Naročnina mesečno 25 Din, /.a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 S£OVEHEC Telefoni uredništva: dnevna služba 205« — nočna 29M, 2994 la 209« Ček. račun: Ljub-liana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan rjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Komunistično gospodarstvo in Evropa Izven dvoma je mnogo več ljudi prepričanih o pravilnosti komunistične gospodarske organizacije, kakršna je izvedena v sovjetski Rusiji, kakor pa se jih formalno prišteva h komunizmu. Tudi gospodarske kroge, zlasti pa delovne mase privlačuje boljševiški način gospodarjenja, odbija pa jih sve-tovnonazorni in kulturni program boljševikov, zlasti njihove nravne in verske zahteve, o katerih pa trdi ruski komunizem, da so bistveno in nerazdruž-no zvezane z organizacijo sovjetskega gospodarstva. Mik sovjetskega gospodarstva je v tem, da se pred-očuje delovnemu ljudstvu kot diametralno nasprot-stvo s kapitalističnim gospodarstvom, proti kateremu se desetletja upravičeno dviga nejevolja delovnih množic. V resnici pa bi se jako motil, kdor bi v ruskem gospodarskem sistemu videl izveden komunizem. Gotovo je v Rusiji izpeljano nekakšno družabno gospodarstvo. Toda sovjetski sistem je državno kapitalističen, v katerem odločujejo in so bistvenega pomena kapitalistični motivi. Motiv ali notranje gibalo sovjetskega gospodarstva je čisto kapitalistično: kako z organizirano gospodarsko silo prihraniti čim več gospodarskih sil in kvantitativno kakor kvalitativno dvigniti produkcijo. Dejansko si je danes vsaj težko predstavljati kako privatno organizirano gospodarstvo, ki bi moglo biti tako enostransko kapitalistično, kakor je ruski komunizem. V tem oziru so sovjeti daleko nadkrilili celo Ameriške Združene države. Državni gospoaarski kapitalizem je le potenciranje zasebnega gospodarskega kapitalizma. Značilno je, da sovjetsko gospodarstvo ne najde med kapitalističnimi državami nikjer toliko pri-znnlne pohvale in občudovanja kakor baš v Ameriki in sicer pri največjih organizatorjih ameriškega velekapitala in financ. Obratno pa proučava Rusija še vse bolj intenzivno kakor Evropa ameriške gospodarske metode in si prizadeva, da izvede, kar se Ameriki morda še ni posrečilo. Londonski »Eco-nomist« je v septembrski številki objavil podatke, ki so preočividen dokaz, da v sovjetskem gospodarstvu docela prevladuje kapitalistični moment. V preteklem letu je nad petdeset odstotkov vsega nacionalnega dela v Rusiji šlo za dvig proizvodnje, torej za notranjo zgradbo gospodarstva. Delo in stroški, ki so jih sovjeti izdali za gradnjo stanovanj, v tej vsoti niso niti všteti. Nasprotno pa se je za uporabo dobrin, bodisi iz poljedelstva, rudnikov ali industrije, za transport in porazdelitev porabila komaj tretjina vse razpoložljive delovne sile. Niti kapitalistična Evropa ni nikdar ustvarila tako prevla-dajočega razmerja v prilog produktivne proizvodnje napram produktivnemu konsumu, kakor so to storili boljševiki. Tolikšno zapostavljanje konsumne produkcije — a ne v prilog ostale produkcije, ki bi bila preračunjena na tvorjenje kapitala — smo doživeli edinole med svetovno vojno. Tudi delovne metode, ki jih uporablja sovjetski gospodarski sistem, popolnoma odgovarjajo kapitalističnemu naziranju. Povsod se opazuje mrzlična težnja, dvigniti kolikor mogoče hitro in visoko produkcijo, ne da bi se kdo posebno veliko brigal za dobrobit posameznika ali tudi obče javnosti. Kar je tipično za gospodarski kapitalizem, opazujemo korak za korakom tudi v Rusiji: dviganje produktivne produkcije na stroške delovnega producenta na ta način, da se plačujejo nizke plače pri zmernih cenah, ali pa srednje plače pri zelo visokih cenah blaga, kakor je to slučaj trenutno v Rusiji. V vsakem slučaju sta oškodovana delavec in konsument. Sovjetski gosjxxlarski kapital se dviga in raste edinole iz pristradanih odtegljajev delovnemu ljudstvu. Niti boljševiki ne morejo več tajiti, da se ruskemu prebivalstvu slabo godi, slabše kot se mu je pod carji. Mogoče se godi boljše industrijskemu delavstvu, ki pa ne predstavlja niti deset odstotkov vsega naroda. Vsekakor se komunisti trudijo, da ne odbijejo delavstva. Dokazali so to z uvedbo sedem-urnega delovnika. Imamo tudi že več uspelih poskusov organizirati delavsko socialno politiko. Obratno pa so boljševiki marsikaj doslovno prevzeli in kapitalističnega leksikona, kar pomenja popolno negacijo socialističnih in marksističnih principov. Skoraj povsod je mesto časovne plače vpeljana plača od kosa in akordno delo. Zopet je prišla na dai Črna tabla za manj sposobne delavce in premije za naipridnejše. Sicer pa: mar ni gospodarska petletka ie sama na sebi najhujši priganjaški sistem, ki nosi najizrazitejšo tendenco iztisniti iz delavca zadnjo srago? Le v čem se boljševiška racionalizacija loči od kapitalistične racionalizacije na zapadu, ko je radi krize vrgla na cesto 25—30% kancliskih in ročnih delavcev. Nastale so res na drugih koncih države nove industrije in zaposlile nove tisoče — a prav tako roma tudi evropski in ameriški delavec z enega konca pokrajine v drugega, kamor ga pač goni kapitalizem. Ni to kapitalistična, docela proti-delavska metoda, ako je v vsakem novem obratnem načrtu izrečno poudarjeno, da mora proizvodnja in storjeno delo narasti za toliko in toliko odstotkov več kakor pa izdatki za plače? Da se sovjetski gospodarski sistem sploh vzdržuje, se ima zahvaliti predvsem človeškemu mate-rin-lu, ki ga rabi, drugič pa okoliščini, da so bolj-številki ženialno znali svoje gospodarstvo preplesti — lahko rečemo — z nekakšno religiozno mistiko o pos anstvu komunizma. Sovjetski delavec je Rus, ki je neskončno bolj skromen in potrpežljiv kakor zapadni delavec. Predvsem pa nima borbenosti visoko kultiviranega. izobraženega evropskega delavca in si rajši še več pritrga. da mu le ni treba boriti se za zvišanje svojih prejemkov. Ze za veliko pridobitev smatra, da mu gre vsaj majceno bolje kot ostalim ljudskim plastem. — Potem pa se je boljševikom posrečilo, Sovjeti napovedujejo nov dumping Razburjenje v Moskvi radi odpovedi trgovinske pogodbe z Anglijo Angleška obkroževalna politika London, 24. oktobra. G. Vprašanje odno-šajev med Anglijo in Rusijo je postalo po odpovedi trgovinske pogodbe od strani Anglije, zopet aktualno in drži v napetosti vso angleško javnost. Opozicija je nastopila z vso odločnostjo proti odpovedi in vrši med delavstvom silovito propagando proti narodni vladi, ki je prav za prav vlada konservativcev. Laburisti so dvignili zopet staro geslo: »Boj draginji«, a na drugi strani se tudi v industrijskih krogih prav nič ne veselijo odpovedi trgovinskega sporazuma, ker se bojijo povišanja cen surovin in zmanjšanja angleškega izvoza v Rusijo. Anglija je lansko leto izvozila v Rusijo blaga v vrednosti 7,100.000 funtov šterlingov. V igri so torej važni interesi Anglije. Poslanska zbornica je zavrnila nezaupnico, ki so jo predlagali laburisti radi odpovedi trgovinske pogodbe z Rusijo, in sicer z 22? proti 54 glasovom. Minister Neville Chamherlain je v daljšem govoru motiviral sklep vlade in zaključil, da bo mogoče priti do novega sporazuma z Rusijo edino pod pogojem, da ne ho več ta prodajala pod ceno lesa in žita. O vzrokih, ki so dovedli vlado do tega dalekosežnega sklepa je znano naslednje: Predstavniki Anglije na gospodarski konferenci v Ottavvi so obljubili Kanadi, da bo an- gleška vlada odpovedala trgovinsko pogodbo z Rusijo iz leta 1930. Anglija se je zbala vpliva Združenih držav, ki postaja v Kanadi čim večji. Poleg splošnega načrta z.a ustvaritev zaključnega gospodarskega bloka med Anglijo in do-minijoni obstoji prav ta skrb, da se Kanada pritegne zopet v območje Anglije. Zato je bilo treba najprej izpodbiti konkurenco Amerike i/, angleških doininijonov. V ta namen so morali angleški predstavniki v Ottavvi pristati na želje Kanade, dn se trgovinski sporazum z Rusijo odpove ter tako omogoči izvoz kanadskega žita in lesa v Anglijo. Med razpravo radi odi|>ovedi sporazuma je g. Baldwin v dolnji zbornici v kratkih besedah podal smernice trgovinske politike narodne vlade. Dejal je, da se v času gospodarske krize morajo posamezni deli angleškega imperija združiti. Seveda bo, poteklo še mnogo časa, preden se bodo pokazali dobri učinki medimperijnlnega sporazuma v Ottavvi. Poročila iz Moskve povedo, da je sovjetski tisk silovito reagiral na odpoved trgovskega sporazuma. Posebno ostri so komentarji »Iz-vestij« in »Pravde«. »Izvestja« bruhajo žveplo in ogenj proti kapitalizmu, da hoče obkoliti sovjetsko Rusijo. »Zadeva angleške vlade je, ali naj žrtvuje gospodarske interese zato, da bi dosegla iluzorne politične uspehe. Toda prav tako je zadeva sovjetske vlade, da izbere sred- Herriot med slovenskimi rudarji Predsednik Irancosbe vlade obiskal tudi slovenske naselbine Lens, 24. oktobra. (Brz.) Predsednik francoske vlade Herriot je včeraj otvoril novo rudarsko bolnišnico. Predsednika so pozdravile ogromne mase rudarjev, med katerimi so se nahajali tudi slovenski rudarji, ki so prišli iz okolišnih revirjev. Sprejema so se udeležila predvsem podporna društva Svete Barbare, pod vodstvom svojih odborov. Predsednik Herriot se je zanimal za položaj naših izseljencev in |e obljubil, da bo njegova vlada storila vse, da bi se tudi priseljenci čutili doma v svoji novi krušni domovini. Po sprejemu na magistratu si je predsednik ogledal vse nove rudarske naselbine, ki so bile zgrajene po vojni, čestital premogokopnim podjetjem na dovršenem delu in na lepih socialnih ustanovah, ki so nastale. Izrazil je željo, da bi gospodarska kriza tega lepega napredka in te vzorne harmonije med različnimi narodi, ki tukaf služijo kruh, ne motila. Slovenski radarji so bili zelo ginjeni radi predsednikovega obiska. V Španiji po žiga jo cerkve Svobodomiselne in bol.ševiške tolpe na skupnem uničevalnem pohodu Sevilja, 24. oktobra. Neznanci so zažgali cerkev v Sati Sebastianu, v kateri so bile umetnine neprecenljive vrednosti. Čeprav so gasilci s podporo vsega prebivalstva skušali ogenj pogasiti, se jim ni posrečilo in cerkev je postala žrtev plamenov. Prebivalstvo je nato odšlo pred županstvo in bučno zahtevalo, dn se krivci kaznujejo. Tudi iz Ecije poročajo, da je neka tolpa zažgala tamkajšnjo cerkev in samostan bosih sestra. Gasilcem pa se je posrečilo ogenj udu-šiti. Mislijo, dn gre za dobro organizirane požige skupine ljudi svobodomislecev-boljševikov, ki se z avtomobili vozijo po deželi in skušajo požigati verske ustanove. Se ena avtonomna država v Španiji Valencia, 24. oktobra. AA. Zastopniki vseh španskih strank izvzemši avtonomiste in konservativne republikance, so proučili načrt va-Iencijske ustave in sklenili organizirati kampanjo za to ustavo. Dalje so sklenili sklicati skupščino zastopnikov treh valencijskih provinc, ki naj stiliziru ustavo po vzorcu katalonske. V Belgiji želi komandirati loža Liberalci in socialist v objemu Bruselj, 24. oktobra. Senatorju Brocquevilleu se je po kratkih posvetovanjih posrečilo sestaviti volivno vlado, katere sestava je že znana. Poleg katoličanov t. j. predsednika Brocquevillea, Theu-nisa, Poulleta, Segerja, Tschofena, Sapa in van Overbergha sodelujejo v njej liberalci Hymans, Dev&ze, Janson, Forthome in Bovesse. Vlada ima voliven značaj. Poslanska zbornica bo razpuščena še ta teden, nakar bodo takoj razpisane volitve. Razpis volitev so zahtevali socialisti in liberalci. Uspeh, ki so dosegli socialisti pri občinskih volitvah, jim daje upanje tudi za državnozborske volitve. V zadnjem času se opaža po liberalnem tisku težnja za sodelovanje s socialisti, da bi se ustvarila nekaka antiklerikalna iornta. To se je že zgodilo v Antverpnu, kjer liberalci in socialisti sodelujejo proti katoličanom. Ta neiavaden preokret pripisujejo sklepu na zborovanja prostozidarske lože, ki se je vršilo v Bruslju meseca septembra. Krilo v liberalni stranki, ki se zavzema za sodelova- česar niso nikdar mogli in tudi ne poskusili privatni kapitalisti: vgnesM v delavčevo zavest vero, da se bori za veliko gospoo do konca sedanje gospodarske krize gledal na to, da sc število priseljencev kar najbolj omeji, lloover je navedel, da je že do zda j po zaslugi te njegove politike ohranilo svoje službe okoli 500.000 Američanov. Pomoč Podonavju Budimpešta, 24. okt. tg. študijska komisija za valutne in finančne probleme donavskih držav, ki jo je imenovala mednarodna trgovinska zbornica, je včeraj v Budimpešti končala svoje delovanje. Zastopani so bili delegati Anglije, Francije, Amerike, Italije, Nemčije, Avstrije. Poljske, Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije in Madjarske. Sprejeta jc bila resolucija, ki zahteva, da se nemudoma izvedejo sklepi, ki so bili sprejeti v Stresi, in da se tudi razširijo in izpopolnijo. Prave in trajne pomoči za agrarne države je pričakovati samo na podlagi tr-govsko-političnega liberalizma in popolnoma svobodnega izvoza, za katerega je treba ukiniti vse omejitve. Pripomniti je kot posebno važno, n padlo za v primorski je število doma- čih turistov naraslo za -'6%. število tujih pu padlo za 7'A. V drinski banovini je bil lani prav tolikšen promet kakor predlanskim, v ostalih banovinah po je obisk padel za \2'A. Tudi število prenočnin je povprečno z.a 12% manjše. Lani ie bilo za 397.668 manj nočnin kakor leta 1910. Finančni efekt turistiko je bil lota 1931 slabši knkor leta 1930, posebno zaradi velikih omejitev pri potovanju. Vkljub temu so tujci pustili na Primorju okoli 110 milijonov Din, v planinskih letoviščih 12 milijonov Din. v mestih okoli 75 in v kopališčih 8 in pol milijona Din. Železnice in narniki so imeli 27.160.000 Din prometu, gostilničarji in hotelirji pa 140 milijonov; Lota 1931 je bil obisk tujcev in Jugoslovanov v posameznih banovinah takle: Banovina dravska: 43.543 tuz.emcev, 59.056 Jugoslovanov; savska: 50.116, 6O.037; vrbaska: t.837. 10.f 19: primorska: 23.828. 41.4+8: driska: 11.048, 23.85V zetska 26.173. 35.63f: dunn^ka: 10.463. 10.987: moravska 2.238, 41.650: vardnr-ska: 6.813. 20.506; področje mesta Belgrada: 14.236. 27.258. — Skupno število nočnin znaša 2,995.117. — Priinorje je obiskalo I. 1931 62.308 Jugoslovanov in 70.812 tujcev, s skupnim številom 933.053 nočnin. Planinske in jezerske kra je je obiskalo 33.920 Jugoslovanov in 15.407 tujcev s skupno 371.052 nočnin. Zdravilišča je obiskalo 82.J"" Jugoslovanov in 3.y>| tujcev s skupno 1,190.3' nočnin. Mesta in druge turistične kraje j' obiskalo 150.513 Jugoslovanov in 118.736 tnice\ s skupno 481.158 nočnin. Nn turističnih ladjah je bilo 309 Jugoslovanov in 1481 tujcev s skupno 17.496 nočnin. Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo pooblačilo, ostalo jui ho ie !op!o in precej stalno. Anglo-irski spor (it atek pregled zadnjih pogajanj med Anglijo in hsho (Od uašega stalnega dopisnika) London, 19. oktobra. Najvažnejši politični dogodek je bil iuftdnje dne /.a angleško široko javnost spor, ki je izbruhnil med Anglijo in med svobodno irsko državo, kateri pre l eduje republikanec de Valera. Niti velika po-g-i Janji, ki so se vršila s Francijo glede nemških i bor. ževalnih zadev niso povzročila med ljudstvom t »I i ko zaninianik m loliku-krčevitih debat kakor re» oiazum z Irsko, ki ie samo cniprl komaj zar^-I ene rane in poklical iz zgodovine mnogo neljubih spominov v medsebojnih odliošnjih obeli narodov. LelH 1929 s > v o iitcl ii Irske po dolgotrajnem loju, ki je s]'.av l ob žive tako Angleže kakor Irce in bH nn t in. da se ijprrmeni v javno revolucijo, |Kid": -i'i f. angleško vlado v Londonu celo vrsto pogodb, ki so dale Ir ki današnjo ustavo in natančno določile njene bodeče odnoša;e in obveznosti do britskega imperija. Med temi .pogodbami se nahajata tudi dve, s katerimi takratni voditelj republikanske opozicije, de Valera, ni bil zadovoljen in katerih tudi ni priznal. Prva teh pogodb določa, da mora svobodna irska država vsako leto plačati Angliji vsoto treh milijonov funtov sterlin-gov (okrog 750 milijonov l>!n) kot odplačilo zh zemljišča, katera so za časa verskih bojev angleški aristokrati Ircem vzeli in katere sedaj irska vlada zahteva nazaj, oziroma jih kar naravnost nacionalizira. Z drugimi besedami je ta denar odkupnina za svoje dni uropana zemljišča. Druga pogodba predvideva vsakoletno plačilo 2,111000 funtov, ki predstavljajo razne pokojnine za angleške državne uradnike, ki so službovali na Irskem in so vzdrževali angleški režim. Z drugimi besedami naj plač* Irska pokojnino za svoje nekdanje trinoge. Prejšnje vlade so to breme prevzele, toda ko je pri zadnjih volitvah de Valera prišel nenadoma na površje, je takoj dal vedeti angleški vladi, da plačevanje teh dveh, po njegovem mnenju krivičnih vsot, preneha enkrat za vselej, češ, da prejšnje pogodbe, katerih irski narod ni priznal, njega tudi ne morejo vezati. Sjior med obema državama je s tem izbruhnil nu dan. Pogajanja so se po uvodnih praskah v uradnih komunikejih in po časopisju takoj začela in britanski minister za dominijone, Thomas, je predložil, naj se sporna vprašanja predložijo kakšnemu imperialnemu arbitražnemu razsodišču, česar pa de Valera zopet ni sprejel, ampak je nasprotno zahteval mednarodno razsodišče, bodisi Zvezi narodov, t>odisi razsodišču v Haagu, bodisi kateremkoli sodišču mednarodnega značaja. Angleška vlada je to odbila z motivacijo, da je spor notranja zadeva imperija, v katero se mednarodnopravno nobe len nima pravice in sc tudi ne sme vmešavati. Nato so prišle grožnje od angleške strani. Angleški ministri so na političnih shodih in enkrat celo v londonskem parlamentu odkrito namigavali fifi represulije. češ. da bo angleška vlada prisiljena st-či po sredstvih, ki Irski ne bodo prijetna, tako •fljfimo, da bo Anglija morala uvesti visoke uvozne carine na irske kmetske pridelke, ki so po večini bili pokupljeni cd angleškega trga. S takimi grožnjami je angleška vlada hotela pritisniti na irsko javno mnenje predvsem šo na irskega kmeta, ko-jega gospodarski interesi bi bili zelo ogroženi, da vpliva na irsko vlado v smislu (»opuščanja. Kes je, da so angleške grožnje imele nekoliko uspeha in so spočelka vznemirile irsko ljudstvo, ki je slalo pred nevarno alternativo, da ali nadaljuje illačan-skega tributa ali pa izgubi zelo obširno tržišče za svoje pridelke. Toda samo spočetka, kajti Irec je "borec, je to vedno bil in ostane. Spričo groženj in nevarnosti njegov odpoi; le še zrase v isti meri, kakor njegova požrtvovalnost. Vsa njegova zgido-\ ina je edinstven ilokaz za to. Irec se žrlev ne plnši, Iudi največjih ne, in če ga enkrat zgrabi trdogla-vost, polein žrtvuje vse, samo da pride do cilja. Medtem torej,,ko se je' ir-ko javno mnenje pi»-lagania mobilteiralb za novo »vojno z Angleži-, medtem ko so začeli tudi pristaši pomiritve z Anglijo prehajati v tabor de Valerinih somišljenikov in se je v Angliji začel zopet vzbujati stari protestantski gajev preti katolikom Irske, se |H),javljali razni močni vplivi tako nn irski kakor nn angleški strani, ki so delovali za sjiorazum. Kolikor se tiče Irske je znano, da je primas Irske, kardi:el nadškof Maoliory, sam apeliral na predsednika dc Valero, naj vse |>oskusi, da pride do sporazuma, v kolikor pride v jioštev Anglija, pa so pritiskali liberalni in laburistični krogi na kralja, da zastavi svojo avtoriteto, da zopet ne pride do poboja med obema državama. In res so se pogajanja znova začela. Na svojem potovanju v Ženevo se je de Valera ustavil dalje časa v Londonu, kjer so mu žrtvovali dosedanjega kraljevega zastopnika guvernerja MacNeilla in pristali na to, da se pogajanja resno začnejo po zasedanju Zveze narodov. To se je tudi zgodilo. De Valera je [»rišel sam zopet v London in prinesel s seboj vse svoje zahteve, ki pa, ako jih preračunamo v funte, daleko nadkriljujejo vsote, katere anglrška vlada zahteva od Irske. De Valera je stal na slnli-šču, da se naj izbrišejo med obema državama vse denarne obveznosti in naj živita Irska in Anglija lepo mirno druga poleg Iruge v okviru brilskegu imperija, a da naj ho to vse. Ce bi pa prišlo do tega, da bi zahtevali medsebojne denarne obračune, potem so zahteve Irske, ki jo stoletja trpela pod angleškim režimom ter Angležem žrtvovala domala vse narodno imetje, mnogo večje, kakor pa malenkosti, katere na podlagi pogodb iz leta 1923 Anglija lahko zahteva od Irske. Na tej podlagi je angleška vlada odklonila nadaljevanje razgovorov in de Valera se je vrnil nazaj na Irsko, kjer je bil v Du-blinu sprejet z velikanskim navdušenjem naroda, med kafprim je imel priliko videti veliko svojih političnih nasprotnikov. Angleško-irski konflikt se je torej poostril, na veliko žalost velikega števila nu« miroljubnih All-gležov, ki bi rudi videli, da bi bil eiikral konec teh medsebojnih zbadanj in da bi se Ircem dalo nekaj, s čemer bi mi mogli odkupiti in izbrisati žalostne dogodku iz davne in bližnje zgodovine. Medlem je irska vlada le udarila visoke carine nu anglfško industrijsko blago in v Londonu so pripravljajo. da storijo isto na irake poljedelske pridelke. Konflikt torej narašča. Na žalost moram ugotoviti, da naš angleški ti.-k, ki bi moral vršiti drugo nalog i. zadnje čase ečujo in hujska in ustvarja ne-r-upuloženje napram irskemu narodu Tn ni dobr«. Prav tako pa so tudi na Irskem mišljenje radikali-Žira, predvsem ko se vidi, kakšne ogromne vsote/e Anglija odpustila Nemčiji, ki ima ua svo;i vi-stfi kršitev mnogo več in mnogo bolj |>ravičnih pogodb, k d so pogodbe iz leta 1923, katerih Irska noče pri-poznali, ker so krivične in so ji bile vsiljene. Pametna širokopotezna geata angleške vlade bi bila Irce pridobila prej in do Vale.rovo stališče bolj oslabila, kakor pa grožnje z represaltjami. V sedanji gospodarski krizi mi Angleži nimamo povoda, dn si naprtimo še politično krizo, ki bi znala j»od-minirati temelje britskega imperija. Gvvilvm O. Svečanosti v Kumanovem Ganljiva proslava 20 letnice osvobodilne bitke Kumanovo, 24. okt. 1. Z vseh strani so danes prihiteli v ta zgodovinski kraj delegati vseh naših narodnoobrambnih organizacij, centralne uprave Združenja rezervnih častnikov. Zveze dobrovoljcev in neštetih drugih. Mesto Kumanovo je bilo vse okrašeno z zastavami. Na mnogih krajih so postavili slavoloke. Iz Skoplja so prihiteli na proslavo 20 letnice, odkar je srbsko orožje v zvezi z ostalimi balkanskimi državami strlo največjega sovražnika srbstva in ga potisnili iz Evrope v Malo Azijo, pravoslavni škof Josif, poveljnik III. armadne oblasti, general Milan Nedič, podban Krasojevič in predsednik skopljanske občine Mihajlovič. Kralj je poslal na proslavo svojega posebnega zastopnika, podpolkovnika Svetozarja Hadžiča. Po liturgiji, ki se je izvršila v pravoslavni cerkvi sv. Petke, so se vsi delegati in velika množica ljudstva napotili na kraj, nazvan Prkin rid, kjer je skupna grobnica kjer so pokopani vsi borci za svobodo svojega naroda, ki so darovali svoja živi enja v kumanovski bitki na oltar domovine. Po cerkvenem opravilu, ki ga je izvršil skop-Ijanski pravoslavni škof Josif, je govoril general Ncdič, ki je v svojem govoru izvajal: »Kot poveljnik lil. armade sem prišel na to sveto mesto, da se poklonim manom teh borcev, ki so štrli turški imperij. Na Nagoričanu so se zgodili usodni in za vse čase pomembni dogodki. Na Kosovem smo izgubili cesarstvo, toda smo ga znova dobili na Nagoričanu. Tukaj, na lem svetem mestu, se je spre-r.enila karta Evrope. Tu, na tem svetem mestu, je bil položen temeljni kamen za kraljevino Jugoslavijo, Tu je zasijala svoboda srbskemu narodu.« Ceneral Nedič navada dalje, da je moglo srbsko orožje premagati mnogo močnejšega sovražnika sam oradi tega, ker se je sleherni zavedal svoje tolžnosti napram domovini. Končal je svoj govor z besedami: »Spite mirno, svete žrtve, svoj večni sen v objemu hladnega Nagoričana.« Za generalom Ne-dičem so še govorili delegati Zveze rezervnih častnikov g. Vujič, učitelj Todorovič in suplent Dobra-šinovič. Med tem pa je krožila nad grobovi padlih lunakov eskadra letal ter jih posipala s cvetjem. Na koncu žalostne proslave je izstrelila četa 22. pešpolka časten plotun. Opoldne je dospela v Kumanovo delegacija odbora za postavitev spomenika padlim junakom v bitki pri Kumanovem iz Belgrada, ki se je dogovorila s kumanovskim odborom za postavitev spomenika, da bodo raje namesto spomenika zgradili moderno bolnišnico za nego in zdravljenje otrok iz kumanovskega okraja. Po vseh šolah so bila danes tudi predavanja o kumanovski bitki, v katerih so mladini orisali vse gigantske napore srbskega naroda, da izvojuje svobodo, ki jo je moral plačati z velikimi žrtvami. Šolski otroci jo dobili tudi spominske album« s slikami iz kuinunovskih bojev. Slična proslava je bila tudi na Merdarjih v bližini Podujeva. Tudi tej proslavi je prisostvovala ogromna množica naroda, ki se je hvaležno spominjala svoj;h dragih pokojnikov, ki so padli v balkanski vojni I. 1912, Osebne vesti Belgrad, 24. oktobra. I. Zn kmetijskega svetniku 5. položajne skupine je postavljen liri bonski upravi v Nišu Vladišlnv Vnlenta. Premeščeni so: veterinarski svetnik Otmar Novnk iz Savskega mosta v Split. V 4. polmžajno sku-nino 2. stopnje so napredovali: Birk Ciril. Bevc \ lailislav, tehnična svetnika na tehničnem oddelku bonske uprave v Ljubljani, Alfred VVei-der, tehnični svetnik no tehničnem oddelku pri mestnem načelstv u v Novem mestu, Vcbcr Ribaril, tehnični svetnik pri tehničnem oddelku bonske upravo v Sarajevu. Iz 6. v 5. položnjno skupino: Mbin Pilamic, višji tehnični pristav pri tehničnem oddelku bonsko uprave v Novem Sn-hi. 1/ v 6. položnjno skupino: Josip Bri-celj, višji tehnični prisinv nri okrajnem uneel-stvu v Ljubljani. Bahnik Viljem, višji tehnični prislov pri brniški upravi v Splitu. Prometni minister je postavil zn svojega poverjenika in vršilea dolžnosti upravnika železniške delava niče. v Siiioderevu, Lrncstn Sancina, dosedanjega poverjenika pri železniški delavnici v Mur.it boru. Za pristavo S. skupine pri okrajnem tt,n-čej.sl \ u v Trebi n j u je postavljen šoka Josip, Nadalje so postavljeni: Kajilik Zdrovko člani tajne slovenske organizacije. \ Drsenji je bil aretiran kmet Bentelič radi leg«, ker je protestiral pri županu, ker se v teh kriličuMi dneh, ko kmet no mote plačati nili zaostalih davkov, knj '-•-!(' nove, njihova posestva ra/.-prodajajo na javnih dra/.boli. Sodišča v (.miri. Trstu in Itcki dnevno sodijo mnogo Slovenci v in Hrvatov radi tega, ker so hoteli prekoračiti brez dovoljenja mejo. V (Jerici je fašistični tajnik Avenanli. ki je znan zaradi svojih preganjanj slovenskega /.ivlja, pustil postaviti le dni pred svoje stanovanje bombo, katero so našli fašistični miličniki. To bomba je dala Ave-iiHiitiju povod, da je začel ponovno preganjati fašizmu liepi i jo*ne osebe. Pariz, 24. oktobra, z. Tukajšnji lisli j.iliske iHitifašjstičiie končen!nn tje piše jo, da .bo Mussolini v najkrajšemčasu okrepil. stojo-diktatorsko moč. /uto je tudi izvršil revizijo sioliitov fašistične stranke, lako tlo bo fašistična stranka izgubila še listo njalo avlonoliilji', ki jo je doslej imela, ter bo spremenjena v .nieščau.-ko milico, ki bo v slu/Jii države. (liieueni je poslala zeln aktivno lajno Iu A i -stična policija OVItA, kolere delo ne more kontrolirali niti vodstvo slrailke nili veliki fašistični svet, in je -postala odgovorna edinole Mussbl mi ju. I isku je prepovedano; prinašali kakšna poročilu 0 piiH-etih, ki se vodijo pred izrriluim liibiiuoloni zo zaščito džrnve. OVItn zapira fašizmu neprijazne elemente ter jih de. ppitira ravno v trenutku, ko jc fašistična vlada Innsirnln v inozemstvu vest, da sc v Italiji pripravlja amnestija. S političnimi aretirane! postopajo policijske oblasti vedno slabše in so jim \ zadnjem času prepovedale čitunjc knjig iu časopisov. Tako postopanje je spravilo politične jetnike v olnip. V ječah v Voltcri so začeli kaznjenci /. gladovni) stavko, isto je zgodilo tudi v Citta Vechin. kjer je kakih 2»» političnih kaznjencev. \,i otoku Vcntotteue so v zadnjih Giimhosova agrarna reiorma lliiilimp»l.\ '21. okt. ž. V srnin ho (ioinhiis objavil delu.ui program sn jf vlailr. Prta torka lega ii iirta I o utrdba agrarne reiofine, iu kiier na la narin, ila ustanovi lotit) uotili t ari s >knp nn 3 milijoni jutro« zemlje, v katerih Imdii našli brcipiiktlti "<»j kruli. Ta velika agrarna reforma Nova češi-a vlada Praga, 24. okt. tg. kakor se jtoročn uradno, je bilo danes sprejela (Irmisija I držidovefta kabinetu in |<- bil dosedanji predse Inik |>oslan-ske zbornice Mnl.vpelr jiueitovan. «lu sestavi novi kabinet. Novi kabinet |mi še ni bil |Hiti'jen, ker še niso končana pognjiinj.i o programu nove t laile. Mnlvpetr se je dulies itogujul, /. /u-s'opniki držnvnih uradnikov, katerim je izjavil, du državne finance nujno zahtevajo skrajšanje P loč državnih uradnikov in • plače uud lem zneskom p i ce bodo /nižale od 4—127«. s čimer bo država prihranila 2^0 milijonov Kč. Naš hliring s ČSR Praga. 24. okl. Ig. \ klirinškem prometu, ki je bil osnovali v českottlovaško-jugoslov^iii-.»kein trgovinskem prouit-iu ra
  • ojiiib Kalite v. »e je i/plačalo na tesko-sloviiškcni 70,000.000 Kč za češkoslovaške i/-vodc. pri j u gos lova nek i narodni banki pn |e bilo (»ločnnili 130,(100.000 kč. Nepokrit jc ostal torej presežek ho.lllio.uoo. j lio Itvršeua s jininecj« iimaajrga. ili nolraojega posojila. Itami ti xa se lio poeno^tav j(a puli i ran jr davkov ua ia n.if.n. ila se ho predpisalo namesto dosedanjih 120 vr»l dat kot samo 311 trst teh davkov. Iitrsnia lio ri-i^rgunUarija t-c madjarske industrije, ki Im t gUtueui urejen« za lialkuu>ki trg. S kongresa bolgarskih krnelo v Solija, 24. okt. Bolgarska agencija poroča: MioUler Gičev je imel iiu kongrtru zeniljoraduMkc stranke govor, v katerem je obširno pojasnil de|j> bolgarske vlade zi ublažitev gos|iolurske krize. Uvodoma je navedel, kako so padle cene najvažnejših kmetijskih pridelkov, tako na pr. tobaka, svile in rožnega olj«. Vlada je storila vse, kur je b:lo v njenih močeh, da ublaži to krizo. Navzlic temu pa je položaj bolgarskih financ slab in vlada ne Im mogla izvršiti dolžnosti, ki jih ima iz obrratue in amortizacijsko službe /a zunanje dolgove. Glede amnestije je minister Gičtv izjavil, Ua bo lo vprašanje v najkrajšem času rešeno. Minister Gičev je nato obsodil rovarenje bolgarskih komunistov, ki pu ne bo uspelo. Komunizem se ni izkazal uiti v Rusiji. Zato ae bo bolgarski kmet znal varovali (ako pred črno reakcijo, kakor pred bol/>et.& tnom, in zahteva slogo in red v državi. Itrlcrari. 54. Okl. 1. Včeraj je bil v Belgradu it-rednl občni zbor bolniškega fonda prometnega m*-iiintrslta ter je bil sankcioniran odlok proinrliie^t ministra, da prevzame bolniški fond za dobo de»ol let v najem bolnišnico Združenja belgrajskih zdravnic na Di>dinju z.i 4 milijone Din. Tu bolnišiifra je |irisl meseci zašla v finančne ležkočo ter je bila in delj časa zaprta. Mariborsko gledališče F. Lehan Friderika Precej Leharjevih stvari smo že videli nn mariborskem odru; po >Škrjau£kovem gaju-. Veseli vdovi , Evi, deklici iz tovarne«, Grofu Luksein-burškem iti Zemlji smehljaja kot uvtaliio letošnjo glasbeno uprizoritev in pn ob Ooethejevem sicer malo za|>oznelem jubileju še >Frideriko». Oba libretist.-i, ki sla priredila Leharju i>> iZemljo smehljaja«, sta v Frideriki« zajela zgodbo ljubezni, ki je vezala pesnika Goetheja s Friderike, hčerko seseiihelniskeaa pastorja Itrionn. Prvo dejanje se godi leta 1771 pred sesenheimskim župni-ščem: Goethe in Friderika si odkrijeta ljubezen. Drugo dejanje se vrši istega leta, toda nekoliko pozneje v Strassburgu ob priliki slavnosti, ki jo je Goetheju na časi priredila niadume Sch6ll: Karel Avgust, veliki knez. vveininrski, povabi Goetličja kol vzgojitelju flu vveimarski dvor. kar pu Goethe odkloni, ko izve iz ust stotniku Kuebln. dn ne mara knez jioročenih in v filigterstvo zakonskih dolžnosti zagrebenih mož; lodn ko izve Friderika za ta Goethejev s-klep. se odloči k odpovedi Iju-bezui iu težki žrtvi, da tuko omogoči ljubljenemu Goetheju srečo iu blagostanje. Goethe so poslovi in odide na vveimar.-ki dvor, Tretje dejanje je zopet pred sesenheimskim župniščeni: po de.-etih letih pride Goethe s knezom vvoinmrskini pred m--senlieimsko župipšče, kjer se sestane s. Frideriku, ki ji pred slovesom izpove sladkost spominov, ki ga vežejo na Sesenheini. Libretista Herzer iu Loh-ner sla se tukaj odmaknila od šablonskih op<'rel-nih moiivov, segla slu v zgodovino, priklicala Goetheja na oder s leni, da slu vt e i murskega velikana snela iz okvirja vveimarskegu sijaja in ga postavi'a ua neko ploskev, ki je označena y dvomljivo umetniško vrednostjo operetnega libreta. Razen tega se tukaj s posebno značilnostjo ne razpletajo ljubezenski konflikti z običajnim končnim zakonskim snltjem, ampak s sentimentalno lirično sceno ob zaključku, ko se Goethe drugokrat in to po desetih letih poslavlja od Friderike, ki jo je bil obsul z vso toplplo mladostne ljubezni. Goethe .odhaja v veličino in slavo, Friderika pa gipe v jeseni žjv-Ijenskega spoznanja, ki ga "razodene Leiizu: kdor je Goetheja enkrat ljubil, ne more v svojem življenju nikogar več. Nežno liričnost le zgodbe jq obdal Lehar z najlepšimi melodičnimi zasiiulki, ki prekašajo celo one v -Zemlji sinehljaia in ki združujejo v sebi poleg gibčne J liričnost i Iudi rahle presledke muzikaličuih buffo elementov. S tem je dvignil Lehar. poleg Straussa in Kamlana najizrazitejši predstavnik novejše dunajske operetne smeri, to svojo spevoigro, ki mu je najljubša, na ojier-no višino. Skladatelj osvaja poslušalce, in gledalce .s silo živahne, barvil e, in lirične nielodike. Mariborska uprizoritev »Friderike« je ,prva na slovenskem, in če se ne motim, tudi jugoslovanskem odru. Ravno radi tega je bilo Ireba tem večje vneme in brige pri pripravljanju dela, ki zahteva zlasti od režiserja ločno poznanje takratnih razmer, nošnje, običajev itd. Režiser V. Skrbinšek je storil kar možno, dn je celoten uprizoritveni okvir uskladil-s časom dogajanja. Žal se ta stil radi .prevelikih stroškov ni mogel skladno uveljaviti do zadnjega, inventurnemu predmeta oni-eme in nošnje, tako da so pač ti le kmetje, ki prinašajo pastorju IJrionu v prvem dejanju birro. |k> obleki >odeč preje gorenjske korenine, nego scscnheimskeaa izvora. Po-Nimeuiih delov opreme niti ne omenjam. Povzdignila je pu uprizoritev skrbno in odlično zasnovana realistična iusceuucija, urejena živahnost in ubrana vzporednost v pokretu skupili na odru, ki odgovarja sedaj nnraščajoči, sedaj usihajoči melodiki. Nemoteno potekajoče dejanje je govorilo o hvalevredni priziidevno-ti, s katero se je Skrbinšek lotil svojega režiserskega poxla, ki je tem težji, ker je lukaj treba pogoditi pravi značaj lega Leharjevega pomembnega skladaieljskega del«, s katerim jo očividno začutil potrebo po poglobitvi in posmulc-nju operete ter pribtižavauju operetnih glasbenih moiivov operni vrednosti. Sodelovalo je malodnne vse iz našega operetnega, solislovskegu hi zborovskega, in celo dramskega ansambla. Razen .1. Koviča in Znložuikove, je menda vse nastopilo. Osrednja postava je lukaj Joliann Wolfgang Goethe; lo veliko tenorsko purli o je namenil Lehar slovitemu Tuiiberju. Naš >Thu-ber . je bil Belizar Sanujn. ki je v nastopu in maski prepričevalno pričaral pred občinstvo Goettiejevo podobo. Njegov tenor je za naš oder zlasti v srednjih legah izda'en in polnozvcncč. Do triuinfn so je izpel v znanem šlagerskem samospevu v drm»e n dejanju (Dekletce, dekletce...), ki je zelo hvaležna slvar in ki ga je Ireba trikrat, štirikrat ponovili, da se (»u občuudvo navžije, kakor se je n Iu li Sani inu zgoilijo ob sobotni, premijeri. Fride-liko je |>elu in podajala I'. IMovičeva z mestoma ganljivo prisrčnostjo. Živnlinosl igre in lempera-menla, ambicija in blesteč sopran so njena inoč, ki ji oinoi>eri. 551-vnhnegn priznan ja in ploskali ia obilo, zlnsii zadaj med uka- in zabaveželjno mladežio. — c.