P*ian«tB( Btevfflrn Navadna Din —'75, ob nedeljah Din 1'——»
.TABOR"	<W	n*na
•Wcl>« i« pmribn( cb It, n4 v debatno« tul«Aijy «ba* tav ahnc
» po poAi D 10*—v m wo-iDlfr-, Awlwi}tn m im
D ir—, mi tete DX>--
m pfi nravi .TAfcORA* KARltSOfl, >fliwfli»
P6sinTinrB;a?nirvwsv»f?.
Cena današnje iievi 1 Din
TABOR
P osa m ezn 6 Številke« Nevadne Din —'75, eb nedeljah Din 1*—%
UKEONiSTVO L . ________
b“r».. Jnr»ž»w* oL it. L na4> «*•»«.	krt«**, m. «.
UPRAVA a» nhate - Jun Umil
■wn pri5s*d—TiSr
to. U. 34. - SHS MmUM •da »M im
M« aantlU Im,	m	m
N?*lov
Maribor, torek 2. februarja 1926.
Leto: tfll. — Številka: 26.
■
DANE/ 1. II. V/l NA
Planin/ki
Veličasten sM Situzarji PiitHi i Um
3500 ljudi je sprejelo z burnimi ovacijami voditel:a SDSj. — Velik govor Svetozarja Pribičeviča. — Ostra obsodba klerikalne in radlčevske politike. — ..Republika izdana, avtonomija pokopana'4. — Na mesto narodnih* bo ev nai stopijo kulturni, gospodarski in socialni boii. — SDS kot stranka majega človeka, zato strank^ bodočnosti. — Kritika y|ad-nega dela. — RR sporazum se ma^e. — Nove kombinacije in SDS. — Dr. Žerlav proti klerikalnemu izigravanju slovenskih interesov. — Pozdrav IVJed^imur a. — Mogočna povorka po Mariboru. — Velik banket v, „Unionu“.
Maribor, dne 1. februarja.
Po velikem uspehu, ki sta jj-a imela Voditelj SDS gg. Svetozar Pribičevid im dr- Gregor Žerjav v natlačeno polni dvorani »Celjskega doma« je stopil včeraj tudii pred somišljenike iz Maribora ter iz Vzhodnih i;> zapadnih delov oblasti. — “hod. ki se je vršil včeraj v Narodnem Oomm, j© bil giya priča življenjske moči ki jo hočejo nasprotniki utajiti. r'č<'f 4a stranka raste na znotraj in na ?unaj, iporalno in številčno. Tekom včerajšnjega dm« če je posebej povdarjalo. da hoče stranka postat! slovenska ljudska napredna stranka in da se bo ysc njeno delovanje osredotočilo okoli tega cilja. Ves potek shoda, povorke In barn-ketn je_ stal v teni znamenju. Zlasti ži-J.ahn.o je bilo zanimanje za %od na deželi. Saano iz Medji murja je prišlo 40 SIP.?., toliko tudi iz Prekinurja-; po ebno veliko jih je b|lo -jz Središoa, Ormoža in drugod. Prišli so predsfaVifelji stranke ;? Celja in Ljubljane: Prišlo bi ge Več radi	9	5® &	udeležba
^argon*% p'-;1 da jo	^	tvllt
ne bila dvorana že j&ed p?l II. p-fo natlačeno polng.
V	naslednjem primnša.mo poročilo o tej vql!časfni manifestaciji 'demnjkrat^ke JpklL, s pripombo, da nam' je »lasti v poročilu o banketu narekoval ozko odmier-Prosto* kar največ krajšanj^,
Sprefem v Mariboru
_Na postaji se je zbralo kljub pozni kri, (vlak'je prišel ob 0.15) precejšnp šte-yilo ljudi, ki so z burnimi vzkliki sprejeli izstopivšciga voditelja SDS iniyietra Toa.r,.v’9 narodnega p&sl^nca Svetozarja ■I ribičevima’. £ njim so prispeli nar. posl.
Pivko. oblastni predsednik SDS v Mariboru dr. Lipo J d in (Jnisi. V kjr.at-£** rn jedrnatih b«*<dg-b je popravil g. pnbiaeviča ^tarežjina warib. ,d<imkr«4«v &-K'e jža?, nakar $e um je g. Pribičp-y toplih besedah zabvalil za prisrčen r^drav. Spremlja® z ipprestanim v^kli-je g. Pribifteyi6 vstopil T avto in Rdpeljal ofl. stanov^je g. dr, L i p v 1-v%. kjer ie prenočeval. '
Potek zborovanja
določenim časoan do zadnjega ko-hapdlnili yeliko dvorauo^arodus-j,a. doma. Udeležbo cenimo na okrog 3500
V	dvorani še je pojavil g. Sv. V, i i-Rl«ovi'£ y b.pjemtstvn prvakov ljubljanske in mariborske oblastne organi-«a<uje SiDS. Zb.ocaV.alei so ga navdušeno ^dtcfij^li in diu'prirejali prisrčne o-®acuq.	..	•
l, ^°fftvayje jg tovoril predsednik o-“^utiioea odbora SDS za Maribor.
g. dr. Lipold.
.Uvodoma je pozdravi]	dem.
-	Pribičeviča (grpijioviti žjvuo J®> '^a Pozdravlja v go«P-velfkft idgip našega ujedhri-3«	.F?$	“O-ilfi	«V9b(>de,	m	katero	«c
•	•	»ilsiiiii.	lei	Kot	iKclituk
ravne linije je šel vedno ravno pot vsi od česar mu zaupamo,, kajti’ edino on nas more privesti do končne zmage. Pozdravil je tudi idejnega voditelja, slovenskih demokratov g. dr. J. Žerjava in narodnega poslanca dr. Pivk a. Pod vodstvom'takih mož, je dejal, labko mirno zremo v bodočnost. Zastopnike ljubljanske oblasti iped iijimi g. Turka in zastopnika Zagreba kaikor tiuh vse ostale;, ki so prišli' da 'svečano manifestirajo'za naš Maribor je še posebej orpehil. Na to je predal be-edo ministru n. 'i*.. narodnemu poslanen' g. Sv. PribiceviAu.
Govor min. Pribičeviča.
Ko je stopil pred govorniško mizo se je vsn^o nanj cvšt^e t^r poikrilo govorniški oder. Gromoviti živijo kliti} so odmevali po dvorani. Med Splošnim navdušenjem j« g.'Pribičevi^ špregovoril:
Gospodične, gospe m gospoda! Yernj-U ini, da nii ji- jako dra«o. da lahko go-vofiin Y Mai-iboru. Že takrat inL je' v?ou-aOT fcafltmB^jfjMčo"? se oolocevaiie' meje. Verovali simo, da ga deb^rno	^akrat,
ko je postal ijall t®:rpa c^dfrtffe^enSlila, vsa	Jmvfeee^ia^ijeijjn.	Že-
fJJno, politi	'KppjtSiko^sml Iče,
Zahtevali smo. da se u^taiiovi v Mari-
samostojna politična oblast,
oblast ki bo e sanjo^Pravo razvijala svojo energije. Na ^prosvelmem' poljxi Smo storiii za Maribor, kar je bilo v nh$i$ močeh. Pričakujemo, da bo z Zagrebom, Ljubljano in Beogradom predstavljal u-gledno mesito na tem poljti. Že kot d'ja|k sem napdeal: »Nede bi+j srede, dok se ne zadrle Beograd, Zagreb, Ljrabljana, Skoplje i Sarajevo«. To fo smatrali' za irre-denfetično izjavo. V.ši, ^r.eriid v oni dobi verovali v ediinstvp. sjmo tatko mistik in tudi talko govorili. (5ni, ki so taikrat barangirali proti Srbom,' so' bi3i v‘ Avstriji unitarist;, a mi federalisti. Dane« pa je obratno. Radie je «11 v Av^frijJ za-močno eentralnp vlado na ' Dunaju ?n goreč unitarist, a mi,»mo bili za idej'j samostojnosti podjarmljenih narodov, za svpbodft, k'i ni vezana na Avstrijo. Mi Hitimo pošiljali z naših shodov pozdravnili brzojavk Francij Jožefu, kakor Ra-djč in lerikalci. Po v.ojni je Eadid razvil reimMikamvfei Program in vodil neizprosno borbo' prott kftiTjifi in državi, a Pp \ BPŠiljfli zoi>et btzojavke. kraljii A|eksandnj.	'
Če ibti stopici pred narod in ga YPra-šali, kdo je govoril respieo, bi odvrnil: »Domokrati so imeli prav?.'Trdili spio, da ue more biti avtonomije in ko je Radič Proipagiral republikanštvo, šnio mi trdili, da tudi republike ne bo. Imeti =irf)o prav. Avtonomija je pokopana, a Bafdid se je ptHlvMfd mpnarlvi ji, djoteim se mi nismo republiki. L- 1339. smo si npali refi, da s-mo edinstvo dosegli tie samo z voljo in željo naroda, ampak tudJ 8 topovi # svetovni vojski, če bo tr^ba. er« bomo tako tudi branili. Vsakdo'5e vedel in tudi ve. da borno mi to storili, rločimsi Radi(J ni upal izvesti toliko napovedovane re-\oluej.ie. Mk-lii je, da republika u-stvam z (robtetn^erif. Mi Zo Wo veseli in ponosni na naše dosedanje delo.
Nas ni vodila misel Srbe na vrbe, kajti če bi se to zgodilo, bi poleg Srbov viseli tudi Slovenci in Hrvati. Nas je vodila edinp misel Slovenci, Hrvati in Srbi eno. Zmagala je naša misel svobode. — Naš program ni samo materijaiističep, ampak deloma tudi idealen. Idealni ^mo bili v toliko, da smo si želeli lastno državo, tudi če bi se nam Y njej godilo slabše. V Avstriji je vladal aksijon: Nemci in l^Iadžari so prvi. Sam eetsar je rekel: Rajši sem nemški knez, kot slovanski cesar. V naši 'državi je nacij9nal-no vprašanje izginilo v ozadje. Boj je pri nas lahko le socijalen ali gospodarski.
Manjšine v Jugoslaviji
Naši sodržavljani nemške jn madžarske narodnosi^ morajo priznati,!'d^’se jXm gftdl bolje! kot‘se je godijo nam Y Avstriji in tmdi bolje kot' se sfedaj god! našim na Madžarsike^n, y Avstriji- in Italiji. S tem' smo doltiusaM, tla «mo*li'beral-
liberalizem se neha, kA$at gre za mte-res-a našo države! IJel^aBe dSfilftliacije ifi. da žagtftoti našiifl tnaii jšin?nti,,ki'jih ne bomo nikdar pozabili, Tioliše ln Varno življenje! Toda naša držaja otna.lovažai-je to, k'ar je raz vidijo'ifc tega. da si celo Avstrija upa preganjati . naše' bratte, kljub temu, da je mnogo šibkejša od pas.	•	-
Naša zunanja politika
je dopustila, da vlada na Madžarskem grofovska falzifikatonska banda.' 'KI je uporabila v«a umazana sredstv^, da vpo-stavi krono S;v, Štefana, to se' pravi, da nam odvzame dele naše rodne grude. — Dopustili smo tudi, da vlada'na'Bolgarskem režim, ki je sovražen naši dtržiavi. P«>|EPt»l mto^ter, ki pravi, da živi z radikali Y f amili ji, je saovoril nedavno g tercetu, a sedaj f&ptazira o kvartetu, ki bi naj nastal s priklučitvijo BolKar-ske- Mi €»ao verjeli, io y.erjamžtnb §e daiies v Slovanstvo, toda Radid, ki organizira Neow?P in Madžar^, želi zveze' z Bplgarijo samo radr tega, da hi z njih POjnočjo zdr&bil grbe. Na.ša vlada no vodi tako enersiooe zunanje politike, kot bj u^ov^rjala našim itfočem- Nai’annaijji wlpi)^te,r ne vodi'politiko, on administrira, a* tam. kjer bi se moralo a/’ininj«tri-
zunaiiji minisfer ee" je zbej upr.a^ifienill pvvlostov ppoti j tali igur.skenvu n^iltitvu
in jin zabranil, dočim je proteze proti Grčiji dopustij. In Itolijar4 ^or^eeio.: vGlej. glej! '.Tugpetlpyai!^ki'nvjnisier se’ og bft^ Grčije, ampak boji nas.« To žko-atijfli ngledii naš« države. Kar Sf tiče
notranje politike
smo uverjeni. da smo zagotovili aj^in-stvf). Prepričani smo,’‘da bi všaka vlada, ki |)i sei dqtaknila njegovih temeljev odletela tekom 24 m- v"zrak. Ofestojajo le št vprašanja y' posameznih podrp«3i:h. — Program radikalne stranke je zastarel. C(5 vprašaš raj]:ikalca. kakšen je njilipv
darskeni polju. Na socijalnem polju 's* stranke gospodarjev nad delavcem.' ■m gaspodarskem pa grofje nad malimi m Turki y juini Srbiji. Prosve|no politik^ vodijo dan«? z Žerjavom, iutri s ^070* ščbm.	\
Za svobodno šolo!
.* (f ■r 'T	j	«r	f'/'}	1	/	'	‘
Tudi klerikalci nimajo pravega pro« grama. Njih program je samo knjt^ren in pravi cerkev mora bit! nad državo* Naš princip pa je: država nad vsAko dr« ganizacijo, kajti če hi' Wto' fcerkev -nad državo, bi bila tudi nad šolo. Ves -^atj pH srpo se b°ril'i ža samostojtjo&t šole.'-ki ni niti cerkvena, n^ti učiteljeva amPakma* robova. Mi smo za.^ofovili sambsftojnost šole in to je tiaše veliko'd^o-^sf jJoljli prosvetne politUs^. Na	W
sooijalnem polji? se je o^ialO^malo^osSlA rorpa niž. Kwvda pa ie-žavn^pravnoet; Pojavide so Ser&rvwšEl6 srbska 'in s|oyenska SlemetfS'ka tsfradfeair P^nih s^dotn
'moči, da j.ili ijioifiimo.* Mi smo-ime^ ja®m> forpiplo: Slpvrtiee,' ^hrSDiYatJ6d"'^.>*
j? iirv^ka	*s
aytQnomiJa’ pokopana. '^Ss^ofo ie . . ^ žal da TB priSlo dlq H^ga; kajM <^d itet'*« jim je iawaaSmjffl velik -grižli^j:	***•'*
Obstojal« je medtn ažr6d-6a'boJjševjstl. čna nevarnost. NarH ’sfe Je SrfBVaHti' smo im oi<T nničiffl (Slavka Draškovlftnl> bi Pilo trba posvetiti Tiafe
kuHurnemp, gospodajskemu i« tjocU»V neinu delri.' : ' ~'v :
V»i eo otiljubliadi, kaj boto ptojili faa boc| na vISjEfote nfe Se -g^S 29^
i
Radičem sporekel v finančnem odlKmf. Pritoževal se je, da je: promjpn »■%&> darmenjo ravno Jako v|sok, ^apg; m
to.' oasgovo^ s§™	rt
predlagate ' p^oraoupi	$$	99
šid.« Euitk program imajo tvijli na ;;ospu
dvip jno’«' Otligovorii’ jni je: ^Ha padgrn pa da pridete VI nj 030.19. nif^tOf. mu je, da ne dela prav a. da ime &; padel, riije^ožrfa {o Sramoto. f ‘ '* * 'f” Vlada ‘daje za gos.podflr»tvo le poloori* oq tega/k^f d^'e'%' ž^b’diMPme.'T[!a%T^, Ča irpa- stranka" le' «elja^ki pafelov, » ne tudi SnM	J	'	-	**
je tak da vzbuja nerado vol jfitvo y vsgji krogih. Ni narodnega jedlnsiviai davčnega izenačenja. Gogj>ocla, ]a je danes na vladi, se hvali, da diuar skače; a rmi vemo, cfa niipa knp;ne moči. Kaj nam pomaga skakaflj&l Vlada porabi gešj mili jopo^t Din za vzdrževanje" mimfet-nskih avtomobilov, a le 200.000 za pobijanje kužnih baletni med živino. Država, £f je agrarna in ki nima industrije ne moro prepesti 13 milijardnega proračuna. Ko še pride na vrsto' plagevarri^e ni'h dolgov, se Ivo proračun bretz’ dvojim še dvignil. Kot prijatrfji socliatne^a !n! gospodarskega napredka zahtevam^, da se proračnn zniža. Frafleoski fina^Cnlk Ga.yia.UBe je rekel: »'\5saflca' 'držaiva' način svojega življenja urediti v ''ga#-1nerj.11 z dohodki.« Gospoda iz Tst©’ faniff-lije se obnašajo jako Sovražno,^ker^S dajo na to vprašanj^ neepaiko. Stranko
pa, ]a sodelujejo, morajo biti sorod ae. JSato sc po & mesecih sedanji režim maje in pričakovati je, da se bo sesul. Radikali 90 že sedaj v skrbeh za rezervo. Podajajo se z muslimani ne z demokrati. Radičevee strašijo: »Bodite mirni otroci, mi imamo demokrate, ki vam 'bodo sko-Sili za vrat. Prižel bo bav-bav.« Toda motijo se, ker nočemo biti rezerva niti bav bav. Mi nočemo biti buldiugi, ki jih drže na verigah, ko pa hočejo, da zalajajo, jih ivspuste iz v eri pr. Mi smo šli v koalicijo lo, kadar je šilo za državne interese, n. pr. ko smo sprejeli ustavo. Radič jo je proglasil za »batinaško«. Šnpe-rina pa jo jelaimsko leto proglasil za nedotakljivo in sveto, a Radič dobiva po batiuaški ustavi odlikovanja. V koalicijo smo Sli, ko je bilo treba obračunati z Radinem in samo nam se je zahvaliti, da je kapituliral Sedaj nam je jasno, ila ne premo več v koalicijo, naša naloga pa bo, da zberemo vse soci jalne, kulturne in gospodarske elemente. Smo stranka malih eksistenc, a velikih duš. O invalidih in kronskih •upokojencih je povedal isto kakor v Celju.
Perspektive za strankin rasvoj
Je težko določiti v naprej. Vsi pa vidimo, da se sedanja kombinacija ruši. Vlada ni sipcBobna. da izvede potrebne reforme.
V	proračunu, ki še ni sprejet, so se izvedle redukcije brez načrta in sistema, če bi ta vlada stopila pred velilce, bi o-stola v manjši tj i. Radičeva stranka je plemenska. Radikali vodijo srbijansko ipolitiiko. Radičevoi so v Beograda manj-&i od makovega zrn ja. dooim se doma šopirijo in zevajo. Kdor gre v radikale je ii*avec-konjankturist Politika pa se ne Sme roditi trgovsko, ampak po ideji, programa in prepričanju. Vladati morajo interesi naroda, a n« osebni interesi po-edineev. Naša ppl tika je edino pravilna in čista, ki bo tudi zmagala. PribMžuje-*no se dnevu, k® postanemo jedro bodočnosti, jedro preporoda naše država V wseh krajih narašča naš pokret. In tudi w Sloveniji občuti narod, dai ima pred sabo ljudi, ki govore resnico. Ničesar nifimfl zatajili, ničesar izdali. Naša politika je javna. Parlamentarizem v naš' ®ržavi je zakulisen in nobena vlada še **i padla v skupščini. Mi parlamentarizma »p/loh nimamo. V parlamentu vlada oligarhija, ki ne pozna volje naroda). — Bdi«o važnost polagajo na uradništvo. Meni so očitali da sem uradnike preganjal, presraujal pa sem 1« one, ki so vo 'dMS antidržavno politiko. Sem za popolno svobodo drtoturtll pa nisem svobode za rušenje naše države. Dan ašn ii režim preganja one, ki so ustvaril! d-ržavo. Da ste Jo jušiii. M bUi mintofcrii Hferaffliti in na: čednikt. Pri ase delajo na to, da bd bilo’ fafce -Kafenr na Grškem aOl v Bolgariji. Proti temu moramo odločno nastopiti Treba je obraniti zvestobo drž»-vi in u-ipeljati dobro admfaisfcrafidjo. Vladi pa dajem memento. da se me i^rra. ker stran-JS ne bo prav nič koristilo, škoduje pa lahko državnim interesom.
Svoj govor je zaključil: Zahvaljujem «s Vam za posvečeno mi pozornost. Ginjen sem nad veličastnostjo naših zborov
*	Sloveniji; vsa država spremlja ta zborovanja z velikim zanimanjem. Globoko aem uverjon, da ni vzrok tej navdušenosti moja osebnost, temveč ideja za katero smo trpeli In za katero se borimo. — Krepko vladajmo, a hrabro se bojujmo. Potrebna nam je dobra organizacija, Kajti najpopolnejša ideja je brez orga-nizaelje neznatna. Se enkrat se vam najtopleje zahvaljujem in izjavljam, da sem ponosen na take prijatelje, kakor sem jih sposnal na zborih v Ljubljani. Celju In Mariboru. Zdravo!
Govor g. Pri'bičeviča so zborovalci na mnogih mestih prekinjali z burnim odobravanjem in ovacijami Priibičeviču. Ko pa je končal, je vsa dvorana zabučala kakor vihar v TOkliku: »Živijo Pribičevič«.
Nato je nastopil burno J n dolgotrajno aklamiran vodja slovenskih samost, demokratov
dr. Gregor žerjav
Spoštovani zborovalci!
Kadar so na Angleškem volitve, ve /saik' volilec, kogar bo volil in zakaj bo tako volil. Pri nas ni tako. Večina misli, da gre za vero. Počasi pa prihaja na dan spoznanje, da to ni res, ampak da gre za naš ugled in premoženje. Slabe posledice slabih volitev bodo naročile Slovence, da bodo dobro premislili prodno »e. bodo odločili. V glavnem se bore pri nas dve sili: klerikalna, ki smatra, da dela takrat, kadar se bori proti ustavi in čo ovira provedbo ustave. Ta politika je ves čas vezana z gonjo proti Srbstvu in ni tako ostudnih govorov in člankov, kakor so oni iz ^kuhinje mariborske klerikalne duhovščine. To je evropska sramota (Klici: Sramota). Tudi napadi na ta paš zbor so podoba besnega človeka, ki
je zgiubll ravnotežje, obenem pa so komedija. Radiča, so hvalili, ko je streljal v Londonu in Moskvi veleizdaj niške kozle; danes ga črte. so laTI' blagoslavljali, danes preklinjajo. Ko se je vsled neurejenih razmer pojavilo med ljudstvom nezadovoljstvo, so klerikalci to izrabili in ljudstvo zapeljali Vodili so ga za nos tudi v naslednji h letih. Prepričani pa smo, da ee jim sodi danes tako kakor pastirju, ki je dvakrat potegnil vaščane. češ da je napadel črede volk, a ni bilo res. Ko pa se je v resnici priklatil volk med ovce, mu ljudje tega niso verjeli. Tako je s klerikalci. Danes jim nihče več ne verjame, tudi čo govore resnico. Zavarano ljudstvo je izvolilo 22 poslancev in kaj je uspeh njihovega delal Da ljudstvo nima niti avtonomije niti denarja. Kdo je zakrivil, da še nimamo deželnih zborov (oblastnih skupščin)1? — Klerikalci so zakrivili, ko so podpisali Markov protokol. Mi smo nastopili za mariborsko oblast in tudi dosegli, da se je ustanovila.
Nato je prešel na gospodarsko polje in govoril o
gospodarski enakopravnosti,
za katero je treiba dvoje: 1. da so naodlo čilnih mestih možje, ki imajo srce in misel. Kot taki zahtevamo, da se nam da prilika da deloma 'in da posvečamo svoje moči gospodarskemu napredku. To jo naše gospodarsko Jugoslavenstvo. Predvsem! manjka čuta za gospodarsko enakopravnost. Take ljudi pa vzgaja naša stranka. Drugače jo treba da smo sami močni. Proti Slovencem se v Beogradu ne želi in noče vladati. To se lahko zgodi le v slučaju, če volijo pri nas klerikalno, vsled česar je v interesu vseh, da pobijamo klerikalizem in da ne volimo ljudi, ki se love za avtonomistično me-glo.
Med nas jo prišel z. Pribičevič; da nam pomudi bratsko roko enakomislcčih. Hvaležni smo mu, da nam je prišel zagotavljat pomoč in zvestobo. Treba pa je še mnogo smotrenega dela, da se naša moč ojača, v čemer je garancija. Zaupajmo v zdTav razum in ne strašimo se hoja Vaš boj je naš boj in. naš je Pribiče-vičev, V imenu Ljubljane, ki je dala 4000 glasov in v imenu ostale oblasti vam prisegam zvestobo in obetam pomoč do skrajnosti — to je do zmage.
Frenetični aplavz je odgovoril govorniku in vzklikanje se ni poleglo. Ko pa je stopil pred svoje volilce
nar. posl. g. dr. Pivko
je dvorana bobnala la vihar navdušenja sejii hotel poleči. > Btravei pridateUjftl 1 Mislite, da vam bpjn tudi kaj povedal? Prav aič va^ nimam govoriti. —
Vse ste že slišali. Ostanite alj pa postanite zvesti naši ideji da nam bo čim preje dana možnost, da si ustvarimo lepše gnezdo.
Skromne besede, izgovorjene s toliko prisrčnostjo, so izzvale burno zagotavljanje in pritrjevanje.
Za njim je govoril g.
dr. I. N. Novak
iz Čakovca.
Prinašam pozdrave iz ravnega Medži-miurja. iz krajev, ki jih je poplavila ra-dičevščina, kjer pa so ostale oaze, pečine, ob katerih se je lomil sovražni val. Posrečilo se nam je, da smo rešili 4000 ljudi. In zato. ker so prisegli zvestobo kralju in državi, so j-!,m zažigali hiše in uničevali vinograde. Toda niti oni niso zatajili programa. Nekateri so smatrali, da je .Tugoslovenstvo trgovina, mi edini smo si bili v 6vesti svojih dolžnosti in naloge. Zato pa: »Mi gremo naprej, mi strelci. — Pred nami Svetozar gre. kot bojr pred Izraelci.«
Zborovalci so zopet prirejali burne o-vaoi j e^ Svetozarju, ki se je zahvaljeval navdušeni množici.
Nato se je g. dr. L i pol d predsednik oblast, organizacije v Mariboru zahvalil Sv. Pribičeviču za obiisk in predlagal, da se sprejme resolucija v kateri izreka neomajno zaupanje celemu 'klubu SDS. Veličasten zbor je bil zaključen ob 12.45 uri nakar so navdušeni zborovalci v
mogočnem sprevodu
krenili ‘kozi mariborske ulice. Med petjem >n vzklikanjem kralju, državi, Pri-bičeviču in drugim voditelj<?TO se je pomikal sprevod po Kopališki in Aleksandrovi ulici. Našega prvoboritelja Svetozarja so nosili na rokah in s sigurnostjo trdimo, da Maribor še ni imel manifestacije, ki bi izražev&la tako navdušenje kakor včerajšnja. Bila je to prva politi-j čna manifestacija, ki je dokumentirala moči nn6e vzorne organizacije. Pred hotelom »Union* 60 zborovalci zopet dvig-
nili Pribičeviča, ki je spregovoril nekaj krepkih in navdušujočih stavkov. Isto-tam je govoril tudi dr. Žerjav. Nato iro se zborovalci razšli.
Banket v „Unionu“
Banketa, ki jo bil prirejen na čast voditeljem in gostom se je udeležilo poleg že večkrat omenjenih odličnih prvakov in prvoboriteljev za naš pokret, tudi veliko število okoliških sreakih delegatov, uglednih strankinih pristašev, zastopniki zagrebške demoikrateko - akademske oniladtne in zastopniki tiska, (novinarji iz Beograda, Zagreba in Ljubljane),
Banket je otvoril in vodil
8f. dr. Lipold.
k'i je tudi predsedoval banketu. Povdar-jal je, da doba prevrata še ni videla take manifestacije in da je Maribor pokazal, da zna manifestirati. Dokazali smo, da ima naša ideja trda tla in da hočemo voditi borbo do zmage. Pozdravil je vse delegate srezov in ostalo prijatelje, ki že dolgo vrsto let goje naeijonalno idejo, ki nam j bila že kot dijakom edina misel. Naša pot, od ustanovitve Narodno stranke pa do danes, je bila vedno enaka in nam idejno zajamčuje, da jo prava in mi ji hočemo pripomoči do zmage. V znamenju tega prepričanja pozdravljamo našega voditelja g. Sv. Pribičeviča (Gromki »Živijo« klici). Pod njegovim vodstvom bodo naše idejo zmagovite. — Dr. Kalan jo dejal na zboru v Celju. So različne stranke, in razni voditelji, toda ni je stranke, ki ibd imela. Pribičeviča. — Pribičevič je samo eden. (Živijo Toza! Živijo Pribičevič!).
Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Koderman.
Veličastni shodi so dokazali, da je stranka edinstvena in solidarna z voditelji. Dokazali pa so tudi, da je x>ri nas stranka močna, trdna in organizirana, kar jo zasluga g. dr.Žerjava (živijo klici). Njegovo neumorno delovanje pa si 3e nakazalo mnogo sovražnikov, toda naše zaupanje vanj je veliko večje od nizkotnega sovraštva Živijo nas Žerjav. — (Živijo vzkliki).
Za dr. Kodermanom je govoril g. Kejžar.
Izjavil je, da mu je čast in prijetna dolžnost, da lahko pozdravi zastopnike »bele« Ljubljane g. Turka in ravnatelja Juga. Ljubljana nam je bdla vedno *gled in nanjo smo »e s veseljem opirali. -Kljub temu pa nam očitajo, de ne delu jemo skupno. Želimo, da ostane kakor j« bilo da sedaj, a odločno odklanjamo pred bacivaicda.
K beto# se j«o#IaaU ■
*. Svetozar Pribičevič
Iskreno se je tah valil predaedalku dj\ Lipoldu in prešel na politično polje. Iz-javil je, da mu je sam Korošec dejal, da bi s Pritočevičem lahko sodeloval, nikakor pa ne s slovenskimi demokrati. Toda mi vendar nipmo z vamp. da bi bili močnejši, ampak Zato ker nas veže i>ta misel, ker nas druži pot k istemu citju. Očitali so mi fanatizem. Priznavam, da je fanatizem potreben, kajti ni je ideje, ki bi bila zmagovita brez fanatizma. Da apostol Pavel ni bil fanatik,. bi krščanstvo ne imelo takih uspehov. Tudi Jan Hus ni sr or el na grmadi zato ker je prijetno, ampak zato’ ker je bil fanatik. — Prijatelji! kot take van najjskrepeje po zdravlja.m. (Sledil je dolgotrajen aplnvz).
Nato je pozdravil voditelje
g. Cmerekar
iz Veržeja v imenu kmetskega judstva in delavstva.
G. Tu r k j6 označil Sv. Pribičeviča kot velikana irašč ideje in ga imenoval Odrešenikom Jugoslavije. Napil je tudi našemu »gener&lu* dr. Žerjavu, nakar je povzel besedo sam
g. dr. Žerjav
in povdarjal, da prijema stranka vedno globlje interes malega ljudstva in da imamo pogoj, da postanemo prava slovenska ljudska napredna stranka. Potrebna pa je podrobna organizacija in naj ne bo vasi, ki bi ne imela našo organizacijo. Le tako nam bo uspeh in napredek zasiguran.
V	imenu akademskega društva »Jugoslavija« na zagrebški univerzi je govoril g. Bratov lč, a v imenu obrtništva
g. Novak.
Po krajfam premoru se je oglatsil k besedi
narodni poslanec g. dr. Pivko.
Viharno ploskanje mu je branilo da bi spregovoril. Obrnil se je k Pribičevi-ču in dejal: »Saj rre ne puste govoriti«. Ko se je vzklikanje poleglo je mirno pričel:
Kje
se boš v letošnjem pred-pustu najboljše zabaval
7
izisg (id 6[iE«qa] h ««!0 aiiisiHBfiid eg
Mi vsi slutimo in vidimo da Jboin« močni. Vsi kar nas je mladih, tudi ja® itn tudi dr. Kukovec in drugi smo mladi, bomo doživeli dan naše slave in moči L vsakim dnem se jasneje opnža, da twU masa postaja naša. Ideal poedineev po-staja ideal mase. Tako bomo narasli, as se bosta čudila i Gregor i Svetozar. — Prijatelji! pozivam vas. da delate doma, na deželi in povsod- Propagirajte idejo državnega gospodarskega ideal izma. Cvet. ki jo tukaj zbran naj cvete na-prej in naj rodi stoteren sad. Živijo Pivkol Živijo naš ataman! Živijo!
Nato je govoril
g. dr. lielsman.
Prvič je Maribor danes videl, da smo nastopili v javnem obhodu kot stranke. Videl je mogočno armado, ki se je Valil® po ulicah, vzhičena in polna navdušenja-Toda to ni bilo narejeno navdušenje. To navdušenje vre iz vrelca ljubezni in T&" upanja. Tov je fanatizem, ki je potreben veliki ideji. Veličastno povorko so tv<v rili zagrebški akademiki in njim velja) Iskren pozdrav. Drugi pozdrav pa naJ velja delu, ki ga je vršil nevidno i® skromno, toda požrtvovalno, ki ga 3e vršila desna roka dr. Lipolda g.-Vekosla* Špindler. Njegova stopinja je ut tanjeno v sleherni stezi Pohorja in Slov. gori^ Delal je nesebično in ni nikdar kloni*-Napijflm ti, da vidiš in spoznaš, da *T1® videli in čutili tvoje delo. SSdrovo!
Govoril j« tudi
» dr« jaaU Badfevlg .
gotavijal. da	j
Za ojkff je comegl
g. ravnatelj Tomaa
in primerjal naše voditelje familiji, k&' tere oče je Pribičevič, Žerjav soproga, • Pivko dojilja.
Glavtni urednik zagrebške s Rijoči«
g. Prmačevič
je govoril v imenu jugoslovanskega ti* rika in se pohvalno izrazil ravno o (rto* venskem naprednem tisku.
Kot zadnji je govoril
ptujski iupaa g. dr. Senčar.
Besede vseh današnjih govornikov so izzvenele v fanatično ljubezen. Prihajam namreč iz Ptu ja, ki je bil večno žarišče jiovraštva napram Slovenstvu. Vodil se je silni boj raznarodovanja. To pa je bil fanatizem sovraštva. Nam Pa se priporoča da gojimo fanatizem ljubezni. Kot naslednik Ornigga, ki je bil vodja nanJ sovražnih fanatikov, vam obljubljam d» bom v nasprotju s svojim prednikom* * vnemo gojil fanatizem ljubezni.
Ob 16.45 uri je g. dr. Lipold zaključil drugi oficijelui del veličastne maniffr staci je in pozval prisotne, da prisežejo zvestobo v borbi za dosego naših idealov-
Razpoloženje po shodu
Številni siborovalci ki se niso udeležili banketa, so po shodu v Naroduetfl domu z zadoščenjem komentirali izjavo gg. Pribičeviča iu dr. Žerjava! Oni, ki slišali jrovor g. Stj. Radiča, iso zlasti po-vdarjaili veliko razliko med stvarniiD' jasnim in propričvalnim govorom g. Pr1' bičeviča in merllimi, razvlečenimri fraza-mi g. Stj. Radiča- -
Veliko zborovalcev je odšlo že s po-poldanskimi vlaki. Navdušeni feomlšl.i®' niki, ki so se vodili proti Ptuju in C*' kovou. so izstopili na postajah se za' vrstili v vrsto in burno vzklikali: »Živ® Pribičevič, živeli demokrati.« Te ma«1' fstacije so dale nasprotnikom, zlasti klf* riikalcem. ki eo tako besni, če slišiš imeni Pribičevič in Žerjav čutiti sij* jn uspeh mariborskega shoda in n»* boljši odgovor na «Stražine« psovka
■	V Maribora, <3n# 2. •februarja
S»T A B v
Mariborske vesti
Prvi Jugoslovenski ples v Mariboru
M a r.i bon 31. januarja.
Po vzoru tržaških narodnih plesov, ki so imeli pred vojno velik sloves, sc jc vršil minolo noč v vseh Gotzovih dvoranah sijajno uspeli prvi jugoslo-. venski ples. Prireditev je tem po-•membnejša, ker jo je priredil na ini-čijativo in pod okriljem Jugoslovanske Matice poseben narodni odbor, v katerem so biji'zastopniki vseh slovenskih slojev našega mesta brez raz je. prvi ples te vrste, bil pa ie prvi tudi like Stanu in političnega mišljenja. Ril y marsikaterem drugem oziru. Od-ibor Jugoslovenske Matice je pod vod-. st.vom svojega agilnega predsednika • g.‘ ravnatelja D e t e 1 e neumorno
■ pripravljal to- prireditev, ki je zahte-' vala zbog razsežnosti svojega aranžmaja silno veliko.' podrobnega dela. Ustanovili so sc razni odseki, ki so
■ vsak v svojem delokrogu pripomogli, da jc. bil celoten efekt prvega jugoslo-, v-venskega plesa v Mariboru zares veličasten.
Posebej je treba naglasiti telmično-dekorativno stran. G. arh. Jelenc ie izdelal vrsto krasnih paviljonov. Njegov pavijjon. v. slogu srbskih za-dužbip iz 14. stoletja je bil nailepši "paviljon, kar smo jih kedaj videli na mariborskih prireditvah. Dalje je ome-, niti njegpv. paviljon v romansko-bi-
-	.'zantsketn stilu., ki imitira neki stari
■ dalmatinski. ciborij. Lepo je učinkovala kraška koča, okoli katere ie bil
“ ‘ vedno največji nayql. V glavni dvorani pa ie vzbujala- nnivečjo pozornost koroška-koča- izdelana v planinskem , šlogu. Koroško kočo ie preskrbe! klub Korošcev, izvršHlh vodil pa io ie ne-.\, »morno delavni g. H o c h m ii 1 1 c r.
ie bil tudi'Rorpški »zvonec sreče«, katerega, so — v prid. Jugoslovanski ■-Matici .-^pridno pozvanjali oni, ki si žele* srečo in ki- jih pač nikdar ne zmanjka.
Ju.di ogtali paviliphi so bili prav d*off,ne oprem1-
■ 'Sfesas
pravljena s pltctakiml dlHml /preprogami) obešena |p|ja za naše imetnice: novost. Ki ie hvalevredna, ker se , tako postopa drugod na vseh velikih prireditvah tudi' riajboli demokratičnega značaja. Ves aranžman prostorov je pričal, da je bilo vse skrbno pripravljeno in 'Prevdarieno. samo da bi se gostje počutili ,.udobno in veselo. Celoten ton ie ,bil. pristno jugoslovanski. razpoloženje pa intimno in domače.
%tto.z resničnim veseljem omenja-, mb agilnega narodnega delavca, ki je , vodil vsa dekorativna dela in bil tudi s|Per neumorno delaven pri organiza-ciji te prireditve : g. Slavoia Dimni-• K a, ki je s pridom uporabil marsikako jzkušnjo izza. tržaških dni. Veliko podrobnega in ježkega dela je ležalo tudi na blagajniku g. D o 1 e ž a lu, ki ...*>a je izvršil z njemu lastno pridnostjo, takisto se je mnogo trudil pri *ranžmanu. prireditve g. Slavko “e j a.
Takoj po 20. uri so se začeli nri-feditveni prostori polniti z občinstvom. Posebno hitro se je napolnila 1 Valerija, nato pa tudi stranske dvora-n.e- ki so jih zasedli večjidel neplesal-' ^- Prepričani, da bodo tu preživeli ne-**i res animiranih ur. In se niso mo-**”• Paviljoni, v katerih so nožrtvo-T*]no stregle naše narodne dame. so "di bogato založeni z jedačo in piia-
Tudi'vinska kapliica je bila jugoslovanska, saj'so bile zastopane , vse •^navitrte vrste jugoslovanskih vin ^ljutomerskih do dalmatinskih. Pro-so se polnili Vedno bolj in razpo-***** v dvoranah in na galeriji je postajalo bolj in bolj živahno. Pisana Jožica ljudi je vrvela semintja. Da-
*	v pestrih narodnih nošah od zili-
^:?,priTnorske- °d Šumadinske do »orenjske, so se gibael med damam5
‘oaIetah. Vmes so se trli jmteantni plesalci in dobrodušni mo-
» pred kraSko kočo je svjrala
V Mariboru, dne L febr. 1925.
pristna harmonika in ljudi se je stiskalo toliko, da si se jedva preril skozi gručo. Tu so se živahno pomenkovali starejši bonvivanih po klopeh pa so sedeli večjidel Primorci, spominjajoč se svoje žalostne domovine; tu so bili tudi vrli »Jadranaši«, ki so včasi zapeli kako pesmico! ki se je temu razpoloženju prav prijetno podala.
V loži honoracijorjev se je medtem pojavil g. general Kosi^z gospo soprogo, veliki župan g. dr. P i r k-m a i e r z gospo soprogo, ter razni drugi odličniki, ined njimi zlasti lepo štcyilo odličnih dam, tako n. pr. gospe M a i s t r o v a. L i p o 1 d o v a. P i v-k o v a in druge, Med gosti so bili minister na r. g. dr. Kukovec, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Z i-h e r. po polnoči tudi poslanec g. dr. Pivko, podžupan g. dr. L i p o 1 d in mnogi drugi.
Ob 9. uri je predsednik »Jugoslovanske Matice«, g. ravnatelj D e t e-1 a z gospo soprogo generala K o s i-
a otvori! ples. Dolga vrsta parov se je razmahnila po blesteči dvorani v finih taktih ih ob narodnih zvokih priljubljene Srbijanke. Tako so ie'pričelo plesno življenje, ki ie ob sviraniu »I)ravine« godbe in ob raznih dostojno izbranih plesih trajalo do jutranjih
ur.
Ob polnoči se je poiavila nestrpno pričakovana atrakcija te prireditve: humorističen »Mariborski klopotec« je izšel. Ljudje so se kar trgali zan . saj je. vse premagala zvedavost, češ. kaj nam. bo. neki povedal ta list. Po lepi izvedbi, deloma trobajvnih ilustracijah. delu priznanih umetnikov in po vsebini, ki potoka večinoma izpod pe resa znanih mariborskih literatov, po skritih v razne .šifre in psevdonime, je napravil list najboljši vtis. Marsikatera pušica je zadela v živo. ali v veselem plesnem raiapiu se ie kmalu vse izgubilo in,mnogi, ki niso bili'deležn klopočeve ^Hudomušnosti., so sj na tihem želelj ,da bi bil list obsežnejši sai mu je mapika! marsikak' potreben epigram :	»dificile	est	•'	satyram	,	«
Smeh so VzbujsTf h^stott' gledališkega Igralca g. B jat u ž a ki je bredblečen v cigana br&hRttHrt odi'po'dvoranah.1
Ves čas fe' vladala na plesu neskaljena dobr-ft volja; in gladkemu-vodstvu prireditve, ki-ga je s pomočjo nekaterih odbornikov in rediteliev izvrševal sam predsednik »Jugoslovanske Matice«,' g. D e;t e 1 a. gre hvala da ie prvotna lepa harmonija ostala do zadnjega.
.Upajmo, da sl bo _ Jugoslovenski ples. čivar dobiček gre za naše brate tam nreko. 'pridobil v našem mestu ono častno' -tradicijo, ki so si io bili pridobili nekoč tr*?5ki narodni plesi —O—*
Sv. Priblčevič v Ljudski knjižnici.
Pred prihodom na shod SDS je bivši prosvetni minister g. Svetozar P r i-b i č e v i č posetil v spremstvu gosp. narodnega poslanca dr. P i v k a in oblastnega predsednika g. dr. L i-p o 1 d a »Ljudsko knjižnico« v Narodnem domu«, da si ogleda naivečjo mariborsko javno knjižnico, ki je ustvarjena z zasebno inicijativo in zasebnimi sredstvi.
Odlične goste- je sprejel in pozdravil vodja knjižnice g. dr. Avg. R e i s-m a n in v kratkem govoru pojasnil historijat te čez 10.000 zvezkov obsegajoče javne knjižnice, ki je vzrasla tekom nekai let iz ostankov prejšnje dijaške knjižnice v tako lepo in veliko biblioteko. Povdaril je. da šteje knjižnica okrog 200 članov in da znaša letni promet .150.000 din. Sredstva potekajo po veliki večini iz zasebnih prispevkov, saj je mariborska mestna občina edina javna institucija, ki knjižnico podpira.
G- Svetozar P r i b i č e v ? č si je z velikim zanimanjem ogledal knjižnične prostore in se zanimal za nje up,^?vo. *n vodstvo. Posebno ga je veselilo izvedeti, da kot knjižničarji zastonj sodelujejo dijaki, ki se tako nauče knjižničarskega dola.
Vodja knjižnice g. dr. R e i s m a n
je poklonil g. Pribičeviču v spomin lepo vezano sliko, ki predstavlja notranje prostore »Ljudske knjižnice«.
m. Radi praznika naš list Julii ne izide.
m. G. Svetozar Priblčevie je posetil danes opoldne v spremstvu gg. dr. P i v k a in dr. L i p o 1 d a »Mariborsko tiskarno« in redakcijo našega lista.
m. Mariborski novinarski klub, V sredo, dne 3. t. m. ob 17. uri seja v Veliki kavarni.
m. Kejžariev večer. Slovanske čitalnice in Ljudske knjižirce občni zbor se vrši na Svečnico, dne 2. februarja t. 1. ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Sokolska godba, vabljen vsak narodnjak, vstop prost.
m. Diploma Iv. Kejžarju, ki mu jo bo izročila jutri Slovenska Čitalnica, delo prof. g. Srebreta. je izložena pri knjigovezu g. Vahtarju v Gosposki ulici.
m. Mariborskim Srbohrvatom. Ponovno se je v Mariboru že razpravljalo o potrebi ožjih stikov med Slovenci in brati Srbohrvati. Z naše strani je bilo v .tem oziru vse storjeno in smo bili že na najboljši poti. da se to potrebno bratsko sožitje v obmejnem mestu sistematično goji. V minulem letu smo imeli tozadevno krasne večere ob odhodnicah polkovnikov Nikoliča in Kovačeviča. Nedavno sta bili lepo obiskani Svetosavski proslavi, kot tudi vse cerkvene slovesnosti pravoslavnih bratov. Upamo torej, da se bodo jutri v torek zvečer tudi bratje Srbohrvati v častnem številu udeležili Kejžarjevega večera v Narodnem domu. združenega z občnim zborom Slovanske Čitalnice, ki si je nadela špecijelno nalogo skupno z Oficirskim domom gojiti te prijateljske stike.
m. Ruski tečaji »Liudske univerze« se bodo otvorili, kakor že znano, v sredo,, dne 3. t. m. ob 20. (8.), uri v šoli. Cankarjeva ulica. Priglasila se sprejemajo še pred otvoritvijo. Oni. ki so se že prijavili, naj pridejo točno, ker se bodo določile ure in ostale formalnosti., JJkovina ,bo. ta]ko majhna, da ne more nikogar, ovirati, da oe ijf-rabi prilike in se nauči največjega slo-' vansk^ga jpzika! fci'ima svetovno mesta:	• ‘ ‘ •-	-' X
m. Atariborska požarna in' nie rešilni oddelek sta imela občni' zbOr v petek, dne 29. januarja. Shod je bil dobro obiskan. Otvoril in vodil ga je kapetan požarne brambe g. V o 11 e r. Nato so podali poročila posamezni funkcijonarji. Iz blagajniškega poročila je posneti, da je imela požarna hramba v minulem letu okrog 10.000 d m deficita. Za poveljnika je bil zopet izvoljen dosedanji kapetan gospod V o 11 e r, ki se veliko trudi za društvo. V odbor so bili izvoljeni večinoma dosedanji odborniki. Sleikoorej delujejo v vodstvu te važne institucije sko raj sami Nemci, vendar pa jim lnialno priznavamo, da kažejo pri tem težkem delu veliko ljubezni in požrtvovalnosti ter da se izogibajo vsem narodnostnim konfliktom, varujoč samo blagor našega mesta in njegovega prebivalstva. Takemu poštenemu delu v$a čast. neglede na to. kdo ga vrši. Želimo društvu kar raiveč uspeha!
m. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenilo, sekcija Maribor, ima v četrtek, dne 4. t. m. ob 10.30. uri zvečer družabni sestanek svojih Članov v posebni sobi gostilne »Vinski hram« v Vetrinjski ulici. Tovariš Priol, profesor sadjarstva, bo imel ve-lezanimivo predavanje o svojem poučnem predavanju na Holandsko. Pridite vsi!
m. Naislavneiši hariton v Jugoslaviji bo pel v Mariboru. Kakor smo žc poročali, bo pel na koncertu ruske pesmi, ki ga priredi »Ljudska univer-?.af ,7 Petck. dne 5. t. m. prvi bariton jubljanske opere g. Pavei H o I o d-c o v. Poučeni glasbeni krogi so mnenja. da je g. Holodkov. biVši prvi bariton moskovske opere Zimina, najslavnejši bariton v Jugoslaviji. Zato ;e tem večjega pomena, da ga je »T iudsVa univerza« pridobila za nastop v Mariboru. Program, ki si ga je
NaJnovelie vesti
Neuspeh naše delegacije v Ameriki?
Pogajanja sc bodo prekinila? 31 milijard dolga.
BROGUAD, 1. februarja. Iz VVaslnnp;-tona poroča jo da se bo • vršil a dane« plenarna seja jugoslovanske delegacijo in amerikajnske komisije 'Pogajanja glede ureditve amer ikonskih dolgov so otežkočena. NI izključeno, da bodo pogajanja prekinjena, ker so zahteve lone-rikanske komisije nesnrejemljive. V celoti dolgujemo Ameriki fiflfi juili.ionor dolarjev (31 milijard dinarjev.)
Kako se pri nas gospodari.
Značilna interpelacita nn današnji skupščinski seji.
^ BEOGRAD, l. febr. Današnja skupščinska sja je bila jako živahna. Poslanci so se udeležili skoraj polnoštevilno in se pripravljajo na proračunsko debato. Poslanec Moskovljevi£ je interpeliral poljedelskega ministra glede nakupa žrebca v Franciji, ki je stal 350.000 frankov, a komisija, ki ga je nabavila 100.001! frankov. Poslanec je zahteval tozadevno Pojasnilo, predvsem radi tega. ker je bil žrebec impotenten. Poljedelski minister je priznal, da so bili stroški res ogromni, zanika pa, da bi bil žrebec impotenten. Sledila je debata o zakonu glede brodar shega parka. Zkon je bi sprejet. Jutri f* prične proračunska debata.
Živahna politična nedeHa.
BEOGRAD. 1. februarja. Včerajšnja nedelja je potekla v znamenju velikih političnih zborovanj. Razen saimost.-de-mokratekih skupščin v Celju in Mariboru so se vršili tudi zbori drugih strank. Stj. Radič je zboroval v Sarajevu. Poveličeval je naše muslimane, češ, da so vez med našo državo in ostaliim muslimanskim svetom od Himalaje do Gibraltarja. Sarajevo bi moralo biti glavno mesto Jugoslavije, ker v p jem bivajo Srbi, Hrvati in Muslimani ki vsi verujejo v enega Boga in govore en jezik.
Dr. K o r o š e c je imel v Zagrebu tajno zborovanje zaupnikov.
Radikali so imeli »for v Glini!. Govoril je med drugimi minister Simonovič.
DavJdovičevciso zborovali v Niču. Govoril je Ljuba Davadovič.
izbral za ta koncert se v glavnem ujema s programom, ki ga le pel na svojem koncertu v Zagrebu, kjer je dosegel pri občinstvu in strokovni kritiki krasen uspeh. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji (Brišnik, Hofer)!
m. Mestno kopališče bo lutri. na praznik, dne 2. februarja odprto od 9 do 13. ure. Parna kopelj samo za moške, kadna kopel j za vse stranke. Polovične cene ostanejo veljavne.
m Iz branže pisn miških strojev. Poznana tvrdka Ant. Rud. Legat & Ct>. v Mariboru. Slovenska ulica 7, je prevzela sam oprod a, j o amerikanskega pisalnega stroja na krogijionih ležiščih »Smith & Bros«, pisalnega stroja za potovanje in pisarno »Corona*. pišočeca sešteval nega stroja in registrirnih Magajn znamko »Oorona«, kakor tudi samoraznečavanjo amerikanske kartoteke »Kardex« za vso Sloveniio. Vsled prevzema teh izbornih pisarniških pripomočkov ho zavzemala tvrdka Ant. Rud. Legat & Co.. /v pisarniški stroki vodilno m<*to in bo v prijetnem stanu, v=ako p^arno najboljše in ■najmodernejše urediti.
m Damam In gospodom ter šoli odraslim otrokom, kateri si žele ustanoviti biteo in zanesljivo eksistenco, je priporočljivo obiskovati tečaje za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, srbohrvaščino. slovenščino in nemščino tei knjigovodstvo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legnt v Mariboru. Dobra zakurjena in higijenična učilnica! Začetek novih dnevnih in večerih tečajev dne 3. februarja t. 1. Vpisovanje ln pojasnila dnevno v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat k Go. Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.	22C
m Lovci iz Pobrežja priredijo v soboto 6. februarja v v>°eh prostorih gostilne Balon v Pobrežju lovski venček ter si usojajo vse prijatelje lova vljudno vabiti. Gista dobiček je namenjen uh^trim ucencem.	^	11
, ni Kavarna »Jadran« dnevno do 2. ure zjutraj odprta. Točijo se najboljša lju> tomerska vina kakor: rulandec. rizling. Dnevno sveže domače pecivo žganje in likerji najboljše vrste Za obilen poset se priporoča vodstvo kavama, 32*
jlrtTfcs a’b''suftoTaBj»
priznano
i Gosposki ulici 2$
t M&ri
»Smith & Bros* pisalni stroji ANT. RUD. LEGAT & CO. , MARIBOR, Slovenska ulica > , t- .
m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant, Rud. Legat & Co., Marilfror, Slovenska ulica 7, telefon 100.	100
m Tečaj za fino pecivo se začne 8. febr. na gospodinjski goli dekl iškega zavoda »Vesna« v Mariboru. Informacije daje vodstvo.
m Čevljarski venček s > vr§i dne. 2. febr. t. L od 16. ure naprej v gostilni gospe Marije Šerag v Kamilici. Za dobro jed in pijačo bo najboljSe preskrbljeno im zabava bo na višku. Pridite vsi! N 10 m Društvo državnih policijskih nameščencev priredi dne 6. februarja 1926 v Ooteovi dvorani pod pokroviteljstvom gospoda policijskega nndsvetnika Vekoslava Kerševana, plesno zabavo, kateri čisti dobiček je namenjen v prid njih vdovam in sirotam, vsled česar so cenjeo občinstvo vatu k obilni udeležbi. Alko se je pri razpošiljanju vabil mogoče koga pomotoma prezrlo, naj smatra ta članek kot nadomestilo vabila. Odbor.
m. Samo v »Ljudski kleti«, Grajska uliCa 2, se dobi najboljše, zajamčeno naravno dalmatinsko vino ter najce-nfcjsa hrana in dnevno morske fibe.
210
ni Zapomniti velja, (Ja vkljub vsemu, vso nič ne pomaga: Bn sam ples na leto .10 planinski ples in ra bo letos 1. febr. ob 8. uri pri (Jotan! Saj vsi veste: Najbolj ^domače ju neprisiljeno, najboljša krepčila nudi ta pleš. Skratka: vse kakor ffia planina]i! -
Umetniški večer z elitnim koncertom v sredo, dne 3. t. m. V četrtek od 17—19 ure v Klub-baru čajanka z družabno igro Roulette.	232
*	Kavarna »Evropa«. Od danes naprej koncertira č'ei^ »Vilar dnevno od 20% do y=3. ure. Nič se ne po-P,r,a-	235
flote! Flalbwidl. Danes na Svečnico jutranji in večerni koncert domače kapele Pečnik. T oči se črno GSfzovo pivo.’ "	227
*	Y znamenju petja in plesa bo potekel večer 6. februarja, Ki ga priredi pevsko društvo »Luna* v gostilni g. Broj&na »Pri treh ribnikih«. Začetek ob 19. uri, konec ? Vstopni la samo 6 din., torej na svidenje!	N.	12
GOTZU
Dnevna kronika
— Pododbor »Udruženja rezervnih oficira i ratnika« za mariborsko oblast. Ustanovni občni zbor pododbora za mariborsko oblast bo v nedeljo, dne 7. februarja z začetkom ob pol 10. uri dopoldan v »kmetski sobi« Narodnega doma v Mariboru. Pričakuje se mnogoštevilen obisk, ker se udeležita občnega zbora tudi predsednik glavne uprave, rezervni pod-pukovnik Radosavljevič in predsednik ljubljanskega pododbora,' tov. inž. Bevc. Rezervni oficirji pokažite svojo stanovsko zavest!
— Od Sv. Duha na Ostrem vrhu nam Pišejo: Dno 10. januarja 1936 ee je priredila na tukajšnji Soli 'božičnica, pri kateri so -bila obdarovanj vsi učencu Da so se mogli obdarovati revni obrnejo! Splaržkl
Nov otroški površnik tiho dri barrl za 2 do 3 letne, se poceni proda. CiUnšek, Al« foVa resta 4^. 'r'	$29
■7fit	r^T[*
Prosta stanovanja eddašte • i#I6 »jjofijo; ffljektantaii Potom stanovanjske borz« „M«r-  *?4
3 letni btK, 'Mariii-drtjršk’« pas-
fotograf*ka kameri, 'dobro ?epo
ee^i proda. Vpra*ati: Wilden-rjgfa^m Bi. S/m. Bcrrko. «
Ker mi stanoranjsko sodišče po triletnem fakanjn ip
doSo 2L mesec konJifii &6jradTtre ittnoVanp ske hfSS rriVstne hfeftUSMVa
f«t»i,’p«'tnqih6sB ▼ šredirfi "f.©1* 5 ali t pri izno sobo.
Zot*« »Rdnik Mestne hranilnice
Legitimacij« — dri. nasUr-
Mlelji H , 'Aftkiandrorž a- jnif,' ,“Tr|r'oT«ki	3
Za ples! Za
čejlj i iz Lrokata a Din 225 — ,	„	Jaka,	promenadni,
*■
R. Monjac, Jurijeva ul. 9.
Znižane1 cene!	196
, . —u. .r: t,________d.
Enonadstropna hlia, elitna vili r Maribora y brezhibnem st»nij|, n« lepi šolnini iegi, z lepim sadnim Trtim, »e po-eani proda za 95' 000 dinarjer. Kupen stanovanje tsk»| Us razpolago. • Pojavilo se dobi t LinharJoTl pl. U. '*'* jfts
PP11MGDJ.MUI
prodaja premog \z SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kgkovo?ti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo Rakor tudi za Industrijska podjetja fp razpečava'pa debelo
INOZEMSKI PREMOO IN KOKS
vsgke vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks ir livarni in doniačo uporabo kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov	159
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI
HlklošlCeva cesta 15/1.
Jf	prstno	svinjsko	mast	I.	vrete po Din 24*—. I. vrste
ipeh od	pitanih	prašičev ter salo	po najnižjih dnevnih cenah.
Svinjske	kareje brez priMade	po Din 20'—. Praiiče-
špeharje tudi posamezno na zasebnike od Din 14:50 paprej. Zaklana preiiae-ipeharje, cele ali polovice, a kožo ali brez, po želji pin 16 -, 16*^0.
ini svežega mesa	kakor tudi salami in vsakovrstne
,J§ice, klobase za	peči, jetrne in krvave klobase
jzi-istnegsi izdelka po brezkonkurenčnih cenah.
WEUE
TO«W« KLOBAS, IN pREKAtfdilSA «|ESA
Maribor-Krie vin«
s tato lepimi in bogatimi darili, so si pridobili'žaishigc za 'biasiinjo obmejnegra šolstva vneti darovatelji: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1000 Din, 100 koledarčkov »Kraljevič Marko« in zavoj raznega blaga, sre.sko poglavarstvo v Maiiboru 750 Din, posojilnica v Mariboru 400 Din, elektrarna Fala d. d. i(JQ Din, Pinter in Lenard 100 Din! Iva.n Gril 100 Din. R. Stermeoki ^0 Din, oddelek Finančne kontrole' 30 Dm, tvomice Zlatorog milo, kolinsika tovarna v Ljubljani cikorijo, združene papirnice v Vevčdh pnpii im Cirilova tiskarna šolske potrebščine. Vsem, ki bo z'darovi pomagali olajšati gorje im pomanjkanje našito šolarjev, izreka podpisano šolsko upravi tel j sivo najiiiskrenejšo hvalo z željo, da b-i našli v bodoče mnogo posnemalcev. — Šolsko upraviteljstvo Sv.' Duih na Ostrem vrhu.
— Iz Sv. Martina pri Vurbergu ram
Pišejo: Predpustna veselica tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva, katera se je vršila prošlo nedeljo, je prav dobro uspela, za kar se društvo najtopleje zahvaljuje pevskemu društvu iz ■Zatičke vasi, nadalje požarnim bramibam v Sv. Janžu ita Hdtinji vasi, ter vsem gostom iz Vurberga. od Sv. Barbare in Zg. Dupleka. ki so tako polnoštevilno p<v;etili in pripomogli k dobremu uspehu. Društvo se priporoča za nadaljno naklonjenost vsem eenj. obiskovalcem- Naaolntvo.
— Nova solarna v Jugoslaviji. Uprava
monopolov se je odločila, da bo zgradila v Ulcinjn v Črni gori velike solarne, ki bodo stale 50 milijonov Din, moglo pa bi dati 50—70 milijonov kg eold na leto. Razen tega se bodo izpopolnile m »katere manjše solarne, tako da bi 'bila paša država preskrbljena z zadostnimi viri dobre in cenene soli. Zgodilo pa še je, kar se pri na« često dogaja: dasi je dobila država S povišanjem cene soli 120 milijonov Din, da je v bndžetu »pomotoma« izpadla Postavka za že odobreni načrt mo-nopolske uprave glede izgradnje velikih solarn. Slabim gospodarjem v finančnem ministrstvu menda zadostuje, če se od državljanov pobaše denar; za ko-jisfcne investicije pa je še vedno »dovolj časa«.
—	Zdravljenje rezervnih častnikov v vojaških bolnicah. Iz službenega*1 vira smo prejeli: Vojni minister razglaša, da imiajo brezplačno lečenje v vojnih bolnicah oni rezervni oficirji, kateri eo se udeležili vojne, kar mora vsak dokazati spod pisano legi timaci j o.
Narodno aledalii«e
BKPEKTOAR.
Pondeljek. 1. februarja: Zaprto.
Torek, 2. febr. oh 15. uri: »Trnjulčica«, mladinska predstava. (Znižane cene). Torek, 2. febr. oh 20.: .»Žlahtni meščan«. (Kuponi).
Sreda. 3. febr. ob 2fl.: »Evangeljnik«, Ab.
D (Kuponi).
Četretek, 4. febr. ob 20.: «Stambulskn roža«. Ab. C' (Kuponi)- Povišane cene). (Gostovanje Mitrovičevih).
Petek, 5. febr. ob 20.: »Stambulska roža«, Ab. B (Kuponi). Povišane ccn^. Gristd-Mhadinska iprdstava »Trnjulčica« /e bo na splošno'^el jo ol^cinstva pf>novrio vpri-zorila na Svcčnico (2. febr.) ob 15. uri. Za to predstavo veljajo znižane cene. Zvečer iste p a dne bo Pa velezabavna Molierova komod ji a z godbo, petjem in plesom »Žlahtni meščan (Kuponi).
  -— -  —■■ ...........
/ okolstvo
o Prva redna seja prosvetnega odseka. Na Svečnico dne 2. febr. bo ob 10’ uri v Narodnem domu redna Seja prosvetnega odbora sokolskega društva v Maribora. Prosim vse brate in sestre, ki so Sodelovali v lanskem odboru, da se sejo sigurno udeleže. — Predsednik.
Kino
»GRAJSKI KINO«.
predvaja 1., 2. in 3. t. m. zabaven film »PohotRež Morin«. Sijajna francoska humoreska ima 5 dejanj, polnih pustolovščin in senzacij ter vzbuja obi* lo smeha.
*APOLO KINO«
predvaja od 2. do 4. i m. veliki filmski igrokaz »Dete ulice«. V glavni vlogi nastopa Jackie C o o g a n ter izborno dresirana opica August. Film ima sedem dejanj, kojih vsebina je deloma resna, deloma zabavna. Izvan-redna in umetniška igra malega Coo-gana osvoji gledalce popolnoma.
Naročajte „Tabor“!
izjava r
Podpisani Ivan Copgk, čevljarski m oster h Ptuja,
1925 Stn&rjal in
zalil g. Jq!<s% Pa\$, stfojoe^ 4§Uy;fa( \i, pttila, vsled
ZaVvaI)ujem se mu*Tftdi, ker odstopi od kazen skega 'pireganjanja. ' * •“ *'>» - -«>•- 5 ■ ■ ■ W
Na globi plačam znesek po Diq 200-- v namen, ki ga določi njegov zastopniki	-
Tudi zastopniška stroške prevzamem v plačilo.
Ptuj, dne 29. januarja 1926,
'	• * • r •	’ r ^ ,»"» (*•-•% r r. y /,•
tol ROCKA
rufavu ,;S..v,
pril}alfjena'in prijetna čajna mešanica za cbitelj, tudi pri trafnemu. uživanju nobena okusna utrujenost.
! (krvave, jetrne in pečene klobase), katera se vrši dne 2. februarja (Svečnico). TočijcJ se n^jboljša partugiška vina in Gčtzovo pivp. D.oni^či krofi.
aiOJS IN JOSEFA SCHRE"
|	80»fl|ni««rja
pr» „Ze»ew««n vintku"
Zahvala I
Za nebrojne izrgze iskrenega sočutja, ki so nam došli
ob priliki prebridke izgube n?šp iskrenoljubljene fičerk^ pzir. sestre	v
Pepike
dijakinje lan. učitelj. * Maribora.
se tem potom najprisfčneje zahvaljujemo; čč. duhov^čjni za blagodejUP tolažbo, cenj. učiteljstvu in dolski mladim za ranogpbrojno udeležbo, g. inž. Lupšu za ginliiv nagrpbni govor, pevskemu z^pru ?a v s^e segajoče žalostinlje, vrsem darov^cem krasnih y^ic?v, prijateljem in znanca^', tS*- vapht, ki $o ji v tako vehkein Številu'izkazali zadnjoi č^s).
Mala Nedelja, dne 30. ja marja 19,26.	•' '
933	ZalujoCa	rodbin«	MihalUeva.