Proglas poslancev SLS slovenskemu narodu. Kaj so Slovenci in Hrvati pričakovali od nove države. Slovenski in hrvatski narod sta se s srbskim leta 1918 združila v novo državo v trdni veri, da najdeta tukaj po stoletnih težkih borbah v novi državni zvezi, zgrajeni na popolni enakopravnosti, vse pogoje za razvoj svoje narodne samobitnosti na vseh poljih svojega javnega življenja. Če smo se združili v eno državo, smo to storili v trdni zavesti, da bodo v tej državi tem varnejše zaščitene vse one dobrine, ki smo jih morali skozi iolsa desetletja v ljutih političnih in gospodarskih bojih braniti proti svojim narodnim nasprotnikom, kateri so nas politično zasužnili, gospodarsko izkoriščali ia hoteli pripraviti grob našemu narodnemu življenju. 2e od začetka smo se zavedali, da more naš slovenski narod v veliki jugoslovanski državi živeti svoje lastno narodno življenje le tedaj, če uživa v okvirju države kar največjo državno-pravno samostojnost. To prepričanje je prišlo do vidnega izraza v ženevskem dogovoru meseca novembra 1918. leta in kasneje v dogovoru Narodnega veča z vlado nekdanje kraijevine Srbije. Temeljna misel vseh teh dogovorov je bila, da mora nova država očuvati narodno individualnost kakor srbskega tako tudi slovenskega in hrvatskega naroda. In kaj smo doživeli? Slovesne pogodbe in dogovore so sramotno poteptali. Sedanji ministrski predsednik gospod Pašič je svojo velesrbsko zagrizenost javno dokumentiral na seji narodne skupščine z značilno izjavo, da že od vsega po-četka ni imel-namena držati dano besedo in slovesen podpis. Prevarane nade. Že v prvih letih svojega narodnega življenja v novi državi smo morali bridko občutiti, da hočejo — seveda s častnimi izjemami — nad nami gospodovati, nas izkoriščati in da imajo tudi prikrite namene, da nam vzamejo našo narodno individualnost. Ta težnja je dobila viden izraz v temeljnem državnem zakonu v takozvani vidovdanski ustavi, ki je v državo vpeljala kruti centralizem in ž njim nadoblast enega naroda nad dvema drugima. Vse avtonomne pravice, katere si je ljudstvo izbojevalo, so s tem kratkomalo uničene. Na sramoto je bila ta ustava sklenjena tudi z nekaterimi slovenskimi in hrvatskimi glasovi. Ali je čudno, če Slovenci in Hrvati niso mogli in niso hoteli sprejeti jarma, ki so jim ga namenili? Pričakovali so narodno enakopravnost, prišli so pa pod varuštvo in hegemonijo absolutistične klike. Slovensko ljudsko stranko je od vsega početka vodila miseX~da morejo samo široke avtonomije z zakonodajnimi parlamenti zavarovati politične, gospodarske in kulturne pravice Slovencev in Hrvatov. S tem programom je stopila SLS v volivci boj za ustavotvorno skupščino, ta program je z vso odločnostjo zagovarjala v parlamentarnih bojih za ustavo, ta njen program je sprejel slovenski narod v svoji celoti pri lanskih volitvah, ko je z velikansko volivno demonstracijo poveril SLS, da gre T tem znamenju v parlamentarno borbo in ne odneha v tem boju tako dolgo, dokler svojemu programu ne iz-vojuje popolne zmage. (Blok sporazuma in poštenosti prod bloku nasilja in korupcije. •XX— Po enoletnem težkem in ostrem parlamentarnem boju stopa SLS zopet pred svoje volilce z mirno za- Bedjanič Andrej Bošnjak Anton Brodjar Janez Falež Štefan Gostinčar Jože Dr. Hohnjec Josip Klekl Josip Krajne Davorin vestjo, da je sprejelo nalogo v polni meri vršila. Takoj po lanskih volitvah so se združile stranke, ki imajo slične poglede na notranjo ureditev države, v federalistični blok. S tem so ustvarile veliko parlamentarno silo, ki bi lahko, kakor hitro bi se začela v celoti v parlamentu uveljavljati, ustvarila čisto novo parlamentarno situacijo. Parlamentarno zastopstvo SLS je stopilo za program slovenskega ljudstva takoj na parlamentarna tla in je na parlamentarnem bojišču s spretno in dosledno taktiko ustvarilo dve fronti, ki sta se morali ravno z ozirom na državno-pravni program SLS jasno opredeliti. Izjaviti sta se morali, ali hočeta še nadalje vzdrževati sedanje stanje hegemonije, izkoriščanja in korupcije ali pa hočeta pošten sporazum med Slovenci Jirvati in Srbi. In tako se je z aktivno delavnostjo, zastopstva SLS osnoval opozicijski blok, sestavljen iz Slovencev, Hrvatov in dela srbskih poslancev. Parlamentarna borba SLS in z njo zvezanih opo-zicijonalnih strank je pripravila teren, da so tudi poslanci HRSS opustili večletno abstinenčno politiko, predložili svoja poslanska polnomočja in posegli aktivno v parlamentarno življenje. Ta parlamentarna skupina predstavlja sedaj veliko večino ljudstva, ima absolutno večino v narodni skupščini, hoče uvesti v državno upravo red in zakonitost, pobijati hoče na celi črti korupcijo. Predvsem so se pa stranke opozicijonalnega bloka programatično zavezale, da bodo notranje politične razmere v državi uredile na osnovi odkritosrčnega in iskrenega sporazuma med slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom, ter da ne ;ifiznajo nobene državne ureditve, ki ne zajamčuje prava o samoodločbi ljudstva. Tako se je v parlamentu na eni strani ustvarila večina, ki zagovarja politiko sporazuma, poštenosti in zakonitosti, na drugi strani imamo pa vlado parlamentarne manjšine gospoda Pašiča, ki jo podpirata radikalna stranka in Pribičevičevi ljudje s slovenskimi demokrati vred. Te stranke zagovarjajo brezpogojno nadvlado političnega velesrbstva, so proti sporazumni ureditvi države in proti izpremembi sedanjega za Slovence in Hrvate in tudi za državo samo skrajno pogubonos-nega stanja. Dasl so manjšina, se hočejo za vsako ceno obdržati na vladi. S terorjem in nasiljem vplivajo na ljudske mase in po izjavi gospoda Pašiča, bodo uporabljali surovo silo, da se vzdrže na oblasti. Rešitev vladne krize neparlamentarna in neustavna. Naravno je, da je med blokom narodnega sporazuma in politične pravičnosti, ter med blokom korupcije in nasilja moralo priti na parlamentarnih tleh do najhujšega spopada. Vlada gospoda Pašiča je bila dvakrat prisiljena, odstopiti. V nobeni resnično parlametarni državi se laka vlada ne bi mogla več povrniti na svoje mesto. V parlamentarno vladanih državah spoštujejo načelo večine, pri nas pa, ki smo tudi po besedilu ustave parlamentarna država, so demokratično načelo večinskega zastopstva najbrutalnejše poteptali. Eno najbolj žalostnih in morda tudi najbolj usodepohiih poglavij v zgodovini naše države bo ostalo poglavje,, kako so reševali zadnji dve krizi. Kje na svetu bi se mogli tako drzno igrati z ljudskimi zastopniki, kakor so se pri nas igrali z verifikacijo hrvatskih poslanskih mandatov? Kje na svetu bi se mogli ogabnejše igrati z ljudsko suvereniteto, ki jo predstavlja izvoljena večina poslane«-, kakor so to storiil pri nas zadnje dni? Najvišja D. Korošec Anton Kfemžar Franc Kugovnik Jurij 1 Dr. Kulovec Franc NenjHnič Josip \ \ Prčič Mirko Pušenjak Vlado Rajič Blažko je suverenost ljudstva in nihče nima pravice, ne da bi si nakopal največjo odgovornost pred zgodovino in narodom, da tepta to suverenost. Tudi to se je pri nas zgodilo! SLS in gotovo tudi še druge stranke opozicijskega bloka morajo vnaprej odklanjati vse dalekosežne posledice, ki bodo iz tega nasilja nujno sledile. Napad na suverenost ljudstva. če moramo način, kako sta se zadnji dve krizi reševali, ostrejše obsojati, kako naj še le ožigosamo nasilje, ki ga je izvršila vlada gospoda Pašiča na seji narodne skupščine dne 27. maja t. 1. Ta dan je stala proti Pašičevi vladi absolutna večina, ki jo je tvorila združena opozicija. Mesto, da bi se gospod Pašič uklonil parlamentarnemu načelu in odšel iz vlade, si je izposlo-val kraljevi ukaz in s kraljevim ukazom je zapri večini narodne skupščine vrata do 20. oktobra. Pribijemo, da se je s tem činom izvršil atentat na suverenost ljudstva, ki po svoji večini v parlamentu, a ne po manjšini deli s kraljem vladarska prava in dolžnosti, da se je izvršil državni udar, ker se je proti izrecnemu besedilu sedanje ustave in proti parlamentarnim zakonom nasilno vpostavil režim skupščinske manjšine nad večino. V imenu suverenega ljudstva zahtevamo, da se ta revolucijonarni Čin parlamentarne manjšine niti za trenutek dalje ne vzdržuje s silo, da se takoj uzurpator-ska vlada ukine in da se zopet vposlavi ustavnost in parlamentarizem! , ^ <•»■ y > [ r; r Vrste proticentralistov pomnožene. Zastonj je trud onih, ki menijo, da se bodo mogli z izigravanjem ustavnih določil parlamentarne večine in parlamentarizma samega dalje časa vzdržati na vladi in zadrževati nujni razvoj političnih dogodkov v državi. Število braniteljev sporazuma in sporazumne ureditve države raste. Vrste proticentralistov in proti-korupcijonistov se množe. V ustavotvorni skupščini so bili zastopniki SLS osamljeni, v trdnem boju proti vsem drugim parlamentarnim skupinam so morali sami vztrajno braniti avtonomistično misel iri delati zanjo najživahnejšo propagando. Danes se morejo s ponosom ozirati na 4 letno dobo uspešnih parlamentarnih borb za pravico slovenstva in hrvatstva in z zadoščenjem laH ko konstatirajo, da je danes v narodni skupščini 160 poslancev — torej absolutna ^večina — ki obsoja vsako nasilstvo nad Slovenci in Hrvati in priznava pravico samoodločbe tudi Slovencem in Hrvatom. Ali ni naša avtonomistična misel, za katero je SLS založila Ivse svoje sile, v naglem pohodu dobila največji razmah? Kje je sila, ki bi se mogla trajno ustavljati večini ljudstva? In kdo bi se drznil prezirati parlamentarno večino? Naj se pouče iz zgodovine, kako je IjudslVo obračunalo z nasilneži in korupcijonisti. Vzlrajajmo v borbi za avtonomijo! Velja vztrajati. Ljudstvo, ki vrže vse svoje organizirane sile v politične boje za velike narodne in soci-jalne ideale, je še vsikdar zmagalo. Ne dvomimo niti za trenutek, da bo slovensko ljudstvo vztrajalo v svojem velikem boju enotno in neomajano. V široki zakonodajni avtonomiji je edina garancija boljše bodočnosti slovenskega naroda. Beograd, dne 29. maja 1924. . Stanovnik Ivan Strcin Ivan Sušnik Anton Šifter Geza Škulj Kari Vesenjak Ivan Vrečko Jakob Zebot Franc * r } i i a mit ietriek ljudstvo so naši nasprotniki pripravljeni podpirati v Sloveniji celo Prepeluhovo hrvatsko republikansko stranko, samo da Slovensko ljudsko stranko pri občinskih volitvah premagajo, oziroma jo oslabijo in razcepijo. Slovenske Judeže Iškarijote bodo vpregli v voz, ki bi naj povozil našo Slov. i vladalo, to je, da bi ljudstvo po svojih zastopnikih odločevalo v državi o davkih, o šolah, o vojaštvu, sploh o vsej notranji in zunanji politiki. Zdaj že slutimo, da demokrati prav mislijo in da ta beseda ni kakšna grda. Zares, beseda in njen pomen je nekaj lepega in Bog daj, da bi pri nas j ljudsko stranko in ji odvzel moč, boriti se še naprej us- ! Prišla do veljave. To bi se namreč zgodilo tedaj, ko do- ! pešno proti Pašiču in krivicam, ki prihajajo iz Beograda. I bimo sv'°j° avtonomijo. Tedaj bi ljudstvo vladalo in to bi j bila prava demokracija. Ta cilj zasleduje SLS, zato je Občine hočejo oropati samostojnosti. ; na krščanskih načelih, se imenuje krščanska demokratič- Našim neprijateljem, ki bi radi Slovence in Slove- 1 na stranka" Jravi demokrati so torej le pristaši SLS. No, ni jo popolnoma izmozgali in zasužnjili, pa je še ležeče na » mi ,pcrec® Pasičey, ali, Pribičevičev ali »Domovinin« de- nečem drugem. Srbski radikali in Pribičevičevi demokrati i ™krat.: ff ? V' 'klenkale^ demokrat, kaj sem pa potem so izdelali načrt za zlaganje ali združenje občin. Hočejo ' fz V ^klerikalci ste klerikalci, demokrati smo samo mi- slovenskim občinam vzeti njih samostojnost (avtonomijo). ! kl ,ber®mo, »Domovino.« Mi smo demokrati. Oho, poča- • kaj malo, Jaka! Ne bodi tako površen! Le premisli, če res l pod vlado Pašiča vlada ljudstvo! Kje pa je prišla naša ' clr\\'Qncl'Q xr/~»1 ICl /-} r\ kftf.rtilrt? Ali .. 1__1 — 1 ~ njih samostojnost (avtonomijo) Dosedanjih 5 do 12 občin bi združili v eno. Županom in občinskim odbornikom bi komandirali komisarji in od beograjske vlade imenovani »pisarji.« Ljudstvo bi imelo samo pravico plačevati in molčati. Dočim imajo občani sedaj več ali manj blizu do občinskega urada, bi morali v ! slučaju, da se zlobni načrt teh ljudi uresniči, za vsako j malenkost iti ure in ure daleč. Da bo cela Slovenija po i vseh svojih občinah protestirala proti taki kršitvi občinske i avtonomije, složite se voliloi vsi na kandidatne liste Slov. ljudske stranke! Posebna prošnja: Bodite edini! Proč s prepiri in s spori! Poleg prošnje za složni nastop naših ljudi pri občinskih volitvah imamo pa še eno prošnjo: Pustite na stran vse osebne spore in prepire, kakor tudi krajevne obzire. Pokažimo povsod enotno fronto poštenega slovenskega ljudstva. Iztrgajmo z veliko udeležbo pri volitvah, s skupnim nastopom in zvestobo naši Slovenski ljudski stranki, da so vse nakane nasprotnikov, odvrniti Slovence od SLS, zamanj! Hudobni nasprotniki ne smejo zmagati! Žalostno bi bilo za slovenski narcd, ako bi po občin-j skih volitvah triumfirali nasprotniki, češ: »Poglejte Slov. : ljudska siranka nima več toliko pristašev, ne zastopa cele Slovenije, saj so občinske volitve to pokazale! Slovensko ; slovenska volja do besede? Ali je naše ljudstvo vladalo, da imamo neznosne davke, da naši invalidi poginjajo, da naši vojaki umirajo ne vemo kje in kako, da se naš jezik izpodriva vsepovsod itd. Ali je vse to volja našega ljudstva? Ne, nikdar ne! Naše ljudstvo hoče vladati, hoče biti demokratično, zato hoče vedeti, kam plačuje davke, hoče videti, da se našim vojakom deli pravica in ne preziranje itd. To, kar hoče naše ljudstvo, to je res demokratično. | Kaj pa hočeta potem Pašič in Žerjav? Saj se Žerjav šteje za prvega demokrata in ga »Domovina« kot takega proslavlja. Pašič, Pribičevič, Markovič in žerjav se mi zdijo podobni krotilcem levov: s sito pa tudi s strahom stopa krotilec levov — rekli bi mu: levokrat — pred nevarne zverine. Ravnotako nastopajo omenjeni gospodje s slabo vestjo in s strahom kot demokrati, t. j. krotilci ljudstev, v svoji politiki. Kratein, t. j. vladati hočejo oni nad ljudstvom in to je njih demokracija. Kako lahko se zgodi krotilcu levov, da ga popadejo razjarjene zverine; ravno ista nevarnost čaka naše demokrate v političnem boju. Ljudstvo bo zmagalo in mora zmagati in vladati! To bo demokratično in pristaši SLS so v prvi vrsti navdušeni demokrati, ki res delajo temu imenu flast. Tisti demokrati pa, ki berejo Zerjavovo »Doimovii\o% naj gredo prej gledati, kaj pomeni ta beseda. Sicer jo bodo itak razumeli, če pre- ljudstvo tudi ne zahteva avtonomije, kakor jo dr. Korošec j čitajo ta članek. Videli bodo, da ni Žerjav in Pribičevič in poslanci Jugoslovanskega kluba zahtevajo. Slovenci so bil nikdar pravi demokrat in razumeli bodo, zakaj se je volili stranke, ki so zadovoljne s sedanjo velikosrbsko ločil Davidovič od demokratske stranke. To je storil zato, centralistično ureditvijo države!« Z vsemi silami, dcvolje- j da pomaga zatiranemu ljudstvu do njegovih pravic. Bodi- nimi in nedovoljenimi pripomočki bodo skušali nasprot- j mo vsikdar in povsod navdušeni demokrati, zato stopimo rviki s pomočjo vlade zmanjšati število naših glasov pri ' v boj zoper »demokratske« liste, da bo res prišel kmalu občinskih volitvah in s tem zmanjšati tudi v Beogradu ; čas, ko ne bo nobene druge stranke med nami, kakor le uspehe SLS za našo avtonomijo. Zato mirno lahko vsake- 5 tista, ki se vojskuje za pravice vseh! Džungla. Roman is alrišklh pragozdov, i&sglciki »pisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 10 Njihovi lastni mladiči so vse to znali že s tremi meseci, močnejši in večji so bili nego belokoži najdenec v treh letih. Vedno ga je morala Kala nositi in vlačiti za seboj. Starejši člani družine so zmajevali z glavami nad njim, češ iz tega črvička ne bo nikdar nič prida junak, še skrbeti bodo morali zanj na stara leta. In da ni Kala skrbno pazila na njegovega gojenčka, že zdavnaj bi ga bili s poti spravili. Mlajši pa so se norčevali iz slabiča, hodili so ga gledat, dražili so ga, če slučajno ni bilo Kale blizu, cukali so ga za nežne rokice in nogice in ga vabili seboj v goščavo in v vejevje ter se mu režali, če je nerodno in slabotno kobacal komaj po tleh. Klicali so ga za Trzana, kar pomeni belokožca. Kajti tudi živali imajo svoje posebne glasove, ki z njimi druga drugo kličejo in vabijo. Vsi so bili že vnaprej prepričani, da bo od slabosti poginil. Pa belokoži slabič ni poginil. Čimbolj je rastel v leta, tem lepše se je razvijal. V moči in rasti so ga sicer res prekašali živalski mladiči iste'starosti. Kajti gorila je z desetimi leti dorastla žival, meri cela dva metra v višino in je na vrhuncu svojih moči. Trzan pa je bil še tudi z desetimi leti nedo-rastel fantič in primeroma zelo slab. Toda kak fantič je bil! In kako zelo je prekašal živalske mladiče po duhu, po svoji bistroumnosti in iz- najdljivosti, da celo mnogo gibčnejši je bil in urnejši! In sam se je naučil stvari, v katerih so ga njegovi živalski tovariši skušali zaman posnemati. Narava sama ga je vzela v šolo. Od prvih let mladosti je živel neprestano v svežem zraku in na toplem solncu, ki sije v tistih krajih z neprimerno večjo gorkoto in močjo ko pri nas na hladnem severu. Utrjen je bil, prehlada in drugih bolezni ni poznal, mokrota in hlad, kolikor je tega v tistem vročem pasu, mu nista škodovala. Neprestano kretanje v naravi in plezanje po drevju je zgodaj okrepilo njegove mišice, četudi je bil slabši ko živalski mladiči, je bil vendar mnogo močnejši in vztrajnejši, nego dorastel človek s petindvajsetimi leti, in v gibčnosti in telesni izurjenosti je prekašal najbolj izvežbanega borca. In kako je znal plezati in skakati! Gibčno in prožno kakor žoga je poskočil od tal in že je visel tri štiri metre visoko gori na veji. Z eno samo roko se je lahno kakor pero potegnil na vejo in urno kakor misel je splezal v vrli najvišjega džunglinega velikana. Nalahno se je zazibal v vršiču, se pognal šest ir^še več metrov daleč po zraku črez vrtoglavi prepad na sosedno drevo in z nezmotljivo gotovostjo je v skoku ujel vejo, maječo se v pišu viharja. Šest metrov in še globlje se je spustil z vrha na nižjo vejo, se v padcu ulovil, se spet zazibal in skočil na sosedno drevo ali pa se strmoglavo spet spustil še šest in več metrov niže. V nemem čudenju so gledali živalski tovariši mladega belokožca, zaman so ga skušali posnemati in marsikateri si je zlomil roko in nogo ali pa plačal celo z življenjem, če se je predaleč pognal za skokonogim be-< lokožcem. ^'se preneokretni so bili in pretežki za take vratolomne vaje. Na tleh pa je daleč prekašal živali v gibčnosti ia urnosti. Gorila je na tleh neroden. Smešno se guga in zib-* Ije po vseh štirih. Stopal nima in tudi pet ne. Njegove noge so kakor dlani na roki človekovi. Sprednje noge ali pravzaprav roke stisne v pest, kadar hodi po vseh štirih, in se naslanja nanjo. Zalo je njegova hoja negotova in njegov korak ni trden. Le skokoma se poganja naprej. Po koncu pa hodi s težavo, prav zato ker nima stopal na nogah. In povrh ga teža gornjega telesa vedno sili k tlom. Če že naredi nekaj korakov, se mora vedno spet spustiti na vse štiri. Zato si rad pomaga z debelim koloni ter se nanj naslanja pri hoji na zadnjih nogah, ali pa si utrga močno vejo. Čisto drugače se je obnašal skokonogi mladi belo-kožec. Urnih pet jo je brisal po trati, kadar so se lovili in gonili za zabavo naokrog, se poganjal in skočil več metrov daleč, pa spet zdirjal naprej ter daleč za seboj pustil okorne tovariše. Po vseh štirih kakor žival vobče ni hodil, razen tistikrat ko je bil šele leto dni star. Telo mu je bilo vse drugače vzrasllo in samo ga je naučilo pokončne hoje. Pa ne samo da je prekašal živali po telesni gibčnosti in okretnosti, — tudi po duhu jim je bil pravi mojster. Brihten je bil, bistroumen fantič. Saj je bil sin visoko izobraženega lorda Greystoke, potomec, plemenite angleške rodovine. Razuni se mu je zgodaj in naglo razvijal. t PRIJATELJEM IN ZNANCEM BLAGOPOKOJ-NEGA G. DR. VERSTOVŠEKA! Leto je minulo o Veliki noči, kar smo ga izročili materi žemljici — našega dobrega in delavnega dr. K. Verstovšeka. Kdor ga je poznal, tudi ve, da je dr. Ver-stovšek celo svoje življenje z največjim navdušenjem delal samo za slovensko ljudstvo. Z odločnostjo in brezobzirnostjo, ki je bila le njemu lastna, se je boril za pravice slovenskega naroda povsod: doma, v Gradcu in na Dunaju. Poleg tega je bil neumorno delaven za gospodarske koristi našega ljudstva. Bil je oster boj v Kmetijski družbi in pri deželnem odboru v Gradcu. Bil je vztrajen in dosleden zadrugar in posojilničar. Vrhu tega je bil vnet in ognjevit delavec v vseh naših organizacijah. Da sta Maribor in štajerska severno od Drave pri Jugoslaviji, je pač neoporečna zasluga dr. Ver-stovška, ki je v najhujših in najnevarnejših urah ne-upogljivo zastopal slovenske pravice. Dr. Verstovšek je bil gotovo eden najzaslužnejših slovenskih mož, ki je res delal za ljudstvo, ki je pa na sebe in na svoje čisto pozabil. Brez premoženja je stopil v politiko in v javnost, in brez vsakega premoženja se je ločil od nas. Bil je nesebičen, zato ni zapustil ničesar. In država, za katero je žrtvoval svoje zdravje in življenje, ona mu je plačala zasluge z nehvaležnostjo. Niti penzije niso naklonili njegovi vdovi, kakor bi ji šla po javni službi, ki jo je opravljal pokojni dr. Verstovšek. In tako naš nesebični narodni delavec in ljudski prijatelj, velezaslužni Jr. Verstovšek, že nad eno leto počiva v grobu, ne da bi imel nagrobni spomenik. Res sramota bi bila za nas njegove prijatelje in znance, ako bi ostal njegov grob brez spomenika. Zato so se storili potrebni koraki, da se dr. Verstovškov grob okrasi s skromnim, pa lepim spomenikom, ki bi se odkril povodom mladinskega dneva 24. avgusta t. 1. Podpisani prav uljudno prosi vse prijatelje in znance blagega pokojnika, pa tudi zadruge in posojilnice ter občinske svete in posamezna društva, da žrtvujejo in zbirajo vsaK po svoji moči za nagrobni spomenik dr. Verstovška. Naše ljudstvo je postavilo že nagrobne spomenike raznim narodnim in ljudskim dobrotnikom, prepričani smo, da ga bo postavilo tudi velezaslužnemu dr. Verstovšku! Darovi za dr. Verstovškov spomenik se naj pošiljajo na naslov podpisanega in se bodo objavljali v »Slov. Gospodarju« in v »Straži.« Dr. ^\nton Jearovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Politični ogled. „ Država SHS. J Ko se je videlo, kako ogromno nezadovoljsvto so vzbudili sirom države poslednja rešitev krize in nepar-lanuntarni dogodki, ki so isti sledili, so krogi, ki stoje blizu dvora, takoj pričeli izjavljati, da smatra krona to rešitev in to stanje kot začasno, ki mu mora takoj sle- , diti druga vladna osnova, ki bo čvrsta in ki bo zmožna vzdržali zakonitost in ustavnost. Dočim nekateri krogi ne dajejo posebne važnosti tem vestem, češ, da so vr- j žene v javnost samo v svrho ublaženja skrajnega ogorčenja ljudstva, so začeli radikali že z novimi načrti, po katerih naj bi prišel v ospredje predsednik skupščine Ljuba Jovanovič. Ta je bil zadnji čas pravi sluga Paši-ča, poprej je pa večkrat naglašal potrebo sporazuma. Do novih načrtov pa vodi radikale tudi vedno večje nesoglasje s policajdemokratskimi zavezniki. Pribičevci so hoteli spraviti celo vrsto svojih ljudi na važna mesta. Med ukazi, ki so jih pripravili, je bilo tudi imenovanje dr. Baltiča za velikega župana v Ljubljani in imenovanje ptujskega okrajnega glavarja, znanega demokrata dr. Pirkmajerja, za velikega župana v Mariboru. Glede teh dveh se je še pred sejo hvalil državni podtajnik Wilder napram svojim prijateljem, da sta imenovana. Vsi ti ukazi so bili od strani radikalnih ministrov krat-komalo odbiti'. Na seji je vsled tega prišlo po pripovedovanju samih ministrov do skrajno burnih prizorov in prepirov. Posebno sta se razburjala Pribičevič in Wilder, ki sta očitala radikalom kršitev sporazuma, češ, da jim je Pašič dal besedo, da je smatrati Hrvatsko in Slovenijo za njihovo polje. Nato jim je Pašič odgovoril, da je ta sporazum veljal za prvo zvezo, da pa sedaj ne velja več. Atentat na zveznega kanclerjia avstrijske republike. Ko se je v nedeljo zvečer avstrijski zvezni kancler dr. Seipel zvečer iz Dunajskega Novega Mesta pripeljal na dunajski južni kolodvor, je nek človek, ki se je peljal v istem vlaku kot kancler, nanj izvršil atentat. Ustrelil je vanj iz revolverja in je strel šel kanclerju skozi pljuča. Rana je težka, toda ni smrtna. Kanclerja so pri polni zavesti prepreljali v bolnico. Atentator pa je, ko so ga aretirali, oddal strel sam nase in se težko poškodoval. Piše se Javorek in je delavec iz Pottendorfa pri Dunajskem Nov. Mestu, star 30 let. O nagibih svojega atentata trdovratno molči in tudi sicer noče deti nobenih podatkov. Nemiri v Albaniji in v Rumuniji. Albanija je pred državljansko vojno vsled vedDih sporov med južnimi in severnimi plemeni in pa vsled italijanskega hujskanja. — V Rumuniji pa na5il.1t st vlade izziva silno ogorčenje in odpor, ki se lahko vsak čas pretvori v pravo revolucijo. Nemčijia je pred važno in usodno odločitvijo: ali sprejme stro-kovnjaške predloge glede vojnih odškodnin ali ne. Na-cijonalisti rujejo proti ter hočejo Nemčijo zapeljati do sovražnega čina proti zaveznikom baš sedaj, ko se v Parizu in v Londonu kaže toliko pomirljivosti in ■ -Ije za pošten sporazum. Najboljši in najvnetejši zastopnik republikanske Nemčije in miroljubne politike je še katoliški centrum in bo sreča, če bo on s pomočjo socialistov obdržal vlado. Pred novo francosko vlado. Novo, Herriotovo francosko vlado bodo socialisti podpirali pod sledečimi pogoji: 1. Splošna amnestija. 2. Zopetno nastavljenje vsled štrajka odpuščenih železničarjev. 3. Uvedba davka na dohodnino in znižanje in-direktnih davščin. 4. Znižanje vojaške službene dobe. 5. Vzpostavitev normalnih odnošajev z Nemčijo in Rusijo. 6. Sprejetje strokovnjaškega načrta brez pridržkov in sprememb. Naša zborovanja. V Konjicah se vrši na binkoštni pondeljek ob 9. uri v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice okrajni sestanek SLS. Poroča g. poslanec dr. Hohnjec. Na binkoštno nedeljo, dne 8. t m., se vršita sledeča shoda SLS: v Braslovčah po ranem sv. opravilu v gostilni Terezije Brišnik. Poročata poslanec Krajnc in tajnik Munda; v Hočah po ranem sv. opravilu v Društvenem domu. Govori poslanec Falež. Na binkoštni pondeljek, dne 9. t. m., se vršijo naslednji shodi SLS: pri Sv. Ani v Slov. gor. ob pol 8. uri v gostilni Breznik; poroča poslanec Žebot. — Pri S v. M i k-I a v ž u pri Ormožu po ranem sv. opravilu v Društvenem domu; govorita tajnik Krajnc in poslanec Bedjanič. — Pri Sv. J o š t u na Kozjaku po sv. opravilu v cerkveni gostilni; poroča poslanec Pušenjak. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju po rani sv. maši v gostilni Koder; poroča poslanec Falež. — V Puščavi ob pol 10. uri v gostilni pri Fitkfalu; poroča poslanec Falež. — V 2 a 1 c u po ranem sv. opravilu v cerkveni hiši; poročata poslanec Krajnc in tajnik Munda. — V Z i b i k i po ranem sv. opravilu pri cerkvi; poroča poslanec Vrečko. Sv. Ana v Slov. gor. Tu se vrši na binkoštni pondeljek, dne 9. junija, po rani sv. maši v gostilni g. Breznika javen shod SLS. Poroča poslanec Žebot — Isti dan popoldne bo enako zborovanje v Lokavd h v hiši g. A. Senekoviča. V Celju se vrši dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v vrtni dvorani hotela »Beli vol« shod SLS. Poroča poslanec Fr. Žebot. V Slivnici pri Olju se vrši v nedeljo, 15. t. m., po ranem sy. opravilu shod SLS. Poroča poslanec Vrečko. Slovenjgradec. V nedeljo, dne 1. junija, se je vršil pri nas okrajni shod SLS, kateremu je predsedoval načelnik okrajne kmečke zveze g. Hribernik. Poslanec Vlado Pušenjak je orisal politični položaj; zboro-valci so nato soglasno izrekli zaupanje Jugoslov. klubu in poslancu okraja ter ogorčeno protestirali proti državnemu udaru, katerega je izvršila manjšina- narodne skupščine. Nato je dajal poslanec navodila glede obč. volitev ter pozival vse odbornike krajevnih organizacij k vstrajnemu delu. Končno so se razpravljala razna or ganizatorična vprašanja. Zborovalci so nato razpravljali s svojim poslancem o celi vrsti raznih vprašanj in pritožb, dobili zadovoljiva obvestila in zagotovilo, da se bo za opravičene zahteve volilcev zavzel. Shoda so se udeležili zastopniki ogromne večine občin iz okraja, posebno častno je bila zastopana župnija Razbor. — Pri nas se vse stranke pripravljajo na občinske volitve. Naše vrlo kmečko ljudstvo v okraju stoji odločno na stališču, da se treba izogibati vseh onih trgovcev in 0-brtnikov, kateri bedo kandidirali na listi izdajalske demokratske in protislovenske Schullerjeve stranke. Take kandidate bomo v listih večkrat predstavili ljudstvu, zato naj si premislijo, predno bodo nasedli dr. Pirnatu, Mladina, tudi živalska, se rada igra in norčavo poganja. In brihtni belokožec si je izmišljal vsakovstne igre, pretkano je znal voditi za nos trapaste tovariše. Skril se jim je, da so ga dolgo zaman iskali, in nenadoma je planil med nje kdove odkod, da so vsi prestrašeni zbežali na vse strani. Ali pa jih je iz svojega skrivališča obmetaval z orehi in gnilimi sadeži, da so jezno renčali, pa vkljub vsemu zaman stikali za njim. Skratka, belokoži najdenec je, izvzemši telesno moč, daleč nadkriljeval svoje živalske tovariše in že v zgodnji mladosti kazal, da ga vodi razum, ki ga njegovi so-drugi niso imeli. — Njegovo življenje je potekalo srečno in mirno. V spominu se mu ni ohranil niti najmanjši vtis v prvi dobi njegovega življenja. Ni vedel, da je zunaj njegove džungle in razen divjih živali, ki so v njej prebivale, še kak drug svet. Razmeroma pozno se je zavedel velike razlike med seboj in med svojimi »tovariši«. Opazil je, da ima neznatno telesce, gladko od solnca ožgano kožo. Njegovi tovariši pa so bili močni, čokasti in kar je bilo v njegovih očeh najlepše, poraščeni so bili z lepim temnorjavim, kosmatim kožuhom. Sramoval se je svojega neznatnega, golega telesca. Da bi jim bil podoben, se je vsega pomazal z blatom od glave do pete. Pa blato se je posušilo, se odluščilo ter odpadlo. Povrh mu ludi nesnaga ni dobro dela. Nazadnje je sklenil, da se bo rajši sramoval svoje gladke kože, ko pa da bi hodil nesnažen in blaten, r-r Kršakov rod je pogosto zahajal na lov v hribovje, ¡ki je ležalo nekaj milj v notranjščini dežele. Tam se je skrivalo jezerce v gosti goščavi džungle. Mirno in gladko kakor zrcalo je bilo njegovo površje, saj vetrovi niso našli poti globoko tja doli med griče in med džungelske velikane. Nizek je bil breg jezerca in goščava je segala skoraj trdo do vode. Hladna in čista je bila ta voda in vabila je prebivalce džungle, da so si k njej hodili hladit žejo. In lam je bilo, da je belokoži deček prvikrat za-| gledal obraz svojega rojstva in spoznal bistveno razliko med seboj in živalskimi tovariši, j Vroč poleten dan je bil, ko je prišel z mladim tovarišem k bregu. Žejna sta bila in piti sta hotela. Legla sta in se sklonila nad vodo in njuna obraza sta se zrcalila ! v mirni gladini. Kako se je prestrašil Trzan! Dovolj je že bilo sramote, da je imel tako grdo, golo kožo, — sedaj pa še tale spaoen, grdi obrazek! Čudno, da ga je še vobče kdo hotel pogledati! Tele majhne, rdeče, napete ustnice! In tile drobni beli zobje! Kaka siroščina je bila to v primeri z mogočnimi čeljustmi, širokimi koščenimi lici, nizkim čelom in strašnim zobovjem njegovh srečnejših tovarišev —! In nos! Oh —! Stisnjen je bil in tenek, napol sestradan! Ves zardel je Trzan, tako ga je bilo sram, ko ga je primerjal z lepimi, širokimi nosnicami tovariševimi. Takega ploščnatega, širokega nosu si je želel. Črez pol lica je segal! In vobče ves obraz —! Kako imenitno bi bilo, če bi imel tako lep, širok in divji obraz, kakor ga je imel tovariš, je premišljevaL In ko je zagledal svoje oči, tedaj je od groze skoraj v vodo padel. črna pika, krog nje velik rjav madež in krog madeža je bilo vse belo —. Strašno —! Kako lepe oči je imel tovariš! Majhne, bodeče, vse s krvjo zalite, nasršene, globoko pod čelom ležeče, trdo ob nosu —. In kako divje so gledale! Tako je bil zamišljen v ocenjevanje svojega obraza, da ni slišal rahlega šumenja trave in listja za seboj. Tudi tovariš ni ničesar čul. Pila sta in plaskajoča voda in zadovoljno grgranje je uglušilo tihe stopinje sovražnikove. Komaj dvajset korakov za njima je bilo. Sabora, orjaška levinja, se je plazila po goščavi. Previdno je postavljala nogo za nogo, neslišno je vsaki-krat položila mogočno šako v mehko travo, preden je dvignila drugo. Tako je lezla bliže,, s trebuhom trdo ob tleh, včasih je pomigala z dolgim repom, — orjaška mačka, ki se pripravlja na skok. Sedaj je bila komaj deset korakov oddaljena, z največjo previdnostjo je skrčila zadnje noge tesno pod telo, silne mišice so se napele pod lepim rumenkastim kožuhom. 1'ako tesno ob tleh je čepela, da je skoraj videti nI bilo iz trave, le skrčeni hrbet je gledal iz nje, pripravljen na silni skok. Rep se ni več genil. Miren, raven je ležal na tleh. Za trenutek je ležala nepremična kakor iz kamna izsekana. In nato je strašno zrjovela in planila. Sabora je bila pameten lovec. Divji krik pri naskoku bi se manj premetenemu lovcu zdel nepreviden. A'i ne bi z večjo gotovostjo ugrabila plen, če bi tiho in molče planila nanj? (Dalje prihodnjič. Druškoviču, Schullerju ali drugim »voditeljem« protislovenskih strank. Ponikva ob južni železnici. Shod SLS dne 1. junija -po rani maši je dokazal, da je Ponikva, rojstni kraj Slomškov, trdno v taboru SLS. Govorila sta narodna poslanca Že bo t in Vrečko med splošnim odobravanjem. Na looncu je železničar g. Veseljak se zahvalil poslancu Že-botu in tovarišem za obrambo pravic naših železničarjev. V Kozjem se je vršil v nedeljo, dne 25. maja, dobro obiskan okrajni zaupni sestanek SLS, na katerem je tajnik V. Munda najprej poročal o političnem položaju. Vihar ogorčenja proti koruptni vladi manjšine v naši državi so izzvala zlasti govornikova izvajanja o brezvestnem postopanju Pašič-Pribičevičeve vlade z našimi bolnišnicami, iz katerih se meče najtežje bolnike brez usmiljenja na cesto in o kulturnobojnih namerah iste vlade, ki z interkon-fesijonalnim zakonom pripravlja najnesramnejšo zaušnico za zavedne katoličane. Z velikim navdušenjem so vsi zbo-rovalci, med katerimi je bilo tudi nekaj samostojnežev, sprejeli resolucijo, ki izreka zaupanje Jugoslov. klubu ter obsoja početje in naklepe sedanje protiustavne vlade. Govornik je nato še pojasnil najvažnejša določila zakona o občinskih volitvah in podal navodila za postopanje naših pristašev pri teh volitvah. Tudi občinske volitve morajo pokazati, da naše ljudstvo niti za pičico ne odjenja od svoje zahteve po avtonomiji in da v občinskih odborih naših trgov in vasi ni mesta za izdajalce slovenskega nahoda: demokrate in samosiojneže! V Št. Vidu pri Planini so se na praznik dne 29. maja, zbrali številni zaupniki gornjega dela kozjanskega okraja. Ker je bil g. poslanec Vrečko zadržan zaradi zasedanja parlamenta, je o političnem položaju na zaupnem sestanku, kateremu je predsedoval g. župan J. Tovornik, poročal tajnik V. Munda. Ostra govornikova izvajanja, v katerih je orisal neutrudno delo dr. Korošca za dosego pravičnejše ureditve naše države, bičal grdo izdajtsvo slovenskih in hrvatskih liberalcev in dal duška ogorčenju nad protiustavnim početjem samosrbske vlade s parlamentom, ki je postal igračka v Pašičevih rokah, so izzvala ponovno živahno odobravanje, ki je izzvenelo v soglasno zaupnico Jugoslov. klubu in energičen protest proti nezaslišanim ukrepom Pašičeve vlade. Lep zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke za Posavje v Brežicah se je vršil na Križevo, dne 29. maja. Iz vseh občin brežiškega okraja so prišli najboljši možje, da si napravijo načrt za bodoče boje, ki čakajo naše ljudstvo v borbi proti krivici. Udeležba je bila tako velika, da so mnogi zaupniki morali stati na vrtu, ker V zborovališču ni bilo dovolj prostora. Zaupniški zbor je spretno vodil naš odličen somišljenik g. Podvinski. Delegat SLS g. dr. Hodžar je poročal o pripravah za občinske volitve, iz Beograda došla poslanca Fr. Žebot in Martin Krajnc pa o političnem položaju in o zakulisnih spletkah, ki so jih tajne sile vodile proti nam. — Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem govornikov. Ob koncu pa je cel zbor manifestiral za našo Slovensko ljudsko stranko, za našega voditelja dr. Korošca in njegove tovariše. Energično smo protestirali tudi proti škandaloznemu ukrepu Pašič—Pribičevičeve vlade, ko je odločila, naj se meče uboge bolnike iz bolnišnic. Posavje se je zopet vrnilo v naš krščanski in slovenski tabor. Dvoje zborovanj krščanskega delavstva. Društveno zborovanje krščansko socialnega delavstva v Rušah se ¡vrši na binkoštni pondeljek ob ¿pol 8. uri dopoldne v prostorih stare cerkvene šole, na katerega pride govornik iz Maribora. Vabimo 'somišljenike, da se istega pol-noštevilno udeleže. — Društveno zborovanje krščanske-ko socialnega delavstva iz tovarne za lepenko v Cerša-ku se vrši na Binkoštno nedeljo ob 3. uri popoldne v HaucevI hiši v Ceršalku. Prireditve. Sv. Benedikt v Slov. gor. Na binkoštni pondeljek po večernicah priredi tukajšnji orliški krožek z Dekliško zvezo predstavo nad vse poučne, ganljive verske igre v šestih dejanjih »Zmaga najsvetejšega zakramenta.« Igra se ponovi na Telovo. Vabimo domačine in sosede k tema predstavama, da si poživijo ljubezen do Jezusa v presv. zakramentu. Sv. Trojica v Halozah. Dne 9. junija, to je na binkoštni pondeljek, priredi Slov. kat. izobraževalno društvo Finžgarjevo dramatično predstavo »Razvalina življenja«, ki je prav primerna za naše kraje. Pred igro je ustanovitev Mladehiške in dekliške zveze. Vabljena sta iz Maribora dva govornika, ki bosta nam razložila pomen zvez za lepo življenje. Vabimo k predstavi vse fante in dekleta trojiške fare, kakor tudi starše, kajti vstopnina je malenkostna. Po igri je vpisovanje članov in članic v zvezo v društvenih prostorih in volitev obeh odborov. Nato prosta zabava v prostorih g. A. šprah, pri kateri je izključen vsak ples in podobno razgrajanje. V slučaju dežja se prireditev preloži na nedeljo, dne 15. junija. Orlovski odsek v Žičah priredi v nedeljo, dne 8. jun., ob treh popoldne v Žičah dve velezanimivi igri: »Skrivnostna zaroka«, štiri dejanja, in »Junaki«, enodejanka. K obilni udeležbi vabi odbor. 1 1 ——— Tedenske novice. KRVAVI DOGODKI V TRBOVLJAH. Preteklo nedeljo se je odigrala v Trbovljah krvava žaloigra — prišlo je do spopada med dvema čisto nasprotnima strujama: med komunisti in orjuno. Neprestano izzivanje od strani orjune, brezevrska gonja in Zločinska podivjanost je slednjič razpalila strasti tako daleč, da je prišlo do teb žalostnih dogodkov. Padlo je devet žrtev človeške strasti, med njimi dva starčka od 60—70 let, eno štiriletno dele in mladi možje Do poboja je prišlo tako-le: V Trbovljah, v središču delavskih organizacij, je orjuna ustanovila svojo organizacijo, da bi lažje strahovala delavstvo, hoteč v svoji domišljiji s silo iz vseh Slovencev napraviti neko jugoslovansko centralistično mešanico. Delavstvo tega seveda ni mirno gledalo in ko je orjuha v svojem glasilu oznanila za nedeljo, dne 1. junija, razvitje prapora trboveljske organizacije ter pozivala vse svoje člane, da se te slavnosli udeleže, je delavstvo opozarjalo oblasti, da naj nameravano prireditev zabrani, ker bi lahko prišlo do nemirov. Oblasti se na ta opomin niso zge-nile, pač pa so poslale v Trbovlje okrog 50 žandarjev. Udeleženci orjunaškega slavlja so se pripeljali v Trbovlje ob 9. uri z vlakom, od postaje pa so šli v sprevodu z godbo, zastavami in oboroženimi akcijskimi četami na čelu. V istem času so imeli delavci svoje zborovanje v Delavskem domu, ki leži tik ob cesti, po kateri je korakal orjunski sprevod. Ob cesti se je zbralo precej gledalcev in ko je orjuna prikorakala, so se culi iz delavskih vrst klici »Doli orjuna!« in podobno. Ob enem je skočil delavec Fric proti eni zastavi. V tem hipu so počili prvi streli iz vrst orjune in Fric se je zgrudil mrtev na tla. Ti streli so bili oddaini od orjune in to je delavce tako razkačilo, da so navalili na sprevod. Začela se je prava bitka na obeh straneh, streljalo se je in padlo je' celo nekaj ročnih granat. Spopad je trajal nekaj minut in padli so trije člani orjune, trije delavci, en gledalec, ranjenih pa je bilo okrog 50 ljudi, med temi večina težko. Delavci so se potem umaknili in v Trbovljah se je začelo divjanje orjunašev. Najprej so razvili novo zastavo, potem so vzeli izmed delavcev 5 talcev ter vršili po hišah in pri posameznikih preiskave za orožjem. Prostore Delavskega doma so polili s petrolejem ter ga zažgali. Ko je prihitela požarna hramba, ji odkraja niso hoteli dovoliti, da ogenj pogasi in šele na nevarnost, da požar ne bi zajel tudi druga poslopja, 1 so dovolili gašenje. i Izmed talcev so delavca Fakima odvedli v gostilno, ga siiiii z jedjo in pijačo, nato so ga pja ustrelili z dve- I ma streloma v glavo. Ko je popoldne cerkovnik zvonil k večernicam, so hoteli streljati v zvonik. Ljudi, ki so se vračali od popoldanske službe božje, so ustavljali s klici »Ruke u visi« ter preiskovali moške, misleč, da jih hočejo napasti. Iz Trbovelj so se odpeljali z večernimi , vlaki. Svoje mrtve tovariše so odpeljali v Ljubljano. Vest o krvavem spopadu se je hitro razširila in v Ljub- | Ijani je prišlo do demonstracij proti komunistom. V stanovanje voditelja komunistov dr. Lemeža je udrla ' gruča podivjancev in ker njega niso našli doma, so v navzočnosti njegove žene in malih otrok začeli v stanovanju razgrajati in razbijati pohištvo. — V Trbovlje je oblast takoj poslala oddelek vojaštva ter ojačila orož» j nišlvo, sodnijska komisija iz Laškega pa je začela pre- i iskavo. Ministrstvo za notranje zadeve je poslalo v Trbovlje enega uradnika, preiskavo bo pa vodil podtajnik . v notranjem ministrstvu, Pribičevičev pristaš dr. Wil- i der. Dogodki so povzročili razburjenje vse javnosti in vsak pošten človek bo obžaloval, da je do tega prišlo. Naravnost zločinsko pa je pisanje demokratskega časopisja, ki skuša iz tega kovati orožje v boju proti SLS ter dolž; »klerikalce«, da so oni krivi trboveljskega krvo prelitja. Vsakomur je jasno, da so v prvi vrsti krivi oni, ki so na spopad že poprej hujskali in to so v prvi vrsti orjunaši in njim naiklorjeno demokratsko časopisje. Vedeti bi morali, da se delavstvo, ki se svoje važ- ' nosti in moči zaveda, ne bo dalo strahovati od prete-paške manjšine, ki hoče z nasiljem in orožjem zavladati nad večino. Med glavne krivce pa spada tudi oblast, ki dovoljuje oborožene pohode nahujskane orjun- j ske mladine. Da je orjuna danes že postala nekaka dr- j žava v državi, to je krivda oblasti in odgovotnost za samolastna početja orjune, ki ljudi kar sama sodi in strelja, zažiga poslopja in vrši preiskave, pade zopet na oblast. Zadnji čas je že, da nastopijo tudi pri nas redne razmere in kdor ima le še količkaj uvidevnosti, mora spoznati, da ne more iti v tej divjaški, nasilni in naravnost razbojniški smeri naprej! Odkritje MalgajeVega spomenika v Guštiajnu na Koroškem. Na Vnebohod je bil v Guštajnu na Koroškem na slovesen način odkrit spomenik za Jugoslavijo padlemu junaku Malgaju. Te lepe slavnosti, ki je bila zdru žena s službo božjo in pridigo, se je udeležil med drugimi dostojanstveniki tudi general Maister, ki je imel na za osvoboditev Koroške padlega junaka Malgaja navdušen nagovor. Spomenik je bil odkrit ob 12. uri in sicer ga je odkril s pomenljivim nagovorom na zbrano občinstvo guštajnski g. dekan dr. Cukala. Te ganljivo navdušene slavnosti so se poleg ljudskih množic udeležila vsa društva, organizacije in zastopniki najvišjih uradov in oblasti. Cela slovesnost je bila prav prisrčna in ta dan je slovenski narod pokazal, da zna ceniti ' tudi primerno počastiti spomin mladega junaka, ki je v svoji jugoslovanski navdušenosti dal Ikri in življenj« za osvoboditev koroških bratov. Junak Malgaj je bil rodom iz Št. Jurja ob južni žel. in je položil svoje mlado življenje na oltar mladostne Jugoslavije z 20 drugimi sotovariši dne 6. maja 1919 na kraju, kjer stoji sedaj njegov spontenik. Zadnji čas za reklamacije! Občinske volitve so fc celem Štajerskem (izvzemši celjsko, brežiško in ljutomersko okrajno glavarstvo) razpisane s 1. junijem in ce vršijo povsod dne 10. avgusta. Zakon o volilnih imenikih določa, da se smejo popravki volilnih imenikov (reklamacije) zahtevati še 15 dni p» razpisu volitev. Torej je čas za reklamacije samo še do 15. junija! Navodila za vložitev reklamacije smo objavili v letošnjem »Slovenskem Gospodarju« z dne 13. marca, dalje v posebni okrožnici, ki smo jo poslali našim poročevalcem dne 22. marca t. 1. O reklamacijskem postopanju daje natančno navodilo »Zakon o volilnih imenikih«, ki se dobi skupno z »Zakonom o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji« v tiskarni sv. Cirila v Mariboru za pet dinarjev izvod. Kako socialni demokr&tje gospodarijo po občinah. V Mariboru je leta 1921 občinski svet pooblastil g. župana socialdemokrata Grčarja, da tiska in založi za 50 tisoč kron knjig za nemške šole. Rdeči župan Grčar pa je porabil v to svrho 286.000 dinarjev, to je 1 milijon in 144 tisoč kron. Seveda ni imel za to nobenega dovolje rija. Kam je šel ta denar? Okoli 50.000 dinarjev (200 tisoč kron) je plačal Grčar pisateljem, ki so sestavili nem ško čitanko. Ostalo ogromno svoto okoli 230.000 dinarjev (skoro 1 milijon kronana je plačal socialdemokra-ški tiskarni, ki je tiskala knjige. Skoro cela tri leta ni ne župan, ne njegovi višji uradnik preglraal, kakcF so knjige in denar, ki se za nje dobi, oskrbovane. Tako se je dokazalo, da je zmanjkalo iz kase 17.000 dinarjev» Pa to ni prvi in edini slučaj. Že celo vrsto uradnikov je na mariborskem mestnem magistratu pod županova-njem Grčarjevim defravdiralo (zapravilo) obč. denar. Tako znajo gospodariti rdeči župani z občinskim zre-moženjem! Trgovina z železnim» Pinter in Leiiard v Mariboru na Aleksandrovi cesti menda živi od samih orjuneev in Pribičevičevih demokratov. Saj, če človek sodi, kako nastopajo lastniki te trgovine in uslužbenci, bi mislil, da je prepovedano kmetskemu ljudstvu hoditi kupovat v to trgovino. Orjunaš, ki je uslužben kot trgovski pomočnik v Pinterjevi trgovini, je dne 2. in 3. junija hodil v Mariboru od hiše do hiše ter je grozil: »Če ne boste na čast orjune razobesili črne zastave, boste že videliU In sam Pinter je na zabavnem večeru demokratske — Pribičevičeve — stranke pri Vlahoviču zabavljal in sramotil našo Slovensko ljudsko stranko in njene poslance. Hvalil pa je Pribičeviča in Pašiča. S takim nastopom je trgovec Pinter jasno povedal, da je vstop naših ljudi v njegovo trgovino prepovedan. Železo bodo pri njem odslej kupovali i samo orjunci in demokratski advokati. y Demokrati proti našim sadjarjem. V mariborskem občinskim svetu se je lansko leto demokratski papirni trgovec Weixl pokazal kot velikega neprijatelja kmets kega prebivalstva. Predlagal je, da se kmetom prepove po 11. uri predpoldne prodajati sadje na mariborskem trgu. Weixlovi demokrati in ž njimi zvezani socialni demokratje so WeL\Iov predlog sprejeli. In tako kmet, kočar ali najemnik z dežele ne sme v Mariboru imeti sa:lja dalje na trgu nego do 12. ure. Delavci in drugi ljudje nimajo časa predpoldne iti na trg po sadje, ampak šele opoldne ali zvečer. Ta nesmiselni sklep demokratov in socialnih demokratov je naperjen ne samo proti kmetskemu ljudstvu, temveč tudi proti delavstvu. Bomo videli, ali se bodo letos ti ljudje na mariborskem magistratu spametovali. Še premalo nas je Pašič izmozgal! Iz Pobrežja pri Ma» riboru nam poročajo, da tam neki ljudje agitirajo, naj bi Poberžani pri občinskih volitvah glasovali za Pašičevo radikalno stranko. Neki Holc, Tončič in Grilc strašno hva lijo starega Miklavža. Mariborski Pašičevi agitatorji dr. Ravnik in njegovi hlapci kričijo: E, to je najboljša stranka. Ta nas bo rešila. — Mi Poberžani pa že vemo, kako so nas Pašičevi hlapci rešili. Enega so nas oteli, namreč pobrali so nam ves denar iz žepa. Komur še ni zadosti krivic, kdor še ni zadosti izžeman po Pašičevi radikalni vladi, komur se dopadejo sedanje žalostne razmere, ta pa naj le voli in bezga za srbsko radikalno stranko. Vsi drugi, ki živimo v naši pobrški republiki, pa bomo po ogromni večini glasovali z našo SLS! Proti domačini rokodelcem in obrtnikom nastopa sedanja Pašičeva in Pribičevičeva vlada po svojih urad nikih. Nemogoče je, da bi kmet, če da popraviti plot, svinjake ali kako drugo manjšo stvar pri gospodarstvu, najel mestnega tesarskega ali zidarskega mojstra. Naprosi domačega rokodelca in la mu popravi dotično malenkost. V večini slučajev kmet rokodelcu ne plača v denarju, ampak mu da zemljo ali drva, steljo, ali pa Sdifcht Pravo Schicht-ovo milo z znamko „ Jelen íí je priljubljeno pri vseli varčnih gospodinjah I Pravo samo z imenom „S e h i c h t" in znamko „Jelen"! r mu z živino kako stvar zapelje, oziroma zorje njivo. Mi pravimo po domače: »Odsluži mu!« Okrajna glavarstva in orožništvo zadnji čas za vsako tako malenkost preganjajo in kaznujejo. Župani in drugi odločilni možje sodnega okraja Sv. Lenart so na sestanku dne 18. maja na predlog župana Vogrina sklenili naprositi vlado, da opusti nepotrebne seka ture napram domačim obrtnikom in rokodelcem. Izročili so našim poslancem posebno spomenico. Smrt verne in narodno zavedne gospe. V torek, dne 3. junija, je umrla v Krčevini pri Mariboru v 80. letu svoje starosti gospa Emilija Pučelik, vdova po davčnem upravitelju in mati nadučitelja Miroslava Pučelik, poštnega kontrolorja Vojteha Pučelik in gospe Emilije Trstenjak, vdove po okrajnem sodniku. Pokojnica je bila rojena v Bratislavi, jako narodna in. verna gospa. Naj v miru počiva! Zaostalim pa naše iskreno sožalje! Za po toči poškodovane pri Sv. Križu nad Mariborom in okoliških občinah je poslanec Franjo Ž e b o t vložil na g. ministra notranjih zadev, kmetijstva in financ interpelacijo za pomoč in odpis davkov. Radovedni smo, ali bo Pašičeva in Pribičevičeva vlada imela kaj srca za hudo prizadele naše ljudi. Mermolja še vedno ne miruje. Po vsej sili hoče našim kmetom, delavcem, železničarjem in viničarjem odvzeti staro pešpot mimo njegove hiše. Zakrknjen grešnik je ta Mermolja! Vidi, da ga ljudje ne marajol Moral je iti neprostovoljno v politični penzijon, a še vedno ne miruje. Hodil bo res tako dolgo z »bučo« po vodo, da bo »gor plačal.« Lep' branitelj pravic ljudstva to, ki nam hoče jemati stare pravice. Kamor .Mermolja pride iarbat ljudi, izprašajte mu vest, kaj je z njegovo »staro pravdo.« Strašno neurje v Dravski dolini. V pondeljek krog 6. ure zvečer je divjalo po Dravski dolini od Dravograda do Brezna grozno neurje: z viharjem, nalivi in točo. Vihar je polomil in zvil sadno drevje, toča pa je zbila tako poljske pridelke, ki so obetali obilno žetev, da ni niti sledu, kaj da je rastlo na njivah. Ljudje so obupa- ; ni in kar najhitrejša pomoč je tem ubogim ljudem neizogibna potreba. še ena in zadnja beležka 'od Sv. Barbare v Slov. gor. čisl. urednik! A. Č. sem dobil pismo, katero Vam dobesedno prepisujem in na katero naj čisl. uredništvo poda svojo izjavo: — Sv. Barb. SI. g. 16. 5. 24. C. g. kaplan! Ad št. 20 »SI. Gospod.« z dne 15. t. m. Prosim, ne huj-skajte ljudi na mene in pustite mene tako pri miru kot jaz Vas. Do danes 16. 5. t. 1. nisem jaz pisal o vseh teh politn. rečeh ne črke, tem manje besede, še dosti manje enega staka: jaz ljubim mir! O pok. Kranerju je res (v naprednih listih; op. ur.) nesramno poročilo, tudi mene boli, mi ni ljubo, da se nas tako blati po svetu. Kje in kdo je bil tisti pisec, ne vem, vem le, da je nek fantalin pri Kranerju binenil g. Grma v nogo in kočijo so hoteli pre- j vreči, jermena porezati itd. »Slov. Gospodar«, če še ima le kaj resnicoljubnosti, naj to obelodanil Vaš nastop proti meni si zapomnim! S spoštovanjem Franjo Kranjc, nad-učitelj. — Pripomba uredništva: G. nadučitelj Kranjc se tukaj krivično spravlja nad dve stranki. Prvič g. kaplan Cirič ni dotični pisec in pošiljatelj, drugič pa mi g. Kranjcu tega tudi nismo očitali, česar se on tukaj brani, ker nobenega imena nismo navedli. Ker pa še po šestih tednih g. Kranjc zmiraj bolno čuti, kako je nek fantalin binenil g. Grma, smo po njegovi želji natisnili tudi to, da ne bo mogel več dvomiti o naši resnicoljubnosti. V ostalem pa puščamo besedo šentbarbarskim dopisnikom, po katerih posnamemo, kakor sledi: Politika bi morala biti skrb in delo za blagor ljudstva. Višji krogi pa imajo politiko za svoje sloje. In v službi te gospodske politike je naše napredno učiteljstvo. Zdaj podpira sedanjo belgraj-sko vladno gospodo, da bi se posrbljenje nad nami prej izvedlo in bi mi prišli čisto pod belgrajsko komando. Za nas je to jasen dokaz g. nadučitelj Kranjc, ki nam je hotel vtihotapiti Pribičevičeve demokrate za širjenje velesrbst-va. Ker se mu ni posrečilo, da bi s pomočjo mariborske gospode 'onemogočil tukaj Slov. ljudsko stranko (eden je komaj zinil laž: »Korošec je kriv teh velikih davkov«), se je podal na drugo bojno polje, začel je napadati naše domače duhovnike, da jih osumniči pred ljudstvom. Pred šolo je glasno, da so mogli mimoidoči čuti, zatrjeval, da pišejo o njem v »Slov. Gospodarju« i domači duhovniki. Seveda mu ni nikdo verjel. Vsa župnija zna, da naša duhovnika ne posegata v politiko, ker smo mi organizirani in opravimo vse'politične zadeve sami. Pač pa imamo o g. Kranjcu izkustvo, kako je v skrbi za Bel grad agitiral vsakokrat za demokratsko stranko, prosjačil za demokratske volilne krogljice, na cesti prigovarjal istim slaboumnim, kam naj dajo krogljice, kazal celo na volišču, kje je njegova Skrinjica. Naša duhovna kaj takega ali enakega nista nikdar delala.'— Drug naskok na naša duhovna je g. Kranjc napravil pri drugem ponesrečenem demokratskem shodu. Tam sta sedela sama z g. dr. Lašičem. Culi smo, da je hotel utajiti svojo avstrijsko suknjo; pa so hitro priče rekle, da jo še ima. Potem je začel dolžiti naša duhovna, ki ne pustita tukaj imeti demokratskega shoda in dijata njega v »Slovenski Gospodar«, računajoč, zdaj pa bo dr. Lašič udaril po tema dvema. Mi pa spet znamo, da nista kriva, Ver jug ci(.j .satelji mi. In znamo, da je mnogo kriv g. Kranjc, ki daje čitali svoje demokratske liste, ki blatijo nas Barbarčane radi Kranerjeve smrti, ko dobro zna, da g. Kraner ni bil od tukaj, in fant, ki je iz osebnega sovraštva skoval napad na njega, tudi ne. Toda za g. Kranjca bi pač nekaj prineslo, ako bi odpravil naša duhovna in na njiju mesto dobil, recimo: srbske žandarje. Glavar teh bi seveda moral biti on, »ker jaz sem bil nadporočnik.« Uniformo priigelpatenta še tudi ima, nosi jo še skoro vsak dan, pa šoljne tudi, ako že ni vseh prodal. In kot tak bi on že poveljeval čez župnika in kaplana. Mi pa svetujemo njemu in vsakemu, naj nam prizanese z demokracijo in naj pusti naše mirne duhovne čisto pri miru. Ako pa nazadnje hoče še imeti kje na skrivnem tretji svoj shod,, pa obljubite, da bodele nanosili, saj imate zdaj polna podstrešja, polne listnjake mlajine, mijau in baubau, nanosili, da bo miren, ko pridejo občinske volitve. Prosvetno gibanje v Vurbergu. Naša Dekliška zveza je priredila preteklo nedeljo, dne 1. junija, lepo igro »Lurška pastarica« v dvorani vurberškega gradu. Igralke so se prav dobro naučile in vse se je v redu izvršilo, le bengaličen ogenj je odpovedal v prvem dejanju. Nekateri želijo, da bi se igra ponovila, kar se pa zdaj ne bo zgodilo, morda jeseni, če bo prilika. Za birmance je najlepši dar lep molitvenik in rožni venec. Najlepše molitvenike v raznovrstnih vezavah od 8 do 70 din. komad dobiš v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Istotam lahko kupiš tudi najrazličnejše rožne vence. Cerkvena pobožnost pri Sv. Arehu na Pohorju. God sv. Antona — Antonovo romanje — pri Sv. Arehu na Pohorju se bo letos obhajalo dan poprej, v četrtek, ne pa v petek (kvaterni petek). Romarji pridite k priljubljenemu sv. Arehu. župni urad v Šmartnem. Romanje k Sv. Anionu na Pohorje. Slovesnost v čast sv. Antonu padovanskemu se ]>9de obhajala po temle redu: V četrtek, dne 12. junija 1924 bode ob 6. uri zvečer na Hanclnovi ravni slovesen sprejem šelniške procesije s podobo Matere božje, ki je bila darovana iz Selnice. Po procesiji pridiga, večernice in spovedovan-je. V petek, dne 13. junija 1924 bo dvojna slovesna služba božja ob 6. in 10. uri in več tihih sv. maš. Okoli pol 9. ure pride procesija iz Ribnice. Selniška procesija odide okoli 9. ure. — Manjši shod z dvojno službo božjo bo tudi na binkoštni pondeljdk in v nedeljo po Antonovem dne 9. in 15. junija 1924. Ker še bode čas za velikonočno sv. obhajilo, se bo postreglo kar najbolj mogoče v spovednici na binkoštno nedeljo in pondeljek, v četrtek in petek na Antonovo in v nedeljo. Blaga dobrot-nica iz Limbuša je obljubila nov venec za sv. Antona. f Kmetijski svetnik Ivan Belle. Dne 30. maja je u-mrl v graški bolnici ravnatelj kmetijske šole v ŠV Jurju ob južni žel., g. kmetijski svetnik Ivan Belle. Blagopo-kojni je bil 18 let potovalni učitelj pri mariborski vinarski in sadjarski šoli in nato klelarski nadzornik. Ko se je ustanovila v Št. Jurju ob južni žel. slovenska kmetijska šola, je postal ravnatelj tega zavoda, katerega je vodil do svoje smrti. Rajni je tudi zelo veliko pisal o vseh raznih gospodarskih strokah in najbolj znana je njegova knjiga o sadjarstvu. G. Belle je bil radi svojega znanja, delovanja in prijaznosti obče priljubljen. Bolehal je že dal je časa, podal se je v Gradec iskat zdravja, a ga je doleteia tam smrt. Pokopan je bil minuli torek v Št. Juriju ob .južni žel., kjer je deloval toliko let. Bodi mu žemljica lahka in slava njegovemu spominu! Pri Sv. Jožefu nad Celjem bo slovesna blagoslovitev dveh novih zvonov na trojiško nedeljo, dne 15. jun., ob devetih predpoldne. Polaganje vogelnega kamna na Zg. Ponikvi. Slovesno bodo oznanjevali topiči na binkoštni pondeljek redko slavnost blagoslavljanja vogelnega kamna'naše žup-ne cerkve. Da je delo v kratkem času toliko napredovalo, se imamo pred vsem zahvaliti neumorni delavnosti nekaterih mož, potem pa Urdi požrtvovalni delavnosti' vseh ostalih faranov in pomoči nekaterih sosednih far. Upajmo, da bo šlo delo enako naprej, ter da se bomo kmalu veselili nove cerkve. K tej lepi slavnosti pa so vabljeni in dobrodošli farani sosednijj far. Zadostilna pobožnost na gori Oljki pretečeni četrtek je prav lepo uspela. Na kratek tozadevni klic v »Slov. Gospodarju« so priromali pobožni verniki iz vseh sosednih župnij Savinjske in šaleške doline, celo iz daljni ga Sv. Jošta na Kozjaku so prišli cerkveni pevci pod vodstvom svojega vrlega duš. pastirja. Duhovnikov je bilo štiri, zadostilnih sv. obhajil pa čez poldrug sto. — Hvala vsem udeležencem, pred vsem neutrudljivemu gospodu spovedniku iz Polzele. Shoda se je udeležil tudi naš marljivi poslanec Pušenjak, ki je po cerkvenem opravilu zunaj pri-cerkvi poročal mnogoštevilnim po-slušalcemo o našem političnem stanju. Beograd bi nam rad vse vzel v gmotnem, političnem in šolskem oziru, zato bi pa mi morali še ponižno poljubljati bič, ki nas tepe in brezčutno gledati na cesto vržene bolnike iz naših bolnišnic. Govorniku in jugoslovanskemu klubu se je izreklo enodušno priznanje in zaupanje. Občinske volitve v Šmartnem ob Paki. Občinske volitve za našo občino za razpisane za dan 10. avgusta t. 1 Kakor slišimo, so razpisane tudi na ta dan volitve za druge občine slovenjgraškega okrajnega glavarstva. Zelo važno iz Dola pri Hrastniku. Ker hoče znani dopisnik »Domovine« z lažnjivo zavitimi dopisi farbali dolske občane, priobčujemo sledeče: Gotovo nad 20 let je že med ljudstvom tlela želja, združiti k dolski občini one okolice, katere so dolske fare. Dol je naravno krajevno središče. Dolski obrtniki imajo zaslužek in dobiček iz teh okolic, zato je upravičeno, da se tudi v občini združimo. Kdor razume le trohico občinskega gospodar s t vil, mora vedeti, da je združitev v gospodarskem oziru popolnoma upravičena, v občinsko-upravnem oziru pa v veliko ljudsko korist in olajšanje. Zato je sramotno, da hoče dopisnik »Domovine« z lažnjivo sestavljenimi številkami strašiti dolske davkoplačevalce, ko vendar ve, da se je zadeva v več občinskih sejah podrobno obravnavala ter se je. natančno dokazalo, da imajo dotične okolice toliko davčne moči, da se tamošnji stroški lahko krijejo z ne previsokimi dokladami na užitnino in na direktne davke. Glavni vzrok, da so liberalci nasprot ni združitvi, je njih političen račun. Na razpolago je priča, da je voditelj liberalcev ukazal sVojim podložni-koin: Združitvi moramo ^nasprotovati, ker sicer pride preveč »ta črnih« skupa j. Zakaj pa takrat n;ste o davčnih številkah govorili? Seveda plesale so vam po glavi le politične in le so bile za vas zelo slabe. Okoličani! S hvaležnostjo ohranimo v spominu vse one može, ki nesebično delujejo za resnični ljudski dobrobit. Dobro si pa zapomnimo tudi vse one poturice, ki se sicer ljudem dobrikajo in vse obljubujejo, a v odločilnem t*enut'ku pa nasprotujejo. Poroka v Št. Vidu pri Planini. Pri nas na Planini se je poročil predsednik tukajšnjega Orla, brat Vinko Preložnik, z gdč. Minko Pajek, posestniško hčerjo v Visočah, in so na njuni gostiji zbrali veseli svatje za tukajšnji orlovski odsek 800 kron. Bog plati! Novoporo-čencema pa obilo sreče in blagoslova božjega. Popravek. V zadnjem izkazu darov za »Dijaško večerjo« je tiskovni škrat neljubo zmešnjavo napravil. Izikaz pravi: Alojz Miki v Veliki Nedelji mesto venca na grob gospe Borlak Lucije v Mariboru 100 din. Glasiti pa se mora: Alojz Miki, veleposestnik v Veliki Nedelji, me sto venca na grob dr. Hinkota Irgolič 100 din.; Borlak Lucija v Mariboru 100 din. Blagovolijo prizadeti zmešnjavo oprostiti! — Blagajnik »Dijaške večerje.« Občni zbor Katoliškega tiskovnega društva v Mariboru se vrši dne 12. junija ob 10. uri predpoldne v Ci-rilovi tiskarni na stanovanju g. ravnatelja dr. Jerovše-ka. člani društva vabljeni! Pridnega hlapca in deklo iz dežele vzame takoj v službo: Gnilšek, trgovina z vinom, Maribor, Razlagova ulica 25. " 734 Hotel Halbvvidl. Vsak četrtek koncert. Sicer pa opozarjamo na oglas v današnji številki. Gospodarstvo. Premovanje goveje živine v šošlanju. V sredo dne 28. maja 1924 se je vršilo po dolgih letih zopet enkrat premovanje goveje živine marijedvorske pasme za šo-štainjski okraj. Udeležba je bila nad vse pričakovanje povoljna. Premovanja se je udeležil kot zastopnik g. velikega župana mariborske oblasti g. Zidanšek, kot zastopnik okrajnega glavarstva v Slovenjgradcu gosp. okrajni glavar dr. Ipavic sam. V komisiji za premovanje so bili poleg že navedenih gg.: načelnik okrajnega zastopa Skaza iz Velenja, živinorejski nadzornik Zupane, okrajni živinozdravnik Rihtarič, člani okrajnega zastopa Koren, Jan in Steblovnik» župan SteblOVnik iz Šmartna ob Palki in posestnik Blatnik iz Stare vesi pri Velenju. Na premovanje se je prignalo «kupno 168 živali, od teh 18 bikov, 6 bikcev, 100 krav in 44 telic. Bile so častno zastopane vse občine v okraju. Prvo darilo za bika je dobil posestnik Fr. Hrastnik iz Gaberk, za bikca posestnik J. Dedič iz Št. Andraža, za kravo gospod župnik Ivan Rožman iz Zavodnjega in za telico posestnik Miha Koren iz Starevesi pri Velenju. V celoti se je razdelilo vseh daril nad 70.000 I\, od katerih je večino prispeval okrajni zastop, oddelek za kmetijstvo pa 20 tisoč (kron. Pri premovanju se je opazilo, da si je okra j vkljub vojni in dveletni suši, katera je živino v okraju zelo decimirala, vendar že znatno opomogel. Posebno je razveseljivo dejstvo, da je v okraju že precej jako lepih, prvovrstnih krav in#telic, primanjkuje še le v nekaterih občinah nekaj lepih dobrih bikov za osveženje krvi, nakar se bo okraj gotovo lahko ponašal s svojo živinorejo. To so konštatirali in povdarjali v končnih nagovorih po premovanju tudi vsi govorniki-strokovnjalki. Okrajnemu zastopu pa čestitamo na prireditvi in kličemo: Le krepko naprej po začrtani poti v procvit živinoreje in na skorajšnje zopetno svidenje. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 30. V. se je pripeljalo 327 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 162 —225 din., 7—9 tednov 250—350 din., 3—4 mesce 600 —650 din., 5—7 mescev 875—950 din., 8—10 mescev 1125—1200 din., 1 leto 1600—1875 din., 1 kg žive teže 15—17.50 din., 1 kg mrtve teže 20—23.75 din., 1 koza 250—350 din. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 27. maja 1924. Prignalo se je: 13 konj, 6 bikov, 122 volov, 355 krav in 17 telet. Skupaj 513 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče; debeli voli 1 kg žive leže 11.50 do 13 din., poldebeli voli 10.50 do 11.25 din., plemenski voli 10 do 10.50 din., biki za klanje 10 din., debele klavne krave 12 do 13.50 din., plemenske krave 10 do 11.50 din., krave za klobasarje 6.75 do 8.75 din., molzne krave 9 do 11.50 din., breje krave 9 do 11.50 din., mlada živina 10 do 11.50 din., teleta 13.75 din. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 22 do 27.. din., meso od bikov, krav in telic 19 do 21 din., teleč je meso 21 do 30 din., svinjsko meso sveže 22.50 do 35 din. Na Antonovo, t. j. dne 13. junija, se vrši živinski in kramarski sejem pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Vsi vabljeni! Dodatek k članku »Nekaj o sadjarstvu.« Nekateri bral ci »Slovenskega Gospodarja« niso razumeli izraza asimilacija in njenega učinka v št. 17 z dne 24. aprila 1924, zato naj sledijo te vrstice v pojasnilo: Učenjaki kot Poe-incke, Janson in drugi, imenujejo soke ali hrano sadnega drevja in drevja sploh, ki se pretaka iz krone ali vrha do tal, torej do korenin, in nasprotno, asimilati ali asimilacija. "Torej drevje asimilira. Znano je, da drevje po letu po listju iz zraka nabira za rast potrebne snovi, ki se potem v vrhu dreves združujejo z anorganskimi snovmi, katere korenine dovajajo iz zemlje. Ako se te snovi ali asimilati kar neovirano pretakajo po deblu gor in dol, tedaj raste drevo bohotno in v rodovitosti zelo zaostaja. Kakor so izkušnje dokazale, napravi cepljenje nekako zavoro tem asimilatom. Čim več je zavor, tem počasneje drevo raste in to vpliva na razvoj cvetnega popja, drevo prej rodi in bolj obilno. Zato se priporoča dvakratno cepljenje sadnega drevja: 1. da drevo v rasti zaostane, 2. da se ista mno- line potrebnih snovi ohrani za tvorbo cvetja. Vsak kdor se želi teoretično poučiti in potem v praksi izvajati umno sadjarstvo, naj si še oskrbi strokovni list »Sadjar in vrtnar«, ki se dobi pri Sadjarskem društvu v Ljubljani. — Jože Vezjak. Žitni trg. Vsled poplav v Bački se je položaj na žitnem trgu precej izpremenil. Padanje cen pšenice in ovsa je prenehalo, samo koruza je postala nekoliko cenejša. Vendar poplava ne bo imela prevelikega vpliva na nadaljni razvoj žitne cene, ker je v nepoplavljenih kra-|ih stanje setev nad vse izborno. Kolikor bo v poplavljenih krajih setev uničena, toliko več bodo pridelale ostale pokrajine. V naših krajih je začela konkurirati z vojvodinsko pšenico madžarska. V čakovcu nudijo Madžari 100 kg pšenice po 320 din. in še ceneje. To konkurenco bo preprečilo 40odstotno znižanje prevozne tarife na naših železnicah, kar bo znatno olajšalo prehrano pasivnih krajev. S tem bo zaposlena tudi v večji meri naša mlinska industrija. Cene so ostale v glavnem nespremenjene ter so v Novem Sadu sledeče: pšenica 300—302 din., oves 285 din., koruza 227—230 din. Hmelj. III. poročilo Hmelj, društva v Žalcu o stanju hmelj, nasadov doma in drugod. Žatec, ČSR., 25. maja 1924. Kupčija se izvršuje mirno: cene padajo in se za prima plačuje le po 5550 čK za 50 kg. Povpraševanje je manjše nego ponujanje. Mlada rastlina se ugodno razvija in to pri najugodnejšem vremenu — topli dnevi in tople noči v zvezi z nevihtino mokroto — v nekaterih krajih z obilnimi padavinami. Hmelj raste hitro in je že do 2 m visok. Bolhač mu je povzročil ne neznatno škodo, ker se je bujno in hitro razvijal. Rastlina je do-sedaj še brez mrčesa, dasi je v rasti neenaka, kar se bo pa kmalu izenačilo. Hmeljarji okopavajo nasade in trebijo vrste. — Savez hmelj, društev. IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec v Savinjski dolini, dne 1. junija 1924. Od našega zadnjega poročila smo imeli prav ugodno vreme, katero je pospeševalo rast hmeljske rastline; imeli smo tople noči in zadostno množino padavin. Rastlina -je dosegla M do Vi visokosti drogov, oziroma žic, je prav čvrsta in brez vsakega mrčesa. V nekaterih občinah se je prikazal bolhač, vendar ni povzročil večje škode. Nekateri hmeljarji so že svoj letošnji pridelek prodali in sicer po 400 in več dinarjev za 1 kg. Predprodanega hmelja je približno 500 stotov. Hmeljarsko društvo se bori ves čas svojega obstanka proti predprodaji hmelja, kar navadno skazi ceno vsem drugim hmeljarjem, ali pa oškoduje posameznika ter povzročuje prepire in tožbe. Seveda so tudi redke izjeme. — Društveno vodstvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 81—82 din., za 100 francoskih frankov je plačati 415 din., za 100 laških lir 360 din., za 100 čehoslovaških kron 242 din. in za 100 avstrijskih kron 11 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.97 centimov. Dopisi. Vajenec se sprejme v trgovino z mefianim blagom R Polzi v Lajtersbergu, s stanovanjem in ! hrano. 667 3-2 Lepa novozid&na hite z zemljiščem, za eno ali dve obitelji, blizu Maribora se takoj pod ceno proda. Podlipnik, Maribor, Tezno 37. 742 Posestvo, 2 orala zemlje, z gospodarskim poslopjem, na lepem krajuj se po nizki ceni takoj proda. Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja. 741 Posestvo v bližini Maribora, 12 ; oralov njive, sadonosnik, lep ' gozd za seč, se proda. Cena H0.000 din. z lahkimi plačilnimi pogoji. Vpraša se Maribor, Koroščeva ulica 6, II. nadstr., soba 8. 74O Prodam posestvo, 3 orale zemlje, travnik in njive ter hiša. M. Korošec, Kralja Petra cesta 116, Studenci pri Mariboru. 739 Proda se v Okiču tik hrvatske meje v župniji Sv. Barbara v Halozah lepo posestvo obsegajoče 28 oralov in sicer iO ora lov vinograda, ostalo gozdi i a Eašniki, 2 viničariji, 1 gosposka iša. Posestvo «e lahko parce-lira na 3 dele. Cena mu je poldrugi milijon kron. Istotako se proda v Ptuju enonadstrop: a hiša s 5 sobami, 2 kuhinjímt, krasna klet, lep vrt. Cena hiši je en milijon kron. Za obojno posestvo je vprašati pri g. Ivani Hraber, Ptuj, ulica Vseh svetnikov 13. 743 3 1 Prodam posestvo, 26 oralov, j prvovrstna zemlja, v ravnini, 20 minut od železniške postaje, tik farne cerkve sredi vasi. Ivan Kleva, Žiče 60, p. Loče pri Pclj-čanah. 728 2—1 Najboljše kose, srpe. kamne in drugo kupite najcenejše v trgovini Teržan v Šoštanju. 7O8 Smrekove in hojeve hlod« vsako količino kupi atavbe-nik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se firevzame tudi vsaka množina esa za rezanje (žaganje). 553 10-1 Cepano, žagano in okroglo kolje tudi na vagone prodaja po ceni Franjo Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25.. 571 5-1 Vtaogractniki posorl Na suha cepljene trte to na predaj is sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Ripana portalis in Gothe &t. 9. Kdor ai želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmen« ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo p« najbolj nizki ceni. Za odgovor «e naj priloži znamka. 1283 Jurij Juterschnik, slikar in pleskar, se priporača s svojim izvrstnim in solidnim delom v vseh v njegovo stroko spada-jočih poslih po najnižjih cenah. Velika izbira modernih vzorcev, Maribor, Grajska ulica 3 na dvorišču. 611 Gozd, obsegajoč 3 orale, srednje ( dorašen, ležeč pri Sv. Tomažu pri Ormožu, se za 60.000 din. takoj proda. — Ponudbe pod »Gozde na upravo Slov. Gospodarja. 723 Hiša v Šmarjeti št. 32, zidana, z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih Toplic, se proda. Prostran lokal za tr-govino, obokana klet, štiri sobe in kuhinja v pritličju, spodaj in v podstreSju še sjbe ca stanovanja. Lep vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. Ponudbe sprejema lastnik Janko Bider, Kokarje št. 28, p. Mozirje. Ob binkoštnih praznikih pa v hiši v Šmarjeti. 733 Brežice ob Savi. Kdo bi si mislil, da bo Posavje vendarle končmoveljavno vrglo znanega samostojnega Ureka med staro šaroi In zgodilo se je! Ljudstvo je sprevidelo, da je Urek kot poslanec Samostojne leta 1921 pri glasovanju za ustavo res prodal nas Slovence Pašaču in Pribi-čeviču. Zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke na Kri-ževo, dne 29. maja v Brežicah je dokazal, da Samostojna res popolnoma propada in da se ljudstvo vrača po vseh krajih v našo krščansko stranko, Udeležba je bila tako -velika, da so prostori g. Deržiča bili natlačeno polrai, Se na dvorišču so stali zborovale!. Shodu je predsedoval gosp. Podvirvski iz Pišec. Poročali so: dr. Hodžar iz Celja o občinskih volitvah, narodna poslanca Žebot in Kranjc pa o političnem položaju. Zborovanje je bilo vrlo zanimivo. Navzoči so z napeto pozornostjo sledili poročilu o sedanjih političnih in gospodarskih razmerah. Nato so sledila poročila županov in glavnih zaupnikov posamez nih iobčin in župnij. Poslancem in SLS smo izrekli iskreno zahvalo za veliko delo, ki se je izvršilo v borbi proti krivici in nasilju, kojo predstavljata Pašič in Pribičevič. Protestirali smo tudi prot atentatu na naše bolnišnice. Razšli smo se s klicem: V borbol Na delo! Proti dobri najemnini vzamem lepo srednje posestvo v zakup, z vsemi pritiklinami za več let v prometnem kraju |na Štajerskem. blizu železnice, sposobno za večjo drevesnico: Prednost imajo kraji, kjer še v bližini dosedaj iste niso ustanovljene. Cenjene ponudbe se naj pošljejo na Ivan Gradišnik, Št. Janž— Velenje, z navedbo površine obdelane zemlj;. 7IO 3-1 Proda se v Studencih pri Ma-| riboru gozd v obsegu 3 oralov. Naslov v upravništvu. 691 3 -1 Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice r.z. z n. z. v Črni, ki se vrši dne 22. junija 1924 ob 12. uri opoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Volitev novega odbori. 6. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu udeležencev. Odbor. 718 Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice na Polzeli, r. z. z n. z., ki se vrši dne 15. junija t. L ob pol 8. uri v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načtlstva in nadzorstva. 2. Odobritev lač. zaključka za 1. 1923. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. 721 Izjava. Radoslovnik A., posest-niča v Malem vrhu, preklicuje in obžaluje vse obdolžitve, katere j« izrekla proti g. Jožefu Goričarju in Mariji Razbornik ob priliki požara njene drvarnice. Izjavlja, dsf je bilo vse govorjenje popolnoma neosno-vano in izključeno. Zahvaljuje se g. Goričarju, da je odstopil od kazenskega postopanja proti njej. 72O Nov žepni vozni red, veljaven od 1. junija 1921 je ravu« kar izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in strne komad s poštnino vred 2 dinarja, brez poštnine 1.50 din. MALA OZNANILA. Okenski okviri z oknicami, ' dobro ohranjeni, se poceni prodajo v mlekarni Bemhard, Ale-j ksandrova c. 51, Maribor. 719 Gotove moške obleke, perilo za 1 moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi . vse drugo manufakturno blago ! od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor, Vetrinjska u-lica št. 15. 715 Lovska puška kaliber 16 mm,! dobro ohranjena, je na prodaj za 1000 din. pri Kobalč v Podčetrtku. 724 ' Šivalni stroj Singer (Langarm- j j Hohlmaschine), v jako dobrem ' stanu, se raai selitve za 4000 dinarjev proda. Bernard Kavar, Račje pri Mariboru. 729 : Menjalnica žita. s Slavnemu občinstvu naznanjair, da sem s 1. maj ni kom t. 1. v Pesniškem dvoru, Sv. Mazjeia ob Pesn., v gostilni Ferk otvoiil menjalnico In nakup vsakovrstnega žita. Jamčim za točno in pošteno postrežbo ter se najtoplejše priporočam. Ludovik CilenSek. 736 3-1 Vsakovrsten rezan les Pošteno in pridno dekle se sprej • me k mali družini v Mariboru. Naslov v upravništvu. 737 Pridno dekle sprejme Davorin Tombah, trgovec, Sv. Vid pri Ptuju. 732 Kuharica, starejša, samostalna, za veliko trgovsko hišo na deželi, se sprejme. Ponudbe z zahtevami pod »Kuharica« na u-pravništvo. 726 Samostojna kuharica se sprejme takoj. E Vračko, Fala. 716 Proda se dobro ohranjena le: sena stiskalnica. Vpraša se pri upravništvu. 717 Mesarski nčenec se sprejme v Mariboru, Pobteika c. 13 746 Sodarski učenec se sprejme pri Ivanu Hvaleč. sodarski mojster, Maribor, Aleksandrova cesta 81 _745 Kovaškega učenca sprejme Iv. Steblovnik, kovač, Rečica ob Paki. 744 Bodarake pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu v hiši Fr. Repič sodarski mojster, Ljubljana, Kolizejska ulica 18. 614 4-1 I Iščem učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi pri I farni cerkvi, ne pod 15 leti, j močno in zdravo, poštenie in 'računstvo glavna stvar. Trgo-Ivina Humer, Polšnik-Sava. 1 647 3-1 Dobro vino in sadjevec lastnega pridelka nudi Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptuju. 731 1 Tri nova v rete na in žmeke pro-I da Jakob Janisse, Žikarce 47, p. Sv. Barbara pri Mariboru. 730 Proda Be po ceni kompletna, skoraj nova oprava za spalnico, sobo in kuhinjo. Vpraša se pri tvrdki Kasal, Maribor, Aleksandrova cesta 6. j kakor deske, ptostne, | late, štatelne, krajnike, nadalje cement in apno kupite najceneje pri Josion Lah v OalušoTcih pri TeL Neielji. 615 5—1 Težko kobilo proda Martin Lu-bej, Pesnica. 735 Redka prilika! Proda se skoraj nov šivalni stroj znamka Gritzner za modno in čevljarsko obrt po celo ugodni ceni. 1 Vpraša se pri Josipu Došler, kovač, Podplat. 603 5-1 Prodam kompletno vinsko pnmpo, sistem Allweiler. Flligelpumpe št. 3 z 16 m cevmi, malo rabljena. Vprašati pri »Aloma Com-pany, Ljubljana«. 7C; : Za birmo : se priporočajo sledeii fotografski ateljeji F. Dolenc, Mep J. Japslj, Koroška eesta L „Grafika4 Franiopauora niic& C. Mayer, Gosposka ulica 33. Makart, Gosposka ulica 27. L. K*«ser, Gregorčičeva ni. 20. V. Vlaiic, Gosposka ulica 23. J. Wagner, Slovenska ulica i I. k&teg.: slike že od 40 din. ji» .,„ naprej. II. káteg.: slike že od 35 din, k.,^*«*, napiej. „ Glasom zadnje seje združenih fotografov v Maribora veljajo za vse navedene ateljeje enotne cene. Združeni fotografi v Mariboru. 3BE Hota» Halbwidl. Harlboi. Sredi mesta! LNajlepši vrt! ¿sm _ Shajališče„vseh krogov. 2MFJfsBkji*trtek koncert Gčtzovo bok- in marčno pivo. Dobra vina. Meščanska kuhinja. * Lepe sobe za tujce z električno razsvetljavo. K obisku vabi prijazno Andrej Halftroldl In gos9». Vabilo na redni občni zbor »Gospodarske zadruge« r. z. z o. z. v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, 25. junija 1924 ob 9. uri v Lekarniški ulici št. 6. Dnevni red: 1 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. , Ako bi se ob dobč^nLuri ne udeležilo zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. 722 Odbor. Najcenejši nakup vsakovrstnega manufakturnega in špecerijskega blaga itd. — Naznanim tudi, da bodem prve dni po-binkoštnih praznikih dobil fn vagon kot zadnjič naj boljšega živega apna, po zelo nizki ceni, kdor si še ni pri meni v trgovini ga naročil, naj to sigurno stori do binkoštnih praznikov. Ko pride vagon, se bode pri vseh cerk /ah (bližnjih cerkvah Velenja) naznanilo. Nadalje kupujem še po najvišji ceni: jajca, fižol izbran, letošnje bele suhe gobe itd. Kupiš in prodaš najbolje samo v trgovini IV*N SEVER V VELENJU JRei»ček It« Tinčetu Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepiek Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofeniku v Celje" je. Po kaj? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, l ~~"[ker le tam~se^da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve oldeki nositi! aklad vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke ce-ae. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj! SKERBEC & GASPARI preje Ig. Tischler Maribor, Aleksandrova cesta 19; priporoča prvovrstno banaško moko po najnižjih dnevnih cenah, kakor tudi kavo, sladkor, riž itd. a»***«««*»*«»**«*«»* Kje Vi kupujete Ore, verižice, prstane, rinčfce, zapestnice, zlatnino In srebrnlao, nakit In slične potrebščine ? Že 29 let znana od-posiljalna tvrdka ar H. SUTTNER je uredila svoje poslovanje zelo bobre zt svoje odjemalce, tako, da more vasi) • vrniti predmet, katerega ne želi obdržati, a za oni denar fce mu pošlje vsak drag zaželjen predmet. Nimate tedaj nika&c rizike in morete priti do dobre, zaneslj!?« «rs, katera Vam prihrani popravke In jezo; ravnotako Vam poilj* viai drug predmet Iz zlata, srebra ali kovine v najlepši In najboljši izvedbi. Tu najdete vse; kar iščete za sebe ali za daril«, Zahtevajte krasno Hustrovani cenik, za katerega Vam je trebs poslati samo 2 dinarja. Odpošiljala tvrdka za are: H. SUTTNER, UubUana 992 ÄXSüeü&iOüKaOOü* ¡S3K*JK3K «K „Jugometalija", Ljubljana Psi Jedelti! Vinogradniki! Golico §8—99 odstoi, žveplo, ssioiidin, rafijo, camant im portiand« kalijevo sol 40—42 odst, rud, super-fosfat 16-18 odst., apneni dušik, l snlatilsiice, g epU©* čistilnike, kose, srpe, kamna in drugo kupite samo pri Kmetijski zadrugi v Ptuju, Mlatilnice za 12.500 kron lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnim kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst plugov, osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrste poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. ceneje, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jamči. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plači in proviziji. Se priporoča Talsoto 3?-va.čls:c trgovina s poljedelskimi stroji, Ormoška cesla. PTUJ. Ormoška cesta. (Tik sejmišča.) ZVONARNA IN LIVARNA ŠT. VID NAD LJUBLJANO vliva BRONASTE ZVONOVE v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah. Najboljše pisalne stroje dobavi tudi na mesečne obroka proti jamatru THE REX CO., Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76. Zahtevajte prospekt in prte! Nosilnice (traverze) la PorilandcemenI In cementne cev!, trstinje (Stukatur), strešna in zidna opeka, železo za kovače, prvovrstne kose, 98—99na galica, karbolinej, vsake vrste barv, smodnik in kamniktit se dobi po najnižjih cenah pri Kari Sima v Poljčanah. 582 3—1 Za poletje kupite boks In ševro-usnje, gamaše, platnene čevlje, sendale In drugo najbolje le pri O. SKAZA IN DRUG v Ptuju, Dravska ulica Iter. 6. DEžiKAiNi jos. VRANJE! Kralja Petra c. 25 iS -149 CELJE (BivtaJS, priporoča svojo bogato zalogo d«£nllKOW domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in is* vršuje via popravila točno in solidno. JETIKA. ZiravalK as plhli, ■1 ir. Pečnik, trdiaira vtiK Eetek v Celja Tpraistt * l8s arai Hartja Pamags). tit*f> tc «jef»T» ttl kijig» i lat&SS, Izdeluje vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane cene. — Točno in solidna postrežba. KOLODVORSKA ULICA 18-20 Molifveniki za birmo od najpreprostejše do najfinejše vezave se dobivajo ▼ knjigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobno Goričar & Leskovšek, Celje Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. — Zahte-: vajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzetju, Priporočamo vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo rsa» ke vrste, za nevestine bale itd., ogledajo salog® Obfačilnice za Slovenije »i ti i t. I., v Ljubljani Njena osrednja prodajaln* i« v Ljubljani v hiši „Vzajemne posojiialcs s* na Miklošičevi cesti, poleg »\Inlona.« Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zvezt« *t% Dunajski cesti št. 29. 125 S3—f Cen« telo zmerne! Zadružno »▼wrV» iTltnivifTifVMTWTS: iv« n^afr) Mlatilnice in viteljne iz svetovne tovarne Ph. Mayfarth & Co., Wien oddaja po solidnih cenah And, Elsbacher» Laškem. Vremenski preroki. ■i.. Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račju kar hitro si kupi. Če seno li z dežem slar Peter poliva, Opekarna tam v Račju ti senik pokriva. Če sveti Elija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v Račje poslal je. ■•1 Kdor hoče kupiti zelo poceni „ naj gre i prodajalo« TISKARNE SY. CIRILA V MARIBORU! ' v......... -V ».*■•/ ' H mmmmmQmm^wmmmm—mmmmmmmmmmmmmm Denar naložita niJboliSi naJvaraaSia pn Spodnještažerski ljudski posojilnici r.z,zn, z. v Maribora, Stolna ulica 11 6, ki obrestuje hranilne vloge po 87o - 10% oziroma po dogovoru. : Ne zamudite : kupiti po Čudovito nizkih cenah došlo manufakturnc olago, kakor: kretene, dru-ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki Martin Sumer Konjice, Slovenija Preselitev mehanične delavnice. Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da sem se preselil z mehanično delavnico in trgovino šivalnih strojev, koles, itd. iz Miklošičeve ulice 18 v Paoonsko ulico 5 Ptuj (stara vojašnica). V zaiogi imam Singir šivalne stroje na mesečno odplačevanje. Sb^nemu občinstvu jamčim za solidno delo in točno postrežbo ter se prip >ročam z velespoštovanjem 689 2-1 Josip Prosnik, Ptuj, Panonska ulica 5. Tovarna kmet. strojev in livarna železa •T, Pfeifer ml., Hoče priplariboru. Izdeluje: mlatilnice za roko, vitelj in motorno moč, vitelj za 1 in 2 kanja, vejal-nice, slamoreznice, sadne mline, brane za travnike, reporeznice itd. — Železna opremo za žage venecijanerce vseh vrst, cirkularne ža;e, transnisije, vse litnine iz železa in^Jsovine. Popravilo vseh strojev in motorjev. Postrežba točna, zmerne cene. Kupuje staro vlito železo. --1 ; i ... ... sL&L-j, kakor: kritje zvonikov, popravi in barvanje streh, brez stolpov ali ruštov. Nadalje natika nove strelovode in popravlja stare. Oelo ie točno ia trpežno! § $ ê # i 0 1 f o o o o m o 0 1 TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU PRIPOROČA SLEDBCB MOLITVENIKB: a) Za otrok«: Kvišku srca, 3S, 36, 4T D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, T.50, 8.SO D. b) Za odrasla: Bogomila, 22, 25 O. Pobožni kristjan, IS D. Ceščena Marija, 47, S2 D. Nebesa nai Dom 68, 80, 90 D. Vene« pobožnih molitev, 40 D. Vene« pobožnih pesem, IS D. Sv. Pismo, Evangeliji In Dejanja apostolov 19 D, Kvišku srca! Peemariaa l«i obt.S, 15 D. Premišljevanja za «elo leto L !* H del, 32 D. Družba vednega češčenjs, Bv« molitveni uri, 5 D. Kratko navodilo za pobožni M, B. Kraljice sre, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D. Večno življenje (rdeča obrate) i« D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana L in U. d«t, 8» S« 41 D. Priprava na «mri 29 B, I $ O G Lfudska posojilnica w Celju --— registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Celje, Cankarjeva ulica 4 (poprej pri »Belem volu«) obrestuje hranilne vloge n a j y i šj e ! Daje posojila na vknjižbo, poroštvo ia zastavo. Dovoljuje trgovske kredite v tekočem računu. O ? o o o IÎ" i) o OJa ÍÜ V m C O Fran strupi, Cel je priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. STaJsolld.]Q.ejŠ3 cene In točna postrežb«,» Somišljeniki, širite naše liste! i: Vlaillec goseniear 25 In 50 HP (Tracteur en chenilles, Raupenschlepper) za poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo in štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na najbolj strmih tleh, ne stiska tal. Obratuje se z ben-cinomt petrolejem ali sirovim oljem, 8 Otto Kurth & Tedesco. Wien VII. Doblergasse 1-33 b, telefon 38. 6. 42. 648 Wmdružna gospodarska banka Podružnica v Mariboru. Iivriili »si iinčniipisli iiililintßile. — liivISii ibristovanli vlog ni kn|l2lci Ii w tekräa riim. taplils vsako vloae na zahtevo tako! v gotovini, Pooblaiienl prodajalec sreik državne rasredne loterUe, ä Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«