epidemiološke slike do nadaljnjega telovadnice za zunanje uporabnike ne bodo odprli. »V ta namen tudi ni bil objavljen razpis za uporabo telovadnice. Situacijo bomo sicer spremljali in v primeru izboljšanja epidemiološke slike bomo ponovno odločali o morebitnem odprtju telovadnice in pogojih,« je povedal župan Sebastian Toplak. Foto: Shutterstock/M24 Foto: ČG Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  13. oktobra 20208 Podravje Trnovska vas  Nujna dogradnja šole Mnogi malčki morali v vrtec drugam Kljub temu da so normativ za oddelke trnovskega vrtca po- večali za enega otroka na skupino, niso mogli sprejeti vseh. Tako vrtce v sosednjih občinah obiskuje kar 15 otrok, kar v bistvu pomeni eno celo skupino. Večji vrtec je torej nuja, gradnja prizidka k podružnični osnovni šoli v Trnovski vasi pa hkrati tudi precejšen zalogaj za občinski proračun. »V vrtcu imamo letos 49 otrok, oblikovane so tri skupine, in sicer za prvo starostno obdobje od prvega do tretjega leta starosti, kombinirano in skupino za drugo starostno obdobje za malčke, ki so stari med tri in šest let. Že zdaj nam primanjkuje prostora za vsaj eno skupino, premajhne kapacitete pa bodo prišle še bolj do izraza, ko se bodo v občino priselile nove družine. Načrtujemo namreč nove naselitve; samo v tem trenutku imamo na razpolago 200 gradbenih parcel,« napoveduje župan Alojz Benko. Prizidek k obstoječemu vrtcu naj bi stal približno 150.000 evrov. Če bodo svetniki potrdili dvoletni proračun, osnutek je po nedavni seji občinskega sveta šel v javno razpravo, bodo prihodnje leto 15.000 evrov namenili za pripravo projektne dokumentacije, gradnjo začeli v letu 2022 in jo dokončali v 2023. Glede na naraščanje števila otrok v občini do odprtja večjega vrtca z novimi oddelki trnovskim staršem ne bo preostalo drugega, kot da svoje otroke vpišejo v enega od sosednjih vrtcev. Čeprav se s prostorsko stisko ubadajo že v skoraj vseh slovenjegoriških vrtcih in tudi drugje ni lahko najti prostega mesta. Foto: SD Trnovski vrtec je že zdaj poln, pred vrati je letos ostalo 15 otrok. V občini je trenutno na voljo 200 gradbenih parcel, zato je širitev vrtca nujna. Za investicijo so se odločili, ker v občini trenutno še ni prostora na prostem, ki bi omogočal dru- ženje različnih generacij. Medge- neracijski urbani park pa naj bi z raznoliko opremo in vsebinami nagovarjal k vadbi, razvoju koordi- nacije gibanja, krepitvi motoričnih sposobnosti, k branju, druženju. Predvidena je postavitev otro- ških igral, plezalne stene, zagra- ditev obstoječega športnega igri- šča ter na njem postavitev novih košev in golov, postavitev novega avtobusnega postajališča, bralne hiške ter zasaditev avtohtonih sort vinske trte in vzpostavitev učne poti (opis trt, opis vino- gradniških opravil ipd.). Največji strošek, to je v višini 21.500 evrov, bo nabava in postavitev plezalne stene v okvirni velikosti 50 m2, ki naj bi bila zasnovana tako, da bo vadbo omogočala začetnikom in rekreativcem, vseh starostnih ob- dobij. Medgeneracijski urbani park bo dokončan predvidoma prihodnje leto. »Sedaj smo prijavo še dopol- nili, nato pa pričakujemo končni sklep o sofi nanciranju. Predvide- vamo, da bomo letos uredili špor- tno igrišče, prihodnje leto pa bo postavljena še plezalna stena,« je povedal podlehniški župan Sebas- tian Toplak. Sicer pa je skupna vrednost pro- jekta 73.138 evrov, od tega naj bi 49.405 evrov pridobili v okviru Las Haloze, preostanek bodo prispe- vali partnerji in občina. Podlehnik  Medgeneracijski urbani park najverjetneje prihodnje leto Za plezalno steno 21.000, za klopi 7.000 evrov Občina Podlehnik bo v sodelovanju z društvom upokojencev, osnovno šolo in majšperškim podjetjem Kreal v neposredni bližini šole in vrtca postavila t. i. medge- neracijski urbani park. Skupna vrednost projekta je nekaj več kot 73.000 evrov. Foto: Mojca Vtič Na občini se nadejajo, da bodo s postavitvijo parka h gibanju in druženju spodbudili različne generacije Arhitekturni biro Elementarna, ki je pripravil zmagovalni projekt in bil izbran na natečaju, je predsta- vil svojo vizijo urejanja tega dela mesta. Že na prvem posvetu pa so se pojavila vsebinska vprašanja o primernosti in uporabnosti samih prostorov v stavbi. Prepoznanih je bilo nekaj pomanjkljivosti, s ka- terimi so že septembra seznanili arhitekte. Ti so nato načrt preno- ve vzeli pod drobnogled in ob minimalnih spremembah projekta skušali poiskati najprimernejše rešitve, ki bodo po godu tistim, ki nameravajo te prostore uporablja- ti. „Projekt smo prilagodili, saj že- limo, da bo všečen uporabnikom. Upoštevali smo zahteve in skušali prostor prilagoditi načrtovanim dejavnostim, ki se bodo tu izvaja- le. Veseli nas, da so bili tudi bodoči uporabniki s tistim, kar smo jim predstavili na zadnjem srečanju, zadovoljni. Dejstvo je, da se je mo- goče pozabilo na nekatere dejav- nosti ali jim nismo dali dovolj po- zornosti. Temu so bili namenjeni posveti,“ je pojasnil arhitekt Samo Kralj iz Elementarne. Do svojega prostora glasbeniki, PeTV ne Ob tem poudarja, da ni bilo ni- kakršnih zahtev, ki bi terjale res- ne spremembe. Dodelali so idejo ureditve prostora za glasbeno dejavnost za manjše skupine glas- benikov. Prav ti so namreč izrazili željo, da se uredi studio. Ta je zdaj načrtovan bolj akustično, velik bo okrog 40 m². „Skupina glasbeni- kov je izpostavila, da imajo težave z iskanjem prostora za vaje, zato so želeli, da se jim uredi primeren prostor. Prisluhnili smo jim. Dogo- vorili smo se tudi, da se večja po- zornost posveti razstaviščni dejav- nosti, oz. da se pripravi oprema za razstave ipd.,“ še pojasnjuje Kralj. Vodja ptujske območne izposta- ve Javnega sklada za kulturne dejavnosti Iva Brajovič je priprav- ljenost arhitektov za sodelovanje pohvalila: „Za gledališko dejavnost je bilo že v osnovi vse optimalno pripravljeno, za glasbeno pa so za- deve nekoliko spremenili. Pojavil se je tudi predlog, da se Ptujska te- levizija PeTV preseli v Staro steklar- sko, a bi to pomenilo, da ponovno ne bi bilo enega od vadbenih pro- storov za glasbenike. Prav tega, ki naj bi bil najprimernejši za vaje. To je zadeva, ki jo bo treba še doreči.“ Arhitekti so sicer že pred izved- bo posvetov z anketo skušali dobi- ti povratne informacije od bodočih uporabnikov, kar je pohvale vre- den pristop. Če bo vse teklo po planih, bi se gradbeni stroji lahko pognali pri- hodnjo pomlad in končno zradirali neslavno podobo tega dela mesta. Ptuj  Prenova Stare steklarske z vidika uporabnikov Dileme: komu nameniti kateri prostor Da se ne bi ponovila zgodba z raznimi pomanjkljivimi ptujskimi prenovami, od tržnice do gledališča in dominikanskega samostana, je občina organizirala dva usklajevalna sestanka, na katera je povabila arhi- tekte, ki so pripravili projekt prenove Stare steklarske in bodoče uporabnike. Slednji so na prvem posvetu izpostavili kar nekaj pomanjkljivosti izbranega načrta, a so jih projektanti uspešno odpravili in spremembe (po meri uporabnikov) vključili v projekt. Še vedno sicer ostajajo odprta nekatera vprašanja, med drugim komu nameniti vadbeni prostor: glasbenikom ali televizijcem. Foto: AB Elementarna Stara steklarska po prenovi. Da se ne ponovijo stare napake Branka Bezeljak, ki je izbirala omenjeni projekt obnove Stare steklarske, pravi, da je njen cilj nespremenjen, saj si 30 let prizadeva za izvedbo centra, ki bo namenjen mladim alternativnim skupinam in ljubiteljski kulturi: „To je bila moja želja. Kar se tiče vadbenega prostora za glasbenike sodobnih zvrsti, smo ga načrtovali že v vsebinski zasnovi. Nujno je, da imajo možnost delovanja v prenovljenih prostorih. Prostor mora biti temu akustično prilagojen. Res je, pojavila se je tudi želja Ptujske televizije PeTV, da bi se preselili v nove prostore, a po mojem mnenju ta dejavnost ne sodi sem. Veliko prostorov je v sosednjih hišah na Slovenskem trgu.“ Ob tem Bezeljakova dodaja, da so zadovoljni, da se jim je na posvetih uspelo dogovoriti o do sedaj nedorečenih stvareh, saj si ne želijo napak, kot smo jim bili priča pri adaptaciji cerkvene ladje v dominikancu ali pri obnovi gledališke stavbe. Zadovoljna je, da so mladi arhitekti, med njimi je tudi Ptujčan Samo Kralj, upoštevali podane pripombe. Foto: Črtomir Goznik Eden največjih ptujskih projektov zadnjih let bo prenova Stare steklarske. Skupaj s prenovo trga in okoliških ulic je ocenjena vrednost 3,6 mio evrov. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 9 Na preveč birokracije so nedav- no javno opozorili tudi kmetje z manjših ormoških kmetij, ki imajo poleg osnovnega kmetovanja pri- javljene še dopolnilne dejavnosti. Prav dopolnilne dejavnosti so tiste, s katero si lahko povečajo dodano vrednost različnih doma pridelanih in predelanih izdelkov, saj s cenami osnovnih pridelkov ne zmorejo korakati vštric niti z ve- čjimi slovenskimi, kaj šele evrop- skimi in svetovnimi kmetijskimi gospodarstvi. Da imajo pri tem veliko preveč dela z izpolnjeva- njem papirjev, pravijo, tega pa se vsaj na načelni strani, kot je razvi- dno iz uvodne misli, zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu, saj so »postopki resnično zelo komplici- rani, dolgotrajni in obremenjujoči za kmeta«, a jim birokratska poe- nostavitev očitno nikakor ne uspe. Preveč pisanja za eno samo zaklano žival Na kmetiji Kralj v Pavlovcih pri Ormožu se poleg kmetovanja ukvarjajo še s peko kruha. Gospo- dar Ludvik Kralj pravi, da imajo že tako več kot dovolj dela, urejanje papirjev pa jih samo dodatno in po nepotrebnem utruja. »Veliko tega bi odpadlo že, če bi slednjič prešli na pavšalno obdavčitev, na sis- tem, ki ga prakticirajo v Avstriji.« Po naši zakonodaji morajo na- mreč dopolnilno dejavnost vpi- sati tudi tisti, ki na leto zakoljejo samo eno žival, kajti sicer mesa ne morejo prodati, pa čeprav je bila zaklana v registrirani klavnici. Kmetje zato že dolgo čakajo, da bi vsaj v takih primerih imeli mož- nost pavšalne obdavčitve. O tem so se pred leti preko kmetijske svetovalne službe že pogovarjali z ministrstvom, a brez uspeha, zato so še naprej zavezani izdajanjem računov. Hinka Hržič, ormoška svetovalka za dopolnilne dejavno- sti na kmetijah, ob tem izpostavlja še kup drugih evidenc, h katerim je zavezan kmet, med katerimi so tudi tiste o nabavi zaščitnih sredstev. »Ni težava speči dobre- ga kruha ali pridelati kakovostnih pridelkov, večja težava so eviden- ce. Tudi zato nekatere kmetije, ki so bile uspešne, že opuščajo do- polnilne dejavnosti,« dodaja. Samo besede brez dejanj Uvedba pavšalnega davka v kmetijstvu je tema, ki je na tapeti že leta. »Govori se in govori, pa nič od tega, zato pavšalna obdav- čitev ostaja samo pobožna želja,« pa pravi Slavica Strelec, koordi- natorka za kmečko družino in do- polnilne dejavnosti pri ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu. »Zmeraj se radi primerjamo z Av- strijo, ker se nam zdi, da je tam vse bolje, a to seveda ne drži povsem. V prvi vrsti je njihov sistem nas- tavljen drugače. Določena pod- ročja v kmetijstvu imajo možnost pavšalnih obdavčitev, vsa pa ne. Turizem, vključno s tistim na kme- tijah, spada pod obrt, medtem ko je kmetijska proizvodnja lahko pavšalno obdavčena. Poleg tega Avstrija sploh ne pozna dopolnil- nih dejavnosti na način, kot so do- ločene pri nas. Tam velja, da lahko vse, kar pridelaš, tudi predelaš. Sistem je drugačen; lahko se zdi boljši od našega, a ne povsod, tudi njihov ima slabosti, zaradi razlik ga tudi ne gre kar preslikati.« Davčne blagajne, evidence, standardi Se pa Strelčeva absolutno stri- nja, da imajo kmetje z urejanjem dokumentacije kar veliko dela. »Tu je že priglasitev dejavnosti, vodenje računov oziroma davčne blagajne, kar je težava pri malih kmetijah, evidence, ki jih zahteva- jo standardi, med njimi higienski haccp, skratka, veliko je tega, a vsemu kmetje ne bodo mogli ube- žati, ukvarjajo se s prehrano, kjer je treba marsikaj upoštevati. Ker je danes marsikaj treba izpolniti v elektronski obliki, predstavlja probleme starejšim generacijam, veščim računalnika pa tudi marsi- kaj olajša, saj si lahko veliko podat- kov samo prenesejo. Seveda pa bi bile dobrodošle poenostavitve po- stopkov in zbiranja podatkov, po- sebej zdaj, ko je veliko tega v cen- tralnih registrih in res ni smiselno, da morajo kmetje ene in iste stvari izpolnjevati večkrat.« Ko dobiš, je vredu, ko moraš dati, pa ne Čeprav ne v takem obsegu kot danes, pa so morali kmetje od nek- daj voditi različne evidence. »Vča- sih je gospodar svoje krave poznal po imenu in značaju, vsaka žival je imela svoj kartonček, v katerega je vpisoval vse pomembne podat- ke v njenem življenju. Tudi nekoč, ko še ni bilo uradnih dopolnilnih dejavnosti, je torej kmet vodil evi- dence. Kmetija je v bistvu neke vrste podjetje in vodenje podje- tja poleg osnovne dejavnosti, od kater to živi, med drugim zahteva tudi, da so 'pošlihtani' papirji. Ver- jamem, da je to delo marsikomu odveč, ampak če ni problem iz- polniti številnih obrazcev za prido- bitev subvencij, potem tudi ne bi smelo biti pretežko izpolniti obve- znosti do države.« torek  13. oktobra 2020 9Kmetijstvo in podeželje Ptuj  Ozelenitev mesta Ptuj bolj zelen Od poletja naprej je Ptuj veliko bolj zelen. Ptujska občina je pristopila k sistematični ozelenitvi centra mesta, naročili so zasaditev korit z različnimi drevesi in grmovnicami. Doslej so za to odšteli okrog 21.000 evrov, priborili so si tudi evropska sredstva. V poletnem času, ko so bili na Ptuju izvedeni festivali in (v manjšem obsegu) nekatere tradicionalne prireditve, so temu dejstvu primerno najprej ozelenili najbolj obljudene lokacije: Jadransko ulico, Mikloši- čevo ulico in Mestni trg. Akcijo, ki je požela veliko pohval Ptujčanov in obiskovalcev, so nadaljevali tudi v jesenskih dneh in izvedli še zasaditev na Mestnem trgu, po Murkovi ulici, Prešernovi ulici in Novem trgu. Poleti so mestno jedro okrasili s 25 lonci različnih zasaditev in osmi- mi koriti z drevesi. Koncept so zdaj še nadgradili in dodali 18 večjih loncev z drevesi in grmovnicami. Vse je usklajeno s katalogom urba- ne opreme. Zasaditev je bila zamisel županje MO Ptuj Nuške Gajšek, lokacije, oblika korit, loncev in vrsta dreves, grmovnic ter rož pa so se določile skupaj s krajinskim arhitektom ter Vrtnarstvom Kovačec. Posajena so bila različna drevesa; ginko, srebrna smreka bonsai, ced- ra, bor, pa tudi lovorikovci, različne trajnice, sivka in cvetoče rože v loncih. Skupna vrednost ozelenitve znaša 21.000 evrov, projekt je sofi nan- ciran z evropskimi sredstvi. „Naša želja je tudi v prihodnje mesto čim bolj ozeleniti, bodisi s trajnimi ali premičnimi zasaditvami,“ še poudarjajo na ptujski občini. Pohvale za ta projekt sicer dežujejo iz vseh strani, saj je prav pust „beton“ nekaj, česar Ptujčani nikakor ne marajo, podiranja dreves pa ne odpuščajo. Foto: ČG Zelenje mestu še kako dobro dene. Slovenija  DZ o kmetijskem ministru v četrtek Prihaja Jože Podgoršek Predlog za novega kmetijskega ministra, ki bo na tem polo- žaju zamenjal Aleksandro Pivec, je že v DZ. Predsednik vlade Janez Janša na to mesto po pričakovanjih predlaga zdajšnje- ga državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu Jožeta Podgorška. Pivčeva je odstopila v ponedeljek med sejo DZ, hkrati so za njenega naslednika že predlagali Podgorška. »Enostavno ne verjamem, da ne bi bil primeren. Gre za strokovnjaka, doktorja znanosti s tega področ- ja, ne nazadnje aktivnega državnega sekretarja, ki pozna razmere,« je o njem dejal začasni zastopnik DeSUS Tomaž Gantar. Podgoršek, rojen marca 1974, je končal srednjo kmetijsko šolo Grm in študij nadaljeval na biotehniški fakulteti, kjer je po diplomi dokto- riral s področja agrarne ekonomike. Poklicno pot je začel v gospo- darstvu, marca 2015 je postal prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, od septembra 2018 pa je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Včeraj, v ponedeljek, se je že predstavil pred odborom DZ za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pri tem tudi odgovarjal na vpra- šanja njegovih članov. Zadnjo be- sedo pri imenovanju na položaj kmetijskega ministra bodo nato imeli poslanci na plenarni seji DZ v četrtek. Ena bistvenih nalog ministrstva, ki čaka Podgorška, je priprava pro- gramskih dokumentov za črpanje sredstev skupne kmetijske politi- ke v naslednjem večletnem fi nanč- nem obdobju EU ter zagovarjanje slovenskih interesov pri reformi skupne kmetijske politike. Foto: Sta/M24 Število kmetij z dopolnilno dejavnostjo vedno nižje Med skoraj 70.000 slovenskimi kmetijami se z dopolnilno dejavnostjo po zadnjih podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukvarja 4.884 kmetij, torej vsaka 14. Med najpogostejšimi so storitvene dejavnosti, kot so delo s traktorjem in drugo strojno opremo, vzdrževanje cest in pluženje snega, sečnja ter spravilo lesa iz gozda. Med ostalimi dejavnostmi pa je največ tistih, ki se ukvarjajo s predelavo sadja in zelenjave, kmečkim turizmom in proizvodnjo sokov. Največ dopolnilnih dejavnosti, v registru jih je na voljo kar 133, in sicer 10 odstotkov, so prijavili gorenjski in koroški kmetje, najmanj, zgolj tri odstotke, pa kmetije v Pomurju in Spodnjem Posavju. Medtem ko na ministrstvu pravijo, da se število kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z leti povečuje, pa statistika govori drugače. Kot navaja Slovenski statistični urad, ki še ni obdelal podatkov za leto 2019, se je število kmetij z dovoljenjem za opravljanje dopolnilne dejavnosti v letu 2018 glede na leto 2015 zmanjšalo, in sicer za 5,2 odstotka. Foto: Črtomir Goznik Podravje  Kmetje se utapljajo v (pre)številnem izpolnjevanju papirjev Pavšalna obdavčitev ostaja pobožna želja Vsakič, ko se menja oblast in novi resorni minister med svojimi prioritetami izpostavi skorajšnjo poenostavitev birokratskih postopkov, se kmetje primejo za glavo, saj vedo, da takšna obljuba ne prinese nič drugega kot samo še več papirologije. Foto: Črtomir Goznik Ni težava v peki dobrega kruha ali pridelavi kakovostnih pridelkov, večjo težavo predstavlja vodenje evidenc. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  13. oktobra 202010 Ljudje in dogodki Pretekli petek so se učenci OŠ Ivanjkovci z nasmeškom na obrazu približevali šolskim vratom. Priča- kala sta jih slastni napitek in sad- je. Ob zadnjem dnevu akcije »Peš v šolo« so bili zadovoljni in polni energije za nov dan. »Jaz sem iz Lahoncev. Jaz pa sem prišel s Pav- lovskega Vrha. Jaz pa iz Svetinj,« je bilo slišati, ob tem pa je petošolka povedala: »Meni je super! Do šole sva šla skupaj z bratcem, spre- mljala naju je babica.« Tako so tudi starši in stari starši okrepili svoje zdravje, če so si to želeli. Jutranji in popoldanski sprehod do šole pa nima le ugodnega vpliva na zdravje in dobro počutje. Kilo- metri, ki jih učenci in učitelji skupaj prehodijo, povezujejo na vsakem koraku. Beseda na poti redko teče o šoli, raje se pogovarjajo o vsak- danjih stvareh, skrbeh in dogodivš- činah. »Zaradi te akcije se je z leti spremenila klima na šoli, učenci nam bolj zaupajo tako dobre kot tudi manj prijetne skrbi. Med po- ukom nimajo vedno možnosti, da bi povedali vse, kar si želijo. V tem tednu pa resnično lahko izrazijo sebe in se dobro spoznamo. Bliže smo si,« je povedala učiteljica Saša Veler. Vsega je kriva Velerjeva Pionirsko idejo učiteljice Saše Veler, da bi se učenci petega razre- da na pot v šolo odpravili peš, je pred osmimi leti ravnateljica Nada Pignar ne le podprla, temveč tudi oplemenitila. »Zakaj le en razred in le en dan, gremo cela šola, cel teden in odpovejmo avtobuse,« je dejala Pignarjeva in priznala, da je bila prvo leto organizacija pre- cej zahtevna, saj so idejo morali predstaviti staršem, lokalni skup- nosti in vsem akterjem, ki so tako ali drugače vključeni v varnost otrok na cesti. »Starši, stari starši in krajani lahko prostovoljno po- magajo pri spremljanju otrok, sicer pa jih na vseh trasah spremljajo učitelji. Zbirna mesta na trasah so na lokacijah, kjer je doma najbolj oddaljen otrok. Tam učitelj začne svojo pot in postopoma se mu priključuje vse več šolarjev,« je raz- ložila Pignarjeva. Šolske prevoze v tem tednu odpovejo Organizacija akcije iz leta v leto postaja vse bolj preprosta. »Zdaj smo že vsi dobro vpeljani. Dobro se oblečemo in športno obujemo, pa gre. Ko je deževalo, smo bili vsi dobro opremljeni z dežniki in pele- rinami, pa nam ni bilo hudega. Od- lično pa sodelujemo tudi z gasilci, ki so nas letos presenetili. »V sredo zjutraj in popoldan so prevzeli naše spremstvo na vseh trasah in nas popolnoma nadomestili,« je poja- snila ravnateljica. Napovedala je, da bodo akcijo spomladi ponovili. Razlog je kopica pozitivnih učin- kov, ki jih je sicer težko izmeriti, a se čutijo na vsakem koraku. Med drugim pa so v tem času privarče- vali tudi nekaj denarja. Nekateri učenci se sicer v šolo vsakodnevno vozijo z avtobusi. V tem tednu av- tobuse odpovejo, denar pa prihra- nijo za šolske izlete. »Ostane nam dovolj denarja, da se pokrijejo ek- skurzije, obiski gledališč in končni izleti,« so še povedali na šoli. Ormož  Akcija »Peš v šolo« že osmo leto zapored Nekateri učenci prepešačili tudi do sedem kilometrov Na pot so se podali skoraj vsi od okoli 150 učencev, prehodili so do sedem kilometrov, med njimi tudi prvošolčki. Nekateri učenci, ki imajo že opravljene vozniške izpite, pa so raje sedli na kolo. Šolske torbe so jih čakale v šoli, domače naloge pa v tem tednu niso bile pogosta popoldanska dolžnost. Foto: KG Trije učenci devetih in osmih razredov so v šolo prihiteli nekoliko prej, saj so imeli posebne zadolžitve. Pripravili so slastno okrepčilo, ki je pred vhodnimi vrati pričakalo vse pohodnike. »Na šoli smo bili že ob sedmih, da smo pripravili sadje in odličen smuti,« je povedal devetošolec Mišel. Petošolci pa so bili zadolženi za pospravljanje. Slišali smo, da se je med zainteresiranimi občinami za sežigalnico najbolj izkazala ptujska. Menda je dorečeno, da bi bila na Ptuju. Prizadevanjem bi lahko ploskali, če se razvoja ne bi gradilo na okoljsko problematično pridobljeni toploti, temveč bi izkoriščali geotermalno energijo, ki ni vir toplogrednega CO2. Prednostno območje za rabo geotermalne energije je med Lendavo in Ptujem. Namesto izkoriščanja naravne danosti, ki ni vir CO2, bi gradili objekt, ki bi bil vir CO2 (obenem bi bil potuha drugim, da ni treba zmanjševati ogljičnega odtisa). Prekmurje je prepoznalo svoj potencial: izkoriščajo ga Luštovi rastlinjaki paradižnika, rastlinjak orhidej, gradijo velik rastlinjak pri Veliki Polani, Lendava pogumno stopa po poti izrabe te energije. Ali res moramo dodajati h globalnemu segrevanju? Ko so hoteli graditi sežigalnico v Kidričevem, so nas prepričevali, da je sežigalnica varna (da ne gre za neko verzijo, ko sežigalnice še niso bile varne). Po četrt stoletja smo slišali enako zgodbo. A varne sežigalnice ni. Meje dopustnih emisij v okolje niso varne, temveč so kompromis stroke in politike, a dopustne emisije zdravju niso neškodljive. Zdravstveni problem emisij sežigalnic so obravnavali na lanskem srečanju o kemijski varnosti, ki so se ga udeležili tudi zdravniki. Verjamem, da zdravnik s pravim zavedanjem svojega poslanstva ne more zagovarjati sežigalnice. Takrat sem bila doječa mamica, zgrožena, ker mamino mleko, onesnaženo z rakotvornim dioksinom, ni hrana za dojenčka. Spet me skrbi. Se bodo mamice prisiljene odpovedovati dojenju? Poleg prehrane dojenčka so pomembna njegova občutja: bližina, povezanost, varnost. Moški jih ne morejo doživeti kot doječa mama, tako z lahkoto sprejemajo odločitve. Morali bi se zamisliti, ker je vedno več mlajših žrtev različnih alergij (nekateri imajo resne težave kaj še sploh jesti). Različne snovi kot posledica onesnaževanja vstopajo v naša telesa, kjer povzročajo motnje, posledično zdravstvene težave. Dioksini se nabirajo tudi pri živalih. Slišali smo lahko o mocareli iz Italije, onesnaženi z dioksini. Dioksinom se pri sežiganju ni moč povsem izogniti: tudi če se zagotovi stabilen proces zgorevanja (pri dovolj visokih temperaturah, brez nihanja temperatur), pa dioksini nastajajo tudi v fazah, ko se zmanjšuje temperature, da se lahko koristi pridobljeno toploto. Učinkoviti fi ltri so dragi. Zato so sežigalnice, ki se jih ponuja za zgled, drage (več-100 milijonske investicije, drago nadaljnje vzdrževanje). Zadnja prenova dunajske sežigalnice je stala 130 milijonov evrov. V sežigalnici v Burghausnu so na vprašanje o pogostosti izvajanja meritev dioksinov odgovorili enkrat letno. Zasledili smo lahko, da so z neodvisnimi meritvami marsikje dokazali višje izpuste, kot so izkazovala spremljanja izpustov (v nizozemski Reststoff en Energie Centrale so leta 2011 izmerjene emisije dioksinov bile 500–1300 krat višje od poročanih vrednosti monitoringa). Pri nas smo vajeni, da se investicije izvajajo čim ceneje (pri gradnji ceste na Puhov most so presekali cesto od gradu Turnišče proti Pinčarjevemu mlinu, pa bi lahko poskrbeli vsaj za peš in kolesarsko povezavo; z urejanjem krožišča pri minoritskem samostanu so samo onemogočili promet pešcem z Minoritskega trga v park, lahko pa bi uredili podhod pod dvigajočim delom ceste na most; smrad iz kafi lerije …). Zakaj bi tokrat bilo drugače? Naložba 170 milijonov evrov in maksimalno dobra izvedba sežigalnice verjetno nista združljivi. Sosežig? Kaj bi dodajali odpadkom (odpadne mulje …)? Sosežig dopušča višje vrednosti izpustov. Bi tako lažje dosegli dopustne vrednosti? Slišali smo o količinah odpadkov, ki bi jih sprejele obstoječe in predvidene kapacitete sežiganja v naši državi. Na podlagi velikih predvidenih kapacitet se zastavlja vprašanje, ali bo treba odpadke uvažati, da bo sežigalnica polno obratovala. S trajnostnimi rešitvami na daljši rok imajo korist vsi, s sežigalnico pa bi dobili nekaj bogatejših posameznikov in osiromašeno lokalno okolje. Pisma bralcev Sežigalnica na Ptuju: nismo vredni boljših rešitev? 29. septembra smo slišali o termični obdelavi odpadkov s sosežigom na Ptuju (70 MW, 170 milijonov evrov), kar je bilo predstavljeno kot čudežni ključek, ki s toploto omogoči razcvet Ptuja: pokriti zunanji bazeni, gojenje paradižnika v steklenjakih, razvoj poslovnih dejavnosti, ogrevanje stanovanjskih območij. Foto: KG Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  13. oktobra 2020 11Ljudje in dogodki V okviru grajskega kompleksa so stanovalci sicer nastanjeni na treh lokacijah, v južnem okroglem in pravokotnem stolpu ter na Raičevi 7. »Cilj je, da ti objekti dobijo drugo namembnost in vsebino, morda se tudi kakšen prostor nameni za re- zidenčna stanovanja za umetnike ipd. Glede na dinamiko in dejstvo, da ministrstvo za kulturo kot la- stnik nima za najnujnejše investi- cije in vzdrževalna dela, je težko karkoli napovedati. Poleg tega imajo sedanji stanovalci neprofi tne pogodbe za nedoločen čas. S pro- blematiko sta Mestna občina Ptuj in ministrstvo za kulturo seznanje- na,“ na vprašanje o možnostih za ureditev turističnih prenočišč na območju ptujskega gradu odgo- varja direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Ptujski grad nima prostora niti za razstave lastnih dragocenosti Osnovna usmeritev, ko gre za takšne in podobne projekte, je, da naj obstoječe ali nove na- membnosti kulturnih spomenikov omogočajo ohranjanje spomeni- ških lastnosti in dostop javnosti do dediščine ob upoštevanju pravic lastnikov, pa na to vprašanje od- govarjajo v Ministrstvu za kultu- ro. „Enega samega vzorca ni. Za vsako hišo, dvorec, nekdanji grad se vsebine preverjajo sproti. Kon- servatorji tudi pri umeščanju turi- stičnih vsebin preverjajo njihovo utemeljenost v samem objektu ali sklopu objektov in v neposredni okolici. Ptujski grad je s svojimi nizi prostorov, delno z originalno opre- mo in z zunanjimi arkadnimi hodni- ki, izvrstno prilagojen muzejski ter drugim kulturnim namembnostim, koncertom, okroglim mizam, sim- pozijem. Polni grajski depoji potr- jujejo, da je objekt celo premajhen za razstavo številnih dragocenih predmetov dediščine. Upravljavci skušajo obstoječe vsebine do- polnjevati z gostinsko ponudbo, vključno z inovativnimi vinskimi degustacijami,“ izpostavljajo v kul- turnem ministrstvu in dodajajo, da prenočišča v samem objektu gra- du niso potrebna, ker so kakovo- stni hoteli in druge prenočitvene možnosti nekaj korakov od gradu. Mesto z neposredno okolico ima tudi šest hotelov. Država denarja za prenove nima, zainteresiranih investitorjev pa ni „Ptuj ima v mestu in neposredni okolici še veliko atraktivnih objek- tov, tudi dvorcev in gradov, v dr- žavni, občinski ali zasebni lasti, kjer bi bilo mogoče urediti tudi doda- tna prenočišča, kot npr. Turnišče, Dornava, Borl, Betnava. Sredstev državnega proračuna za kulturo, posebej za kulturno dediščino, ni dovolj, da bi prenovili vse te in številne druge grajske objekte SV Slovenije. Investitorjev s področja turizma pa je izredno malo; redki se zavedajo pomena posamezne izbrane lokacije in njene tržne vrednosti,“ so na možnosti ureja- nja prenočišč v podobnih objektih še spomnili na Ministrstvu za kul- turo. Odgovora o morebitni preuredi- tvi objektov za turistične namene na območju grajskega hriba, kjer so danes še stanovanja, pa nismo dobili. Po vsej verjetnost bi jih lah- ko uredili na območju pristave, ki podobno kot nekateri drugi objek- ti na grajskem hribu niso v zavidlji- vem stanju. Še več, leta in leta jim iščejo novo namembnost, a se vse- lej zatakne pri denarju, pri nekate- rih objektih pa že pri samem ume- ščanju vsebine. Prav zanimiv bi bil vpogled v nekatere stare projekte za ureditev omenjenih objektov, še posebej grajske žitnice. Na Ptuju se radi izgovarjamo, da je grajski kompleks v državni lasti, da ga imamo samo v upravljanju. To ne bi smel biti izgovor, ko gre za določanje vsebine in urejanje tega kompleksa, ki je mestni ne glede na lastnino. Mesto bi moralo pokazati večje ambicije in biti bolj vztrajno pri iskanju rešitev tudi za objekte, ki ta trenutek sicer ne slu- žijo osnovni muzejski dejavnosti. Ljudje danes iščejo nove vsebine in doživetja, uspešen pa je samo tisti, ki jih zna postaviti v sozvočje tudi s kulturno dediščino. V Podsredi zadovoljni z obiskom To so pokazali tudi v občini Kozje, ko so se odločili, da bodo na območju gradu Podsreda, ki je sicer kulturni spomenik lokalnega pomena, uredili sobe in apartma- je. V te namene so preuredili spo- dnje gospodarsko poslopje gradu. „Naša županja Milena Krajnc je prepoznala priložnost in omogo- čila fi nanciranje iz proračuna Ob- čine Kozje, ki je tudi lastnica gradu Podsreda. Sobe so res enkratne in dobro obiskane,“ so povedali v Javnem zavodu Kozjanski park, ki upravlja grad, ki je najbolj „grajski“ izmed gradov na Slovenskem. S stalnimi in priložnostnimi razsta- vami ter drugimi dogodki, glavna dvorana je tudi poročna dvorana, živi polno življenje. Manj pa ima stalnih zbirk v primerjavi s ptujskim muzejem. Možne so tudi pogo- stitve; hrano pripravljajo v posebni grajski kuhinji. Ptuj  Ptujski grad in prenočitvene zmogljivosti Ministrstvo za kulturo: »Ptuj ne potrebuje grajskih prenočišč« V Sloveniji je kar precej zgledno prenovljenih in urejenih gradov in drugih objektov, kjer je mogoče prenočevanje v samem objektu; npr. v državnem Brdu pri Kranju, gradu Strmol pri Cerkljah, Vili Bled, Vipolžah. V hotelske objekte je preurejenih več gradov: Mokrice, Otočec in Strmol v Rogatcu. Priključili so se jim tudi v občini Kozje, kjer so v gradu Podsreda, ki je sicer kulturni spomenik lokalnega pomena, uredili sobe in apartmaje. Na Ptuju pa se morebitni preureditvi vsaj kakšnega dela grajskega komple- ksa v turistične nočitvene zmogljivosti očitno ni nadejati. Foto: Črtomir Goznik Ptujski grad z vplivnim območjem je kulturni spomenik državnega pomena. Hrvaška  Teden ugodnosti za turiste Na morje za pol cene Na hrvaškem ministrstvu za turizem in šport so konec minu- lega tedna predstavili projekt Teden počitnic se splača, med katerim bodo od 16. do 25. oktobra domačim in tujim gostom ponudili različne turistične storitve s 50-odstotnimi popusti. Na spletni strani projekta so objavili skoraj 300 različnih tu- rističnih ponudb po ugodnejših cenah. Direktor hrvaške turistične skupnosti (HTZ) Kristjan Staničić je na današnji novinarski konferenci poudaril, da gre za dolgoročen projekt. Načrtujejo, da bo potekal dvakrat letno, v času velikonočnih prazni- kov in oktobra, so sporočili s hrvaškega ministrstva za turizem. Namen projekta je krepitev turističnega obiska pred in po osrednji hrvaški turistični sezoni, da bi uresničili načrte o celoletnem turizmu na Hrvaškem. Staničić je dejal, da bodo imeli turisti priložnost obiskati različne konce Hrvaške ob 50 odstotkov bolj ugodnih cenah za številne turi- stične izdelke in storitve, od namestitev, prevoza, kulturnih, zgodo- vinskih in naravnih znamenitosti in atrakcij do gostinskih storitev in različnih doživetij. Pozval je vse turistične ponudnike, da se pridružijo akciji. Na sple- tni strani tjedanodmoravrijedan.hr je danes bilo več kot 265 ponudb s 50-odstotnimi popusti na turistične vsebine na različnih koncih dr- žave. Med ponudniki so nacionalni parki, Plitvička jezera, otok Lastovo, polovične cene svojih namestitev ponuja vrsta hotelov, med drugimi tudi, tisti, ki so v lasti prestižnih hotelskih družb Hilton, Valamar in Arena. Tudi številne turistične agencije so znižale cene svojih storitev za 50 odstotkov, tako kot mnogi muzeji in drugi ponudniki turističnih atrakcij, tudi karlovški akvarij in soline na otoku Pag. V pripravi je še 70 drugih ponudb, vsi zainteresirani ponudniki tu- rističnih storitev pa se lahko prijavijo do 15. oktobra, so še sporočili s hrvaškega ministrstva za turizem. Foto: Arhiv M24 Slovenija  Teden restavracij Gostinci vztrajajo Kulinarični navdušenci lahko te dni ponovno uživajo v ted- nu restavracij, ki bo trajal vse do nedelje, 18. oktobra v več kot 100 najboljših slovenskih gostilnah in restavracijah; se- dem jih bo tokrat sodelovalo prvič. V spomladanskem tednu restavracij, ki ga je karantena zaradi no- vega koronavirusa z začetka prestavila na konec pomladi, je bilo šte- vilo gostov rekordno in je prvič doseglo številko 50.000. »Ker pa je jesenska akcija vedno še bolj množična, lahko v letu 2020 pričakujemo novi rekord obiskanosti Tedna restavracij - več kot 100.000 gostov,« so ob napovedi datuma jesenske akcije izpostavili organizatorji, pod- jetje Vivi. »Čeprav so omejitveni ukrepi zmanjšali število miz in stolov v gostinskih lokalih, to ni zmanjšalo skupnega števila obiskovalcev spo- mladanskega tedna restavracij. V teh letih so namreč gostje ... spoz- nali, da se dobro ne je le v restavracijah z zvezdicami, kapami in srčki, temveč v vseh restavracijah, ki sodelujejo v najbolj okusnem tednu leta,« so podčrtali.« so podčrtali. Osnovna cena menija tudi v jesenskem tednu restavracij ostaja 19 evrov, v najbolje ocenjenih restavracijah pa bo, tako kot spomladi, lah- ko znašala 25 evrov. Organizatorji so ponosni, da je med sodelujočimi restavracijami 30 takih, ki so si prostor izborili tudi v slovenski izdaji Michelinovega vodnika. Foto: Črtomir Goznik Ptujski grad je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena predvsem zaradi njegove vloge in pomena. Ponaša se tudi z več zbirkami nacionalnega pomena. Foto: Črtomir Goznik S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  13. oktobra 2020Kultura12 Ormož  Nova zanimiva razstava Grajsko pohištvo nekoč Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je konec minulega tedna v ormoški grajski pristavi odprl razstavo, na kateri bodo obi- skovalcem predstavili opremljenost tamkajšnjega gradu v prvi polovici 20. stoletja. Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja, so poimenovali Ormoški grad - dom opremljen z okusom, ljubeznijo in s sanjami. Kot so sporočili iz muzeja, bodo izbrani pohištveni kosi in oprema, ki je nekdaj lepšala dom zadnje plemiške lastnice Irme Wurmbrand Georgevits, celostno in z vsemi do danes znanimi podatki oziroma oh- ranjeno dokumentacijo predstavljeni širši javnosti tudi v priložnostni razstavni publikaciji. Posebne otvoritvene prireditve zaradi aktualnih epidemioloških razmer tokrat niso organizirali, so pa vsaki dve uri pripravili štiri or- ganizirane vodene oglede po razstavi. Nadaljnji ogledi bodo mogoči v odpiralnem času ormoške muzejske enote, torej vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. Grajski kompleks v Ormožu so v zadnji tretjini 13. stoletja začeli gra- diti takratni ptujski gospodje in je ostal v njihovi lasti vse do leta 1438, ko je rodbina izumrla. Njegov nadaljnji razvoj so pospešili dogodki ob koncu 15. stoletja, ko so ga po požigu v roke dobili Szekelyji, ki so se tu naselili in ga tudi obnovili. Sredi 16. stoletja so ga znova poškodovali Turki, po napadu Krucev, ogrskih kmečkih upornikov, leta 1704 pa je bil dalj časa opustošen, dokler ga ni baročno obnovila družina Pethe. V začetku 19. stoletja je objekt kupil industrialec Jožef Pauer, ki ga je dal klasicistično obnoviti in obzidati jugozahodni grajski vrt. Zadnji lastniki gradu so bili gro e Wurmbrand-Stuppach, katerih grb je nad glavnim grajskim vhodom. Foto: Arhiv ŠT »Čeprav je Boštjančič že kot mlad igralec učinkovito združeval telesno in govorno plat vloge in je v tem pogledu zagotovo pred- hodnik današnjih fi zičnih igralcev, je zanj vir gledališča drama, torej tekst, dialog, odnosi med dram- skimi liki. A nikdar drama kot su- hoparna literatura, temveč kot živi zapis življenja, kot pogoj za živost gledališča, na katero se od- ziva tudi gledalec. Zato Boštjančič na odru vedno ustvari tudi fi zično prepoznaven lik, z nezgrešljivo, zanj specifi čno držo, ki na sebi nosi enako intenzivno dramsko napetost kot besedilo samo,« je v utemeljitvi nagrade zapisal Blaž Lukan. »Teater je delo, garanje« Peter Boštjančič je doživel igral- ski debi na odru Slovenskega na- rodnega gledališča (SNG) Maribor leta 1976, nato je bil 17 let zaposlen v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, leta 1997 pa se je redno za- poslil v Drami SNG Maribor, kjer je delal do upokojitve. Boštjančič sam zase pravi, da se nima za ume- tnika, ampak za delavca. »Teater je delo, garanje. Umetnik pa je kategorija, ki je mnogokrat prece- njena,« je povedal ob razglasitvi za dobitnika Borštnikovega prstana v petek. Nagrade je zelo vesel. »Hva- la vsem, da ste me trpeli 45 let,« je dejal v prvi izjavi za medije. »Teater daje publiki, publika pa daje nam. To je ta čudež, ki je največji, ker se dogaja tisti trenutek, ko je igralec na odru in se stopi z gledalcem. Če se to zgodi, je poslanstvo teatra izpolnjeno.« Borštnikov prstan mu bodo izročili na zaključni slovesno- sti v Mariboru, kjer bodo podelili tudi druge festivalske nagrade, za katere se letos potegujejo ustvar- jalci desetih uprizoritev po izboru selektorja Roka Bozovičarja. Maribor  55. festival Borštnikovo srečanje Borštnikov prstan gre Petru Boštjančiču Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo je Peter Boštjančič, so sporočili organizatorji 55. Festivala Borštnikovo srečanje. To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo prejel dolgoletni član igralskega ansambla Drame SNG Maribor. Foto: Mediaspeed/M24 Peter Boštjančič Foto: IMDB/M24 Dijakinjam in dijaku se je v po- govoru pridružila ravnateljica Eko- nomske šole Ptuj Darja Harb, ki je tudi predlagala snovalcem projek- ta Žuti stol, da bi vključili dijake, ki bi tako dobili priložnost, da se pogovarjajo z ljudmi, s katerimi se sicer ne bi, in da skupaj ponovno poiščejo dušo mestu, da ga naredi- jo prijaznega mladim, da bo živelo kot nekoč. Tema pogovora se je v bistvu nanašala na tisto manj znano o ptujski županji, tisto, o čemer ne pišejo ali poročajo mediji. »Moja dva psička sta najboljši ventil« Gajškova ima rada vse živali; sama ima dva psa. „Hvala bogu, da ju imam, sta najboljši možni ventil v tej funkciji, ki jo opravljam, kar si ga človek lahko predstavlja. Tudi, ko mi spijeta živce, sta še vseeno med najboljšimi stvarmi, ki so se mi zgodile v življenju,“ je povedala o svoji ljubezni do živali, o Bonu in Otu, ki sta družinska člana. Ko daš od sebe ljubezen, ni pomembno, komu jo daješ, pomembno je, da si tega sploh sposoben, da to čutiš, da to dojemaš na tak način. Kljub temu da opravlja funk- cijo županje, ki zahteva 24-urno angažiranost, lahko sedaj počne več stvari kot prej, ko se je vsak dan vozila na delo v Ljubljano in je samo za vožnjo porabila pet ur dnevno. Tudi vseh svojih obvezno- sti ne jemlje kot obveznosti. Od milijon skuhanih kavic do županskega stola Življenje se ji ni tako drastično spremenilo, res pa je, da je žu- panovanje odgovorna funkcija, da je bolj na očeh, vsi jo gledajo, ocenjujejo. Kritiko vedno spreje- ma, če je le dobronamerna. Nihče nima rad, da ga nekdo obrekuje. Za vse dogodke na Ptuju pravi, da so perspektivni. Težava je drugje, v tem, da Ptujčani ne jemljejo stva- ri za svoje. Veliko se dogaja, treba je izkoristiti tisto, kar nam drugi ponujajo, da bomo vsi skupaj imeli nekaj od tega. Nič hudega se ptu- jski županji ne bi zgodilo, če bi jutri izgubila službo. »Delam že od rane mladosti, za položnice si bom ved- no zaslužila,« je prepričana. Nikoli ji ni bil problem delati karkoli. Dol- go časa je delala v gostilni, tudi še po diplomi. Skuhala je milijon kav. Dobro se z dobrim vrača „To, kar se danes dogaja na fa- cebooku, zame ni svoboda, je prej zloraba tega imena. Mislim, da je prav, da poveš, kaj misliš in čutiš, za to pa obstaja tisoč načinov, kako to poveš, da ne žališ, da ne obsojaš. Vsakemu se da kakšno grdo stvar povedati na prijaznejši način. Tudi mene včasih mika, da bi kaj napisala, a ne napišem,“ je županjino mnenje o trenutnih fa- cebook zapisih. Če je le mogoče, se skuša rav- nati po maminem nasvetu, da se nikoli naj ne začne prepirati, če kdo kaj grdega reče, pa se lahko braniš. Za razliko od mnogih je pripravljena sprejemati kompro- mise, ni nujno, da je vedno vse po njenem. Trmasta in vztrajna pa je, če vidi cilj. V politiko ni vstopila, da bi ji bilo na koncu vseeno, am- pak zato, ker je želela neke stvari spremeniti na boljše. Upa, da ji to uspeva in da ji bo uspevalo še nap- rej, ne glede na vse, kar se in se še bo dogajalo. Verjame, da se dobro z dobrim vrača in da se tudi, ko so ovire, zadeve na koncu postavijo na svoje mesto. Mladim svetuje, naj stvari bolj ali manj jemljemo „na široko“, ker to, kar se jim sedaj dogaja, ni nič dokončnega, usodnega, tudi, ko gre za ljubezen. Ptuj  Županja Nuška Gajšek na žutem stolu „Za položnice si bom vedno zaslužila“ Zadnjo septembrsko nedeljo je ob zaključku 2. festivala Ptujskih zgodb javnost spoznala nov projekt - Žuti stol. Namenjen je spontani komunikaciji med ljudmi. Nanj je kot prva 8. oktobra sedla ptujska županja Nuška Gajšek in v pogovoru z dijaki Ekonomske šole povedala marsikaj zanimivega. Foto: Črtomir Goznik S pogovora dijakov Ekonomske šole na vrtu MuziKafeja Hrvaška  Nov fi lm Nicolasa Cagea Dubrovnik spet fi lmsko mesto Čeprav je vsa svetovna fi lmska produkcija v trenutnem ko- ronačasu zelo okrnjena, se pri sosedih vseeno snema ameri- ški celovečerec The Unbearable Weight of Massive Talent. Snemanje poteka na lokacijah po Dubrovniku in njegovi okolici, po- leg Cagea pa v fi lmu igrajo še Pedro Pascal, Tiff any Haddish in Sharon Horgan. Da v hrvaškem turističnem mestu snemanje poteka gladko, skrbijo številni varnostniki, v pripravljenosti so za vsak primer tudi po- tapljači. Snemanje naj bi predvidoma trajalo petnajst dni, premiera akcijske komedije pa je za zdaj predvidena za pomlad 2021 – če produkcije ne bo zakasnila ali celo ustavila korona. Glavno vlogo v fi lmu ima Nicolas Cage, ki igra kar nekašno verzijo samega sebe: propadlega igralca Nica Cagea, ki si obupno želi vlogo v novem fi lmu Quentina Tarantina. Ker ima fi nančne težave, obupani igralec sprejme povabilo mehiškega milijonarja, naj nastopi na njegovi rojstnodnevni zabavi. A izkaže se, da je milijonar v resnici šef mamilar- skega kartela, ki ga preiskuje Cia – ta igralca prosi, naj postane njihov vohun in se zbliža z mafi jcem. In tako se začne nora igra preobratov. Po zagotovilih režiserja in koscenarista Toma Gormicana fi lm ni pa- rodija na 56-letnega Cagea, ampak »ljubezensko pismo zanj« in poklon njegovi igralski karieri, saj bodo v njem namigi na nekatere njegove največje uspešnice, kot so Zbogom, Las Vegas, Brez obraza in Samo še 60 sekund. Tudi zato se je igralec strinjal, da upodobi samega sebe, prevzel pa je tudi eno od producentskih nalog. Vsak žuti stol bo govoril posebno zgodbo Snovalcem žutega stola skupaj s svetovno popotnico Matejo Toplak je cilj oživeti in oživljati novo zgodbo, ki bo povezala in spodbujala, da bodo mestni kotički polno živeli, četudi brez so- dobnih komunikacijskih sredstev. Predvsem pa, da bi se ljudje, četudi se ne poznajo, več pogovarjali, da bi se med seboj družili neznanci. To je mogoče tudi danes, na priporočeni razdalji. Vsak žuti stol govori prav posebno zgodbo, ki nagovarja. Kako rešiti svet pred koronavirusom in da ljubezen nikoli ne umre, sta že dve, ki še kako lahko spodbudita komunikacijo med dvema, ki se še ne poznata. „Za podobo stolov, ki bi sicer končali na odpadu, je poskrbel Aleksander Fenos, ki je tudi s kreativnimi idejami na posameznih stolih predstavil možnosti za začetek pogovora,“ je povedala Mateja Toplak. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 13 Tim Gajser iz pečk pri Makolah je uspešno prestal še eno preizkuš- njo svetovnega prvenstva in je še korak bližje ubranitvi naslova sve- tovnega prvaka razreda MXGP. Na novem dirkališču v bližini Madrida je na veliki nagradi Španije osvojil 2. mesto, pred njim je bil le doma- čin Jorge Prado. Ta v skupnem se- števku za Timom zaostaja okroglih 50 točk. Za Tima je v tem trenutku bolj pomembno, da uspešno brani prednost oz. jo celo povečuje pred Antoniem Cairolijem, ki sedaj zaos- taja že 24 točk. Na novem prizorišču v predme- stju Madrida noben tekmovalec ni imel velike prednosti domačega terena, kljub temu pa je domačin Jorge Prado odpeljal odlično dir- ko in slavil v obeh vožnjah. Tako vztrajno zmanjšuje razliko za naj- boljšimi, ki si jo je privozil na začet- ku sezone. Tim je bil znova najboljši v kva- lifi kacijah, tudi v obeh vožnjah v konkurenci je bil precej blizu Pra- du. S tretjim in drugim mestom se je enakovredno boril z Romainom Febvrejem, na koncu sta oba osvo- jila po 42 točk. Precej je zaostal Antonio Cairoli, ki je osvojil 7. in 6. mesto. Med tednom je dokončno pos- talo jasno, da sezone zaradi po- škodbe več ne bo nadaljeval Je- ff rey Herling. Padec v Italiji pred tedni zahteva operacijo, po kateri so bo posvetil pripravam na novo sezono 2021. Naslednja dirka bo konec tedna VN Flandrije v belgijskem Lomme- lu, kjer se spet začenja v letošnji sezoni že običajni »trojček« - tri dirke na istem prizorišču v osmih dneh. Sledili bosta še VN Limburga (21. 10.) in VN Lommla (25. 10.). Tri dirke na mivki bodo nova zahtevna preizkušnja za Tima. JM, sta Rokomet Motivirani Celjani zmagali na Hardeku Stran 14 Rokomet Velika Nedelja po dobrih dveh letih nazaj z zmago Stran 14 Futsal Odličen zaključek Ptuja, slab Tomaža Stran 15 Nogomet Cajnko v Vidmu rešil zmago Podvincev Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Dva novinca, dva Antonia 21-letni Ivo Antonio Kralj in 22-letni Antonio Djurić sta dva hrvaška novinca v dresu Drave. Oba imata za sabo podob- no pot, doslej sta igrala na Hrvaškem in v Avstriji. Djurič je napadalec, ki je sicer nazad- nje igral za Krško, za katero je v letošnji sezoni dosegel dva zadetka. Kralj je centralni branilec in prihaja na Ptuj iz 2. avstrijske lige, kjer je igral za ekipo SV Kapfenberg. Motokros  Dirka za SP v Španiji Gajser tudi v Španiji uspešno branil skupno vodstvo Dirka za SP v Španiji, rezultati: 1., 2. vožnja VN 1. Jorge Prado Španija KTM 25 25 50 2. Tim Gajser Slovenija Honda 20 22 42 3. Romain Febvre Francija Kawasaki 22 20 42 4. Glenn Coldenhoff Nizozemska Gasgas 16 18 34 5. Clement Desalle Belgija Kawasaki 18 14 32 6. Antonio Cairoli Italija KTM 14 15 29 Skupni vrstni red: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 441 2. Antonio Cairoli Italija KTM 417 3. Jeremy Seewer Švoca Yamaha 396 4. Jorge Prado Španija KTM 391 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska Gasgas 375 Foto: MXGP Tudi z novo progo v bližini Madrida je Tim Gajser opravil suvereno. tah igre znova znašli v zaostanku dveh golov, ko smo gole dobili praktično 'iz ničesar', raje se bom osredotočil na to, kako se nam je po tem rezultatu uspelo pobrati. Fantje so vložili veliko truda v to, da so izenačili rezultat do polčasa, pa tudi po naslednjem zaostanku 3:2 niso vrgli puške v koruzo. To je pozitivna stvar, na kateri smo veli- ko delali na treningih, ne uspe nam pa še vzpostaviti ravnotežja v ekipi glede igre v napadu in obrambi. Po tekmi smo od tekmecev znova dobili veliko pohval na račun igre, a sam bi raje osvojil kakšno točko več,« so bile besede Trenevskega. Z zadetkoma Miloša Jovičića (v Velenje je iz Brd prestopil pred dobrim tednom) in Davida Kašnika so domačini hitro povedli, v igro sta Ptujčane že do odmora vrni- la novinec Antonio Djurić in Sven Dodlek. Tukaj Dravi ni uspelo izko- ristiti minut nezbranosti v igri do- mačinov, sicer bi lahko na odmor odšla tudi s prednostjo. V drugem delu se je slika še enkrat ponovila, saj je Nace Kop- rivnik knape popeljal v vodstvo. S tremi menjavami je Trenevskemu uspelo obdržati dovolj močan tem- po, da je uspelo Dravi v končnici tekme rezultat izenačiti – v gne- či pred golom se je po prekinitvi najbolje znašel Gabriele Pires in s prvencem v modrem dresu posta- vil končni izid tekme – 3:3. Po os- mih porazih in dveh zmagah je to šele prvi remi Drave v sezoni. Razveseljivo je, da je Niko Dre- venšek, ki je še lani nastopal v 2. mladinski ligi, odigral celotno tek- mo za člansko moštvo. »Fant pot- rebuje čas za prilagoditev, tako kot vsi domači mladinci, ki bi si jih želel še več vsaj na klopi. Razumem pa tudi to, da jih mladinska ekipa v 1. ligi potrebuje v boju za obstanek,« je zaključil Trenevski. V naslednjem krogu bodo Ptu- jčani na stadionu v Zavrču v soboto ob 15.00 gostili ekipo Triglava. JM Rudar Velenje – Drava 3:3 (2:2) STRELCI: 1:0 Jovičić (3.), 2:0 Kašnik (13.), 2:1 Đurić (34.), 2:2 Dodlek (42.), 3:2 Koprivnik (50.), 3:3 Piras (87.). RUDAR VELENJE: Daničić, Jo- van, Kašnik, Bamba (od 51. Turi- nek), Lovenjak (od 77. Jovanović), Bečiri, Tri ović, Jovičić (od 69. Vošnjak), Koprivnik (od 77. Žurga), Halilović, Hrovat. Trener: Almir Sulejmanović. DRAVA PTUJ: Klasinc, Gassmann, Drevenšek, Kryeziu, Kralj (od 72. Lukić-Grančić), Piras, A. Rogina (od 81. Martinčević), Đurić, S. Rogina, Dodlek (od 69. Ninković Quintana), Bah. Trener: Viktor Trenevski. »Na koncu moramo biti s točko zadovoljni, saj smo do nje prišli v sami končnici. Žal pa mi je za ne- katere zapravljene priložnosti pri izidu 2:2, kjer bi lahko glede na priložnosti povedli tudi z dvema zadetkoma razlike. To nam ni uspe- lo, zato smo se znašli v zaostanku in lovili tekmeca vse do zaključnih minut,« je tekmo na kratko opisal trener Drave Viktor Trenevski. Zato pa je bil ptujski strateg zelo zadovoljen z odnosom igralcev na samem igrišču. »Ne bom govoril o tem, kako smo se že po 13 minu- Nogomet  2. SNL, 11. krog Drava dočakala prvi remi Foto: Črtomir Goznik Branilec Gabriele Piras (Drava Ptuj, modri dres, levo) je z zadetkom v končnici tekme v Velenju ptu- jskim modrim zagotovil dragoceno točko. Gajser: »Iztržil sem največ, kar sem lahko« Tim Gajser: »Imel sem do- ber dan, pa tudi steza mi je res všeč. Starta se mi sicer nista najbolje posrečila, a sem vsee- no iztržil največ, kar sem lahko. V drugi vožnji sem bil še pose- bej zadovoljen z linijo, ki sem jo našel, tako da sem s sedmega mesta lahko prišel do drugega. Za hip sem bil celo pred Pra- dom, pa me je spet prehitel. Ostal pa sem zraven dolgo časa, tako da sem nadziral Feb- vreja za skupno drugo mesto. Pomembno je, da je razlika do najbližjih zasledovalcev spet večja. Upam, da se bom tudi v Lommelu dobro zabaval.« Derbi Radomljam, Dob do zmage z deseterico Radomljani imajo s tekmo več šti- ri točke prednosti pred Krko, ki bo morala tekmo s Šmartnim odigrati naknadno. Radomljani so v tem kro- gu v derbiju kroga preskočili nasle- dnjo visoko oviro, Nafto. Odločilen korak do zmage so storili že v uvo- du, ko so povedli 2:0, prednost pa kljub znižanju Jaka Bizjaka zadržali do konca tekme. Zanimiva je bila tekma v Dobu, kjer so gostovali Korošci iz Raven. Ob izključitvi Žiga Avblja v 31. minuti se je zdelo, da so gostje v veliki pred- nosti, a so domači varovanci Simona Sešlarja tudi z igralcem manj zmogli tekmo obrniti v svoj prid. Piko na i je postavil Kristijan Šipek, ki je odločilni gol zabil v sodnikovem podaljšku. Odločitev v zaključku je padla tudi na tekmi v Brežicah, kjer domačini še naprej ostajajo na zmagovalnih tirih – slavili so že osmič zapored. V primorskem derbiju so slavili Dekančani, največ zadetkov pa so ob tekmi v Velenju videli še gledalci v Kranju – šest. Četa Damijana Gajserja se je z zmago proti Brdom učvrstila v sredini lestvice. REZULTATI 11. KROGA: Rudar Velenje – Drava 3:3 (2:2); Roltek Dob – Fužinar Vzajemci 3:2 (1:1); strelci: 0:1 Kendeš (3), 1:1 Petro- vič (12.), 2:1 Zenković (52.), 2:2 Turkuš (58.), 3:2 Šipek (91.). Rdeči karton: Avbelj (31., Dob); Kalcer Radomlje – Nafta 1903 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Varga (4.), 2:0 Kre- gar (23.), 2:1 Bizjak (72.), 3:1 Nikolić (90.); Vitanest Bilje – Krško 0:0; Jadran Dekani – Primorje Emu- ndia 3:0 (0:0); strelca: 1:0 Jakomin (56.), 2:0 Jakomin (69.), 3:0 Mitten- dorfer (77.); Triglav – Brda 4:2 (2:0); strelci: 1:0 Livančić (34.), 2:0 Livančić (38.), 2:1 Vodeb (58., z 11 m), 3:1 Čeh (78.), 3:2 Merlin (86.), 4:2 Kumer (88., z 11 m); Brežice Terme Čatež – Beltinci Klima Tratnjek 2:1 (1:1); strelca: 1:0 Sokler (14.), 1:1 Raduha (30.), 2:1 Sok- ler (86.). Rdeča kartona: Mršić (75., Beltinci), Jurečič (93., Brežice). Tekma Šmartno 1928 – Krka je bila prestavljena zaradi močnega naliva. 1. KALCER RADOMLJE 11 10 0 1 31:8 30 2. KRKA 10 8 2 0 29:10 26 3. ROLTEK DOB 11 8 1 2 31:17 25 4. BREŽICE ČATEŽ 11 8 1 2 18:13 25 5. NAFTA 1903 11 6 3 2 36:13 21 6. VITANEST BILJE 11 5 2 4 15:17 17 7. TRIGLAV KRANJ 11 5 1 5 15:15 16 8. RUDAR VELENJE 11 4 3 4 14:16 15 9. FUŽINAR VZAJEMCI 11 4 2 5 29:20 14 10. BELTINCI TRATNJEK 11 4 1 6 21:23 13 11. PRIMORJE 11 2 3 6 7:17 9 12. JADRAN DEKANI 11 2 2 7 10:18 8 13. KRŠKO 11 2 2 7 10:23 8 14. ŠMARTNO 1928 10 2 2 6 8:28 8 15. DRAVA PTUJ 11 2 1 8 15:27 7 16. BRDA 11 2 0 9 6:30 6 Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 14 V Mariboru je potekal mladinski ITF-turnir 4. ranga (Sava Infond Open) ki so se ga udeležili domala vsi najboljši slovenski igralci in igralke v tej kategoriji. Izmed zasedbe TK Terme Ptuj je znova najboljši dosežek uspel dvojici Blaž Vidovič-Žiga Kovačič, ki je osvojila turnir med dvojicami. Člana ptu- jskega kluba sta na poti do lovorike ugnala dva mariborska para, obakrat v odločilnem master tie-breaku. ITF-turnir v Mariboru, dvojice: 1. krog: Vidovič/Kovačič – D. Lazić/M. Lazić (Avstrija) 6:2, 6:4; četrtfi nale: Vidovič/Ko- vačič – Dominko/Emeršič- -Potočnik (2.) 6:7(4), 7:6(3), 10:7; polfi nale: Vidovič/Kova- čič – Michalik/Nad (Slova- ška) 6:4, 6:3; fi nale: Vidovič/Kovačič – Mileusnič/Žnuderl 4:6, 6:2, 10:7. Med posamezniki je naj- bolje nastopal Blaž Vidovič, ki je izločil Manuela Lazića in Luna Obrula, nato pa ga je v četrtfi nalu ustavil 1. no- silec in kasnejši zmagovalec turnirja med posamezniki, Avstrijec Marko Andrejić – rezultat je bil 1:6, 6:4, 3:6. JM mrk, kar 11 minut niso dosegli gola! Dravi tega ni uspelo v popolnosti izkoristiti, znižanje na 21:24 je bilo največ … Ko je Enej Kovačec v 54. minuti iz 7-metrovke zadel za 21:25 je bila tekma odločena. Za Veliko Nedeljo je to po 20. aprilu 2018 prva ligaška članska zmaga, zato so se je tudi prisrčno razveselili. Pri gostih je bil najboljši strelec Jure Lukman z devetimi, pri domačinih pa Marko Žuran s še- stimi goli. Iz igre jih je pri dravaših največ zabil Jan Mlač Černe – pet. Jože Mohorič Jeruzalem Ormož – Celje Pivovarna Laško 30:37 (14:17) JERUZALEM ORMOŽ: Balent 1 (2 obrambi), Zemljič (4 obrambe); Bogadi 3, Šoštarič, Čudič 1, Žuran 5, T. Hebar 2 (1), Šulek 1, Kocbek 7, Niedorfer 1, Kosi 6 (1), Krabonja, Mesarić, Krasnič, Ciglar 3. Trener: Saša Prapotnik. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Ivić (3 obrambe), Vujović (11 obramb); Cvetko, Mazej, Marguč 3 (1), Šarac 7, Grošelj 3, Poteko, Čepić, Kodrin 8, Horžen, Grebenc, Mlakar, Leban 7, Novak 5 (2), Načinović 4. Trener: Tomaž Ocvirk. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Pivovarna Laško 4/3. IZKLJU- ČITVE: Jeruzalem 6; Pivovarna La- ško 20 minut. IGRALEC TEKME: Josip Šarac (Pivovarna Laško Celje). Derbi vodilnih ekip NLB lige so na Hardeku dobili aktualni državni in pokalni prvaki Celjani. Pivovar- ji so na zadnjih dveh gostujočih tekmah proti Jeruzalemu doživeli poraz v Ljutomeru (27. februarja 2019) in bili blizu tega marca 2020 v Ormožu, iz česar so se nekaj na- učili. „Zelo dobro smo se zavedali, da nas čaka težka tekma proti Jeruzalemu, predvsem, če stvari ne bi vzeli resno. Z maksimalno motiviranostjo smo šli v tekmo in jo tudi zasluženo dobili. Svoje fante bi pohvalil za odličen pristop k tekmi in za spoštovanje tekmeca,“ je zadovoljen po tekmi povedal trener Celjanov Tomaž Ocvirk. Domačini so v uvodu štirikrat povedli za zadetek (1:0, 2:1, 3:2, 4:3), a žal obramba ni bila dovolj čvrsta, da bi se obranila pred celj- skimi lahkimi zadetki. „Obramba ni bila na nivoju, kot bi morala biti, če bi želeli presenetiti pivo- varje. Šele v 19. minuti sta vratar- ja zaustavila prvi strel gostov, ki so nam v 21. minuti že ušli na pet golov prednosti (9:14). S serijo 4:0 (13:14) smo se vrnili v igro, a je potem sledil slab zaključek 1. polčasa in gostje so znova po- večali prednost (13:17),“ je prvi del tekme pokomentiral Tilen Kosi, ki je zablestel v 2. polčasu s šestimi zadetki, a je žal bilo že prepozno. Odgovor o zmagovalcu smo dobili na začetku 2. polčasa. „Od- ličnih pet minut v nadaljevanju je bilo dovolj, da smo zlomili odpor Ormožanov (14:21 v 35. minuti). Odigrali smo odlično v obrambi in z lahkimi goli kaznovali napake domačinov. V teh trenutkih sta zablestela vratar Miljan Vujović in Tilen Kodrin, ki je v 2. polčasu dose- gel šest od svojih osmih zadetkov. Tokrat moramo biti z našo igro v Ormožu zadovoljni, zmaga je več kot zaslužena. Zdaj pa že razmišlja- mo o Ligi prvakov in tekmi v Veszp- remu v sredo, kjer upam, da bomo pokazali dobro predstavo,“ je še povedal Patrik Leban, ki je odlično dirigiral celjskemu orkestru in ob tem dosegel še sedem zadetkov. Pivovarji niso popustili niti v zaključku tekme in prednost je večkrat narasla tudi že na devet zadetkov (16:25, 17:26, 21:30, 22:31, 23:32, 24:33, 28:37). „Čestitke Ce- Drava Ptuj – Velika Nedelja 23:28 (15:17) DRAVA PTUJ: Bedenik, Zupanič; Žuran 6(4), Zupanc 5(2), Mlač- -Černe 5, Vasič-Krajnc 4, Šilak 2, Lovrenčič 1, Bukvič, Kekec, Vargič, Pogelšek, Letonja, Čelan. Trener: Mitja Žuran. VELIKA NEDELJA: Skledar, Firšt- -Šeruga; Lukman 9(2), Kovačec 4(2), Cvetko 3(2), Voljč 3, Hojžar 3, Škrinjar 2, Bombek 2, Borko 1, Mun- da 1, Zorec, Toplak, Sovič, Lorenčič, Fergola. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 6/6, Velika Nedelja 8/6. IZKLJUČIT- VE: Drava Ptuj 14 minut, Velika Ne- delja 12 minut. V 2. državni ligi letos nastopajo ekipe Drave, Gorišnice in Velike Nedelje, kar obeta zanimive lokal- ne derbije. Prvi se je zgodil že kar v uvodnem krogu na Ptuju, kjer se je Velika Nedelja po dveh letih odsot- nosti iz članskih državnih tekmo- vanj vrnila na sceno. Z zmago! Po združitvi z Ormožani so Ne- deljani vodenje ekipe zaupali Uro- šu Krstiču in med glavnimi cilji zapi- sali kandidaturo za napredovanje v 1. B-ligo. To so pokazali tudi na igrišču, kjer so po edinem vodstvu domačinov na tekmi (1:0) prevzeli pobudo v svoje roke. Do prve otip- ljive prednosti so prišli v 15. minuti, ko je bil rezultat 7:10. Do polčasu so domačini nudili dober odpor in bili v zaostanku le dveh zadetkov. 11-minutni mrk Velike Nedelje … Začetek drugega polčasa je že prinesel mini odločitev, saj je pred- nost Nedeljanov hitro narastla na +5 (16:21). Med 43. in 54. minuto pa so gostje v zelenih dresih pri izidu 20:24 doživeli precejšen strelski torek  13. oktobra 2020Šport14 Rokomet  NLB liga, 6. krog: Motivirani Celjani na Hardeku pokazali spoštovanje Rokomet  2. SRL (m) Velika Nedelja po dobrih dveh letih nazaj z zmago Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave in Velike Nedelje so v uvodu v sezono 2020/21 v 2. državni ligi prikazali zelo solidno predstavo. NLB-liga (m) REZULTATI 6. KROGA: Jeruza- lem Ormož – Celje Pivovarna La- ško 30:37 (14:17), Koper – Grosist Slovan 31:30 (17:13), Dobova – Butan plin Izola 31:26 (19:12), Riko Ribnica – Krka 41:30 (19:13). Trimo Trebnje – Gorenje Velenje (torek, 13. 10, ob 17.30), tekmi Slovenj Gradec 2011 – Ljubljana in Urbans- cape Loka – Maribor Branik sta bili prestavljeni. 1. CELJE PL 5 5 0 0 10 2. TRIMO TREBNJE 4 4 0 0 8 3. JERUZALEM ORMOŽ 6 4 0 2 8 4. GORENJE VELENJE 3 3 0 0 6 5. MARIBOR BRANIK 5 3 0 2 6 6. RIKO RIBNICA 5 3 0 2 6 7. SLOVENJ GRADEC 5 3 0 2 6 8. KOPER 5 2 0 3 4 9. BUTAN PLIN IZOLA 5 1 1 4 3 10. LJUBLJANA 5 1 1 3 3 11. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 2 12. DOBOVA 5 1 0 4 2 13. GROSIST SLOVAN 6 1 0 5 2 14. KRKA 6 1 0 5 2 Foto: črtomir Goznik Državni prvaki iz Celja so tudi v Ormožu pokazali svojo moč. Žiga Kovačič in Blaž Vidovič (TK Ter- me Ptuj) – zmagovalca mladinskega ITF-turnirja v Mariboru 2. SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Kočevje – Jadran Hrpelje Kozina 22:26, Drava Ptuj – Velika Nedelja 23:28, Ajdov- ščina – Radovljica 24:28, Kronos – Pomurje 27:23. Tekma Moškanj- ci-Gorišnica Arcont Radgona je bila prestavljena. Uroš Krstič, trener Velike Nedelje: »V tekmo smo šli kar s strahom, saj začetek s sabo vedno prinaša precej neznank. Želeli smo vsiliti naš hi- ter ritem igre, po katerem bi Drava v nadaljevanju padla, kar se je dejansko tudi zgodilo. Zadovoljen sem s prikazanim v določenih delih tekme, tekmo pa bi lahko odločili že med 40. in 50. minuto, a nismo izkoristili ponujenega. Na srečo smo dobro odigrali v obrambi, predvsem v drugem polčasu, kar je tudi odločilo to tekmo. Drava me je prese- netila, ima nekaj odličnih posameznikov, zato bo predvsem v domači dvorani kar trd oreh za vse tekmece. Za nas je ta zmaga po vrnitvi v tekmovalni sistem zelo pomembna. Zelo smo si jo želeli, zdaj bolj mir- ni pričakujemo tudi prvo domačo tekmo, ko nam v goste prihajajo Gorišničani. V prvi vrsti pa si želim, da vsi ostanemo zdravi in da bi se tekmovanje od- vijalo nemoteno.« Mitja Žuran, trener Drave: »Gostom čestitam za zmago, je zaslužena. Za našo ekipo je to trenutni maksimum, zadovoljen sem z videnim, morda bi lahko naredili kakšno tehnično napako manj. Ima- mo 'kratko klop' in ko se ključni igralci utrudijo, pade nivo igre, kar se je videlo v drugem polčasu. Gostje so imeli v tem oziru prednost, imajo dobro pokrita vsa igralna mesta. Nam še manjkajo neka- teri igralci (Osterc, Pivec, Reichman …), z njimi in ob odprtju dvorane Center z večjim številom tre- ningov lahko še napredujemo.« Nogometaši Aluminija in Kopra zaradi močnega naliva v soboto, 3. ok- tobra, niso mogli dokončati tekme 6. kroga, nadaljevanje in zaključek jih čakata v torek od 17. ure naprej. Tekma je bila pri izidu 0:0 prekinjena v 16. minuti, od tega časa dalje bodo nogometaši nadaljevali tekmo. Vre- menske razmere bodo tokrat glede na napovedi zagotovo boljše, zato je pričakovati zanimivo tekmo. Obe ekipi nujno potrebujeta točke, saj trenutno zasedata mesti pri dnu lestvice. Nekoliko močneje gori pod nogami šumarjem, ki imajo zaradi odvzetih dveh točk zaradi neprihoda na tekmo v Maribor na računu le dve točki. 1. SNL, prekinjena tekma 6. kroga: Aluminij – Koper, v torek, 13. 10., ob 17.00 v Kidričevem. JM Nogomet  1. SNL, NK Aluminij V torek še enkrat na igrišče s Koprčani Tenis  Mladinski ITF-turnir v Mariboru Dvojica Vidovič-Kovačič dvignila zmagovalni pokal ljanom za več kot zasluženo zma- go. Res so bili izjemno motivirani skozi celotno tekmo. Kljub porazu menim, da nismo razočarali ljubite- ljev ormoškega rokometa. Škoda, da nam na začetku tekme ni uspe- lo odigrati naših najboljših minut in Celjane prisiliti v njihove 'črne minute'. Ko nam je nasprotnik ušel na začetku 2. polčasa na +7, več enostavno ni bilo rešitve. Zdaj se je treba pripraviti na gostovanje v Velenju, nato pa prihajajo naše tek- me, kjer lahko ponovno začnemo zbirati zmage in točke,“ je zaklju- čil Kosi, ki je bil s šestimi goli drugi strelec ekipe Jeruzalema, več jih je zabil Jure Kocbek – 7. V soboto, 17. oktobra, Jeruza- lem gostuje pri Gorenju, nato pa v 8. krogu na Hardek prihaja Izola. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 15 Oplast Kobarid – Hiša daril Ptuj 2:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Ručna (11.), 1:1 Beš- ter (22.), 1:2 Klinc (25.), 2:2 Mohorič Marko (27.), 2:3 Ručna (39.), 2:4 Rednak (40.). HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Buko- vec, Gajser, Pauko. Trener: Robert Grdović. Peta tekma, peta zaporedna zmaga prenovljene ptujske ekipe v 1. državni ligi. Na najdaljšem gosto- vanju v sezoni, v severozahodnem delu Slovenije, so se varovanci tre- nerja Roberta Grdovića odlično od- rezali in osvojili nov komplet točk, ki jih ohranja pri vrhu lestvice. Že po tradiciji na tekmah Ptu- ja v tej sezoni manj golov pade v prvem polčasu, tudi tokrat je v Kobaridu štajerska zasedba v uvo- dnih 20 minutah zadela le enkrat. Borut Ručna je za vodstvo zadel v sredini prvega dela. Da domačini točk ne bodo pre- pustili brez boja, se je pokazalo po odmoru, ko so že v drugi minuti izenačili. Ptujčani so imeli ustrezen odgovor, Jurček Klinc je goste ne- kaj minut kasneje znova popeljal v vodstvo – 1:2. Še enkrat pa ni zdržalo dolgo, tokrat le slabi dve minuti. Gostje so ves čas narekovali ri- tem igre, po drugem izenačenju so to počeli še z večjo vnemo. Tako so vztrajno »lomili« odpor domači- nov, ki pa so v obrambni postavitvi brez prask zdržali vse do predza- dnje minute tekme. Takrat je ak- cijo ekipe Hiša daril Ptuj vendarle uspešno zaključil Borut Ručna in s svojim drugim golom na tekmi dejansko odločil tekmo – 2:3. Piko na i je postavil Rok Rednak, ki je ob tvegani igri Oplasta – brez vratarja – zadel na prazen gol – 2:4. Zmaga je odličen obet pred pet- kovo domačo preizkušnjo z Litijo. Dobovec – Tomaž Šic Bar 10:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Matošević (4.), 2:0 Matošević (11.), 3:0 Turk (16.), 4:0 Novak (31.), 5:0 Matošević (31.), 6:0 Novak (34.), 7:0 Puškar (35.), 8:0 Turk (37.), 9:0 Turk (37.), 10:0 U. Kotnik (38.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol, Klanjšek, Marot, Goričan, Plahuta, Klemenčič, Vindiš, Senekovič. Tre- ner: Matej Gajser. Ekipa Tomaža na gostovanju v Rogaški Slatini ni imela velikih možnosti za presenečenje. Dr- žavni prvaki izpod Donačke gore so najbolj kakovostna slovenska zasedba, kar so prikazali tudi tokrat. Po odigranih treh četrtinah dvo- boja (do 30. minute) je bila razli- ka za goste povsem sprejemljiva (3:0), nato jim je ob majhnem šte- vilu igralcev začelo zmanjkovati moči. Kakovostni tekmec je to znal unovčiti za visoko zmago, tako da so goli v tem delu igre padali kot po tekočem traku. Kar štiri je na koncu zabil Vedran Matošević, ki je s tem skočil na prvo mesto lestvice strelcev; skupno je doslej dosegel 9 zadetkov. Drugi je v tem točk- ovanju njegov klubski kolega Žiga Čeh (7). Med strelce se je v 35. minuti vpisal tudi vratar Damir Puškar, ki je tako dosegel svoj tretji gol v 1. ligi v tem desetletju. JM 3. SNL – vzhod: pet rezultatov 2:1, en 2:0 REZULTATI 8. KROGA: Videm – Podvinci 1:2 (0:2), Koroška Dravog- rad – Cirkulane 2:0 (0:0), Dravinja – Šampion 2:1 (1:1), Šmarje – Do- brovce 2:1 (2:1), Kety Emmi Bistrica – Zreče 2:1 (2:0), Korotan Prevalje – Rogaška 1:2 (1:1). 1. KETY EMMI BISTRICA 8 8 0 0 26:7 24 2. ROGAŠKA 8 6 1 1 14:4 19 3. ZREČE 8 5 1 2 12:10 16 4. CIRKULANE 8 5 0 3 12:6 15 5. KOR. DRAVOGRAD 8 4 1 3 12:8 13 6. DRAVINJA 8 4 1 3 15:16 13 7. PODVINCI 8 3 1 4 16:13 10 8. KOROTAN PREVALJE 8 3 0 5 10:11 9 9. ŠAMPION 8 3 0 5 12:17 9 10. ŠMARJE 8 2 0 6 10:24 6 11. VIDEM 8 1 1 6 10:19 4 12. DOBROVCE 8 1 0 7 9:23 3 Videm – Podvinci 1:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Zajko (7.), 0:2 Ko- ren (36.), 1:2 Mesarič (58.). VIDEM: Banić, Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Mesarič, Ovčar (od 57. Šlamberger), Krajnc, Plajnšek, Goj- zdnik, Vrbanić (od 26. M. Lah), Te- ment (od 81. Frank Ličina). Trener: Luka Gajšek. PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Vajda, Orovič (od 75. Šegula), Zaj- ko (od 89. B. Lah), Rok Svenšek, Gojkošek, Koren (od 75. Bajraj), Kuserbanj (od 68. Rene Svenšek), Oman, Zamuda Horvat (od 68. An- žel). Trener: Aleš Čeh. RDEČA KARTONA: Gojzdnik (88.), Zdovc (91., oba Videm). Tekma v Vidmu je imela vse značilnosti lokalnega derbija, na koncu ga je s svojimi pretiranimi in napačnimi odločitvami le »preveč začinil« glavni sodnik Uroš Rađe- vić, ki je povsem po nepotrebnem izključil Jureta Gojzdnika in Žigo Zdovca. Če so se temu mnenju pridružili tudi gostje, potem je do- kaj jasno … Gostom je sicer pripadel prvi polčas, v katerem sta zadetka za- nje dosegla Jan Ziko Zajko in Rok Koren. V drugem delu je bila situa- cija na igrišču obrnjena, z zgodnjim golom Luka Mesariča so domačini prišli do priložnosti za vsaj remi. V takšni igri se Podvinčani niso znašli, v obrambi so puščali preveč prostora, zato so igralci v zelenih dresih večkrat prihajali v dobre si- tuacije za gol. Vrhunec se je odvil v zadnjih de- setih minutah, ko je imel Videm po igranju Ramšaka z roko v kazen- skem prostoru na voljo celo 11-me- trovko, a je vratar Tibor Cajnko ubranil strel Žiga Tementa! Za po- polno smolo so v eni od naslednjih akcij poskrbeli sodniki, ki so razve- ljavili gol Žana Plajnška … Aleš Čeh, trener Podvincev: »V prvem polčasu smo dominirali, lahko bi dosegli še kakšen zade- tek. V drugem delu so se domačini pobrali, zaigrali so bolj na moč. Na srečo je na koncu naš vratar ubra- nil penal in nam zagotovil tri točke. Lestvica še zdaleč ne kaže realne podobe Vidma, ki je čvrsta ekipa in si zasluži višje mesto. Mi mora- mo popraviti nekaj stvari v igri, ob pritisku tekmecev imamo takoj te- žave. Problem je nastal, ker smo v drugem polčasu izgubljali preveč dvobojev.« Luka Gajšek, trener Vidma: »Prvi polčas je bil z naše strani slab, gostom smo puščali preveč prostora. Slab začetek tekem se nam dogaja že dlje časa, kot da ne bi bili motivirani. Morali bi že od začetka pokazati, kdo je glavni na našem stadionu, potem bi bilo vse lažje. V drugem delu smo povečali agresivnost, boljše in hitreje smo kombinirali tudi v napadu, posledi- ca je bilo nekaj lepih priložnosti. Na koncu smo zastreljali še tisti penal, res škoda, najbolj realen bi bil remi. Sodniki? Ne želim izgubljati besed, to je bilo smešno.« Koroška Dravograd – Cirkulane 2:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kitek (80.), 2:0 Ki- tek (84.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Živič, Lipavšek, Bojnec, Travnikar, Kajzer (od 82. Sitar), Zazić, Cimerman, Majcen, Toplak. Trener: Damjan Vogrinec. RDEČA KARTONA: Travnikar (54.), Zazić (82., oba Cirkulane). V obračunu ekip iz sredine lestvi- ce so gledalci v Dravogradu spre- mljali enakovredno igro z obeh strani in z malim številom prilož- nosti. Glede na prikazano bi se tek- ma najverjetneje končala z delitvijo točk, a je v obračun močno posegel glavni sodnik Slavko Nemet. »Najprej je zelo hitro pokazal drugi rumeni karton Robertu Trav- nikarju, čeprav prekršek ni vsebo- val nobenih znakov grobosti ali na- mere. V našo škodo je ocenil tudi situacijo v 82. minuti, ko je domači torek  13. oktobra 2020 Šport, rekreacija 15 Futsal  1. SFL, 5. krog Odličen zaključek Ptuja, slabši Tomaža Nogomet  3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Po dva rdeča kartona Vidma in Cirkulan, Cajnko rešil zmago Podvincev Foto: Črtomir Goznik Podvinčani (v modrih dresih) so iz Vidma odnesli celoten izkupiček, čeprav so domačini v drugem pol- času močno ogrožali njihovo slavje. 1. SFL REZULTATI 5. KROGA: Oplast Kobarid – Hiša daril Ptuj 2:4 (0:1), Litija – Sevnica 5:3 (2:0), Dobre- polje – Siliko Vrhnika 1:3 (0:2), Do- bovec – Tomaž Šic Bar 10:0 (3:0), Bronx Škofi je – Mlinše 4:4 (0:1). 1. DOBOVEC 5 5 0 0 45:6 15 2. HIŠA DARIL PTUJ 5 5 0 0 28:14 15 3. LITIJA 5 3 0 2 19:17 9 4. SILIKO VRHNIKA 5 2 2 1 18:11 8 5. MLINŠE 5 2 1 2 14:22 7 6. OPLAST KOBARID 5 1 2 2 12:14 5 7. BRONX ŠKOFIJE 5 1 2 2 19:25 5 8. SEVNICA 5 1 1 3 16:21 4 9. TOMAŽ ŠIC BAR 5 1 0 4 13:25 3 10. DOBREPOLJE 5 0 0 5 6:35 0 Foto: Črtomir Goznik Borut Ručna (FC Hiša daril Ptuj) je na gostovanju v Kobaridu do- segel dva zadetka za svojo ekipo. napadalec z očitnim prekrškom odvzel žogo Stefanu Zaziću, nato pa ga je v nadaljevanju akcije naš branilec kot zadnji igralec podrl in prejel rdeči karton. Res katastro- falno slabi oceni, ki sta vplivali na razplet tekme,« je oceno podal sicer vedno mirni strateg Cirkulan Damjan Vogrinec. Tekmo je v domačo korist odlo- čil rezervist Cene Kitek, ki je dvak- rat fenomenalno zadel iz prostih strelov. »Prava evrogola, ki bi se v močnih ligah vrtela neštetokrat, obakrat preko živega zidu v sam kot gola,« je povedal Vogrinec. Cirkulančani so tako na Koro- škem doživeli najslabši možni sce- narij: ostali so brez točk, za nasle- dnjo tekmo pa še brez dveh izklju- čenih igralcev … Super liga: derbija vodilne četvorke Zavrču in Stojncem V tem krogu so bile odigrane le tri tekme, dve sta bili zaradi bole- zenskih težav v ekipah prestavljeni na konec jesenskega dela prven- stva. V vodstvu še naprej ostaja ekipa Zavrča, ki ima med vsemi ekipami lig MNZ Ptuj najtrdnejšo obram- bo – na osmih tekmah je prejela le štiri zadetke. Markovčani so jim jih v soboto zabili polovico od tega, a so bili kljub temu daleč od točk, predvsem zaradi zgodnje izključit- ve kapetana Aljaža Majcna. Ko so istočasno domačini z 11-metrovke dosegli še vodilni gol, je bila nalo- ga za goste že na meji mogočega. Kljub temu je bil izid v 80. minuti le 3:2 za Zavrčane … Igralci iz Apač so dosegli drugo zmago v sezoni, nanjo so čakali vse od uvodnega kroga naprej. Go- rišnica ima velike težave v napadu, šest golov v osmih tekmah je raz- log za zaskrbljenost. V Apačah so ga sicer zabili, a v lastno mrežo … Lokalni derbi v Stojncih se je za- čel in končal po željah domačinov, vmes so svoje znanje pokazali tudi gostje iz Bukovcev. Za zgodnje otipljivo vodstvo rumenih je pos- krbel Silvo Meznarič, a sta Mitja Za- goršek in Damjan Antolič poskrbe- la za napeto končnico. V njej je Alen Leben tik pred zaključnim piskom sodnika Romana Glažarja poskrbel za veselje, ki je v dvobojih z lokalni- mi rivali toliko bolj prešerno. REZULTATI 8. KROGA: Apače – Gorišnica 3:0 (1:0); strel- ca: 1:0 Govedič (26.), 2:0 Govedič (58.), 3:0 Golob (60., ag.). Rdeči karton: Priher (89., Gorišnica); Stojnci – Bukovci 3:2 (2:0); strel- ci: 1:0 Meznarič (9.), 2:0 Meznarič (13.), 2:1 M. Zagoršek (47.), 2:2 An- tolič (76.), 3:2 Leben (90.); Zavrč – Markovci 5:2 (2:1); strel- ci: 1:0 Koren (17.), 1:1 Imeri (18.), 2:1 Štumberger (23., z 11 m), 3:1 Nahber- ger (62.), 3:2 Klinc (77., z 11 m), 4:2 Lazar (81.), 5:2 M. Kokot (92.). Rdeči karton: Majcen (22., Markovci). Tekmi Gerečja vas – Boč in Skor- ba – Hajdina sta bili prestavljeni na 7. 11., oz. 8. 11. 1. ZAVRČ 8 8 0 0 30:4 24 2. STOJNCI 8 6 0 2 20:16 18 3. MARKOVCI 8 5 0 3 24:17 15 4. BUKOVCI 8 4 1 3 17:17 13 5. BOČ POLJČANE 7 4 0 3 16:9 12 6. HAJDINA 7 2 1 4 16:17 7 7. APAČE 8 2 1 5 14:23 7 8. GORIŠNICA 8 2 1 5 6:24 7 9. SKORBA 7 1 1 5 12:17 4 10. GEREČJA VAS 7 1 1 5 7:18 4 1. liga MNZ Ptuj: Grajeni je v Majšperku teknila pica … Obračun do tega kroga vodilnih ekip lige je potekal v Majšperku, kjer bi se lahko domačini z more- bitno zmago točkovno izenačili z gosti iz Grajene. Enačba se jim ni izšla, gostje so bili večino tekme zanje skrita neznanka. Zaostanek 0:2 še jim je uspelo izničiti, dveh golov Edina Zulića pač ne več, vsaj ne v celoti … Tržec tokrat ni dopustil presene- čenja, čeprav so se Hajdošani dob- ro držali do 65. minute. Od takrat dalje so prejeli pet zadetkov, Jože Emeršič je zabil hat-trick. Središ- čani so z zmago v Podlehniku na lestvici prehiteli Ormožane, ki so remizirali v Rogoznici. REZULTATI 6. KROGA: Rogoznica Slofi n – Ormož 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Rižnar (7.), 1:1 Lah (8.), 2:1 Keško (29.), 2:2 Šulek (58.). Rdeči karton: Zorko (81., Rogozni- ca); Tržec – Hajdoše 6:1 (1:1); strelci: 1:0 Emeršič (3.), 1:1 Šprah (31.), 2:1 Emeršič (66.), 3:1 Kozel (73.), 4:1 Emeršič (78.), 5:1 Mlakar (86.), 6:1 Mlakar (88.); Podlehnik – Središče 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Jakl (17.), 0:2 Jakl (36.), 0:3 Jaušovec (67.). Rdeči Karton: Majč (58., Središče); Majšperk picerija Špajza – Gra- jena ANpro 3:4 (1:2); strelci: 0:1 Le- ben (11.), 0:2 Petek (33.), 1:2 Grašič (36.), 2:2 Pislak (61.), 2:3 Zulić (70.), 2:4 Zulić (75.), 3:4 Pislak (89.). Rdeča kartona: Polajžer (54., Maj- šperk), Petek (54., Grajena). 1. GRAJENA ANPRO 6 5 1 0 29:7 16 2. TRŽEC 6 3 2 1 15:8 11 3. MAJŠPERK ŠPAJZA 6 3 1 2 17:12 10 4. SREDIŠČE 6 3 1 2 15:10 10 5. ORMOŽ 6 2 3 1 9:8 9 6. ROGOZNICA SLOFIN 6 2 1 3 13:13 7 7. PODLEHNIK 6 1 1 4 5:17 4 8. HAJDOŠE 6 0 0 6 4:32 0 2. liga MNZ Ptuj: Makolam derbi REZULTATI 6. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik – Op- lotnica 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Rožič (62.), 1:1 Dečman (87.); Zgornja Polskava – Pragersko 2:3 (1:1); strelci: 0:1 Brumec (5.), 1:1 Smo- gavec (37.), 2:1 Puhman (41., z 11 m), 2:2 Kovačič (53.), 2:3 Brumec (86.); Leskovec – Makole Bar Miha 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Rojs (44.), 1:1 Krajnc (53., z 11 m), 1:2 Drosk (65.), 1:3 Peterkovič (72.), 2:3 Krajnc (82.); Slovenja vas SMS sanacija – Mla- dinec Lovrenc 1:5 (0:3); strelci: 0:1 Petrovič (4.), 0:2 Pulko (26.), 0:3 Dikavčič (28.), 0:4 Mašić (47.), 0:5 Pulko (52.), 1:5 Cener (54.). 1. MAKOLE BAR MIHA 6 5 1 0 25:9 16 2. PRAGERSKO 6 5 0 1 27:8 15 3. LESKOVEC 6 4 0 2 22:11 12 4. ZGORNJA POLSKAVA 6 3 1 2 15:12 10 5. POLSKAVA 6 1 3 2 8:13 6 6. MLADINEC LOVRENC 6 2 0 4 8:16 6 7. SLOVENJA VAS 6 1 0 5 5:19 3 8. OPLOTNICA 6 0 1 5 3:25 1 Pokal MNZ Ptuj, člani RAZPORED 3. KROGA, V TOREK OB 16.00: Zavrč – Podvinci; V SRE- DO OB 16.00: Pragersko – Kety Emmi Bistrica, Boč Poljčane – Vi- dem. Tekma Drava – Cirkulane bo odigrana 3. 11. Jože Mohorič Fridl zamenjal Romiha V tem tednu je prišlo do zamenjave trenerja na klopi enega glavnih kandidatov za vrh lestvice 3. lige vzhod, pri Rogaški. Tam je bil za Dami- jana Romiha usoden doma- či remi proti Dravogradu v prejšnjem krogu. Zamenjal ga je Franci Fridl, ki je na svoji prvi preizkušnji na Koroškem vknjižil tesno zmago, z golom z 11-metrovke ga je nekaj mi- nut do konca »rešil« Stefan Andjelić. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  13. oktobra 2020Na sceni16 ko so odnesli kar tri nagrade. Bili so najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, pripeli so si Korenovo plaketo kot najboljši vokalisti, nji- hova skladba Staram se pa je po iz- boru občinstvu postala naj skladba ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe v tem letu. Po Rajkovem odhodu so ostali štirje fantje: Miha Volk, Miha Les- jak, Gregor Gramc in Primož Osek. Pred kratkim so se predstavili z novo polko z naslovom Dovolj sva mlada, ki govori o večni temi – ljubezni. Glasba in aranžma je delo Mihe Lesjaka, besedilo Vere Šolinc. Zaradi pandemije covida-19 jim je letos os- talo več časa za ustvarjanje novih sk- ladb. Prav vsi so v tem času ustvarili nove skladbe. Največ energije in ve- selja pa so občutili ob skladbi Dovolj Obdobje, ko so bili tudi narod- no-zabavni ansambli brez odrov, so številni izkoristili za ustvarjanje novih skladb. Med njimi tudi ans- ambla Vikend in Šepet. Ansambel Vikend, ki uspešno nastopa že več kot deset let, je le- tos zapustil njegov ustanovni član Rajko Petek. Skupaj z njim so ust- varili številne lepe skladbe in se tra- jno zapisali v zgodovino slovenskih narodno-zabavnih festivalov, kjer so poželi številne uspehe. Zelo uspešni pa so bili tudi njihovi nastopi na na- jstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju, kjer so slavili tudi na jubilejnem, 50. festivalu, na katerem je njihova skladba Ko polko urežem postala viža petega desetletja ptujs- kega festivala. Prav posebno zgodbo pa so na Ptuju napisali leta 2016, sva mlada, s katero so se tudi prijavili na festival Slovenska polka in valček 2020 ter se uvrstili v fi nale. Sedem let pa ljubitelje narod- no-zabavne glasbe po Sloveniji raz- veseljuje ansambel Šepet. V skrinjo domačih viž so v začetku septem- bra letos dodali skladbo Kako bi ti povedala, za katero so posneli tudi videospot. Melodijo in priredbo je ustvaril Rok Švab, besedilo pa je napisala Vera Šolinc. Gre za energič- no in zabavno skladbo, za katero so člani ansambla Šepet prepričani, da se bo priljubila številnim. Lara, Al- jaž, Rok, Nace in Robert bodo še letos narodno-zabavno sceno obo- gatili z več novimi skladbami, saj so letošnje poletje ustvarili veliko nove dobre glasbe. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Vikend in ansambel Šepet Narodno-zabavni ansambli ustvarili številne nove skladbe Foto: zasebni arhiv Ansambel Vikend Na splošni maturi je bilo 15 tis- tih, ki so dosegli vse možne točke, na poklicni 116 ter na mednarodni maturi dve dijakinji. Ministrica je v nagovoru poudarila, da gre za diamantne maturante izjemne generacije in jim zaželela, naj jih prihodnost uspešno vodi k širjenju obzorij, ustvarjanju priložnosti, premagovanju življenjskih izzivov in družbeni odgovornosti. »Z od- govornostjo, nepopustljivostjo, odločnostjo do svojega znanja in do samih sebe ste dokazali, da ste najboljši. S tem dosežkom ste nam vsem postali zavidanja vre- den vzor!« Maturantom je čestital tudi predsednik republike Borut Pahor in ob tem izpostavil njiho- vo pomembno vlogo pri obliko- vanju naše skupne prihodnosti. »Nihče od nas ne ve, kakšna bo prihodnost, vemo pa, da jo boste oblikovali vi – s svojim talentom, znanjem, vrednostno usmeritvijo ter močnimi in značajskimi oseb- nostmi.« Na Brdu pri Kranju so slavnostnima govornikoma pris- luhnili tudi diamantni maturanti Šolskega centra Ptuj: Matjaž Mir, Nino Hojnik in Gabriel Škraba – di- jaki ptujske strojne šole in dijakinji biotehniške šole Lea Kaisersberger in Lea Žunkovič. Slednja bo šolanje nadaljevala na mariborski fakul- teti za kmetijstvo in biosistemske vede, smer agrarna ekonomika. »Za to smer sem se odločila, ker bi rada, da slovenski kmetje s svojim delom in trudom, ki ga vlagamo, dobimo zasluženo mesto in spo- štovanje na domačih tleh. Menim, da se bom z znanjem, pridobljenim na tem študiju, v življenju znala znajti. Za zgled si jemljem starša, ki sta na svoji življenjski poti večkrat tvegala in uspela, hkrati sta nam, njunim petim otrokom privzgojila delovne navade in nas naučila pra- vih vrednot. Zavedam se privilegi- ja, ki ga imam, ker živim na kmetiji, in zanj sem hvaležna.« Brdo pri Kranju  Pet diamantnih maturantov ŠC Ptuj na slavnostnem sprejemu »S tem dosežkom ste nam vsem postali zavidanja vreden vzor« Šolska ministrica Simona Kustec in predsednik države Borut Pahor sta v začetku oktobra pozdravila 133 diamantnih maturantk in maturantov letošnje splošne, poklicne in med- narodne mature. Med maturanti, ki so zbrali vse točke na maturi, jih je bilo tudi pet iz Šolskega centra Ptuj. Foto: Strojna šola Ptuj Matjaž Mir, Nino Hojnik in Gabriel Škraba (na sliki z leve) Foto: zasebni arhiv Ansambel Šepet Foto: Biotehniška šola Ptuj Diamantni maturantki Lea Žunkovič (levo) in Lea Kaisersberger Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  13. oktobra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: mesna skleda: 30 dag mletega mesa, 1 sesekljana čebula, 1 žlica drobn, žlička česna v prahu, 1 žlica kečapa, 1 jajce, vejica sesekljanega peteršilja, sol in poper po okusu; nadev: 20 dag naribanega sira čedar (cheddar), 2 dl smetane za kuhanje, poper, 15 dag kuhanih testenin; kečap v tubi. Vse sestavine za mesno skledo zmešamo in jih damo v srednje velik okrogli tortni model. Po- ravnamo jih, nato pa z ovalno skledo v mesno maso naredimo vdolbino (s skledo prisnemo meso ob dno tako, da se ob straneh dvigne po obodu modela in dobimo neke vrste mes- no skledo; ob obodu meso s kuhalnico še nekoliko stanjšamo – ‚povišamo‘ robove mesne sklede). Meso damo v pečico, segreto na 180 stopinj, za slabe četrt ure. Za nadev nariban sir čedar prevremo s smetano za kuhanje, da se sir povsem stali, in popramo. Vmešamo 15 dag kuhanih testenin in mešamo, da se sestavine povežejo. Nadev vsipljemo v na pol pečen mesni obod, po mesu pa po želji iz tube nabrizgamo še kečap. Vrnemo v pečico in pečemo še četrt ure (da se testeninski nadev zlato obarva). TOREK SREDA ČETRTEK kunčji paprikaš, testenine, endivija, mešani kompot s stepeno sladko smetano boranija s svinjino, pire krompir, zelena solata, sadje gobova juha, ocvrt piščanec, pečen krompir, rdeča pesa, jogurt s sadjem PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, ocvrte ribje palčke, zeljna solata s kuskusom, jabolčna čežana brokolijeva kremna juha, mesna skleda s testeninami, motovilec, jogurtova strjenka kostna juha, piščančji zrezki v čebulni omaki, dušen riž, kumarična solata, jabolčni zavitek prežganka, jetrca v omaki, polenta, banana Zeljna solata s kuskusom Kaj torej zdaj počnemo v rastlinjaku Paradižniku vsaj odrežemo vrh, da bodo plodovi, ki so na njem, dozoreli. Novi se tako ne bodo oblikovali, saj je že premrzlo. Spomnite se, temperature pod 15 C, tudi uro ali dve, ustavijo opraše- vanje, oblikovanje plodov, pod 10 C pa se cvetovi sploh ne oblikujejo. Torej so zgornji poganjki samo kradljivci hrane. Poleg tega je dan že prekratek, da bi se v plodovih nabralo veliko koristnih snovi, zaradi katerih zdaj zelenjavo pravzaprav jemo. Potrebujemo pa prostor, kamor bomo posejali zimsko solato, to sejemo šele zdaj, motovilec, špi- načo, ne pozabite tudi na prezimni tolščak, rukolo, azijske listnate rastline. Poleg tega svetujem, da v rastlinjak posadite tudi čebulček za mlado čebulo, tudi nekaj česna za uporabo mladih rastlin, saj vemo, da imata zelo dober vpliv na zemljo. Del površin v rastlinjaku boste potrebovali še v decem- bru, upam, da ne prej, ko boste vanj z vrta prestavili endivijo, radič, morda tudi zelje, cvetačo … z vrta, ko bo premrzlo. Ne nazadnje pa svetujem, da se na delu površin rastlinjaka posejejo tudi rastline za zeleni podor. Kot vidite, je prostor potreben in paprika je prva, ki jo kljub temu, da zgleda dokaj lepo, odstranite. Lahko pa skušate rastline paprike prezimiti Zdaj nekateri malo začudeno gledate. Večina vas ne ve, da so paprika, jajčevec in paradižnik doma, od koder izvirajo, trajnice. Pri nas jim je preprosto premrzlo, pozimi seveda zmrznejo. Zakaj bi prezi- movali papriko? Dva razloga sta. Sama sem že 20 let nazaj prezimovala čili z zvončki – posebno zelo lepo obliko plodov, ker se tega semena ni dalo dobiti na tržišču in sem dobila rastlino podarjeno. Ker se paprike, ki rastejo skupaj na vrtu, lahko križajo, je seveda bolj miselno prezimovanje rastlin kakor pobiranje semena. Drugi razlog pa je, da odrasla, že razvita rastlina hitreje starta spomladi in je pridelek tudi hitrejši. Če imate paprike, feferone ali čilije posajene v loncih, ni težav. Če pa so posajene v zemlji na vrtu ali v rastlinjaku, potem jih morate najprej izkopati. Glede na to, da je to zanje dokaj velik stres, pa še hladno je postalo, svetujem, da jih dan ali dva pred tem obilno zalijete s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Tem pripravkom lahko (po želji) dodate še prav poseben pripravek (rasti epinekstra), ki je enkraten in pomaga rastlinam preživeti nizke temperature in zaceliti rane, ki jih s takim presa- janjem naredimo. Rastlino dobro obrežemo, pustimo samo prvo razvejano etažo. Tako bo izgubljala manj vlage. Nato jo postavite v dovolj velik lonec s celo grudo vred in dodajte še nekaj dobre, hranilne zemlje, najbolje kar tiste za sajenje rož. Tako posajene lonce postavite nekam v zavetje, za nekaj dni tudi stran s sonca. Potem naj osta- nejo v rastlinjaku tako dolgo, dokler ne zmrzuje, če pa nimate rastlinjaka, pa na prostem do prvih mrzlih (v minusu) noči. Za prezimovanje imate dve možnosti Zeleni nasveti Boste poskusili prezimiti papriko? Temperature so se že tako znižale, da paprika na prostem preprosto nima več možnosti preživetja. Sama bi jo tudi v rastlinjaku že pospravila, saj je bolj smisel- no, da v njem posadimo, posejemo vrtnine za zimo in pomlad. Prav tako pa bomo, če se vreme ne bo ponovno povsem spremenilo, kmalu vanj selili tudi radič, endi- vijo, pa tudi kitajski kapus in še kaj, da jih boste lahko uživali dolgo v zimo. Sestavine: 40 dag belega zelja, 20 dag rdečega zelja, 15 dag korenčka, 2 stroka česna, sol, kis ali limonin sok, 3 žlice olja, 30 dag kuskusa. Zelje dobro operemo in na tanko narežemo – naribamo. Korenje operemo in naribamo. Česen stremo, ga potresemo po sola, solimo, dodamo limonin sok in 1 žlico olja. Kuskus pripravimo z 2 žlicama olja po navodilih na embalaži in ga ohladimo. Ohlajenega stresemo k sola in vse skupaj dobro premešamo. Foto: Miša Pušenjak Rastline lahko, tako obrezane, prezimujete tudi v temnih, a suhih in zračnih garažah ali kleteh, kjer je temperatura vedno nad ničlo. Zalivamo le toliko, da se lonci povsem ne izsušijo. V tem primeru bodo rastline povsem ustavile vegetacijo in pognale šele, ko se dovolj ogreje. Mogoče je potem nekje konec februarja vendarle bolj smiselno, da jih prestavite na svetlo. Vsekakor pa bodite pozorni in takoj, ko opazite naravno poganjanje novih poganjkov, reagirajte in jih postavite na svetlo. Druga možnost pa so zimski vrtovi, temperirani rastlinjaki …, skratka svetli in toplejši prostori. V tem primeru zalivanje res omejite na minimum, da bo rastlina vseeno imela zimski počitek. Seveda ne sme cveteti ali celo imeti plodov. Zalivanje Omenila sem že, da mora biti zalivanje pozimi dokaj zmerno. V kleti jih samo občasno, na 14 dni, osvežite z vodo s pršilnika, popršite jo po površini zemlje in po rastlini. Če boste imeli rastline na toplem, jih je smiselno zaliti vsakih 14–21 dni, a tudi takrat ne namočiti, ampak samo navlažiti lonce in zemljo. Za konec Paprika seveda pozimi ne raste, tudi ni zaželeno, da zraste preveč. Če cveti, je celo bolje, da se cvetovi odstranijo. Bo res hitro pognala, ko jo boste prestavili na prosto. Tudi zacvetela bo veliko hitreje, rastline pa bodo veliko večje. Presenetile vas bodo. Ne bodite pa razočarani, če ne bodo prezimile vse rastline. Bolje je, da za vsak slučaj ohranite kakšno rastlino več, če je sorta res nekaj posebnega. A ne obupajte in najdite svoj način, da kakšno rastlino ali dve vsako leto prezimite. Tako se vam ne bo mudilo s prehitrim sajenjem na prosto spo- mladi. Saj veste, pred 15. majem ni nikoli smiselno načrtovati presajanja sadik paprike na prosto. Te rastline seveda postavite na prosto takoj, ko gredo nočne temperature nad 10 oC, dnevne pa nad 18 oC. V loncih naj ostanejo do takrat, ko se zemlja ogreje nad 18 oC. Mesna skleda s testeninami Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 18 Njihov prvi epidemiolog Anders Tegnell zavrača vsakršno komen- tiranje strategij drugih držav, saj pravi, da se vsi trudijo po najboljših močeh in da to ni tekmovanje. Je pa prepričan, da bi se morale dr- žave o spopadanju z virusom več pogovarjati. Za nasvet je trenutno najbolj zaželenega Šveda že pok- lical britanski premier Boris John- son. Vse zanima švedska skrivnost. Ta ne tiči v žuganju in nenehni grožnji s strožjimi ukrepi, temveč v zaupanju, pohvali in spodbudi ter v že od začetka vzdržnih in vsem razumljivih ukrepih. Čeprav so tudi po besedah Tegnella teh Švedi že rahlo naveličani. Ne potrebujejo strožjih ukrepov Šestintridesetletni Rok Ogrin živi v mestu Norrtällje z 20.000 prebivalci, eno uro vožnje oddalje- nem iz Stockholma. Kot prometni inženir je zaposlen v javni upravi in že 15. marca so jim svetovali delo od doma. Delodajalec jim je tudi priskrbel vse potrebno – od in- ternetne povezave do pisarniških stolov in monitorjev. Skrb za zdra- vo delovno okolje se je iz ustanov preselila v domače pisarne. »Zame je bilo delo od doma težje, saj sem konec junija zamenjal delovno mesto in se prestavil v drugo ob- čino. Začeti na novo od doma je težko. Zato sem od začetka malo več hodil na delo, in to z javnim prevozom, ob čemer sem izbral uro, ki ne sodi v jutranjo konico. Običajno nas je bilo na avtobusu le pet potnikov. Javni prevozniki tudi pozivajo ljudi, da kdor je zdrav in ima drugo možnost prevoza na delo, naj prepusti javni promet tistim, ki drugih možnosti nimajo. Ljudje to upoštevajo,« razlaga Og- rin, ki nekaj ur na mesec pomaga tudi kot avtobusni voznik. Medtem ko so maske vsaj v jav- nem prometu povsod po Evropi stalnica, na Švedskem ni tako. »Pri nas je ravno nasprotno. Maske so redkost. Tako na prostem kot v notranjih prostorih ljudje ne nosijo mask, morda jih še največ zazna- vam pri starejših in tistih, ki sodijo v ranljive skupine z različnimi kro- ničnimi boleznimi. Sicer nas je veči- na zelo odgovorna in res skušamo držati fi zično razdaljo, kolikor se le da. Tako skrbimo za preprečevanje širjenja virusa.« Švedska profesorica klinične epidemiologije na Karolinskem inštitutu Nele Brusselaers je za portal MMC povedala, da na Šved- skem vse več ljudi nosi masko, a jih drugi grdo gledajo. Rok Ogrin to zanika: »Sploh ni res. Sicer si z ma- sko na Švedskem res bolj izjema, a nikakor nihče nikogar sovražno ne gleda. Švedi namreč veljajo za zelo tolerantne in tako se obnaša- jo tudi do tistih z maskami. Uradna epidemiološka stroka tu še vedno zagovarja, da je držanje razdalje in izogibanje prostorom z veliko ljudmi ključno ter najučinkovitejše. Maske bi lahko dajale lažni obču- tek varnosti, in glede na to, da nam je uspelo sploščiti krivuljo, uvajanje strožjih ukrepov, kot so maske, ni smiselno. Dokler ni potrebe po strožjih ukrepih, jih ne bodo uvedli – saj bi začeli ljudje dvomiti o njiho- vi smiselnosti. Ukrepi morajo biti sorazmerni in razumljivi vsem, je vodilo švedskih epidemiologov.« Poroke in zasebne zabave brez omejitev ves čas, le s priporočili Že od začetka epidemije ve- lja omejitev zbiranja na 50 oseb. Ravno sedaj pa razpravljajo o sprostitvi tega ukrepa in zvišanju števila na 500 ljudi. »Neobičajno je gledati nogometno tekmo pred prazno dvorano, kinodvorane pa so si ljudje (recimo skupina prija- teljev) lahko celo najeli za ceno osmih vstopnic. Prijateljici, ki poje v Kraljevi operi, so večino predstav odpovedali, nekaj so jih predvajali na spletu. A omejitev zbiranja v skupini petdesetih velja samo za javne dogodke. Za zasebne, kot so poroke in rojstni dnevi, je to zgolj priporočljivo in ne zavezujo- če, vendar se poudarja priporočilo manj obsežnih druženj. Predvsem pa res opozarjajo, da ob kakršnih- koli simptomih ostaneš doma, tudi razkužila so dostopna povsod.« Mar to pomeni, da imajo lah- ko Švedi pogrebe in poroke kot doslej? »Večinoma so poroke res potekale kot običajno. No, razen moje, ki sem jo moral prestaviti,« se zasmeje Ogrin in pojasnjuje, da sta jo na naslednje poletje presta- vila zato, ker bi morali vsi gostje iz Slovenije ob vrnitvi iz Švedske v karanteno. O pridnih Švedih in neubogljivih Slovencih V slovenski javnosti se je zasid- ralo mnenje, da švedski pristop pri nas ni mogoč, ker da slovenski državljani nikakor nismo sposobni takšnega obnašanja kot Švedi. Kaj pravi na to? »Strinjam se z misli- jo, ki sem jo nedavno prebral: na Švedskem nas niso zatirali ali nam žugali, ampak nas bodrili in hvalili, kako smo odgovorni. Hvalili so nas in morda nas je prav to prepriča- lo v še odgovornejše obnašanje. Gre za pozitiven pristop, temelječ na medsebojnem zaupanju že od začetka. Je pa res, da Švedi pos- tavljenim pravilom sledijo in nič ne debatirajo, medtem ko imam občutek, da južneje kot greš, bolj se skuša pravila zaobiti. Švedi se tudi ne spuščajo v javne polemike, imajo svoje mnenje, a ga zadržijo bolj zase. Pa tudi nepreverjene in- formacije se ne razširjajo vsepov- prek.« Ogrin je nedavno izjavil, da Švedi že komaj čakajo, da se s priporoče- nih dveh metrov vrnejo na svojo staro petmetrsko osebno razdaljo. In da je to skrivnost švedskega us- peha. »To je splošno priznano hu- domušno dejstvo. Na avtobusnem postajališču bodo Švedi disciplini- rano čakali v vrsti – raje počakajo, kot da bi se šli prerivat.« torek  13. oktobra 2020Ljudje in dogodki18 Foto: Profimedia/M24 »Tako na prostem kot v notranjih prostorih ljudje ne nosijo mask, morda jih še največ zaznavam pri starejših in tistih, ki sodijo v ranljive skupine,« pravi Rok Ogrin Kako bi Švedi reagirali, če bi jim predpisali maske? Rok Ogrin:»Če bi številke okuženih nenormalno poskočile in če bi jim stroka tak predpis dobro pojasnila, bi to sprejeli. Odgovorni za promet v Stockholmu je izjavil, da je v gneči pametno, da uporabljamo masko, na kar je švedski NIJZ odgovoril: raje ostanite doma, kot pa da potujete z masko.« Foto: Osebni arhiv Rok Ogrin Ob začetku epidemije je bila zaskrbljenost prebivalcev Slove- nije za lastno življenje in življenje bližnjih izredno visoka, nato pa je upadala ter se stabilizirala pri prib- ližno 40 odstotkih. Oktobra je tako zaskrbljenih ali zelo zaskrbljenih 43 odstotkov anketirancev, kar je podobno kot v juliju, ko je tako od- govorilo 42,9 odstotka vprašanih. Skrb za življenjsko ogroženost trenutno ne narašča. Narašča pa delež tistih, ki menijo, da se bo običajno življenje kot posledica koronavirusa trajno spremenilo na slabše. Aprila je delež tistih, ki se strinjajo s to trditvijo, znašal 49 odstotkov, oktobra pa znaša 63 odstotkov. Od julija je narasel za več kot sedem odstotnih točk, kar predstavlja statistično značilno razliko, izhaja iz sporočila za jav- nost. Statistično značilno nižji je v oktobru delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni, čeprav posega- jo v njihovo osebno svobodo. Maja je tako menilo 42 odstotkov vpra- šanih, oktobra pa je ta odgovor izbralo 31 odstotkov anketirancev. Višji je tudi delež tistih, ki menijo, da so ukrepi celo premalo ostri in svojo osebno svobodo v trenutni situaciji postavljajo na drugo mes- to. Maja je tako menilo skoraj šest odstotkov prebivalcev, oktobra pa nekaj več kot 11 odstotkov. Foto: Dreamstime/M24 Slovenija  Raziskava Mediane Prebivalci vedno bolj pesimistični Vedno višji je delež tistih, ki menijo, da se bo življenje za vedno spremenilo na slabše. Oktobra je tako menilo 63 odstotkov anketiranih. Kot je povedala direktorica centra Janja Jurkovič, sta podarje- ni kolesi zelo koristna pridobitev za stanovalce in bosta nedvomno služili svojemu namenu. Ob tem dodaja, da so veseli, ker obstajajo ljudje, organizacije in združenja, ki cenijo delo in poslanstvo do- mov za starejše, ter sodelujejo na prireditvah, kjer zbirajo denar za tako pomoč. V centru, katerega večinske lastnice so občine Ormož, Sre- dišče ob Dravi in Sveti Tomaž, je 193 stanovalcev, 28 od teh v enoti pri Svetem Tomažu. Po be- sedah direktorice Janje Jurkovič so letos sicer imeli okuženega zaposlenega, vendar pa je bil takrat dalj časa odsoten in ni bilo nevarnosti širitve okužbe. »V času koronavirusa spoštujemo vse uk- repe in priporočila ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, obiski so napovedani in omejeni, življenja varovancem pa poskušamo vsak dan popestriti z različnimi aktivnostmi,« je še po- vedala direktorica centra Janja Jurkovič. Foto: Facebook Ormož  Nova pridobitev CSO Dobili sobna kolesa V ormoškem centru za starejše občane (CSO) se za zdaj uspešno spopadajo z novim koronaviru- som, saj sploh niso imeli okuženih. Pred nekaj dnevi pa so se razveselili sobnih koles, ki sta jim ju podarila tamkajšnja Športna zveza in Sokolsko društvo Ormož. »V središč imamo ok Slovenija, Švedska  O švedski skrivnosti izjemno uspešnega obvladovanja koronakrize brez strogih ukrepov »Pri nas so maske prava redkost, pomembna pa je Je Švedska koronski raj? Oaza sredi zaradi ponovnega naraščanja okuženih s koronavirusom poblaznelega sveta? Ni čisto tako. Slovenci jim zaprli, zavidamo predvsem to, da jim ni treba nositi mask. Kako poteka njihov vsakdan v tem napornem času, nam je razložil Rok Ogrin, ki Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  13. oktobra 2020 Ljudje in dogodki 19 Količine cepiv se namreč naroča- jo spomladi. Gre za enako cepivo kot v pretekli sezoni - štirivalentno cepivo francoskega proizvajalca. V preteklosti se je sicer že zgo- dilo, da je NIJZ naknadno naročal dodatne odmerke cepiva, če ga je zmanjkalo in direktor NIJZ Mi- lan Krek je pojasnil, da bodo tako ravnali tudi letos, če bo treba. Ob bojazni, da cepiv ne bi bilo na voljo, saj so potrebe za tovrstno preven- tivo po svetu v epidemiji covida-19 večje, pa je Krek zagotovil, da so »proizvajalci povečano povpra- ševanje pričakovali in so se temu prilagodili«. Lani se je cepilo le 142.000 Slovencev Po preliminarnih podatkih se je v prejšnji sezoni v Sloveniji proti gripi cepilo 142.842 ljudi, od tega 51.030 kroničnih bolnikov, 716 nosečnic in 7595 zdravstvenih delavcev. Za letošnjo sezono je bilo sicer sprva predvideno, da bo cepljenje proti gripi brezplačno za kronične bolnike, starejše od 65 let, noseč- nice, osebe z izrazito povečano te- lesno težo in tudi za otroke, stare od pol leta do 23 mesecev, so pred dvema tednoma pojasnjevali na NIJZ. Zaradi epidemije novega ko- ronavirusa pa letos zdravstvene oblasti pozivajo k obsežnejšemu cepljenju proti gripi, s čimer želijo preprečiti, da bi ob hkratnih za- pletih zaradi gripe, zaradi katere se vsako zimo v bolnišnicah zdravi veliko ljudi, in ponovnem narašča- nju števila bolnikov s covidom-19 zaradi prezasedenosti odpovedal zdravstveni sistem. Tudi Gantar je opozoril, da sočasna okužba pri okuženem s koronavirusom bi- stveno poveča tveganje za zaplete in smrt, zato je zlasti za starejše in druge ranljive skupine zaščita pred gripo zelo pomembna. Pravna podala v petem protikoronskem paketu Pravno podlago za večji obseg brezplačnega cepljenja predvide- va tudi peti protikoronski zakon. V 98. členu, ki opredeljuje nepos- redno fi nanciranje ukrepov na po- dročju vzgoje in izobraževanja ter znanosti, piše, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavlja fi nanciranje prostovoljnega ceplje- nja proti sezonski gripi. Ker je zraven navedeno, da se to ne šteje za boniteto iz delovnega razmerja in ker se prvi odstavek člena, ki govori o fi nanciranju zaščitnih sredstev, nanaša le na iz- vajalce storitev v vzgoji, izobraže- vanju in znanosti, bi lahko sklepali, da tudi del o cepljenju govori le o zaposlenih. A v obrazložitvi tega člena je na- vedeno, da se iz državnega prora- čuna zagotavlja »tudi fi nanciranje prostovoljnega cepljenja proti se- zonski gripi vseh«. Ves svet se ozira k Švedski Neverjetno, kako so Švedi stopili na povsem drugo pot – brez mask in zaprtja države – vendar tudi oni ne morejo ostati nedotaknjeni, čeprav jim trenutni gospodarski kazalniki kažejo bolje kot drugim evropskim državam. »Imam precej prijateljev, ki jih je korona precej prizadela – predvsem zaposlene v turizmu, pri letalskih prevoznikih ... Marsikdo je ostal brez dela ali pa je bil na čakanju. Država je seveda pomagala tako, da si ob, recimo, 20-odstotnem opravljanju dela dobil 80-odstotno plačilo. Želeli so preprečiti množično odpuščanje, da so lahko delodajalci ohranili kader.« Večini Švedov se njihova protivirusna strategija ne zdi vprašljiva. »Tegnell recimo o maskah pravi, da dokler o njihovi učinkovitosti ni znanstvenih dokazov, ljudi ne bo silil v njihovo uporabo. Zadosten ukrep po njegovem je ohranjanje fizične razdalje in izogibanje druženju. Je pa res bil največji problem, da so se na začetku epidemije okužbe največkrat širile po domovih za starejše. V domove je okužbe prenašalo osebje, ki je delalo v več domovih hkrati, poleg tega so zaposleni iz nižjega družbeno-ekonomskega sloja (več ljudi v manjših stanovanjih) – ni vedno lahko povsod preprečiti okužbe. So bili pa domovi za starejše že od prej ekonomsko zapostavljeni, kar je alarm za odločevalce, da bodo vanje več vlagali.« Brez histerije Nikakor ne moremo reči, da Švedom ni mar za starejše, kot namigujejo nekateri, ki jim očitajo veliko umrlih zaradi koronavirusa. »Treba je uporabljati izraz ne ZARADI koronavirusa, ampak Z virusom. V eni izmed regij so naredili analizo zdravstvenih kartonov 300 umrlih in ugotovili, da jih je 85 % imelo takšne bolezni, ki bi v enem letu terjale smrt. Kot edini vzrok smrti je bil koronavirus naveden zgolj pri 15 odstotkih. Pri bombardiranju s številkami umrlih se mi zdijo take analize in primerjave zelo pomembne.« V Sloveniji se poročila vsak dan začno s številom na novo okuženih. Kako je na Švedskem? »Od začetka so imeli predstavniki Inštituta za javno zdravje novinarsko konferenco tudi vsak dan, zdaj so jo omejili na vsak drugi dan. Tudi naslovnice časopisov ne poročajo več samo o koronavirusu. O medijski histeriji zaradi covida gotovo ne moremo govoriti. Živimo z zavestjo, da je virus med nami, s tem je treba živeti, vsega pa zaradi virusa ne moremo ustaviti.« Foto: Profimedia/Zarja Anders Tegnell, prvi švedski epidemiolog, je za britanski The Spectator povedal: »To ni tekmovanje med državami, mi se samo trudimo za čim boljše javno zdravje. Uvajamo ukrepe, ki jih bomo kot družba zmogli prenesti.« Slovenija, Podravje  Predlog za brezplačno cepljenje proti gripi za vse prebivalce Letos premalo cepiva proti gripi za vse? Ministrstvo za zdravje predlaga, da bi bilo cepljenje proti gripi v tej sezoni brezplačno za vse prebivalce, je sporočil minister za zdravje Tomaž Gantar. A cepiva za vse prebivalce zaenkrat ne bo na voljo, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je namreč za letošnjo sezono naročil 270.000 odmerkov cepiva proti gripi. Foto: Dreamstime/M24 Foto: Profimedia/M24 ču Stockholma je vse videti, kot da se ne bi nič zgodilo in ti je zaradi tega pravzaprav kar nelagodno, saj smo se navadili, da koli sebe malo več prostora,« je povedal Rok Ogrin, ki je glavno mesto Švedske obiskal sredi septembra. Čeprav naj bi se držali bolj zase, pa je druženje v službi stalnica. Obred, ki se mu reče fi ka – klepet ob kavi in pecivu – se zgodi zjutraj in popoldne. »Medtem ko v služ- benem krogu druženje ni problem, te Šved zlepa ne bo povabil k sebi domov.« V prestolnici vse po starem Stockholm je sicer zelo turistič- no oblegano mesto, zdaj turistov tam ni, vendar je bil sogovornik prav minulo soboto presenečen. »V središču Stockholma je vse vi- deti, kot da se ne bi nič zgodilo in ti je zaradi tega pravzaprav kar nela- godno, saj smo se navadili, da ima- mo okoli sebe malo več prostora. Prav tako mobilni operaterji zazna- vajo, da se gibanje ljudi, ki je na za- četku epidemije drastično padlo, vrača na polovico števila gibanja ljudi pred epidemijo. Tako je po- časi življenje bliže starim tirnicam. A nočnega življenja na Švedskem ni, bari so odprti, vendar se streže samo pri mizah, ki so na primerni razdalji druga od druge. Če se po- javi žarišče okužb, je to po navadi v bolnišnici ali domu za starostnike. Tudi okoliške države – Danska, Fin- ska in Norveška – iz tedna v teden spreminjajo odloke o prehajanju Švedov čez njihove meje, kar mar- sikomu, ki živi ob meji, onemogoča življenje.« Kaj pa zdravstvo Ogrin pravi, da se tudi zdravstvo spet vzpostavlja, saj je bila marsi- katera operacija oziroma poseg odpovedan. Ni pa za dostop do zdravnika nikoli treba klicati dvaj- setkrat na dan. »Obstaja enotna številka in dobiš dežurnega opera- terja, vse kartoteke so preko zapr- tega spleta dostopne pooblašče- nim zdravstvenim delavcem. Na številki za nenujne primere lahko kadarkoli dobiš medicinsko sestro, s katero se lahko pogovoriš in kas- neje te poveže tudi z zdravnikom. Tudi precej aplikacij omogoča po- govore z zdravnikom po videokli- cu. Tako potem presodijo, koliko časa lahko počakaš na zdravnika, ali pa te napotijo na urgenco.« fi zična razdalja« v resnici poleg tega, da države marca niso povsem na Švedskem živi osem let. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  13. oktobra 2020Križemkražem20 ENGAN, Toralf - norveški smučarski skakalec iz 60. let 20. stoletja, NARAT, Boštjan - naš kantavtor, vodja skupine Katalena, SAMARKAND - drugo največje mesto v Uzbekistanu, eno najstarejših na svetu, TIJAT - otok pred letoviščem Vodice na šibeniški rivieri KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (76.) Ni veliko krajev, kjer me na- mesto v glasno mestno jedro pot vodi na pokopališče. Srh me spreletava, ko se spreha- jam med nagrmadenimi nag- robniki, ki jih počasi zarašča mah.»Manj kot sekundo po ek- sploziji je bil del mesta uničen, 35.000 ljudi pa ubitih,« pripo- mni Akiko, Japonka, s katero si delim del poti. Japonska je edina država sve- ta, ki je izkusila strašljive posle- dice atomske bombe. Nagasaki in Hirošima, dve mesti, polni živ- ljenja, sta se avgusta 1945 v tre- nutku sesuli v prah in se tako za večno zapisali v zgodovino. Kot odmev silne eksplozije je do kon- ca tega leta v Nagasakiju umrlo med šestdeset in osemdeset ti- soč ljudi. Škodljiv vpliv na zdrav- je preživelih pa še dandanes ni popolnoma raziskan in jasen. Razvpita zgodovina, ki se dotika mesta, nedvomno zasenči vse ostalo, a kakor paradoksalno se zdi, je mesto Nagasaki precej živahno in očarljivo. Onstran mu- zejev, spomenikov in parka miru je vredno raziskovanja tudi samo po sebi. Znajdem se v majhni kavarni, podobno šarmantni, kot je tista na Ptuju, v Ulici heroja Lacka. Starejši gospod mi postreže z ze- lenim čajem, zraven pa prinese še list papirja in kaligrafsko pero, za katerega bi z lahkoto trdila, da je staro vsaj toliko kot moja babica. Prosi me, da mu zaupam svoje ime, nato ga pretolmači v japonske pismenke in s čudovi- to pisavo zapiše na papir. Sedaj sem na vrsti jaz. Z veliko smeha in še več truda mi nekako le uspe prekopirati prepletajočo se pisa- vo. Ustvarim nekaj ne preveč po- dobnega tistemu, kar je poprej umetniško zapisal gostitelj. Prikupen spomin, ob prihodu na križarko, pripnem na hladno steno ladijske kabine. Foto: M. Toplak Nagasaki, Japonska Slovenija  Tradicionalni razpis Čebelarske zveze Slovenije in Semenarne Ljubljana Išče se čebelam najbolj prijazna občina Tudi letos v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) vabijo občine, da se prijavijo na razpis za čebelam najbolj prijazno občino. Foto: SD Čebelarska zveza Slovenije išče občino, ki se najbolj zaveda pomena ohra- njanja čebel in okolja. Glavni namen tradicionalne akci- je je po besedah Natašo Klemenčič Štrukelj, svetovalke za ekonomiko pri ČZS, izboljšanje delovanja med lokalnimi skupnostmi in čebe- Slovenija  Zelene karte vse manj nujne Odslej nepotrebna v BiH Zelena karta je mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobil- ske odgovornosti. Potrebujemo jo v primeru nesreče, zagotavlja pa zavarovalno kritje v obsegu, ki ga določa zakon o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti v državi, v kateri ste. Če potujete v tujino z avtomobilom brez zavarovanja, je to nezakoni- to. Če ste ob tem vpleteni še v prometno nesrečo, pa vas bosta poleg stroškov nesreče čakali tudi globa in kazenska sankcija, ki je lahko precej visoka, če so v nesreči poškodovani še ljudje. Zeleno karto nam mora ob sklepanju zavarovanja ponuditi zavarovalni agent, ki nam jo izda na pod- lagi zavarovalne pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti. A kot omenjeno, jo za Bosno in Hercegovino ne bomo več potrebovali. Z 19. oktobrom namreč odpade sistem kontrole mednarodne karte v državah, katerih nacionalni zavarovalni biroji so podpisniki multilateralnega spo- razuma. Tako se BiH pridružuje nekaterim drugim članicam multilateral- nega sistema, med katerimi je poleg nas še 32 drugih držav: Avstrija, Bel- gija, Bolgarija, Ciper, Češka, Nemčija, Danska, Španija, Estonija, Francija, Finska, Velika Britanija, Grčija, Madžarska, Hrvaška, Italija, Irska, Islandija, Luksemburg, Litva, Latvija, Malta, Norveška, Nizozemska, Portugalska, Poljska, Romunija, Švedska, Slovaška, Švica, Andora in Srbija. Kot dokaz v naštetih državah, da je vozilo ustrezno zavarovano, oblasti v navedenih državah pri poravnavi odškodninskih zahtevkov na podlagi posebnega sporazuma upoštevajo zgolj registrsko tablico. Za vstop v države, ki niso podpisale multilateralnega sistema, je zelena karta obvezna. Prav tako za vse tiste fi zične in pravne osebe, ki niso rezidenti navedenih držav. Tak primer je denimo Črna gora, kjer bodo na meji od vas lahko zahtevali, da zeleno karto tudi pokažete. želeno je, da jih podkrepijo tudi s fotografi jami.« Strokovna komisija bo pregle- dala prijave, zmagovalko, ki bo za leto dni prevzela leseno skulptu- ro v obliki čebele, pa razglasila na slovesnosti, ki jo bo letos orga- nizirala Mestna občina Ljubljana, lanska dobitnica naziva čebelam najbolj prijazna občina. Semenar- na Ljubljana, partnerica v projek- tu, pa bo čebelarskim društvom iz najboljših občin podarila vrečke semen medovitih rastlin. larskimi društvi ter povečanje pre- poznavnosti občin, ki se zavedajo pomena ohranjanja čebel in okolja. »Projekt je prinesel naziv čebe- lam najbolj prijazna občina že šte- vilnim občinam, ki so sodelovale na razpisu, vabimo, da se jim prid- ružijo še nove. Predsednike čebe- larskih društev smo že pozvali, da občine spodbudijo k prijavi, kan- didatke za ta laskavi naziv pa naj v prijavi, te sprejemamo do konca oktobra, naštejejo vse aktivnosti, ki so jih izvajale v korist ohranjanja čebelarstva v letošnjem letu, za- Sodišče EU pritrdilo Franciji glede prepovedi pesticidov za zaščito čebel Francija po mnenju Sodišča EU ni kršila evropske zakonodaje, ko je zaradi zaščite čebel prepovedala uporabo določenih kemikalij v kmetijstvu. Gre za spor iz leta 2018, ki ga je Francija dobila proti združenju francoskih kmetijskih pridelovalcev. Združenje se je na sodišče obrnilo z argumentom, da je prepoved francoske vlade v neskladju s pravili EU glede rabe pesticidov, a je sodišče v Luksemburgu pritrdilo državi. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 13. do 19. oktobra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺☺ €€  Rak  ☺ €€  Lev  ☺☺☺ €  Devica  ☺ €€  Tehtnica  ☺☺ €€€  Škorpijon  ☺☺☺ €  Strelec  ☺ €€€  Kozorog  ☺☺ €€  Vodnar  ☺ €€€  Ribi  ☺☺ €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 13. oktober 20:00 Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj swinga Četrtek, 15. oktober 16:30 Gerečja vas, gasilski dom, predavanje o uporabi defi brilatorja 17:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča, predavanje iz niza Na poti k sebi – kako se psihična travma prenaša skozi generacije Petek, 16, oktober 15:30 Hajdina, nočni pohod na Donačko goro 16:00 Ptuj, Sončni park, javno tematsko vodenje po mestu, položaj žensk v različnih zgodovinskih obdobjih Mestni kino Ptuj Sreda, 14. oktober: 10:00 Filmska čajanka: Medena dežela; 20:00 Padati. Četrtek, 15. oktober: 20:00 Sinonimi. Petek, 16. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Grenlandija, poslednje zatočišče; 21:00 Sinonimi. Prireditvenik Foto: ČG 2 6 3 7 1 3 7 9 2 3 1 5 9 2 7 3 4 7 8 1 3 8 6 2 9 1 7 3 torek  13. oktobra 2020 Za kratek čas 21 Saj človek ne more mimo tega, da bi ob pogovoru s kolegi spregledal dogajanje doma in po svetu v zvezi z najsodobnejšo boleznijo. Najprej je seveda na vrsti tisto: »A si slišal, da je ta pa ta okužen? Saj ne, da bi mu človek privoščil kaj slabega, ampak glede na to, kako se je obnašal, je kar prav, da ga je malo zadelo.« In ko se človekovo obzorje razširi še v Ameriko – ja, svet je postal zelo majhen –, potem je seveda na vrsti okuženi ameriški predsednik. (Da je okužena tudi njegova žena, je čisto nepomembno; pač je zmeraj bila in bo še naprej ‚okrasek‘ ob predsednikovi podobi, česa drugega pa od prve dame niti ne pričakujemo.) Ki so ga odpeljali v bolnišnico s helikopterjem izpred njegove hiše, saj se je okužil. Kljub temu da je zatrjeval, da korona sploh ne obstaja. Če pa že obstaja, je to nekaj takega, da dvakrat kihneš, pa je več ni. Potem so ga po treh dneh – ozdravljenega!(?) – s helikopterjem vrnili domov, v Belo hišo. Da nam je lahko povedal, kakšen pogumen borec je. Toliko, da ni rekel, da se je zanalašč dal okužiti, samo da bi dokazal, kako nenevaren je virus. Skratka: zgodil se je čudež v Beli hiši. Da ima v riti več raznoraznih zdravil, ki jih normalni zdravniki ne bi vbrizgali niti poskusnim miškam, ni povedal. Ker to v tem trenutku ni važno. On je ozdravel. In svojim potencialnim oboževalcem sporočil, da je korona premagljiva. Amerika jo je premagala. In vsi Američani bodo ozdraveli. Razen tistih dvesto tisoč, ki so jim nedavno skrivomaj zapičili zastavice na nekem travniku v večni spomin in slavo. Ja, predsednik je vsem obljubil ozdravljenje. K vsem okuženim bodo prileteli helikopterji na hišni prag in jih odpeljali v bolnišnico, kjer jih bodo nafi lali z raznimi medikamenti, jih malo poujčkali in jih popolnoma zdrave poslali domov ... S helikopterjem seveda. Saj je prvi mož to obljubil. On pa drži besedo in je zelo verodostojen možakar, ki ve, kaj govori. Bi pa bilo vseeno zanimivo vedeti, ali so mu vbrizgali razkužilo za roke direktno v žilo ali ga je moral pogoltniti po požirkih. Pred jedjo ali po njej? Morda so ga razkuževali rektalno? Ker on je nedavno zagotavljal, da razkužilo pomaga ljudem, če ga malce srknejo. Njemu pa seveda gre verjeti. Le kakšno besedilo ima Hipokratova prisega predsednikovih zdravnikov? Najbrž razen tistega dela, ki pravi: »/.../ da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon«, česa več v njej ni. Ker odstavka o dobrem plačilu Hipokratova prisega nima ... Za šankom Čudež v Beli hiši? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. oktobra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Srečko Hostnik, Zgornja Hajdina. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  13. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  13. oktobra 2020 Oglasi in objave 23 Vabljeni na izlet AKCIJSKA CENA: 57,00 EUR po osebi Obisk Muzeja Lojzeta Spoznavanje Novega mesta z ogledom Kettejevega vodnjaka, cerkve. Slastno dolenjsko kosilo Obisk Kartuzije Pleterje Obisk muzeja na prostem Krki, (17. oktober 2020) DOLENJSKEbiseri Angela Serdinšek, roj. Žirovnik, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 26, roj. 1935 – umrla 30. septembra 2020; Marija Vojsk, roj. Vajda, Zagojiči 6, roj. 1937 – umrla 1. oktobra 2020; Viktor Kovačec, Ormož, Ul. Dr. Hrovata 10a, roj. 1959 – umrl 3. oktobra 2020; Vladislav Gašljevič, Ptuj, Arbaj- terjeva ul. 4, roj. 1958 – umrl 4. oktobra 2020; Jožef Rodošek, Čermožiše 69, roj. 1959 – umrl 5. oktobra 2020; Marija Fras, roj. Čeh, Nova vas pri Ptuju 118, roj. 1941 – umrla 5. oktobra 2020; Alojzija Rudolf, roj. Fri- dauer, Orešje 153, roj. 1926 – umrla 5. oktobra 2020; Antonija Pihler, roj. Hojnik, Sp. Velovlek 15, roj. 1934 – umrla 6. oktobra 2020; Stanislav Roškar, Gorišnica 107, roj. 1946 – umrl 5. oktobra 2020; Erna Janžekovič, roj. Topolovec, Turški Vrh 65, roj. 1945 – umrla 7. oktobra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE KARL ERJAVEC Kako se bo s svojim prestižnim porschejem macanom spet popeljal v politiko TEHNIČNI MANDATAR Zakaj bo Jože P. Damijan propadel in bo Janez Janša vladal do leta 2022 MARJAN PODOBNIK Do kod seže omrežje novega predsednika kmetijsko-gozdarske zbornice BOGOMIL FERFILA Zakaj Donald Trump še ni odpisan v intervjuju o predsedniški tekmi v ZDA Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg, pitan- ce 1,9 €/kg, odstavljene plemenske svi- nje 1,2 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM teličko, križano lscika simental, staro 18 dni, ter bikca lslim, starega 10 dni, ter kravo, drugič brejo, pregledano, pašno. Tel. 031 840 282. Vsako sredo ZA ZVEZDE Aluminij kovina prihodnosti V Talumu vsak dan ustvarjamo izdelke iz aluminija za najbolj priznane svetovne blagovne znamke. Stalni razvoj, avtomatizacija in robotizacija, še izboljšujejo naša delovna mesta. ZAPOSLIMO LIVARJE talum mateja.herak@talum.si Sprejmi izziv zaposlitve v proizvodnji in postani del naše ekipe. PRODAM breje telice, po izbiri, ter silažno samonakladalno prikolico, cena 500 EUR. Tel. 02 740 15 56. JARKICE, v začetku nesnosti, 8 €/kom, prodamo in dostavimo. Cepljene proti 8 boleznim. Kmetija Šraj, Čadranska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. RAZNO MALO rabljene štiri zimske gume, ultra gip, 185/65/15, s platišči in okrasnimi pokrovi, za BMW, prodam. Tel. 041 421 749. Štajerski TEDNIK torek, 13. 10. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo na severovzhodu zmer- no do pretežno oblačno, občas- no bo rahlo deževalo. Drugod bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po kotli- nah osrednje Slovenije megla. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah okoli -4, drugod od -2 do 6, najvišje dnev- ne od 9 do 14, na Primorskem do 16 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Oseba, ki je grozila stanovalcem bloka nasproti slovenjebistriške občinske stavbe, je že stara znan- ka policije. Že prej so namreč za svoja življenja trepetali stanovalci na Spodnji Polskavi, pa tudi prebi- valci kraja, saj so pred njim zakle- pali vrata, v enem primeru so v gasilski dom zaklenili tudi otroke. Občina Slovenska Bistrica ga je nato nastanila v občinsko stano- vanje na Kolodvorski ulici in s tem se je začelo trpljenje stanovalcev na Kolodvorski ulici 23. Od občine in CSD Slovenska Bistrica so zahte- vali, da ga namestita na kraj, kjer ne bi več ogrožal tujih življenj. Po požarih, ki so zahtevali evakuacijo stanujočih v bloku, so pristojni ven- darle staknili glave, a ugotovili, da so na papirju napisane pristojnosti v življenjskih situacijah, kot je bila ta, mrtva črka na papirju. »Občina občanu ni mogla odvzeti stano- vanjske pravice, saj stanovanja ni uničil oziroma poškodoval, drugih pristojnosti nimamo. Policija je za- trjevala, da ima premalo dokazov, da bi lahko zoper osebo ukrepala, CSD pa je ocenil, da oseba še ni na stopnji, da bi lahko sodišču predla- gali zdravljenje. Kljub vsem ome- jitvam se nam je z osebo uspelo pogovoriti in dogovoriti, da se je izselila, zavedamo pa se, da ima vedenjske težave in lahko se zgo- di, da se bo zgodba ponovila, zato pričakujemo od policije in od CSD konkretne rešitve in rezultate.« Policiji groženj niso prijavljali zaradi strahu Kot omenjeno, se je v reševanje nastalega problema že ob prvi pri- javi vključil CSD Slovenska Bistrica. »Tudi v tem primeru smo opravili več obiskov na domu in poskusili uporabnika motivirati za vključi- tev v storitve v okviru pristojnosti CSD in izven njega, s tem bomo tudi v prihodnje nadaljevali. Toda vključitev je prostovoljna in CSD nima mehanizmov, da bi kogarkoli vključil brez njegovega soglasja.« Na pristojnem CSD so še dodali, da so stanovalce pozivali, da dogodke prijavijo policiji, kljub grožnjam sta- novalcem po maščevanju. A strah je bil očitno prevelik, saj so slove- njebistriški policisti zabeležili le nekaj klicev stanovalcev, čeprav so jih oškodovanci doživljali dnevno. »Tudi to je bil en izmed razlogov, da policisti niso mogli ukrepati, saj niso imeli podlage,« je dodal Mla- kar, dolgoletni član policijskih vrst. Vsaka grožnja še ni kaznivo dejanje Grožnja je sicer že sama po sebi kaznivo dejanje, vsaj tako pravi kazenski zakonik. Slednji grožnjo opredeli kot, ‚kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, res- no zagrozi, da bo napadel njego- vo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo‘. Toda kot opozarjajo na policiji, pri doka- zovanju kaznivega dejanja ne za- došča zgolj dejstvo, da se je oško- dovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega. Da postane grožnja kaznivo dejanje, ‹mora biti takšne narave in intenzitete, da je pri drugem objektivno zmo- žna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost‘. Za pregon pa mora oškodovanec po- dati predlog za pregon, ovadbo – lahko sodišču, državnemu tožilcu ali policiji. Slednja je lani obravna- vala 1.609 kaznivih dejanj grožnje, z rezultati kazenskih postopkov (zaporna oz. denarna kazen) pa ne razpolagajo. Podravje  Nasilni stanovalci v blokih ogromen izziv za policijo in CSD Stanovalci trepetali za življenja, pristojni so imeli zvezane roke V enem izmed slovenjebistriških blokov so stanovalci pol leta živeli v strahu. Problematični sosed jim je grozil, tolkel po vratih, razgrajal … Dokončno pa sta sodu dno izbila dva podtaknjena požara, za katera naj bi bil odgovoren ravno nezaželeni stanovalec. A slovenjebistriški primer ni osamljen, tudi v drugih naših občinah v v Spodnjem Podravju beležijo tovrstne prijave. Foto: Mojca Vtič Na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici so stanovalci pol leta živeli v strahu. Rojstva: Sintia Tomanič, Podvinci 52b, Ptuj – deklica Tosia in deklica Tesa; Špela Žagar, Trčova 74, Malečnik – deklica Brina; Andreja Kovačec, Slomi 2a, Polenšak – deček Lan; Mojca Požgan, Gerečja vas 2a, Hajdina – deček Matic in deček Mateo; Patricija Kužnar, Donačka gora 18, Rogatec – deček Mark; Veronika Pernat, Lovrenc na Dravske polju 67a – deklica Emma; Natalija Drevenšek, Dežno pri Pod- lehniku 1h, Podlehnik – deklica Inja; Sanja Sternad Metli- čar – deklica Zoja; Mirjana Rodošek – deklica Ula; Mateja Eržen – deklica Ella; Doroteja Prapotnik – deklica Inja. Poroke – Ptuj: Kristijan Furjan, Stojnci 76, in Senta Völ- kner, Stojnci 73; Danijel Žiher, Ptuj, Vošnjakova ul. 1, in Mojca Zamuda, Placerovci 14; Matej Dovečar, Bresnica 73b, in Nina Miklašič, Strjanci 5a; Dušan Žumer in Barba- ra Bregar, Hajdoše 7a; Dušan Debeljak, Medribnik 21, in Anita Požegar, Dolič 38; Marjan Kelner, Ptuj, CMD 11, in Simona Erlač, Orešje 2a. Odvzem osebne svobode je skrajen ukrep Stanovalcev v večstanovanjskih objektih z diagnosticiranimi zdravstvenimi motnjami ali brez, ki s svojim načinom življenja ali obnašanja pomenijo motnjo za ostale stanovalce, je na območju Centra za socialno delo Spodnje Podravje veliko, ocenjuje Stanka Ivanuša. Zgodbe so najrazličnejše, težko predstavljive. »Stanovalci v enem izmed blokov v mestu so se pritoževali čez smrad, ki se je širil iz stanovanja osebe, ki smo jo tudi sicer obravnavali. Oseba ni ogrožala nikogar, izstopala je le z videzom, najbolj moteč pa je bil smrad. Ko smo se odpravili na obisk, je nad vrati sedel roj muh, v stanovanju pa smeti, gora smeti. Sedaj osebe ni, ne vemo, kje je. Spet druga zgodba govori o mladi družini, ki se je preselila v blok. Za soseda so imeli osebo s hujšimi težavami v duševnem zdravju. V kopalnici ni imel ploščic, kar pomeni, da se je mladi družini na drugi strani zaradi vlage odluščil omet, ob tem je bila ta oseba strašno neurejena, po izgledu je spominjala na lik iz grozljivke, ponoči je vpila in kričala. Življenja sosedov s svojim obnašanjem ni ogrožala, seveda pa si otroci sami niso upali na hodnik. V tem primeru smo se povezali z zdravstveno službo. Imamo pa tudi več primerov, ko oseba ni bolna, ima, recimo, mešano osebnostno motnjo oz. je neprilagojena. Takšna oseba bo na primer zaradi izrečenih besed potrgala rože pred blokom, kaj popisala, morda brcnila v vrata, opravila veliko potrebo pred osebo, ki se ji je zamerila … Imeli smo tudi primer mlajše osebe, ki je pred blokom, v katerem so živele mlade družine, masturbirala. Kaj lahko naredimo? Najprej se skušamo z osebo pogovoriti, najti rešitev, se pogovoriti s sosedi. Razumeti je treba, da ne moremo nekoga kar tako strpati, preseliti nekam, kamor ne želi. Zato, ker gre za največji poseg v človekovo dostojanstvo in osebno svobodo. Takšna odločitev mora biti resnično utemeljena, ob tem pa je naša prvenstvena naloga, da človeka pripeljemo do točke, da sam uvidi, da ima težave in sprejme pomoč. Je pa to izredno težka in delikatna tema,« je še povedala Ivanuša. Foto: Arhiv Pogled v stanovanje ...