Leto XIII. Štev. 90 TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI BACUN 11.409 Maribor, četrtek 20. aprila 1939 NAROČNINA NA MESECt I Cena Prejem.. * opravi ali po polli 10.— din. I dostavljen oa dom 12.— din. tojioa 25.- dio I din 1*— Težkoče pogaiani z Rusijo Živahna diplomatska aktivnost v Moskvi — Londonske informacije o formalnih težkočah, ki še oviraio dokončno sklenitev obrambne zveze fronte miru s sovjetsko Rusijo — Glavne težkoče so v garancijah, ki jih zahtevajo Poljska, Romuni a in Turčija proti boljševizmu MOSKVA, 20. aprila. S prihodom londonskega veleposlanika Majskega se je razvila v Moskvi velika diploma tična aktivnost, ki se opaža v neprestanih konferencah In posvetovanjih. Gre za zadnjo odločitev glede tudi formalnega pristopa sovjetske Rusije k zvezi držav obrambnega bloka, predvsem pa za določitev nalog, ki naj bi jih prevzela sovjetska Rusija v primeru vojne. O pogajanjih In posvetovanjih se pa čuva najstrožja tajnost, tako da iz uradnih virov ni mogoče dobiti nobenih zanesljivih informacij. MISIJA MAJSKEGA. V MOSKVI SE DVOMIJO LONDON, 20. aprila. Najvažnejša poH-tična akcija, ki jo trenutno vodi Anglija, so pogajanja s sovjetsko Rusijo za sklenitev angleško-ruske obrambne zveze. Dejstvo, da Chamberlain predvčerajšnjim na seji poslanske zbornice Se ni mogel dati nobene konkretne izjave o teh pogajanjih, potrjuje domneve, da Iz Moskve in Ankare Se niso prispeli odgovori glede nekih podrobnosti. Razen tega je bil prav tedaj londonski sovjetski poslanik Majski na poti v Moskvo z važnimi poročili za sovjetsko vlado In z nalogo, da prinese iz sovjetske Rusije nove Instrukclje ter pooblastila. VčeralSnje »Times« so objavile članek, v katerem pravijo, da je mogoče po vrnitvi poslanika Majskega iz Moskve v London nadaljnje napredovanje pogajanj Ust pravi, da se je pokazalo, da v Moskvi Se vedno dvomijo v popoln pre-okret angleške zunanje politike. Poslanik Majski mora sedaj raztolmačiti članom sovjetske vlade zadržanje javnega mnenja v Angliji In iskrenost mišljenja. Glede pogajanj s Turčijo pa pravi last, da je zelo verjetno, da bo sklenjena med Londonom in Ankaro pogodba, ki pa ne bo objavljena. TurSka diplomacija je sedaj zelo živahno zaposlena na Bal- kanu, zlasti glede uskladitve zadržanja Bolgarije do Balkanske zveze. STALIŠČE POLJSKE IN ROMUNIJE Nekaj težkoč pri angleško-rusklh po-Bajanjih je tudi v tem, da se vrše izven okvira angleško-poljskega sporazuma ln sodelovanja. Poljska In Romunija še vedno nista pripravljeni dovoliti kakršnega koli prihoda rdečih čet na svoje ozemlje, ker se bolita, da bi to pomenilo njuno boUševlzacijo. Angleška diplomacija se sedaj trudi, da bi pripravila sovjetsko vlado do posebnih zadevnih zagotovil in garancij Poljski In Romuniji ter eventualno tudi Turčiji. Vendar bi v Varšavi, Bukarešti in Ankari priznali vrednost takih zagotovil in garancij samo v primeru, ako bi prevzela obveznost za njihovo izvršitev Velika Britanija sama In še posebej v zvezi s Francijo ter eventualnimi drugim! zavezniki. Tako gre dejansko prav za prav le še za formalnosti, preden se podpiše v načelu sicer že dogovorjeni pakt. Zato se tu z veliko pozornostjo pričakuje vrnitev Majskega »- Zapiski Moč bojnih mornaric ANGLIJA IMA RAZEN PODMORNIC VEČJE BOJNO BRODOVJE, KAKOR VSE SILE OSI SKUPAJ. LONDON, 20. aprila. Letno poročilo britanske vojne mornarice, ki je izšlo včeraj, ugotavlja, da je britansko vojno brodovje silnejše in močnejše kakor katera koli kombinacija evropskih mornaric. Tako ima Anglija več linijskih ladij in križark kakor združene mornarice Franclje, Italije, Japonske in Nemčije skupaj. Prav tako ima Anglija daleč največ nosilcev letal kakor sploh vse mornarice sveta skupaj. Le glede rušilcev vodi Amerika, je pa Anglija tudi v tem oziru tik za njo. Edino podmornic imata Nemčija in Italija skupno več kakor Anglija sama. V kombinaciji s Francijo pa vodita tudi v podmornicah Anglija in Franclja. PARIZ, 20. aprila. Francoski mornariški minister Camplnchi je včeraj izjavil, da je francoska vojna mornarica v stanju, tl ', mimo lahko pričakuje vsak napad. Francoska Severna Afrika VSAK NENADEJAN NAPAD NA FRANCOSKO SEVERNOAFRIŠKO POSEST JE POPOLNOMA NEMOGOČ. PARIZ, 20. aprila. Bivši državni podtajnik Lyautey je včeraj Izjavil, da je vsak nenadejan napad na severno Afriko nemogoč. Francija je nedavno tudi v Tuniziji zgradila močno Maglnotovo Črto. Legendarna zvestoba tuniškega, alžirske- ga in maroškega prebivalstva je obenem zagotovilo, da te črte ni mogoče kar tako Nove Hal:faxove izjave LONDON, 20. aprila. V lordski zbornici je izjavil včeraj lord Halifax, da se bo angleški veleposlanik Henderson vrnil v Berlin Uftoj, čim poteče njegov dopust. Anglija ne vodi nobene obkoljevalne politike proti Nemčiji, preprečiti pa hoče vsak nadaljnji napad na neodvisnost držav. Anglija tudi upa, da se bo kmalu mogoče vrniti k politiki prijateljskih pogajanj. Anglija hoče onemogočiti sistem oboroženih napadov, ni pa proti absolutno nobeni spremembi, toda doseči se mora na miren način. Posebno je še treba varovati pravice malih držav. Alto pa že mora priti do vojne, si bodo Angleži vsaj lahko rekli, da ni bilo prav nobenega drugega sredstva več, s katerim bi bilo mogoče braniti načela, ki so svetejša kakor življenje. Usoehi kllalske ofenz!ve Marial VoroiiSov V središča pogajanj za dograditev obrambnega bloka dr* žav pod vodstvom Velike Britanije, stoji že nekaj dni sovjetska Rusi. ja. Vodijo se na eni strani pogajanja za sklenitev podobne vojaške zveze med Veliko Britanijo m sovjetsko Rusijo, kakor obstaja že nekaj let med Parizom in Moskvo, na drugi strani pa ,za pomoč sovjetske Rusije Poljski, Romuniji itd. Vojaški pakt med Londonom in Moskvo bo baje podpisan že te dni. glede podpore Poljski in Romuniji je tudi že dosežen sporazum, da jima bo Rusija dala na razpolago letalstvo, orožje, mu-nicijo in surovine, glede direktne pomoči rdeče vojske pa težkoče še niso premagane. ker se je Poljaki in Romuni še branijo. V primeru vojne in potrebe pa bodo ti pomisleki seveda sami po sebi odpadli Rusija ima največjo vojsko na svetu, sat oostavi lahko že kmalu na fronto 15 milijonov mož. Razen tega ima ogromno bojno letalstvo m mogočno vojno industrijo. Vrhovni povelinik sovjetske vojske je maršal Vorošilov. Vendarle brattke srce ... Na poljsko ozemlje se je zateklo mnogo čeških beguncev. V Krakovu so ustanovili Poljaki odbor, ki skrbi za preskrbo beguncev. Življenjske potrebščine je dobilo 1500 Čehov in vsem so na njihovo last-io željo omogočili prevoz v London. Na Poljskem čaka še 2500 Cehov in Slovakov, da jih odpremijo na Angleško. Kako ceni Nemčija pogodbe Hitler je pripravljen, da podpiše vse, da jamči vse meje in da zaključi s komer koli pakte o nenapadanju. Napačno je mišjjenje, da se teh sredstev ni treba po-služiti, ker se lahko zaide v položaj, v katerem se kršijo pogodbe, piše novosadski »Dan« po citatu iz knjige nacističnega vodje Hermana Rauschnin-ga, ki je večkrat prisostvoval posvetovanjem v Berlinu, in nada'juje: Vsak pakt se prej ali slej krši in razveljavi. Kdor je tako naiven, da se nadeja, da more Za orientacijo Bolgarije PRIZADEVANJA ZA LIKVIDACIJO VSEH BOLGARSKIH SPOROV Z ROMUNIJO IN GRČIJO SOFIJA, 20. aprila. Kakor v ostali vzhodni Evropi, se opala v 'zadnjem času tudi v Sofiji velika diplomatska aktivnost. Zlasti se opažajo fieste k o n-Icrence angleškega, francoskega, turškega, jugoslovanskega in nekaterih drugih poslanikov z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Kjo-seivanovom. Dasi se varuje o vseh teh akcijah najstrožja diskretnost, se vendarle zdi, da se posebno Anglija trudi, da bi se odstranili z Balkana še zadnji spori. Tako posreduje Anglija v zvezi s Turčijo v Sofiji, Bukarešti in Atenah tudi za sporazum med Bolgarijo, Romunijo in Grčijo. Ta sporazum naj bi se nanašal tudi na korekturo meje v Dobrudii in na izhod Bolgarijo na Egejsko morje. Na drugi strani se pa opaža vedno večja trdnost osi Ankara —Sofija—Beograd. Položaj Bolgarije se HONGKONG, 20. aprila. Kitajske čete nakt obstaiati v vsaki situaciji, ta je be- zavzeti. Požrtvovalno iunaštvo severno- f pr0drf S "V5 ln ?°nek0,d 5 k!IOn,e' ,ak' Vsak ,ahko danes v dobri veri skle- afriškeča oreMvitetva Izpričano že v avb- * t°V pre1, "on5konS- JaPon,cI « "*Pre- ne pakt, naslednje jutro je lahko že pri- atnSKega prebivalstva, izpričano ze v sve stan0 Umu{a?0> z novo ofenzivo so Kitajci pravljen. ga hladno zavreči če to zahte- tovni vojni e priča, da bo pohitelo svoji Jffi 500 krajev |n več m!1Jjonov Je. » bodočfost nemškega ’naroda »Mdn materi-zemlji na pomoč tud. v Evropo. WvaIcev. 2eIeznico Kn.ton-Hongkong :Večernika «v Celju, Prešernova ulica 3/II. (hiša manufakturista g. Kolbezna). c Tema pa taka. Meščani z Jožefovega hriba prosijo mestno občino, da novo pešpot od stopnic do Vrenkove hiše razsvetli, kar je zaradi javne varnosti in reda nujno potrebno. c Umrla sta v Celju 59-letni zasebnik Martin Ferlež in 21-letna šivilja Terezi-zija Podjavorškova. o Pogreb Mihaela Levstika, ki je bil v torek popoldne, je pokazal, kako zelo je bil priljubljen pokojnik med Šolniki in sadjarji., Nad odprtim grobom so govorili zastopnik učiteljstva šolski upravitelj g. Kramar, v imenu sadjarjev se je poslovil upokojeni ravnatelj g. Humek iz Maribora, govoril pa je tudi sadjarski in vrtnarski nadzornik g. Gorečan iz Viš-. «je vasi. pogorel večji del gozda, p Župniku so zastrupili dva psa. Psi župnika pri Sv. Barbari v Halozah so nagajali nekim nepridipravom, ki so vlamljali v bližnjo Korenjakovo hišo in iz katere so mogli odnesti le malenkosti. Pse so zato zastrupili. Kaj je neki menil amater, ko je napisal pod to sliko: Ce mislim na svoio taščo?« Maribor Pesniki in pisatelji pred občinstvom Sinočnji literarni večer naših književnikov je dokazal duhovno silo severne meje Na sinočnjem literarnem večeru štajerskih književnikov v okviru II. Umetnostnega tedna v Mariboru je po pozdravu prof. Bunca kot zastopnika Ljudske univerze predstavil nastopajoče pesnike in pisatelje g. dr. Makso Š n u d e r 1. Izjavil je, da pravijo, da je danes neugoden čas za kulturne prireditve, skratka, da živimo v času, ki je vse prej kakor naklonjen umetniškemu ustvarjanju. Nazi-ranje pa je zmotno, kajti prav danes je potebno, da se na ozemlju, ki postaja po naziranju nekaterih sporno, dokaže slovenska umetnost, kako ozko je povezana s to zemljo, in da je prav ta zemlja rodila tiste slovenske ljudi, tiste svoje tvorce, ki so v svojih ustvaritvah to zemljo vseskozi izpričevali in jo s tem dokumentirajo za slovensko in našo. Kot prvi'je nastopil na večeru Rudolf G o 1 o u h kot nestor nastopajočih ustvarjajočih umetnikov. Njegov ekspresionistično podan odlomek »Beseda« iz romana »Matej Sulec« je izzvenel v mogočno epopejo Besedi kot nositeljici vsega pozitivnega v človeštvu. Enako sta zajeli občinstvo njegovi ekspresionistično podani pesmi. Za njim je bral svoje pesmi Jem L e-d i n a, skrivnosten poet, ki smo ga menda prvič videli na recitacijskem večeru sploh. Ledina je poet naše slovenske zemlje. Iz njegovih »Svatbenih pesmi« je dihala podoba naše pokrajine, naše vasi, podana sicer umetno, a vendar tako preprosto in enostavno, da si občutil vso tisto ljubezen, ki si jo kdaj doživljal kot kmetski fant sredi naših polj in njiv. Verzi so zveneli v prijetnem domačem to- nu in v variacijah naše narodne pesmi. Ledina seje semena v očetove njive, ki jih orje, kakor jih seje kmet France Do-brijan. »Blazni verzi« so utrinki iz vasi prepleteni z miselno ironijo intelektual- i. Stari znanec mariborske Ljudske univerze Anton Ingolič je prebral na večeru eno svojih najglobje zajetih novel, najboljšo, kar jih je kdaj napisal, globoko zajeto zgodbo o splavarju Francu Vi-tužniku, njegovem križevem življenju in tragičnem koncu. O tem njegovem podajanju bi se lahko človek zamislil Izrazit pripovednik, kakršnega so se Ingolič ni pokazal, nam je podal v zgodbi kos našega življenja, ki se je na večeru za vedno vžgal v nas. Stanko Ca n j kar je bral razmišlju-iooo meditacijo o šolskih izletih. Novela je psihološko globoko zajeta ter nam prav za prav razkriva razkol in tiho odpoved človeka, ki mora mimo življenja, ki ga življenje ne sme zajeti, tragiko človeka, ki si niti ne želi, da bi ga to življenje zajelo. Kot tako je delo živ dokument našega v bistvu tako utesnjenega življenja, da bi se človek včasih sam razjokal nad njim, čeprav ne ve zakaj. Branko Rudolf je bral svojo izrazito sodobno liriko, podano v podobah in močno intelektualistično. Rudolfova lirika je lirika intelektualca, katerega liriko in njegov osebni jaz razbija sodobno življenje. Prav zadnje ga zaveda v trpko ironijo, k! je pa prefinjena in dovršena kar sta najmočneje pokazala svojevrstno podana soneta »Michelangelu«. Po odmoru je nastopila Roža Lucija Petelinova, katere lirične ustvaritve so znane pubiiki mariborske Ljudske univerze. Roža Lucija Petelinova podaja svoje ustvaritve z zanosnim glasom, ki je docela prikladen njenim miselno občutenim izvajanjem človeške tragike, ki jo podaja v pesmih. Franjo Roš je bral dvoje črtic. Prva podaja tiho odpoved dolga leta brezposelnega intelektualca. Druga »Tovariši« pa je samotna reminiscenca na vojno, ki je nam in pisatelju pobrala najboljše ljudi in tovariše (Srečka Puncerja, Malgaja ...). Črtica je izzvenela v grenko ironijo na sodobno razklanost ter jo je občinstvo sprejelo z velikim razumevanjem. Milan Kajč je trd realist. Tudi iz odlomkov iz »Štajerca«, je rastlo pred ljudmi tiho in trdo življenje, ki ga živi prekmursko ljudstvo in ki ga avtor kaj rad podaja. Orožnik Vinko Žitnik je bral otožno zapete pesmi o dekliški ljubezni, o zemlji, o očetu, o materi, ki so izvenevalev pozno stritarjevsko liriko. Slovenjegori-škega človeka je prikazala pesem »Kopači«, sodobno problematiko pa pesmi »Brezposelni« in pacifistična »Naša bolečina«. Radivoj Rehar je pravi silak v poeziji. Njegovi sodobno problematični verzi grebejo po njegovem lastnem bistvu, dočim sta zadnji dve »Hans Welack« in »Svoboda« udarili po našem renegatstvu in se trpko zajedli v naš narodnostni problem. Pesmi so času primerne močno izzvenele. -rč. »Brezprizorni" na mariborskih ulicah Sredi najživahnejše večerne promenade, razkazovanja novih klobučkov in živžava skače po ulicah kup raztrgancev. Za ves svet se ne menijo, uganjajo svoje burke in brez sramu beračijo. Starejši pošilja mlajšega, ki sklepa pred človekom roke in celo poklekuje, če je treba, da izprosi dinar. Tako žalosten obraz naredi, da je kar neprijetno Človeku. Nenadoma pa se oglasi dekle: »Stražnik!« in vsa gruča se požene v dir. Potem pa izza oglov mole drobne glave in ko je »•zrak čist«, se priv oprezno pritihotapijo m Namesto venca na grob ge. Line Robič-eve, je ga. Marija dr. Rosina podarila 100 din za revno sokolsko deco v Limbušu. m Sokolska četa iz Sv. Marjete ob Pesnici gostuje to nedeljo v Krčevini s Cankarjevo dramo „Lepa Vida“. m Absolventi trgovske akademije so si na občnem zboru, o katerem smo že poročali, izvolili v nov odbor za predsednika Angela Preatonija, za podpred. Celofigo, tajnika Murka, blagajnika Orla, načelnika soc. zaščitnega odseka Lorgerja Mirka in dr. m Poroka. Poročila sta se zdravnik zdravilišča v Rogaški Slatini g. dr. Jože Munda in gdč. Vladka Vrečko. m Marčni protituberkulozni dinar. Pretekli mesec se je nabralo v Mariboru za zgradbo protituberkuloznega azila 483.231 din. m. Kolesa kradejo kar naprej. Uradniku Ernestu Petami je bilo izpred Knezer-jeve trgovine na Aleksandrovi cesti ukradeno kolo znamke »Branibor«; 1600 din vredno kolo je bilo last Mariborske tekstilne tovarne. — Trgovskemu potniku Ivanu Cehu pa je bilo izpred Div-ga doma na Koroški cesti ukradeno kolo, last Žunka Josipa; kolo je znamke »Sty-ria« ter ima ev. štev. 24592. — Mehani-karju Ivanu Čehu pa je bilo izpred Divjakove delavnice ukradeno žensko kolo znamke »Majestet«. m. Tatvina budilke. Pri selitvi iz Aleksandrove ceste v Smetanovo ulico je izginila trgovskemu potniku Alojzu Vezjaku 250 din vredna budilka. m. Bilanca Tekste d. d. v Mariboru. Čisti dobiček tezenske tvomioe za tekstilno proizvodnjo Tekste d. d. znaša din 23.167. Tvomica izkazuje 2 milijona glavnice in 9.4 milijonov dinarjev bilančne vsote. na cesto in se hitro spet znajdejo sredi promenade. Včasih odvede takega otroka stražnik. Majhen, droben gre ob možu v uniformi in s pendrekom v roki. Stražnik preti. Otrok joče. Saj ne bo več! — Mislite, da res ne bo več? Ali se morete vživeti v otrokova občutja, ki bodo tako morda za vselej določila njegov odnos do oblasti, do sveta? Ljudje se brezprizornikom na cesti smejijo ali se zgražajo, toda to je velik problem mladinske zaščite, -skl. Poročili so se v Mariboru in okolici; Boh Bernard, ključavničar in Her-tnans Helena; Zupanc Albin, elektrovari-lec in Kefer Valerija; Otrohar Ivan, trgovski nastavljenec in Streiher Ivana; Metličar Avguštin, zidar, Studenci in Fodplatnik Marija, tkalka, Tezno; Škof Robert, krojaški pomočnik in Verbošt Venčeslava, predica, oba na Teznem; Žni dar Ferdinand, tovarniški delavec in Ogrinc Jožefa, skladalka, oba v Studencih; Miklavc Anton, pekovski pomočnik, Aleksandrova 101 in Skončnik Vladislava, predica, Pobrežje; Ranftl Maks, tkalski mojster, Radvanje in Koren Jožefa, natakarica, Taborska 13; Skalar Jožef, trgovski poslovodja, Vrazova 6 in Boček Elza, absolventinja trgovske šole, Tržaška 8; Koller Rajmund, tkalec in Vališ Roza, tkalka, oba na Pobrežju; Leben Konrad, tehnik, Stritarjeva 18 in Horvat Jožefina, frizerka, Befcnavska 18; Šetinc Martin, trgovec in Asi Frančiška, gostilničarka, Ob brodu 2; Kante Jožef, delavec in Ditmajer Brigita, predica, Mlinska 5; Drozg Friderik, tkalec in Štraus Elizabeta, navijalka, Krčevina 20; Drobnjak Ludoviik, tkalec in Drozg Frančiška, delavka, Vinarje 18; Tratnik Leopold, obratovodja in Šlat Marija, zasebnica, Erjavčeva 10; Jančič Frančišek, tkalski mojster in Lebarič Marija, šivilja, Počehova 34; Žaler Herman, kamnorezec in Nedoh Marija, zasebnica, Meljska 1; Kramberger Milan in Brumat Albina, uradnica, Kolodvorska 3. m. Umrli so v Mariboru in bližnji okolici; Pirc Marija, 82 let, Gosposka 29; Marko Alojzij, 42 let, Slovenska 40; Lovec Ciril, Glavni trg 4; Caf Marija, Jenkova 6; Herman Josip, Vetrinjska 12; Solak Antonija, Vrbanova; Kopitar Franc, zasebni uradnik, 43 let, Studenci; Pečenko Alojzij, kaznilnaški paznik v pok., 72 let, Mejna 48; Pečečnik Vladimira, hči šoferja, 4 mesece, Jadranska 23; Kravh Maks, sin delavke, 2 leti, Tezno; Emeršič Julijana, žena poštnega zvaničnika, 60 let, Betnavska 3; Vošniik Franc, ključavničar drž. žel., 54 let, Studenci; Kor-deš Karel, zavirač drž. žel, 40 let, Kejžarjeva 3; Rodošek Martin, strojnik, 73 let, Metelkova 7; Wutte Alojz, gozdar, 81 let, Radvanje; Pliberšek Marija, služkinja, 25 let, Maistrova 14; Jurečko Janez, železničar v pok., 56 let, Studenci; Kovačič Franc, sodarski pomočnik, 32 let, Pobrežje; Gerlič Agata, žena strojevodje, 54 let, Zg. Radvanje; Trglez Jurij, pre-užitkar, 83 let, Meljska 65. N. p. v m.! m. Vlom na Pobrežju. Posestnici Katarini Šventnerjevi so odnesli tatovi za 1500 din perila in oblek. m. V avto Je zadel 68-letni Jurij Fuchs, ključavničar brez posla na Teznem. Težko si je poškodoval levo nogo. m. Z motiko Je udarila neka poljska delavka po glavi svojo tovarišico, 18-letno Krajnc Ano iz Bresternice. Krajnc ima težke poškodbe. m Vlom v krojaško delavnico. Neznani vlomilci so ponoči vlomili v krojaško delavnico mojstra Vertbika v Lovski ulici ter mu odnesli tri obleke v vredno-m Med spanjem ukradena. Natakarici Ivanki Svržnjak je neznan storilec iz njene sobe v Tattenbachovi ulici ponoči med spanjem odnesel iz pred-pasnikovega žepa 200 din. i. Ročno torbico Je iztrgal sredi dneva na križišču Trubarjeve in Koroščeve ulice uradnici Marici Homovec 21-letni Rudolf Mohorko iz Št. Vida pri Ptuju. Na begu je predrznež odvrgel torbico, sam pa je odnesel pete. m. Brivci med seboj. Brivski pomočnik R. je razrezal tri jermene za ostrenje britev brivskemu pomočniku Antonu Dravčniku v. neki brivnici na Slomškovem trgu. To je storil iz maščevanje. m Sum tihotapstva. Pred tedni so orožniki aretirali na postaji Sv. Ož-bald neko M. O. radi suma tihotapi stva. Izkazalo pa se je, da je ta sum popolnoma neutemeljen ter ne velja za osebo, ki se je čutila prizadeto. A. L. Maribor. m V kup gramoza je zavozil s kolesom pos. sin Alojz Rihtarič iz Gačnika in se poškodoval po glavi. m No delajo jim časti! Ponoči so opazili ljudje na važnem delu pred cerkvijo sv. Magdalene dva moža. Ugotovilo se je, da je bil • eden že 11 krat in drugi 13 krat kaznovan radi tatvin. m Skozi balkon. V Kamnici so se strle pod 50 letnim posestnikom Francem Pavličem trhle deske na balkonu. Pavlič je padel v globino in dobil tako težke poškodbe po telesu, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. m Vlom. Na Gosposvetski cesti je bilo vlomljeno v pisarno kmetijske poskusne postaje in ne v meroizkusni urad, kakor smo bili napačno obveščeni. ra Tatvina kolesa. Ignacu Lešniku je bilo izpred neke hiše na Franko-panovi cesti ukradeno moško kolo znamke „Neger‘‘ in z ev. št. 2-23615-2, * Sokol Maribor II. Pobrežje priredi v nedeljo, 23. aprila t. 1., ob 20. uri v Sokolskem domu na Pobrežju Telovadno akademijo. Vljudno so vabljena vsa društva in cen j občinstvo. 4 Cvetoče Slovenske gorice vabijo! Izlet „Putnik-a‘‘ z luksuznim a^toka-rom v nedeljo, dne 23. aprila za le din 50’—, prijavite se takoj! kopeli. m. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Danes krasen film o ljubezni. Tajnstvena romanca. Tru-de Marlen, WiUy Eihberger. * Kino Esplanade. Sijajni francoski film izredno lepe vsebine, režije in igre „Zapor brez rešetk“. * Kino Union. Do vključno’ četrtka „Mali Lord“ z znamenitim mladim umetnikom Freddie Bartolomew v glavni vlogi. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam2348.50 2386.50, Berlin 1776.12—1793.88, Budimpešta 743.50—755.50, Curih 995—1005, London 20712—210.32, New York 4408—4468, Pariz 116.92—119.22, Trst 232.95—236.05. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna. škoda 445 bi, 4% agrarji 60.50 bi,6% dalm. agrarji 85—86.50, 7 % stab. pos. —98.50 bi, 7<30 cm velike škatle, ki ne zarjave, pritrdijo baterije in kontakne ure. Tak radio od- j dajnik pošilja avtomatično vsako minuto določene znake, ki jih ima vsaka skupina kitolovcev drugačne. Vso napravo pritrdijo na 6 m visoki drog zastavice, I ki je obenem oddajna antena. Mrtvi kit plava z zastavico in oddajnikom «>0 morju in venomer opominja matični brod, kje se žrtev nahaja. Tako se primeri, da mora žival s pomočjo radia sama pomagati, da jo najdejo in razkosajo v dobrobit človeštva. I X Psi prenašalci paratiiusa. Ob priliki obolenja cele vasi na Norveškem za tifusom, so preiskali psa, ki je imel malo prej prebavne motnje. Po raziskanju zdravnika dr. Caspersena iz Osla so dognali, da je bil pes imun proti paratifusu, ostali pa ne. Obstaja verjetnost, da so psi prenašalci te bolezenske klice. X Buharski kani štedijo. Buhara v notranji Aziji je bila vedno čuden kraj. Zdaj poročajo, da se ženam in otrokom odmerijo obroki hrane po njihovi teži. Dvakrat tedensko dobe malo oslajen čaj. Kan sam se seveda dobro masti, njegovi dvorja- Pomoč ie tu! Req. S. St. 14471 od 21. v, 1936 nikt čakajo v predsobi, da dobe morebitne ostanke. Kadar gospodar odide, nastane okrog mize često pretep za ostanke, ki zlete po tleh. X Regulacija gornje Donave. V Stuttgartu Je zborovala komisija za regulacijo Donave. Ugotovili so, da bo potekala nova vodna pot med Črnim morjem tn Renom v gornjem toku Donave po njeni POMAGAJTE GRADITI SOKOLSKI strugi, kar je velikega pomena za okoliš- j DOM V MEŽICI no poljedelstvo. Med Ulmom in Offinge-' Naše sokolsko društvo tiho, a vztraj-nom bodo pričeti z regulacijo tamOšnjih ik> deluje. V okviru Petrove sokolske brzic že letos in Donava bo kmalu plov- petletke si je društvo nadelo nalogo, da na po vsej svoji dolžini do zveze z Meno. Si postavi sokolski dom. V ta namen je Vsi, ki upite na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju, zdravilni DUBRAVKA - čaj sestaviien v kem. term. laboratoriju lekarne Mra. Ph. IVA ANDRIIlCAv Mostam in prav Kmalu boste rešeni ten neznosnih boiecin Uspeh te zaprnčen po Kratkem zdraviieniu. Prihaja veliko zahva' in prznarii — Škatlica 100 tramov z nata čmm navodilom din 30*—, tri škatlice din 90*— v zavoiu franko poštnina. • 2m DUBRAVKA-ga dobite tuli v vse^ lekarnah! Sokolstvo MALI OGLASI CENI? MALIM OGLASOM: V mallb oglasih stane vsaka beseda 60 oar; oajmanli* orlstolbiaa u le oelase le dio 6.— Dražbe orekllcl dopisovania lo ienltovanlskl oclusl din I.- oo besedi NalmaniSI znesek u l« oelase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oelasni davek za enkratno oblavo tnal* dlo 2.—. Znesek ca male oelase se olaCuie takol nrl naročilu oziroma ea le vooslatl * ofsmu skuoal i naročilom «11 oa oo ooitnl ooloinlci na čekovni račun it 11.409 Za vse olsmene odeovore elede mallb oelasov se mora orllotltl znamka za 3 din Razno UMETNA GNOJILA kakor čilski soliter, apneni dušik, superfosfat, kalijevo sol itd. nabavite pri Kmetijski družbi. Meljska c. 12, tel. 20-83.___________ 3203-1 DOBROIDOČA GOSTILNA s trafiko na prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni lastnika takoj odda v najem samo resnemu gostilničarju. Ponudbe do 22. aorila pod »Gostinec« na upravo. 3439-1 PODPISANI opozarjam c. občinstvo, da jaz nisem plačnik dolgov moje žene Jožefe Rižnar. Franc Rižnar. 3441—1 Kupim Kupim večjo količino JABOLČNIKA samo prvovrstno blago. Z vzorci se zglasiti od 3. do 5. ure danes v gostilni »Pri groz du« ali pa poslati ponudbe na podružnico »VeČernika«, Ce->Je. 3442—3 Prodam PIANINO dober ton, poceni naprodaj. F. Bodner. Tyrševa 6. 3432—4 Stanovanie SOBA IN KUHINJA se odda 200 din. Vrbanova 20 3429—5 Stanovanie iiie IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE za 1. maj ali 1. junil. Terzer. Meljska 2. 3405—6 Sobo odda Lepo OPREMLJENO SOBO oddam. Vpraša se Vrbanska c. 13. 3430-7 SOBO oddam pri pouku. Vrazova 2-1, desno. 3431—7 SOBA v centru se takoj odda. Cankarjeva l-II. 3435—7 Odda se OPREMLJENA SOBA pri parku boljšemu gospodu. Poseben vbod. Kroščeva 5. 3447—7 Službo dobi KROJAČ se sprejme. Kovač. Koclja 24. Kneza _ 3426—9 Damski modni salon »Franja« Slovenska ul. 37. išče prvovrstno 3428—9 KROJAČICO bil izvoljen poseben gradbeni odbor, ki je z vso vnemo pričel zbirati sredstva za dom. Zemljišče za dom društvo že ima, a naloge, ki nas še čakajo, presegajo naše moči. Kot obmejno društvo v delavskem kraju imamo še posebno težaven položaj, a prav zato je dolžnost vseh narodno čutečih, da nas podprejo, moralno in materialno. Če bomo imeli svoj lastni dom, bomo lahko usirešno delovali, dvigali narodno zavest in ustvarili v Mežici močno postojanko zavednih Jugoslovanov. Zato apeliramo na vse prijatelje in merodajne kroge: podprite našo akcijo, pomagajte nam zgraditi naše svetišče! X Najvišje francosko odlikovanje Legija časti je bila ustanovljena z zakonom 29. floreala, 19. maja 1802. Z njo se odlikujejo hrabri, najzaslužnejši vojni in kulturni delavci Francije ter njenih zaveznikov. Vitezi Legije časti prejmejo tudi mesečno pqdporo od 5000 do 6000 frankov. Uživajo tudi druge pravice, tako njihovi otroci olajšave pri studiranju. Red je iz emajla in zlata, okrašen je s petimi dvojnimi žarki na emailnih ploščicah. Na eni strani je napis Francoska republika 1870«. na drugi pa »Legija časti«. Medalja visi na rdeči pentlji s hra-stovo krono in lovorjevim vencem. Darulte za az«ni sklad PILI Iščemo pridno in pošteno POSTREŽNICO ki obenem pere tudi perilo. Razlagova 13-11. 3436—9 DOMAČI SLUGA inteligenten, se išče. Ponudbe na Veliko kavarno. Maribor. 3437—9 DOBER NATAKAR ali NATAKARICA se takoj sprejme. Ponudbe na upravo pod »Restavracija«. ____________________ 3438^9 ŠOFERJA ZA AVTOTAKSI v letovišču sprejmem. Ponud be pod »Gotovina« na podružnico »Večernika«, Celje. 3443—9 FRIZERSKO UČENKO sprejmem taJeoj. DrLlevič. pri gl. mostu. 3445—9 Sirite „Ve£ernik 44 Zenovski soHtoftoiHoli m fkatitotu se iskreno zahvaljujem za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moji umrli soprogi Horvat Ani. Ob tej priliki si dovoljujem, predvsem gospodarksim osebam toplo priporočati pristop k tej kulantni in dobrodelni ustanovi. Cltkovci dne 19. aprila 1939. HORVAT FRANC, s. r., pek. mojster. Zahvala Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob prebridld izgubi našega nad vse ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda Sebastiiana Viigele zobnega tehnika se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo prostovoljni gasilski četi za častno spremstvo, kolesarskemu društvu j>Edelweiss 1900« in kegljaškemu klubu, vsem zobotehnikom, pevcem, govorniku g. Mohorku za ganljivi govor ob odprtem grobu, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem posameznikom, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maribor dne 19. aprila 1939. ŽALUJOČI OSTALI. ŠPORTNI VOZIČEK se poceni proda. Cankarjeva 18, pritličje._3427—4 £|v lastnem stanovanju . . . B 11^8. s krasno spalnico, katero I kupite dobro in poceni pri Tmm UiaM~'%r,■£>;;£ PRODUKTIVNA ZADRUGA KAMNOSEKOV r. z. z o. z. v Ribnici na Pohorja sklicuje za nedeljo, dne 30. aprila 1939, s pričetkom ob pol 9. uri zjutraj 5. redni občni zbor v gostilni Puhr Viktorja z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o delovanju zadruge in računskih zaključkih. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Razno. Izd ta in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne rraFaio. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleion uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. U. 409. Zahvala Vsem, ki so izkazali zadnjo čast naSi materi, babici, prababici itd., gospej Lini Robič se iskreno zahvaljujemo. Limbuš, Sv. Lenart v Slov. gor., Maribor dne 20. aprila 1939. Zaluioei ostali