T r o j a r j e v z b o r n ik 9 7 VILMA BRODNIK POSODABLJANJE UČNIH NAČRTOV ZA ZGODOVINO V GIMNAZIJAH NA SLOVENSKEM V 19. IN 2Q. STOLETJU S POUDARKOM NA ANALIZI VSEBINE SPLOSNIH CILJEV MODERNIZATION OF HISTORY CURRICULA IN GENERAL SECONDARY SCHOOLS IN SLOVENIA IN THE 19THAND 20TH£ CENTURY' WITH THE EMPHASIS ON THE CONTENT OF GENERAL GOALS Izvleček Naloize p o uka zgodovine, ki jih lahko razberem o iz splošnih ciljev v učn ih načrtih za g im n az i je od leta 1849 dalje so se vedno prilagajale vsakokra tn im zgodovinsk im d a n o ­ stim in oko lišč inam ter odraža le stopnjo razvoja zgodovinske vede in d idak tike pouka zgodovine. V ospredju je bilo izobraževanje in vzgajanje v lojalne državljane tei znanje in razum evan je p o m em bn ih zgodovinskih dogodkov, pojavov in piocesov. Sodobni pouk spodbu ja tudi razvijanje kritičnega mišljenja, ki om ogoča lastno piesojo in sam ostojne od ločitve izobraževanje za nenasilje in proti p redsodkom , za samostojnost, objektiv nost, učenje za s trpnost in spoštovanje človekovih pravic. Z m ultiperspektivnim pristopom pri p o uku zgodovine se om ogoča izogibanje politizaciji in enostranski ideološki indok tr i­ naciji učencev, ki jo lahko razberem o iz splošnih ciljev v učnih načrtih za zgodovino v g im naziji v obdobju zadnjih dvesto let. K ljučne besede: učni načrt , splošni cilji, vrste znanja zgodovine, pouk zgodovine, g im naz ija . A bstract T he pu rpose of h istory lessons, as vvritten in gencial goals in c u n ic u la foi geneial seco n d a ry schools after 1849, has alvvays adjusted to each historical c ircum stance and refleeted the level o f developm ent o f history science and histo iy didactics. In the fo ieg io- und was the education o f na tiona lly-avvare citizens as vvell as key knovvledge and undei- s tand ing o f crucia l historical events, phenom enons and piocesses. M o d em teaching also encourages the developm ent o f critical th inking, vvhich enables individual judgem ent and independent decisions, education for non-violence and against prejudices, independen- ce, objectivity, p rom otes tolerance and respect for hum an rights. The multi-peispective approach to h istory teach ing enables us to avoid politicisation and one-sided ideological indoe tr ina tion o f pupils, vvhich is clearly shovvn in the general goals of history c u rn c u la for general secondary schools during the last two hundied yeais. Keywords: cu rr icu lum , general goals. types of history knovvledge, history lessons, general secondary school. 9 8 V il m a B r o d n ik : P o s o d a b l j a n j e u č n ih n a č r t o v . POSODABLJANJE UČNIH NAČRTOV ZA ZGODOVINO V GIMNAZIJAH NA SLOVENSKEM V 19. IN 20. STOLETJU S POUDARKOM NA ANALIZI VSEBINE SPLOŠNIH CILJEV G lavna načela pouka zgodovine, stopnjo razvoja zgodovinske stroke in d idak tike ter vsakokra tno politično, d ružbeno , gospodarsko in ku lturno danost se lahko zelo dobro razbere iz splošnih ciljev pouka zgodovine, ki so opredeljeni v vseh učnih načrtih za zgo ­ dovino od leta 1849 dalje. V pričujočem članku zato ana liz iram o vsebino splošnih ciljev v učnih načrtih za g im nazije od leta 1849 dalje, jih p r im erjam o in ugotavljamo, kako so se sprem injali pogledi na pouk zgodovine in kako je na učne načrte za zgodovino vplival zgodovinski razvoj v posam ezn ih obdobjih 19. in 20. stoletja. Z am etk i sodobnih g im nazij v habsburški monarhiji segajo v leto 1775. k o j e bil iz­ delan načrt za o rganizacijo novih g im nazij , saj so v tem času ukinili jezuitske g im nazije in jezu itsk i red. ki jih je vodil. Po končanih revolucijah v letih 1848/49 je bila leta 1849 uvedena o sem le tna g im nazija (nižja in višja), ki so ji priključili še dva letnika filozofije uk in jen ih licejev. Tedaj so uvedli tudi m atu ro kot končni izpit ob zaključku šolanja v g im naz ijah , uvedli pa so še realke, na katerih s e j e šolal trgovski in tehnični kader. Sprva so rea lke delovale v okv iru no rm alk , leta 1867 so postale sedem letne in dve leti kasneje o sem le tne realne g im naz ije .1 O sem le tne g im nazije so bile ukinjene s šolsko reform o leta 1958, ko so g im nazije postale štir iletne šole, om ejene na bivše višje g im nazije . K lasične g im nazije so bile ukinjene, posam ezne g im nazije pa so lahko obdrža le klasične oddelke. Tedaj je bila uvedena tudi obvezna osem le tna osnovna šola in ukinjene nižje g im naz ije .2 Učni načrti, po katerih s e je poučevalo zgodovino v g im nazijah na Slovenskem, so d o ­ življali v obdobju zadnjih dvesto let številne sprem em be, prenove in posodobitve, ki s o j ih prinaša le politične, d ružbene , gospodarske in ku lturne sprem em be. M oderen gim nazijsk i pouk je bil v habsburšk i monarhiji opredeljen leta 1849 v dokum en tu z naslovom Osnutek organizacije g im nazij in realk v A vstriji,' ki je veljal celo 19. in še dobršen del 20. s to ­ letja. S tem O snutkom so prekinili s tanovsko naravo šolstva v monarhiji , saj je bil pisan pod vplivom pedagošk ih idej, ki so izhajale iz t.i. novega h u m an izm a , ki s e j e uveljavilo konec 18. in v začetku 19. stoletja. P redstavnik i te pedagoške smeri so bili F riedrich A u ­ gust Wolf, Herder, W ilhe lm von H um boldt, H erm ann Bonitz idr. Vzore so našli v antiki, njihov vzgojni ideal pa je bil človek, vzgojen sk ladno z naravo, zagovarjali pa so tudi pravice posam ezn ika . Antični vzgojni ideal, po katerem so se zgledovali, s e j e imenoval kolakagatija , ki je zagovarjal estetsko, telesno, m ora lno in um sko vsestransko razvitega človeka, pri č em er so m orala biti vsa področja harm on ično uravnovešena. Takšen vzgojni ideal naj bi zam enjal vzgojo v okv iru stanu.4 Po končanih revolucijah v letih 1848/49 je bil v habsburšk i monarhiji leta 1849 uve­ den tudi nov skupni učni načrt za zgodovino in geografijo, ki je bil zapisan v om enjenem O snutku, skupaj z učn im i načrti za ostale p redm ete , ki so bili: verouk, la tinščina, g ršč i­ na, m ater inšč ina , m a tem atika , p rirodopis in fizika in filozofija. Pod vplivom pedagoške sm eri, ki je zagovarja la novi h u m an izem , je bil v g im naz ijah velik poudarek na pouku obeh klasičnih jezikov, la tinščine in gršč ine . Pod vplivom razvoja znanosti, pa so bili v 1 Cipcrle. J.. Vovko. A. 1987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, str. 4 2 -4 3 ,6 5 -6 6 . 2 Prav tam . str. 97-98. 3 Entwurf! der Organisation der Gymnasien und Realschulen in Oesterreich. I849. Vom Ministerium des Cultus und Unterrichts. Wien. Gedruckt in der Kaiserlich-Königlichen Hof- und Staatsdruckerei. 4 Ciperle, J. 1979: Gimnazije na Slovenskem v letu 1848 ter njihov razvoj do leta I9I8. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. str. I2. T r o j a r j e v z b o r n ik 9 9 večji meri vključeni tudi naravoslovni predmeti z matematiko na čelu in pa pouk m a ­ ternega jez ika . Pri pouku naj bi spodbujali aktivno miselno sodelovanje učencev, večje razum evanje učne snovi pa bi dosegli s poukom v maternih jezik ih . Učenci naj ne bi več le posnem ali slog antičnih piscev, am pak bi s pomočjo izbranih beril spoznavali antično kulturo , plemenitili duha. sc estetsko in moralno izobraževali ter razvili sposobnost za lastno ku ltu rno ustvarjanje in za samostojno izražanje svojih misli v m aternem jeziku. Končni cilj g im nazijskega pouka pa jc bil vsestransko razvita hum ana osebnost .-' Pod vplivom pedagošk ih načel novega h u m an izm a so bili zapisani tudi cilji pouka zgodov i­ ne in geografije v O snutku iz leta 1849. Ti učni cilji so bili: pregled g lavnih dogodkov iz svetovne zgodovine v njihovi pragm atični medsebojni soodvisnosti, nadalje znanje o zgodovinskem razvoju starih Grkov, Rimljanov in domovine s poudarkom na dedn ih d e ­ želah in vedenje o geografsk ih razm erjih v povezavi z zgodovinskim i dogodki. V p rvem razredu so poučevali staro zgodovino do preseljevanja ljudstev, in sicer grško in nato r im sko zgodovino, R im ljane pa prikazovali kot glavno ljudstvo v zgodovini. Pri pouku je bilo treba obravnavati zgodovino razvoja držav, religije, umetnosti in literature. V d rugem razredu so poučevali zgodovino od preseljevanja ljudstev do konca 15. stoletja, v tre tjem razredu pa novejšo zgodovino do sedanjosti. V četr tem razredu so obravnavali zgodovino avstrijskih dežel s poudarkom na dedn ih deželah in vključevali glavne točke iz s ta tis tič­ nih popisov iz avstrijskih dežel.6 Leta 1869 jc postala zgodovina obvezen predm et v g im nazijah , učni cilji, zapisani v kasnejših avstrijskih učnih načrtih , ki so bili v uporabi tudi na tleh današnje Slovenije, pa se niso bistveno sprem injali vse do razpada monarhije leta 1918. V učnem načrtu iz leta 1909 so bili tako učni cilji pouka zgodovine v višji gimnaziji znanje najbolj pom em bnih zgodovinsk ih dejstev v njihovi pragm atični medsebojni soodvisnosti in njihovi odvisnosti od naravn ih , ku ltu rn ih in gospodarsk ih odnosov s posebnim poudarkom na zgodov in ­ skem razvoju avstro-ogrske m onarhije , razum evanje državne, socialne in gospodarske organizacije države in njenih funkcij (državljanska znanja), vso specialno vojaško zg odo­ vino pa naj bi se omejilo.7 V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s e j e novim zgodov insk im danostim prilagodil tudi novi g im nazijski učni načrt za zgodovino iz leta 1936. Za pouk zgodovine opredeljuje naslednje naloge: - »Cilj pouka zgodovine je , da se učenci seznanijo s preteklostjo vseh kulturnih narodov, da opišejo vse fa ze v razvoju človeštva ter razložijo najnovejše razmere, v katerih živi človeštvo. - Naloga zgodovine je , da se učencem razloži celotno zgodovino, tako politično kot kulturno, evolucijo človeštva od najstarejših dni do danes. - Poleg strokovnega znanja učenci pri pouku zgodovine razvijajo tudi m oralne, estetske, nacionalne, socialne in državljanske vrednote. - M oralne vrednote razvijajo tako, da učenci iščejo objektivno resnico, da se sezna­ nijo z dosežki duhovnih vodij, državnikov, vojskovodij, raziskovalcev, odkriteljev, verskih junakov, socialnih borcev, ki predstavljajo prim ere nezlom ljive m oči in energije ter žrtvovanja za skupno dobro. Zgodovino drugih narodov se učijo brez šovinizm a oz. brez podcenjevanja. 5 Prav tam , str. 12-15. 6 Entwurf! der Organisation der Gymnasien und Realschulen in Oesterreich. 1849. Vom M inisterium des Cultus und Unterrichts. Wien. Gedruckt in der Kaiserlich-Königlichen Hof- und Staatsdruckerei, str. 31-32. 7 Povzeto po: Normallehrplan des Gymnasiums. 1909. Wien: Im kaiserlich-königlichen Schulbücher-Verla- ge.str. 15. 1 0 0 V il m a B r o d n ik : P o s o d a b l j a n j e u č n ih n a č r t o v . - Estetsko vzgojo se razvija s preučevanjem književnosti, um etnosti v povezavi s poukom jeziko v in um etnosti, p ri zgodovini pa se takšno vzgojo doseže z vklju­ čevanjem zgodovinskih kart in slik, z ogledom zgodovinskih spomenikov, z obiski m uzejev in galerij. - Naloga zgodovine je tudi razvijanje in utrjevanje jugoslovanske m entalitete in ponosa ter narodne in državne enotnosti. - Naloga zgodovine j e tudi, da učence seznanja s socialnim i in državljanskim i do l­ žnostm i, da učenci pridobijo pozitiven odnos do države, da postanejo odgovorni državljani. - Zgodovina, še predvsem nacionalna (op. av. v duhu enega jugoslovanskega naro­ da treh plem en: slovenskega, hrvaškega in srbskega), je zato poleg m aternega j e ­ zika in nacionalne geografije osrednji predm et v srednjih šolah. Vloga zgodovine v tedanji šoli naj bi bila neke vrste enciklopedija znanja vzgoje in izobraževanja ,«s Velike sp rem em be so prinesli učni načrti za zgodovino iz časov socialis tične federa­ tivne Jugoslavije. V učnem načrtu iz leta 1962 je m ed devetim i na logam i pouka zgodovine opredeljeno, da zgodovina seznani učence z najvažnejšimi dogodki in pojavi d ružbenega razvoja, z njihovo vzročnostjo in m edsebojno pogojenostjo , razvojem in pom enom p ro ­ izvajalnih sil9 č loveške d ružbe in z vplivom teh sil na razvoj ekonom skega , političnega, socia lnega in ku ltu rnega življenja človeštva; da j ih ob povezanosti določenih n a jpom em b­ nejših d ru žben ih dogodkov in pojavov usposobi, da spoznajo zakonitosti razvoja človeške d ružbe , da učencem pom aga spoznavati in razlikovati d ružbene odnose in v rednote posa ­ m ezn ih obdobij in tiste d ružbene sile, ki so v bile v posam ezn ih obdobjih nosilke napred­ ka, učence pa tudi oblikuje v zavestne borce in graditelje soc ia lizm a, pravic delovnega ljudstva in socialis tične dom ovine . M ed navodili za izvajanje pouka pa je zapisano, d a j e treba učence seznaniti s konkre tn im d ružbenopo li t ičn im razvojem v povezavi s porastom ali upadanjem proizvajalnih sil, da se pri pouku ne sme zahajati v sociološko shem atiko in tudi ne v nepom em bne podrobnosti gospodarske zgodovine, m edtem ko obsežno p o ­ dročje ku lturne zgodovine obravnavajo tudi drugi predm eti ( jezik i, um etnost, filozofija in sociologija), ter je zato treba v koordinaciji z učitelji teh predm etov preprečiti podvajanje snovi. Poudarek naj bi bil na prispevku vsakokra tnega obdobja h kulturn i dedišč in i ter obravnavi vsakokratne ideologije, v kateri se zrcali d ružbenopolit ičn i razvoj in razredna s truk tu ra d ru žb e .10 Sicer pa so z reform o leta 1962 uvedli tudi nove p redm ete kot so soci­ ologija, osnove um etnostne vzgoje, p ro izvodno delo, p rak tična znanja ipd." Učni načrt za g im nazije iz leta 1975 m ed osm im i smotri pouka zgodovine omenja tudi: spoznavanje razvoja proizvajalnih sil in njihov vpliv na gospodarsko, družbenopolitično 8 Povzeto po: Programi i metodska uputstva za rad u srednjim školama. 1936. Beograd: Državne štamparije Kraljevine Jugoslavije, str. 177-182. 192. 9 Učni načrt vpeljuje marksistično razlago ustroja družbe in materialistično razlago razvoja zgodovine. Iz marskizma izhajajoč zgodovinski materializem temelji na ugotovitvi, da materialne proizvodne razmere določajo družbeni, politični in idejni življenjski proces. Temeljni pogoj za razvoj človekovega življenja je proizvodnja materialnih dobrin, ki so potrebne za življenje. Na načinu proizvodnje, ki ga sestavljajo proizvajalne sile in proizvodni odnosi, je zgrajena pravnopolitična in ideološka vrhnja stavba. Poglavi­ tno gibalo zgodovine je povezanost proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov: ko stari proizvodni odnosi začnejo zavirati napredek proizvajalnih sil, pride do družbene revolucije, v kateri napredne družbene sile odpravijo zastarele proizvodne odnose in njihovo družbo ter zgradijo naprednejši proizvodni način in naprednejše družbene odnose. 10 Povzeto po: Gimnazija. Gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. I964. Ljubljana: Zavod za napredek šolstva SR Slovenije in DZS. str. 17—18. 11 Ciperle. J.. Vovko. A. I987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. str. 101. T r o j a r j e v ZBORNIK 1 0 1 in kulturno življenje človeštva, ugotavljanje zakonitosti razvoja Človeške družbe in njenih pojavnih oblik ter vloge in pom ena razrednega boja. osebnosti in množic v človeški zgodo­ vini. oblikovanje marksističnega pogleda na svet in družbo, vzgajanje v duhu patriotizma, bratstva in enotnosti jugoslovanske skupnosti narodov, krepitvi demokratičnih odnosov sa­ moupravne socialistične družbe ter vzgoja v socialističnem hum anizm u, internacionalizmu in mednarodni solidarnosti vseh delovnih ljudi sveta.12 Sedem deseta in osem deseta leta 20. stoletja je zaznamoval nova šolska reforma, ki je uvedla usmerjeno izobraževanje. Elemente usmerjenega izobraževanja, kot so bile skupne vzgojno-izobraževalne osnove, so uvedli že v šolskem letu 1975/76 v prvi letnik pedagoških šol. Leta 1980 je bil sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju, v šolskem letu 1983/84 pa je m aturira la zadnja generacija gimnazijcev.1'' Usmerjeno izobraževanje je prineslo tudi nove učne načrte za zgodovino. Na prim eru učnega načrta za šole, ki so izvajale vzgojno-izobra- ževalni p rogram srednjega izobraževanja na področju družboslovno-jezikovne dejavnosti, si poglejmo, kakšno vlogo so pouku zgodovine pripisale šolske oblasti. M ed desetim i predp isan im i smotri vzgojno-izobraževalnega dela pri pouku zgodovi­ ne je bilo m ed d rug im tudi opredeljeno, da učenci: - »spoznavajo razvoj produkcijskih sil in se uvajajo v razumevanje njihovega vpliva na gospodarske, družbene, politične in kulturne oblike razvoja Človeštva, kakor tudi obratnih vplivov nadstavbe na gospodarski in družbeni razvoj, - spoznavajo in dojem ajo zgodovinske zakonitosti in si razvijajo sposobnost za ra­ zum evanje in kritično ocenjevanje družbenih procesov in pojavov ter ugotavljanje njihovih vzrokov in m edsebojne povezanosti, - spoznavajo aktivno vlogo množic in osebnosti v zgodovini, - spoznavajo zgodovinska izhodišča ob lik . procesov, pojavov in nasprotij sodobne­ ga sveta ter se tako usposabljajo zo orientacijo v sodobnem svetu, še posebej za razum evanje naprednih sil v preteklosti in našem obdobju, - si oblikujejo s pom očjo historičnom aterialistične m etode obravnavanja zgodo­ vinskih pojavov m arksistični pogled na družbo in se usposabljajo za spoznavanje in razum evanje temeljnih razvojni teženj v sodobnosti in prihodnosti, - spoznavajo zgodovinske korenine slovenske narodne zavesti ter bratstvo in eno ­ tnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in se vzgajajo v spoštovanju njihovih svobodoljubnih tradicij in kulturne dediščine, v jugoslovanskem socialističnem patrio tizm u, socialističnem u hum anizm u, vzajem nosti, solidarnosti in enako­ pravnem sodelovanju m ed narodi, I .. J - se vzgajajo v zavestne graditelje socialističnega sam oupravljanja in si razvijajo ob zgodovinskih zgledih pripravljenost za odločno obram bo naše socialistične sam oupravne družbe ter za osebno zavzetost pri naporih za gospodarski in ku l­ turni napredek socialistične družbe v Sloveniji in v Jugoslaviji.«n Pouk zgodovine naj bi potekal v m arksis tičnem duhu, d ružbene procese in pojave se je sicer lahko krit ično ocenjevalo, a le s pom očjo h is torično-m ateria lis tične m etode in ob upoštevanju m arksis tičnega pogleda na družbo. Opaziti pa je večji pom en razvijanja in utrjevanja slovenske narodne zavesti. 12 Povzeto po učnem načrtu: Gimnazija. Predmetnik in učni načrti. 1975. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, str. 27. 13 Ciperle. J.. Vovko, A. 1987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. str. 105. 14 Vzgojno-izobraževalni program srednjega izobraževanja. Družboslovno-jezikovna dejavnost. 1986. Lju­ bljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, str. I-2. 1 0 2 V il m a B r o d n ik : P o s o d a b l j a n j e u č n ih n a č r t o v . V letih 19 9 0 —19 9 1 je tudi Slovenija doživela številne in prelom ne sprem em be. Leta 1990 so bile izvedene prve dem okra tične volitve in plebiscit o samostojnosti in neod ­ visnosti, znova je začela delovati ljubljanska borza, naslednjega leta pa se je Slovenija osam osvojila , po tekala je vojna za Slovenijo, Slovenija je postala m ednarodno priznana država, sprejeta pa je tudi bila nova slovenska ustava. Novim razm eram s e je moral p rila­ goditi tudi novi učni načrt , ki je bil sprejet leta 19 9 1. Cilje pouka zgodovine v gim naziji je opredelil zelo skopo. Glasijo se: »Učenci: - pridobijo tem eljna znanja o zgodovinskih dogajanjih, procesih in pojavih iz sve­ tovne zgodovine in poglabljajo vedenja o nacionalni zgodovini: - vrednotijo civilizacijske dosežke na gospodarskem in kulturnem področju v p re­ teklosti in danes; - ugotavljajo vzroke rasti slovenske narodne zavesti in vrednotijo njen pom en za narodno sam obit; - se z zgodovinsko metodo dela usposabljajo za uporabo različnih virov znanja, njihovo kritično ocenjevanje in vrednotenje družbenih procesov.«1' V devetdesetih letih s e j e postopno uveljavil novi koncept pouka zgodovine v šoli, ki izhaja iz an tropološkega koncepta pouka zgodovine, ki g a j e že leta 1973 predstavil dr. Bogo G rafenauer, nastajal pa je več let. Zanj je znač ilna težnja po preseganju etno- in ev ro p o cen tr izm a ter težnja po p r im erja lnem prikazu človeške civilizacije v njenih raz­ ličnih pojavnih oblikah. A ntropološk i model pouka zgodovine je bil nato nadgrajen tudi s pogledi t.i. nove ku ltu rne zgodovine (op. av. da se razlikuje od ku lturne zgodovine 19. stoletja), ki se uveljavi v osem dese tih letih prejšnjega stoletja in poudarja velik pom en preučevanja zgodovine vsakdanjega življenja ljudi v raz ličnih zgodovinsk ih obdobjih , zglede m odern ih učnih načrtov pa so tedanji prenovitelji poiskali tudi v Avstriji in v posam ezn ih nem šk ih zveznih deželah. O bsežna prenova učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah s e j e začela po zborovanju slovenskih zgodovinarjev v M urski Soboti leta 1990, ko je pobudo za prenovo prevzel dr. Peter Vodopivec.16 Izhod išča za prenovo in predlog novega učnega načrta pa je predstavil že leta 1994.17 Novi koncept je bil nato prvič vključen v prenovljen učni načrt za osnovno šolo iz leta 1994 in za g im nazijo leta 1996 ter v prenovljene učne načrte za zgodovino po kuriku la rn i prenovi, ki je potekala v letih 1996-1998. Rezultat te prenove so bili novi učni načrti za zgodovino v osnovni in srednjih šolah z enotno letnico veljavnosti od leta 1998 dalje. Z a ta novi koncept je torej znač ilna p r im erja lna obravnava narodne in svetovne zgodovine oz irom a zgodovine č lo ­ veške civilizacije v raz ličnih pojavnih oblikah - na področju gospodarskega delovanja, organizacije raz ličn ih d ru žb skozi zgodovino, političnega organ iz iran ja in delovanja ter ku l tu rno -um etn iškega in duhovnega ustvarjanja in delovanja ter tudi vključevanje z g o d o ­ vine vsakdanjega življenja, kar lahko razberem o iz splošnih učnih ciljev učnega načrta za g im nazije iz leta 1996. Naloge pouka zgodovine so bile v g im nazijskem učnem načrtu iz leta 1996 opredelje­ ne v desetih splošnih ciljih, ki so: 15 Gimnazijski program. 1992. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. str. I26. 16 Vodopivec. P. 1989: Zakaj in kako otrokom pripovedujemo zgodovino. V: Nova revija. Letnik VIII. št. 89-90, str. 1265. Vodopivec. P. 19 9 1: K razpravi o novi vsebinski zasnovi zgodovine v šoli. V: Zgodovinski časopis. Letnik 45, št. I . str. 115—122. 17 Vodopivec. P. I994: Ob novem učnem načrtu pouka zgodovine v gimnazijah. V: Zgodovinski časopis. Letnik 48. št. 2. str. 253-269. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 0 3 »Dijaki: - pridobijo znanje o pom em bnih dogajanjih, pojavih in procesih iz svetovne, evrop­ ske in slovenske zgodovine: - pridobijo spoznanja o vplivih evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko in zgodovino in jih razumejo: - razvijajo zanim anje z.a zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov; - pridobijo znanje o življenju. delu , miselnosti in znanstvenih dosežkih: gospodar­ skih procesih in socialnih odnosih v različnih zgodovinskih obdobjih . - vrednotijo kulturno dediščino v splošnem in nacionalnem okviru; - razvijajo časovno in prostorsko predstavljivost ter sposobnost sporočanja zgodo­ vinskih inform acij (brati zgodovinsko besedilo, ga razumeti, razložiti) in kritično presojo vseh oblik sporočil; - znajo ločevati vzroke, povode in posledice, ugotavljajo soodvisnost različnih p o ­ javov, kontinuitete in sprem em b v razvoju in tako razvijajo zgodovinski način mišljenja; - razvijajo sposobnost logičnega razumevanja pojm ov in sposobnost povezovanja v sintezo istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dejstev; - se usposabljajo za uporabo zgodovinske karte , virov in besedil, za sam ostojno delo in razvijajo zanim anje z.a družboslovno proučevanje in raziskovanje; - pridobivajo delovne navade: natančnost, sistem atičnost, vztrajnost.«1'" Pom em bne naloge zgodovine po novem konceptu so sedaj postale tudi pridobivanje znanje o življenju, delu, m iselnosti in znanstvenih dosežk ih , gospodarsk ih procesih in soc ia ln ih odnosih v različn ih zgodovinskih obdobjih ter vrednotenje kulturne ded išč ine v splošnem in nac ionalnem okv iru , navajanje na sam ostojno delo z zgodovinsk im i k a r tam i, viri in besedili ter učenje logičnega razum evanja zgodovinskih pojmov in povezovanja is torodnih in raznorodn ih zgodovinskih dejstev. Vpogled v cilje pouka zgodovine pokaže velik poudarek tudi na obravnavi svetovne in nacionalne gospodarske in socialne zg o d o ­ vine, ku ltu rne dedišč ine , duhovno-m ise lnem obzorju in m entalite tn ih sprem em bah ter po d idak tično-m etod ičn i plati na sam ostojnem učenju ob zgodovinsk ih virih ter razvijanju logičnega zgodovinskega mišljenja. K u r ik u la rn a prenova v letih 1996-1998 v g im nazijskem učnem načrtu ni prinesla b istvenih vsebinsk ih sprem em b, večja novost so bili le operativni cilji. S icer pa so m ed 14 cilji g lede na učni načrt iz leta 1996 dodani 4 novi in 2 dopolnjena, ki opredeljujejo tudi naloge pouka zgodovine. V nadaljevanju je zapisanih le 6 dopolnjenih ciljev, novosti pa so v poševnem tisku: Ti cilji se glasijo: »Dijaki: - razvijajo zan im anje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov ter si oblikujejo zgodovinsko zavest o slovenski narodni iden­ titeti in državni pripadnosti; / . .J - vrednotijo kulturno dediščino v splošnem in nacionalnem okviru, se ozaveščajo o pom enu ohranjanja lastnih kulturnih tradicij in pridobivajo evropske kulturne in civilizacijske življenjske vrednote; - razvijajo sposobnost za razum evanje in spoštovanje različnih ver. ku ltu r in sk u ­ pnosti dom a in v svetu; - pridobivajo vedenja o prizadevanjih za človekove in državljanske pravice ter se - ozaveščajo o pom enu njihovega spoštovanja; /.../ 18 Učni načrt za zgodovino v gimnaziji. 1996. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 7. 1 0 4 V ilm a B r o d n ik : P o so d a b lja n je u č n ih na čr to v . - razvijajo sposobnost komuniciranja in izražanja misli o zgodovinskih dogajanjih; - v povezavi s šolsko knjižnico pridobivajo knjižnična informacijska znanja, potreb­ na za aktivno iskanje strokovne in poljudne zgodovinske literature.«'1' Poudarjen je pomen zgodovine slovenskega naroda in njegovih dosežkov v delu, v ka­ terem se poudarja pomen razvijanja slovenske narodne zavesti in identitete ter pripadno­ sti slovenski državi. Pri učnem cilju o vrednotenju kulturne dediščine je dodana naloga zgodovine, ki vnaša evropsko dimenzijo v pouk, in sicer da dijaki pridobivajo evropske kulturne in civilizacijske življenjske vrednote. Prav tako pa so naloge zgodovine tudi razvijanje za demokratično, strpno in pluralno družbo, saj naj bi dijaki spoštovali različne vere, kulture in skupnosti, spoznavali prizadevanja za človekove in državljanske pravice ter spoznali, zakaj jih je pomembno spoštovati. Večjo pozornost naj bi pri pouku nameni­ li tudi razvijanju komunikacijskih spretnosti ter vključevanju knjižnično-informacijskih znanj v povezavi s šolsko knjižnico. Pomembno nadgradnjo splošnih ciljev je prineslo posodabljanje gimnazijskih učnih načrtov v letih 2 006-2008 . Posodobljeni učni načrt za gimnazije iz leta 2008 v splošnih ciljih tako poudarja pomen izgradnje različnih vrst vseživljenjskega znanja. Zato so splo­ šni cilji razdeljeni v tri večje sklope, in sicer v cilje, ki se nanašajo na znanje in razumeva­ nje zgodovinskih dogodkov in pojavov, nadalje v cilje, ki se nanašajo na razvijanje spre­ tnosti in veščin ter v cilje, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanja, naravnanosti in stališč. Tako so naloge pouka zgodovine glede na splošne cilje naslednje: » /.../ Cilji, ki se nanašajo na znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov Dijakil-nje: J. pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in krajevne zgodovine; 2. razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodo­ vino; 3. pojasnijo in prim erjajo načine življenja in m iselnosti ter znanstvene dosežke ter njihov vpliv na gospodarske procese, socialne odnose in okolje v različnih zgo ­ dovinskih obdobjih; 4. razložijo in ocenijo človekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti; 5. raziščejo zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oz. odvijali ter z današnje perspektive; 6. se naučijo razlikovati vzroke, povode in posledice, ter ugotavljati soodvisnost raz­ ličnih pojavov in procesov, kontinuitete in sprem em b v razvoju; Z znajo pravilno uporabljati temeljno zgodovinsko terminologijo. /. . . / Cilji, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veščin Dijakil-nje: 1. razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav; 2. razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vre­ dnosti in uporabnosti informacij in zgodovinskih virov; 3. se zavedajo relativnosti informacij; 4. oblikujejo sam ostojne zaključke, mnenja, stališča in interpretacije zgodovinskih dogodkov, po javov in procesov; 5. se učijo iz multiperspektivnih zgodovinskih virov, ki so dostopni prek vključevanja IK T v pouk zgodovine; 19 Prav tam . str. 4 in 5. T ro jarjev zb o r n ik 1 0 5 6. razvijajo sposobnosti različnih oblik komunikacije (pisno, ustno, debatne tehnike, z uporabo IK T ...). /.. ./ Cilji, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanja, naravnanosti, stališč Dijakil-nje: 1. razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov ter utrjujejo narodno zavest in zavest o državni pripadnosti; 2. poudarjajo pozitivne kulturne vplive znotraj slovenskega naroda in s sosednjim i narodi; 3. razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto; 4. ocenijo pom en ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine: 5. razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dedi­ ščine; 6. prek izbranih prim erov iz zgodovine razvijajo poglede na svet, ki spoštujejo člove­ kove pravice , enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo; 7. obsodijo zločine pro ti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pravic; 8. razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje enakopravnosti m ed spo lo­ ma; 9. razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti ver, kultur in skupnosti; 10. razvijajo pripravljenost prem agovati stereotipe in predsodke; 11. razvijajo odprtost do novih idej in previdnost p ri izrekanju sodb; 12. razvijajo pozitiven odnos do raznolikosti, multikulturnosti in drugačnih družbe­ nih modelov; 13. razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino; 14. razvijajo dovzetnost za različne poglede oz. interpretacije ter razumejo zakaj se pojavijo.«20 Pri nalogah pouka zgodovine je tako poudarjena tudi obravnava krajevne in regional­ ne zgodovine, razvijanje individualne, narodne in evropske identitete, načinov življenja v zgodovini, obsodba zločinov proti človeštvu, genocidov in holokavsta, razvijanje enako­ pravnosti med spoloma, razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti, razvijanje dovzetnosti za različne interpretacije, za samostojno izbiranje, odločanje in svoje poglede na zgodovino ob upoštevanju evropskih demokratičnih vrednot in strpnosti, samostoj­ no učenje ob različnih in multiperspektivnih virih, vključevanje IKT, oblikovanje svojih zaključkov, mnenj in stališč, razvijanje različnih oblik komunikacije od ustne, pisne do uporabe debatnih tehnik, uporabe IKT itd. in pa razvijanje vrednot, kot so: zanimanje za preteklost, spoštovanje človekovih pravic ter demokratičnega in odgovornega drža­ vljanstva, strpnost, pravičnost, spoštovanje različnih perspektiv oz. pogledov, spoštovanje raznolikosti in multikulturnosti ter drugačnih družbenih modelov, spoštovanje in odgo­ vornost do okolja, odprtost in spoštovanje novih idej, pripravljenost spremeniti mnenje ob tehtnih novih argumentih, biti previden pri izrekanju sodb, odpravljati pristranskost in predsodke, oblikovati in zagovarjati svoje argumente. Glavni cilj zadnjega posodabljanja gimnazijskega učnega načrta iz leta 2008 je bil, da se tudi pri pouku zgodovine lahko razvija uporabno vseživljenjsko znanje. Izgradnja 20 Učni nairt. Gimnazija. Splošna gimnazija. Zgodovina. Obvezni predmet (280 ur). Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2008. str. 8-9. 1 0 6 V il m a B r o d n ik : P o s o d a b l j a n j e u č n ih n a č r t o v . vseživljenjskega znanja pa je kot glavni cilj izobraževanja v m odern ih šolah zapisana v vseh ak tua ln ih izobraževaln ih dokum entih Unesca, Evropske unije in Sveta Evrope. Unesco opredeljuje štiri stebre vzgoje in izobraževanja , ki so: Učiti sc. da bi vedeli; Učiti se, da bi znali delati: Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z d rug im ter Učiti se biti.21 Prvi steber Učiti se, da bi vedeli, zagovarja obvladovanje orodij znanja in ne le pridobivanje informacij. Znanje kot sredstvo pa naj bi om ogoča lo razum eti svet v tolikšni meri, kot to posam ezn ik potrebuje za življenje, za opravljanje poklica in za sp o ­ razum evanje z d rug im i. Drugi s teber Učiti se. da bi znali delati, se navezuje na poklicno izobraževanje in na to, kako naučiti učenca, da bo sposoben znanje uporabiti v poklicu. Poudarja tudi pom en sta lnega izobraževanja za delo in poklic , saj se vsega znanja ne da naučiti le v času šolanja. Proizvodne spretnosti naj bi zam enja la osebna usposobljenost, sposobnost za sporazum evanje , za delo z d rug im i ljudmi, za preprečevanje sporov ipd.22 Tretji steber Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z d rug im , spodbuja razvija­ nje učenja, ki bo om ogočilo spoštovanje različnih ku ltur in duhovnih vrednot s ciljem preprečevanja sporov ali pa njihovega reševanja po m irn i poti. Četrti s teber Učiti se biti pa zagovarja izobraževanje za celovit razvoj posam ezn ika na duševnem in telesnem p o ­ dročju ter razvijanje sm isla za lepoto, osebno odgovornost, duhovne vrednote, neodvisno kritično mišljenje in lastno presojo, ki bo om ogoča la sam osto jno od ločanje v življenju po sam ezn ik a .23 Evropska unija je svoje poglede na skupne cilje izobraževanja svojih članic predsta­ vila v t.i. k ljučnih kom petencah za vseživljenjsko učenje.24 Kom petence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, njihovo obvladovanje pa je pom em bno za osebno izpolnitev in razvoj posam ezn ika , za dejavno državljanstvo, za socialno vključe­ nost in zaposlitev. Vseh kom petenc je osem , in sicer sporazum evanje v m aternem jez i­ ku, sporazum evanje v tujih jez ik ih , m atem atična kom petenca ter osnovne kom petence v znanosti in tehnologiji, d igitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kom petence, samoiniciativnost in podjetnost ter ku lturna zavest in izražanje.25 Pri pouku zgodovine je možno razvijati vseh osem ključnih kom petenc za vseživljenjsko učenje. Svet Evrope je opredelil glavne naloge pouka zgodovine, ki naj bi jih upoštevali tudi prenovitelji učnih načrtov v posam eznih evropskih državah v posebnem dokum entu z na­ slovom Priporočilo o poučevanju zgodovine v Evropi enaindvajsetega stoletja iz leta 2001.26 Priporočilo poudarja pomen vzpodbujanja razumevanja in zaupanja med narodi, odpra­ vljanja predsodkov in poudarjanja pozitivnih vplivov med državam i, verami in idejami, izogibanja ideološkemu potvarjanju in prikrojevanju zgodovine, spodbujanja razumevanja in razlaganja dediščine in njen čezmejni značaj, spodbujanja boljšega razum evanja novejše evropske zgodovine, kar naj bi prispevalo k preprečevanju sporov, spodbujanja zamisli o spravi in pozitivnih medčloveških vplivih, o odstranjevanju predsodkov in pristranskosti iz pouka zgodovine in iz zgodovinskih učbenikov, zasnova pouka zgodovine mora biti pluralistična in strpna, učenci naj bi usvojili tudi posam ezne raziskovalne in analitične 21 Delors. J. 1996: Učenje: skriti zaklad. Poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za Unesco. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. str. 77-89. Stebri vzgoje in izobraževanja so označeni s poševnim tiskom. 22 Prav tam, str. 80-82. 23 Prav tam, str. 86. 24 Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseži­ vljenjsko učenje. Uradni list Evropske unije, 962, 30. 12. 2006. 25 Prav tam, L. 394/13. Kompetence so zapisane s poševnim tiskom. 26 Priporočilo Rec (2001) 15 o poučevanju zgodovine v Evropi enaindvajsetega stoletja, ki je bil sprejet 31. oktobra 2001 na 771. sestanku Odbora ministrov v sestavi namestnikov ministrov. Dostopno na spletni strani http://www.zrss.si. predmeti Zgodovina, rubrika Učni načrti, (datum vpogleda: 7. 9. 2010). T r o j a r j e v z b o r n ik 1 0 7 sposobnosti, spodbujati je treba tudi uporabo informacijsko-konuinikacijske tehnologije kot vira za nova učna gradiva zlasti t.i. multiperspektivne zgodovinske vire. vključevati je treba izobraževanje za odgovorne in aktivne državljane, upoštevajoč razlike in razum eva­ nje nacionalne identitete in načel strpnosti, človekovih pravic in demokracije , spodbujati jc treba sposobnosti za kritično in odgovorno analizo in razlago informacij z d ia logom , iskanjem zgodovinskih dokazov in odprto razpravo, temelječo na pluralizmu m nenj, zlasti pri spornih in občutljivih tem ah itd.:: Leta 2009 je Svet Evrope izdal novo Priporočilo o pouku zgodovine na konfliktnih in postkonfliktnih območjih, ki poudarja velik pom en pouka zgodovine, ki naj bo usmerjeno k spodbujanju tolerance, k m edkultu rnem u dialogu ter k multiperspektivni obravnavi pom em bnih zgodovinskih pojavov in procesov.-' Sklep A naliza vsebine splošnih ciljev pouka zgodovine v učnih načrtih za g im nazije od leta 1849 dalje nam pokaže stopnjo razvoja zgodovinske vede, didaktike pouka zgodovine in vsakokratne zgodovinske okoliščine, v katerih so živeli Slovenci in ki so pom em bno vpli­ vale tudi na opredelitev nalog pouka zgodovine, ki so izražene v splošnih ciljih. Učni načrt za višje g im nazije iz leta 1849 poudarja, skladno s tedanjim vzgojnim idealom, pom en znanja antične kulture in antične zgodovine starih Grkov in Rimljanov, slednje pa označi kot glavno ljudstvo v zgodovini. Zgodovino so poučevali skupaj z geografijo, geografska razm erja pa naj bi se poučevalo v povezavi z zgodovinskim i dejstvi oz. dogodki. Poudarjen je tudi pomen znanja zgodovine avstrijskih, zlasti dednih dežel na temelju statistik raz lič­ nih državnih organov. Učni načrt za višje g im nazije iz leta 1909 še vedno poudarja znanje pom em bnih zgodovinskih dejstev v odvisnosti od gospodarskih , ku lturn ih in naravnih odnosov. Omejili naj bi obseg vojaške zgodovine, v večji meri pa vključevali tudi ku ltu rno zgodovino in državljanska znanja v duhu vzgoje za zveste državljane avstrijske monarhije. Po razpadu Avstro-Ogrske so bili napisani novi učni načrti za zgodovino. P r im er ciljev iz učnega načrta za višje g im nazije iz leta 1936 zahteva obravnavo političnega in kulturnega razvoja človeštva skozi zgodovino, poleg strokovnega znanja pa poudarja tudi m oralne, estetske, socialne, a tudi državljanske in nacionalne vrednote, ki naj bi privzgojile jugos lo ­ vansko mentaliteto, ponos in državno ter nacionalno enotnost v duhu enega jugoslovanske­ ga naroda treh imen. Pri pouku naj bi se poudarjali dosežki duhovnih vodij, državnikov, vojskovodij, raziskovalcev, odkriteljev, verskih junakov in socialnih borcev kot zgledi ne­ zlomljive moči, energije in žrtvovanja v skupno dobro. Pouk zgodovine naj bi tudi presegal šovinizem in podcenjevanje različnih narodov. Nova pom em bna prelom nica je bil konec druge svetovne vojne in oblikovanje druge, socialistične in federativne Jugoslavije. Učni načrt za g im nazije iz leta 1962 je zelo poglobljeno opredelil nove naloge pouka zgodovine v m arksističnem duhu, ki so določale obravnavo pom em bnih dogodkov in pojavov d ru ž b e ­ nega razvoja in izpostavile glavno gibalo oz. zakonitost zgodovinskega razvoja, to je proi­ zvajalnih sil, ki vplivajo na razvoj gospodarskega, političnega, socialnega in kulturnega razvoja. V vsakem zgodovinskem obdobju naj bi se izpostavilo tiste sile. ki so bile nosilke napredka. Naloga zgodovine je bila tudi vzgoja v zavestne borce in graditelje socia lizm a in pravic delovnega ljudstva in socialistične domovine. Učni načrt prvič poudari veliko vlogo socialne zgodovine, kar izhaja iz pom ena vloge množic skozi zgodovino. Učni načrt za g im nazije iz leta 1975 m ed nalogam i pouka zgodovine poudari pom en razrednega boja. oblikovanje m arksističnega pogleda na svet in družbo , vzgojo v duhu bratstva in enotnosti 27 Povzeto po: Prav tam. str. 1-9. 28 History Teaching in confiict and post-confiict areas (http://www.zrss.si. predmeti Zgodovina, zavihek Učni načrti), (datum vpogleda: 7. 9. 2010). 1 0 8 V il m a B r o d n ik : P o s o d a b l j a n j e u č n ih n a č r t o v . jugoslovanskih narodov, krepitvi samoupravne socialistične družbe ter internacionalizem in m ednarodno solidarnost vseh delovnih ljudi sveta. Učni načrt za družboslovno-jezikov- no dejavnost iz leta 1986 pa med smotri vzgojno-izobraževalnega dela med drugim pouda­ ri še kritično ocenjevanje d ružbenih procesov in pojavov ter uporabo historično materia li­ stične metode pri obravnavi zgodovinskih pojavov. V smotrih tega učnega načrta je tudi večji poudarek pri utrjevanju slovenske narodne zavesti. Nove zgodovinske danosti odse ­ vajo iz učnih načrtov za gim nazije iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zelo skopo opre­ deljeni cilji v učnem načrtu iz leta I99l tako odražajo nove danosti in opustijo poudarjanje marksističnega pogleda na svet in družbo, pri pouku zgodovine pa naj bi dijaki pridobili temeljna znanja o zgodovinskih dogodkih , pojavih in procesih iz svetovne in narodne zgo­ dovine, historično materialistično metodo pa zamenja zgodovinska m etoda dela pri upora­ bi različnih virov znanja in njihovem kritičnem ocenjevanju. Dijaki naj bi tudi vrednotili civilizacijske dosežke na gospodarskem in kulturnem razvoju skozi zgodovino. Po zboro­ vanju slovenskih zgodovinarjev v Murski Soboti leta 1990 je pobudo prenove učnih načr­ tov prevzel dr. Peter Vodopivec, opredeljen je bil novi koncept pouka zgodovine, ki je izšel iz antropološkega modela, ki g a j e v sedem desetih letih utemeljil dr. Bogo Grafenauer, in bil nadgrajen s pogledi nove kulturne zgodovine, ki se je v evropskem zgodovinopisju uveljavila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in zagovarjala v zgodovinopisju pomen preučevanja zgodovine načinov življenja. Novi pogledi novega koncepta se odražajo v splošnih ciljih učnih načrtov za g im nazije iz let 1996 in 1998. Narodna in svetovna zgodo­ vina oz. zgodovina človeške civilizacije naj bi se obravnavale prim erjalno in v različnih pojavnih oblikah, to je na področju gospodarskega delovanja, v organizaciji človeških d ružb skozi zgodovino, pri obravnavi političnega organiziranja in delovanja ter kulturno- um etniškega in duhovnega delovanja, ustvarjanja in obzorja in mentalitetne spremembe. Poudarek je tudi na samostojnem učenju z zgodovinskimi viri. V splošnih ciljih učnega načrta iz leta 1998 je v večji meri poudarjen tudi slovenska narodna identiteta in državna pripadnost, evropske kulturne in civilizacijske življenjske vrednote, razum evanje in sp o ­ štovanje različnih kultur, ver in skupnosti, človekove in državljanske pravice, izražanje misli o zgodovinskem dogajanju ter povezovanje s šolsko knjižnico. V tem času na pouk zgodovine vse bolj vplivajo tudi dokumenti in projekti, ki jih je o pouku zgodovine pripra­ vil Svet Evrope, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 pa tudi dokum enti E vrop­ ske unije, ki se nanašajo na pouk zgodovine. V ospredju sta Priporočilo o poučevanju zgodovine v Evropi enaindvajsetega stoletja iz leta 2001, ki g a j e izdal Svet Evrope in Pri­ poročilo Evropskega parlam enta in sveta z dne 18. decem bra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Unescova publikacija, ki opredeljuje izobraževanje v 21. stoletju pa se imenuje Učenje skriti zaklad. Zagovarja podobne poglede kot oba p om em bna evrop­ ska dokum enta. Nove zgodovinske danosti in novi pogledi o izobraževanju sploh kot tudi o pouku zgodovine so upoštevani tudi v splošnih ciljih in ključnih kom petencah posodo­ bljenega g im nazijskega učnega načrta iz leta 2008. Novost je delitev splošnih ciljev v tri skupine, s katerimi so nakazane tudi tri različne vrste znanja, ki se ga lahko usvoji in iz­ grajuje pri pouku zgodovine. Prva skupina ciljev se nanaša na vsebinsko znanje oz. na znanje in razum evanje zgodovinskih dogodkov in pojavov, d ruga skupina ciljev se nanaša na razvijanje specifičnih spretnosti, ki se jih razvija pri pouku zgodovine in tretja skupina na cilje, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanj, naravnanosti in stališč. Pri ciljih, ki opredeljujejo spretnosti pri pouku zgodovine so novost cilji, ki om ogočajo razvijanje spre­ tnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti infor­ macij iz zgodovinskih virov, nadalje zavedanja relativnosti informacij iz zgodovinskih vi­ rov. oblikovanja svojih zaključkov, mnenj, stališč in interpretacij, učenje on multiperspektivnih virih z uporabo IKT, razvijanje spretnosti različnih oblik komunikacij. Pri ciljih, ki se nanašajo na razvijanje odnosov pa so novost cilji, ki poudarjajo pozitivne T r o j a r j e v z b o r n ik 1 0 9 vplive znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi; ki spodbujajo razvijanje indivi­ dualne, narodne in evropske identitete; ki spodbujajo odgovoren odnos do okolja in va ro ­ vanja kulturne dediščine; ki spodbujajo razvijanje pogleda na svet. ki spoštuje človekove pravice, enakost, strpnost, dem okracijo in odgovorno in kritično (aktivno) državljanstvo; obsodijo zločine proti človeštvu, holokavst in množično kršenje človekovih pravic; spod ­ bujajo enakopravnost med spoloma; spoštujejo drugačnost in različnost; prem agujejo ste­ reotipe in predsodke; so odprti do novih idej in previdni pri izrekanju sodb; razvijajo pozi­ tiven odnos do raznolikosti, multikulturnosti in različnih d ružbenih modelov; razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino; se pogla­ bljajo v različne interpretacije in razum ejo zakaj nastanejo. N amen tako opredeljenih ciljev je kakovostno življenje v dem okratični in pluralni družbi. V splošnih ciljih pa je zajeta tudi vsebina vseh osm ih ključnih kompetenc, ki so v predlogu učnega načrta še dodatno opre­ deljene za pouk zgodovine. N ajpomembnejšo vlogo pri uresničitvi tako opredeljenih ciljev, ki zajemajo tudi vsebino ključnih kompetenc, pa bodo imeli profesorji zgodovine skupaj z dijaki v procesu posodabljanja oz. posodobljenega pouka zgodovine v gim nazijah . Viri in literatura Brodnik , V. 2007: Z godovina 19. stoletja v m oderni šoli (s posebnim ozirom na social­ no in gospodarsko zgodovino). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ciperle, J. 1979: G im nazije na Slovenskem v letu 1848 ter njihov razvoj do leta 1918. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Ciperle, J., Vovko, A. 1987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Delors, J. 1996: Učenje: skriti zaklad. Poročilo M ednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za Unesco. Ljubljana: M inistrstvo za šolstvo in šport. En tw urf t der O rganisation der G ym nasien und Realschulen in Oesterreich. 1849. Vom M in is terium des Cultus und Unterrichts. Wien. G edruck t in der K aiserlich-K önigli­ chen Hof- und Staatsdruckerei. G im nazija . G radivo za sestavo p redm etn ika in učnega načrta . 1964. Ljubljana: Zavod za napredek šolstva SR Slovenije in DZS. Gim nazija . P redm etn ik in učni načrti. 1975. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. G im nazijsk i p rogram . 1992. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. History Teaching in conflict and post-conflict areas (h ttp://www.zrss.si, predm eti Z g o d o ­ vina, zavihek Učni načrti), (datum vpogleda: 7. 9. 2010). N orm allehrp lan des G ym nasium s. 1909. Wien: Im kaiserlich-königlichen Schulbiicher- Verlage. Priporočilo Evropskega parlam enta in Sveta z dne 18. decem bra 2006 o ključnih ko m p e­ tencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list Evropske unije, 962, 30. 12. 2006. Priporočilo Rec (2001) 15 o poučevanju zgodovine v Evropi enaindvajsetega stoletja, ki je bil sprejet 31. oktobra 2001 na 771. sestanku O dbora m inis trov v sestavi namestnikov ministrov. D ostopno na spletni strani http://www.zrss.si, predm eti Zgodovina, rubrika Učni načrti, (datum vpogleda: 7. 9. 2010). Program i i m etodska uputstva za rad u srednjim školama. 1936. Beograd: Državne š tam ­ parije Kraljevine Jugoslavije. Učni načrt za zgodovino v g imnaziji . 1996. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 1 1 0 V il m a B r o d n ik : P o s o d a b l j a n j e u č n ih n a č r t o v . Učni načrt. G im nazija . Splošna gimnazija. Zgodovina. Obvezni predm et (280 ur). M i­ nistrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo, 2008. D ostopno na spletni strani h ttp :/ /por ta l .m ss .edus .s i /m ssY vw w /program i2008 /p rogram i/m edia /pdf7ucn i_nacr t i / U N _ Z G O D O V IN A _ 28O _U R _gim n.pdf (datum vpogleda: 7. 9. 2010). Van der Leeuw -Roord, J. 2007: Zgodovina naj mlade pripravlja na prihodnost. Intervju. V: Priloga Ona, Delo. torek 20. 3. 2007. leto 9, št. I I , str. 9 -1 2 . Vodopivec, P. 1989: Zakaj in kako otrokom pripovedujemo zgodovino. V: Nova revija. Letnik VIII, št. 8 9 -9 0 , str. 1258-1265. Vodopivec, P. 19 9 1: K razpravi o novi vsebinski zasnovi zgodovine v šoli. V: Zgodovinski časopis. Letnik 45, št. I , str. H 5 -1 2 2 . Vodopivec, P. I994: Ob novem učnem načrtu pouka zgodovine v g im nazijah . V: Z g o d o ­ vinski časopis. Letnik 48, št. 2. str. 253-269. Vzgojno-izobraževalni program srednjega izobraževanja. D ružboslovno-jezikovna dejav­ nost. 1986. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.