££6L (lini

IMMIGRANT ARCIIIVES

University oS  Minnesota

Nabožni slovenski meseCnik

VSEBINA: Sedem izlivov božje Krvi /P.
Odilo ofm/, stran 193 - “Father, rad bi ve¬
del...’ /P.Inocenc ofm/, stran 194 - Preje,
kot pričakujejo.../Mr. John Haffert - Prev.
P.O./, stran 197 - Baraga uči, Slomšek
govori... /Priredil p.Odilo/, stran 200-
(jorečnost kljub žrtvam /K.Z./, stran 204 —
Premišljevanje /pesem B.Buanika/, stran

206 - Roža skrivnostna /P.Miršek/, stran

207 - Slovenska božja pota. Kokarje v Sa¬
vinjski dolini /P.Odilo/, stran 209 - Skozi
viharje gre moja pot /P.Rudolf, ofm/, stran
212 - Po kraljestvu križa, stran 213 - Pota
božje previdnosti /P.Fortunat ofm/, stran
216 - Materino pismo /poslal prevzv. škof
dr. Gregorij Rožman/, stran 218 - Mati božje
previdnosti /pesem M. Elizabete O.S.U./,
stran 219 - Lemontski odmevi, stran 220-
Kramljanje na zapečku, stran 222.

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKAM
v Združenih državah ameriških

St. Mary’s Seminarjr, Lemont, Illinois - Tel: 494
Editor : Fr. Basil Valentin OFM

Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM
Naslov-Address: AVE MARIA,'Boz 608,
Lemont, 111. - Telephone: Lemont 873

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A.
in Kanado J 2.50 - Za inozemstvo j 3.00

Tvoja naročnina je dar fantom, ki se v našem
semenišču pripravljajo na duhovniški poklic.
Naročnikov in dobrotnikov se lemontska franči¬
škanska družina dnevno spominja pri molitvah.

Publlshed once monthly - twlce In October- by
the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois,
In the Interests of the Commlssariat of the Holy
Cross. - Entered as second class matter at the
post offlce of Lemont, Illinois, under the act of
March 3, 1879. Acceptance of malllng at special
rate of postage provlded for In section 1103, act
of October 3, 1917. - Authcrized July 14, 1945.

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, 111.

DRAGI ROJAKI I Sicer je Jele
julij, pa vendar se mi zdi prav, da se
že zdaj malopomenimo o porcijunkul-
skih odpustkih. Porcijunkulo obhaja¬
mo dne 2. avgusta, takrat pa Vam av¬
gustova Jtevilka najbrže Je ne bo pri¬
šla v roke.

O odpustkih, tudi porcijunkulskih,
ste že vsi sliJali, marsikdaj Je celo
kako posmehljivo: 11  Ah kaj, ti odpust¬
ki I... " Spominjam se članka izpod
peresa naJega znanega sotrudnika, p.
Hugona Brena ofm, ki ga je napisal
pred leti in govori o tem. V njem obu¬
ja spomine na čase, ko so ljudje od
blizu in daleč romali na porcijunkul-
ski dan v frančiJkanske cerkve. Zdaj
ima pravico za te odpustke že domala
vsaka cerkev, ljudje pa nanje iz leta
v leto bolj pozabljajo in menda misli¬
jo, da so dani le "za stare ženice, ki
drugega dela nimajo" ...

Vendar temu ni tako. Prav vsak
jih potrebuje. Kdo nima na duJi dol¬
ga, ki mu je ostal po že spovedanih
grehih in ga bo moral odslužiti na tem
ali pa na onem svetu? Vere nam manj¬
ka, predragi, in življenja po veri, v
tem je vsa mlačnost danaJnjega časa,
ki hoče tudi odpustkom dati slovo. Če
poznamo nauk božji in verujemo v
božjo Cerkev, potem moramo pač pri¬
znati tudi to, da ta Cerkev lahko de¬
li svojim vernikom iz božje zakladni¬
ce. Zato odpustki niso nikaka nesmi¬
selna stvar, ampak so vredni, da se
zanje potrudimo po svojih najboljJih
močeh.

Porcijunkulski odpustek je popolni,
če le izvrJimo vse pogoje, ki nam jih
Cerkev nalaga. Sveto spoved lahko
opraviJ osem dni pred praznikom ali v
praznikov! osmini, sveto obhajilo pa
naprvi ali drugi porcijunkulski dan ali
v osmini .Odpustek prejmeJ tolikokrat,
kolikorkrat obiJčeJ cerkev od poldne
1 .avgusta do polnoči 2.avgusta terpri
obisku zmoliJ Jest očenaJev, zdrava¬
marij in čast bodi.

Bodimo tudi pri tem celi kristjani,
ki razumejo skrb Cerkve za svoje ver¬
nike! -Urednik

1953 - Leto XLV

em izliuou

so v Betlehema nad ja¬
slicami veselo oznanili, da je novorojeno Dete Zveličar
sveta. Niso pa razložili, kako se bo odrešenje dopolnilo.
Osem dni po rojstvu je Jezus sam razodel to skrivnost,
ko je pri obrezovanju prelil prve kapljice svoje Krvi za
nas.

Drugi izliv: Dragocena božja Kri je tekla dru¬
gikrat za nas tam na vrtu Oljske gore. Tako velika je
bila Gospodova ljubezen, da ni čakal bičev, trnja in
žebljev, da bi Ga ranili, temveč je prelival Kri v svojem
krvavem potu.

Tretji izliv: Bičanje! Kruto je bil privezan Go¬
spod k sramotilnemu strebru in tako hudo so padali biči,
da je bilo celo Jezusovo presveto Telo ena sama krvava

rana. Udarec za udarcem je trgal Njegovo meso pri tem
tretjem prelivanju presvete Krvi.

Četrti izliv: Četrtikrat je tekla vroča presveta božja Kri, ko so
Jezusa s trnjem kronali. Kako silno boleče je bilo to prelivanje, ko se
je ostro trnje zabadalo v Gospodove sence!

Peti izliv: Pot iz mesta Jeruzalema na goro' Kalvarijo je bila
zaznamovana s svežimi rdečimi znaki božje Jezusove Krvi. In čemu? Da
bi mi pota svetega Križa nikdar ne zgrešili. Prav vsake Jezusove stopi¬
nje se drži presveta Kri.

Šesti izliv: Ko je Jezus dospel na vrh Kalvarije, so Ga surovo
vrgli na les križa. Rablji so raztegnili Zveličarjeve ranjene roke in noge
ter jih z dolgimi, ostrimi žeblji pritrdili na križ. Kri božja je tekla v po¬
tokih.

Sedmi izliv: Ali je ostalo še kaj Krvi v razbitem telesu Zveli-
čarjevem? Da, še nekaj. V vrelcu - Njegovem presvetem Srcu, tam je še
ostala. In prišel je rimski vojak s sulico in prebodel je božje prsi. Tedaj
je iztekla za nas zadnja kaplja presvete Jezusove Krvi. . .

V mesecu juliju, ki ga začnemo s praznikom presvete Krvi Kristuso¬
ve in je posvečen češčenju in molitvi božje Krvi, večkrat preglejmo ter
premislimo teh sedem številk, sedem božjih izlivov. Večkrat se ozrimo
na božjega Pelikana in molimo s svetim Tomažem Akvinskim;

“Daj Krvi mi svoje, Jezus - Pelikan,
usmiljen me očisti mojih grehov ran:
saj zamore ena sama kapljica

zemljo vso oprati grehov madeža. . . ” p, Odilo OFM

A

/indrej je sedel globoko za¬
mišljen v naši govorilnici. Prav rad
bi vedel, katera stvar najinega po¬
govora ga je tako prevzela. Po zna¬
čaju je bil nežnočuten fant, kljub te¬
mu pa za svoja leta možat. Zlasti od
dne graduacije je njegov obraz dobil
precej več resnih potez. Vse te tedne
sem ga opazoval in zdelo se mi je,
da bi rad govoril z mano. Danes me
je poklical. Lepo sva se pomenila in
tukaj je, kar sva se oni dan pogo¬
varjala.

“Father, ” je kar privrelo iz nje¬
ga, “oprosti, da te motim! Toda pre¬
več resno sem začel misliti o duhov -
ništvu, zlasti od takrat, ko si nam
tako zanimivo pravil o različnih po -
klicih. Rad bi te vprašal več o tem. ”
“No, kar sediva ! Z veseljem se
bom pogovoril s teboj o vsem, kar
bi rad zvedel. ” Kar vesel sem bil
odkritega fanta.

“Rad bi vedel, odkod duhovniški
poklic. ” Nato je skoraj boječe iz-

AVE MARIA

“Father,
rad bi vedel...”

jecljal svoj dvom: “Father, ali je du¬
hovništvo sploh potrebno? Kaj so nje¬
gove prednosti, kaj služba?. . . V čem
je njegova čast? Kako duhovnik zlasti
pospešuje slavo božjo?. . . n

Mladi ljudje dostikrat kopičijo taka
in podobna vprašanja v svojem srcu in
iščejo koga, ki bi jim nanje odgovoril
s potrpežljivostjo in razumevanjem.
Toliko fantov je, ki bi radi postali du¬
hovniki, delavci v vinogradu Gospo¬
dovem, ribiči ljudi, a čas jih ne najde
dovolj pripravljene. Morda se ustra¬
šijo, ko slišijo o nečloveškem pre¬
ganjanju Cerkve in njenih služabni¬
kov, ta strah pa zamori seme božje -
ga poklica. . .

“Glej, Andrej, ” sem mu smeh¬
ljaje se odvrnil, ko je končal vpra¬
šanja. “Odgovoril ti bom na kratko
na vsako izmed vprašanj. ”

Presedel se je, nato pa me z oči-
vidnim zanimanjem poslušal.

“Začniva! Božji Odrešenik
sam je ustanovil duhovništvo, ko je
rekel pri zadnji večerji:‘To delajte
v moj spomin!’ in po vstajenju, ko
je izrekel nad apostoli besede:‘Dana
mi je vsa oblast v nebesih in na zem ¬
lji. Pojdite torej in učite vse narode;
krščujte jih v imenu Očeta in Sina in
Svetega Duha. . . ’ Iz tega vidimo tudi,
da je duhovništvo nujno potrebno.Brez
njega Cerkev ne bi mogla obstojati .
Saj ne bi imeli najsvetejše daritve, ne
svetih zakramentov in brez oznanje¬
vanja božje besede ne bi vedeli o mi¬
losti, o odrešenju. . .

Nadalje sprašuješ, kaj je pred¬
nost duhovništva. Duhovnik nam ozna¬
nja evangelij; je božji namestnik, je

Julij 1953

195

stalni posredovalec med Bogom in
ljudstvom. Duhovnik daruje sveto ma¬
šo v zadoščenje in hvalo, za žive in
speče v Gospodu. On odvezuje grehe
ter podeljuje zakramente; vselej de¬
la za posvečenje in zveličanje bliž¬
njih. Z eno besedo je vse to duhov¬
niška služba. Ni službe na zemlji in
ne med angeli v nebesih, ki bi bila
enaka duhovniški. Ko duhovnik oprav¬
lja najsvetejšo daritev, ima oblast
nad živim Telesom Kristusovim, spre -
minjajoč kruh in vino v Njegovo Telo
in Kri. Kristus je postavil duhovnike
tudi nad svoje mistično Telo, ko jim
je rekel: ‘Prejmite Svetega Duha; ka¬
terim grehe odpustite, so jim odpu¬
ščeni; katerim jih zadržite, so jim
zadržani. ’

Vprašal si me, dragi Andrej, o
duhovniškem dostojanstvu. Ponoviti
ti moram besede svetega mučenca
Ignacija, ki je dejal, da je duhovniška
čast najvišja izmed vseh časti na sve¬
tu. Sv. Bernard trdi, da Bog poviša
duhovnika nad kralje in cesarje, nad
angele in nadangele; počasti ga nad
prestole in oblasti. Res ostanejo po
posvečenju še vedno ubogi ljudje, ki
se morajo z vztrajno vajo iz dneva v
dan truditi za svetost. A njih služba
zato ni nič manj vredna. Gotovo si
že slišal, da imenujejo duhovnika tudi
'drugega Kristusa’, kajti Odrešenik
sam je rekel:‘Kakor je Oče mene po¬
slal, tudi jaz vas pošljem. . . ’

Vprašal si me tudi, kako pospe¬
šuje duhovnik slavo božjo. Tedaj sem
takoj pomislil na sveto daritev. Sveta
maša je središče vsega češčenja bož¬
jega, saj se pri njej Kristus sam ne -
prestano daruje nebeškemu Očetu. . . ”

Umolknil sem, da se oddahnem,
Andrej pa je izrabil priliko in stavil
novo vprašanje: “In zaradi svoje vzvi¬
šenosti zahteva duhovniška služba
poseben poklic?”

‘‘Da, " sem odgovoril, “zato zahte¬
va poseben poklic. Duhovništno ni kot
katera koli druga služba. Kristus je
rekel apostolom:‘Niste vi mene izvo¬

lili, ampak jaz sem vas izvolil. ’ Zato
‘si nobeden ne prisvaja te časti, ampak
kliče ga Bog, kakor Arona, ’ pravi
apostol Pavel. ”

“Father, katera pa so znamenja
za pravi duhovniški poklic?” je vpra¬
šal Andrej.

Z veseljem sem mu razložil tudi
to; “Fant mora biti zdrav in za poklic
telesno sposoben. Biti mora toliko ta¬
lentiran, da bo končal študije, ki jih
Cerkev za duhovnike predpisuje. Ni
pa s tem rečeno, da mora biti iz -
reden talent, saj pridnost lahko na¬
ravne zmožnosti v obilni meri na¬
domesti. Tem predpogojem pa slede
tri glavna znamenja duhovniškega
poklica. Prvi znak je čednostno
življenje, naj ga že kdo pridobi
z vztrajno zvestobo, ali pa z obža¬
lovanjem nad storjenimi grehi. Vsak,
ki hoče biti v časti nad drugimi ljud¬
mi, mora biti nad njimi tudi v sve¬
tosti. Drugi znak poklica je pravi
namen, ki obstoji v tem , da stopi
fant na pot duhovniškega poklica za¬
radi zveličanja sebe in drugih ter v
slavo božjo. Tretji pa je želja in
vesela pripravljenost postati
duhovnik. Ta znak se kaže v volji, ki
je zgrajena na dobre razloge in prave
nagibe. Včasih se ta znak pokaže ze -
lo hitro: morda fanta vžge ena sama
knjiga, ena sama pridiga, ali dober
zgled. Največkrat je sad dolgotrajne
molitve dobrih staršev. Na splošno
Bog nikogar v duhovništvo na kliče na -
ravnost, ampak posredno, marsikdaj
na videz naravnost slučajno. To božje¬
mu klicu ne zmanjša vrednosti, ampak
zgovorno kaže božjo previdnost, ki
vodi vsak naš korak. - - - Krono pa
dobe ti znaki pravega poklica s tem ,
da nas cerkveni ali redovni predstoj¬
niki sprejmejo. Božji namestniki so
in v njih volji vsakdo lahko najlepše
spozna Gospodovo voljo. . . ”

Umolknil sem. Bil sem vesel, da
me je Andrej tako verno poslušal, saj
takale razlaga ni lahka. In videl sem
na prvi pogled, da me je tudi razumel.

196

A VE MARIA

Kajti stavil mi je zamišljeno samo še
eno vprašanje: “Father, kaj mi svetu¬
ješ za spoznanje pravega poklica?”
“Moli, še več moli! Prosi za raz¬
svetljenje Marijo - Sedež modrosti!
Izberi si kako posebno molitev v ta
svoj namen, na primer: tri zdrava¬
marije na dan, morda desetko rož¬
nega venca. Varuj se zlasti vsakega
smrtnega greha, kajti to je zanka hu¬
dobnega duha, da bi te ujel v malo¬
dušju in uničil seme poklica. Prav
zato pa pogosto sprejemaj sveto ob¬
hajilo, ki ti bo dajalo moči. Zelo bi

ti priporočil tudi duhovne vaje, kajti
v tihoti Gospod še glasneje govori
duši in je laže spoznati božjo voljo!”

Andrej je vstal, se mi toplo za¬
hvalil in odšel. Od takrat je postal
bolj zamišljen in resen. Dobil je vsa
potrebna navodila, katera si je želel.
Morda se bo vrnil še s kakim vpra¬
šanjem.

Vesel sem bil, da me je poklical .
Tisti dan sem še bolj goreče molil:
“Dragi Zveličar, blagoslovi njega in
vse fante, ki se ozirajo za visokimi
ideali Tvoje svete službe!. . . ”

Ni še izbral, oči njegove kažejo še neodločnost. Učenik, ki ve, kako je treba
zgrabiti velikodušnega človeka, mu kaže polje, prostrano polje, kjer čakajo duše
in se pogubljajo. Ni se še odločil, toda njegov veren in iskren pogled in miši¬
časte roke obetajo, da bi bil iz njega krepak delavec, samo ako bi se vrgel na
delo. Gospod Jezus, naj vpliva nanj tvoja milost; mudi se namreč: žetev je velika,
delavcev pa malo. — Slik. Burnand.

Znani psiholog William Moulton Marston je vprašal 3000 ljudi:"Čemu živiš na
svetu?" Dobil je naravnost porazne odgovore "čakanja".

Odgovor 94 % se je glasil: Samo zato prenašamo sedanjost, ker čakamo bodočnost;
čakamo, da se bo nekaj zgodilo; čakamo, da bodo otroci dorastli in zapustili dom;
čakamo na prihodnje leto; čakamo na čas, da bomo lahko napravili prijetno potovanje,
o katerem že dolgo sanjamo; čakamo, da bo umrl bogati sorodnik in bomo veliko pode-
dova I i.

Čakamo, čakamo, čakamo... Ne zavedamo pa se pri tem, da je naš samo današnji
dan; včerajšnji je za vedno odšel, za jutrišnjega ne vemo, če ga bomo doživeli...

Julij 1953

197

00 0

Pisec tega članka
Je iz glavnega ura¬
da "Modre armade"
v Fatimi poslal na¬
jemu uredništvu po¬
zdravno pismo. Pri -
ložil je spominsko
svetinjico, ki jo je
blagoslovil fatimski
škof in je bila z
njim na kraju fatim -
skih prikazovanj.

^V^eč ameriških listov je obja¬
vilo zanimivi članek, ki ga je  napisal
Mr. John M. Haffert. Pisec članka je
zadnjo jesen obiskal Portugalsko in
je govoril z Lucijo, ki se ji je v Fati¬
mi leta 1917. prikazovala Marija.
Takole opisuje svoj obisk:

Dne 18. oktobra 1952. sem videl
Lucijo, edino še živečo izmed treh
otrok, ki so videli Marijo. Zdaj ji je
ime sestra Marija od Brezmadež¬
nega Srca. Priznati moram, da sem
bil skoraj prepričan, da ne bom mogel
do nje. Govoril sem z njo leta 1946.,
toda zdaj se mi je kaj takega zdelo do¬
cela nemogoče. To pa iz dveh razlo¬
gov: Prvič sem svetni človek, nedu -
hovnik, ona pa je v ženskem redu, ki
ima strogo klavzuro. Je namreč kar¬
meličanka. In drugič: sploh nihče ne
more dobiti dovoljenja, da bi z njo
govoril. Pač zaradi velikih skrivno¬
sti, ki so ji bile zaupane od Marije.
In tudi zato, ker bi ne imela nikoli
miru, če bi ji obiske dovoljevali.

Ves mesec sva potovala z Rev.

Colganom po Evropi zaradi Mariji¬
nega fatimskega naročila, ki ga širi
takozvana “Modra armada” - Blue
Army. Na vsem potovanju sva vide¬
la, da je naša ljuba Gospa sicer res
prikrila čas, a vendar je bilo opaziti,
da je v njenem velikem načrtu, da se
bo izvršitev pogojev za spreobrnjenje
Rusije posrečila. In Marija je nare¬
dila za nemogoče tudi to, karseje ves
čas najinega potovanja zdelo “skoraj
nemogoče” - da sem videl Lucijo.

Na dan, ko sva zapuščala Fatimo,
so me nepričakovano vprašali, če bi
hotel zopet videti Lucijo. Mislil sem,
da je le šala in z nasmehom sem od¬
govoril: “Seveda, seveda!” Naslednji
dan pa sem že sedel v samostanski
govorilnici Karmela v Coimbri. In
tam je bila Lucija brez pajčolana ter
se mi je smehljala.

Obisk je trajal malo več kot eno
uro.

LUCIJA IZGLEDA MLAJŠA
Četudi je trajal moj zadnji obisk
leta 1946. nad štiri ure - bil je eden

198

Lucija
kot
karmeličanka

najdaljših obiskov, ki jih je komu na¬
klonila - je bil novi obisk veliko ču¬
dovitejši. Leta 1946. je bilo zame vse
novo in takrat je bilo zame glavno, da
sem Lucijo videl, da sem dobil točne
informacije, brez katerih bi težko ra¬
zumel fatimskedogodke in njih pomen.
Toda zdaj leta 1952. nisem imel nič
posebnega na srcu, kar bi vprašal Lu¬
cijo. Že od prvega obiska dalje sem
verjel, kar mi je Lucija takrat sama
zatrdila: da je povedala vse, kar je
bilo važno.

Tako sem zdaj samo užival jasen
blesk njenih oči, ki so videle našo
ljubo Gospo. Veselil sem se njenega
smehljaja, ki se je prižgal ob onih
svetlih Marijinih prikaznih. Že pri
prvem pogledu sem bil presenečen
nad njeno zunanjostjo in nisem se mo¬
gel premagati, da bi po nekaj minutah
ne omenil:“Saj mi ne boste zamerila,
sestra, če vam povem, da izgledate
veliko mlajša in mnogo srečnejša,
kot pa ob mojem prvem obisku leta
1946. "

KAKOR SONCE

S prisrčnim nasmehom je Lucija
odgovorila: “Da, kakor sonce v Fatimi
sem šla nazaj, ko sem prišla v dragi
Karmel. ”

Opomnil sem, da sem leta 1946.
opazil na njej izraz neke žalosti, ka-

AVE MARIA
tere nisem znal razložiti. Morda je
bil njen vzrok ločitev od Francka in
Jacinte; ali pa ločitev od naše ljube
Gospe. Saj je Lucija morala ostati v
nekakem pregnanstvu, ko sta ostala
dva že uživala bližino dobre nebeške
Matere.

Tudi sem takrat leta 1946. mislil
in bil skoraj prepričan, da Lucija ne
bo dolgo živela. Toda ona mi takrat
glede tega ni napravila nobene opom¬
be. Takrat sem namreč sklepal, da
je Lucija svojo zemsko nalogo že iz¬
vršila: o fatimskih dogodkih je po¬
vedala vse, kar je bilo treba svetu o
njih vedeti. Napisala je tudi zadnjo
skrivnost, ki jo smejo odpreti in
objaviti šele leta 1960.; jo je zape¬
čateno oddala fatimskemu škofu.

Zdaj po svojem drugem obisku pa
mislim ravno nasprotno. Lucija se
je sprijaznila z mislijo, da bo še ne¬
kaj časa ostala na zemlji, četudi je
videla polovico nebes. Morda se ji
bo nebeška Gospa prikazovala še po¬
gostejše kot v letih 1917 do 1946.

(Opozarjam, da so to samo mo¬
ja osebna mnenja in vtisi zadnjega
obiska. Kdor jih ponavlja, naj jih kot
moja, ne Lucijina!)

SPREOBRNJENJE RUSIJE
Z velikim veseljem sem pripo¬
vedoval sestri o uspehih Fatimskega
apostolata od leta 1946, ko sem jo
zadnjikrat videl. “Sestra, zdaj lahko
vidite, da je naša ljuba Gospa zbudila
in vzgojila apostole Modre armade že
po vsem svetu. Vse delamo, kar je
v naši moči, da pridobimo zadostno
število apostolov, ki jih bo Marija
potrebovala za spreobrnjenje Rusi¬
je, ” sem ji dejal.

Sestra je vse to poslušala brez
vsakega znaka presenečenja, kakor
oseba, ki vse to že ve. Nalahno je
pritrjevala z glavo in tu in tam pri¬
stavila: “Da, da! ” Na koncu pa je či¬
sto mirno dejala:

“Spreobrnjenje Rusije se
lahko zgodi preje, kot pri —

Julij 195 3

199

čakujejo!”

'ZAKAJ JE TEŽKO DO LUCIJE
Mnogi se čudijo, da sem edini
Amerikanec-neduhovnik, ki je videl
Lucijo in z njo govoril. Tudi sam se
čudim, saj sem že dejal, da je zelo
težko videti Lucijo, zlasti po njenem
vstopu h karmeličankam.

Nekateri so namreč po obiskih
dajali v svet popolnoma napačna po¬
ročila. Neki duhovnik, ki je pisal o
Fatimi, je naredil fotografijo sebe v
pogovoru z Lucijo, pa Lucija za to še
vedela ni; objavil jo je brez pravega
dovoljenja. Drugi so spet raznašali
izjave, ki jih Lucija ni nikdar dala in
so celo nasprotovala fatimskim na¬
ročilom. V resnici pa je s komisijo
ugotovljeno, da si izjave sestre Lu¬
cije niso nikdar nasprotovale z izja¬
vami ostalih dveh otrok, ki se jim je
prikazala Marija. Opaziti je samo to,
da je Lucija v poznejših letih pove¬
dala vsako stvar še bolj jasno in do¬
zorelo. Sicer pa sploh niti ne more¬
mo reči, da bi bilo fatimsko poročilo
do leta 1946. v celoti znano.

Hvaležni smo naši ljubi Gospe Fa-

Karmeličanski samostan v Coimbri,
kjer živi Lucija svoje skrito življenje

timski, da je pustila Lucijo med na¬
mi. Sam pa sem Mariji še posebej
iz srca hvaležen in se ji bom ob smr¬
ti še zlasti zahvalil za izredno čast
in odliko, da sem videl 45-letno kar¬
meličanko, ki je gledala in poslušala
nebeško Gospo in ji je ta govorila;
“Ne bodi žalostna, Lucija, saj osta -
nem vedno s teboj.. .in moje brez¬
madežno Srce bo tvoja tolažba. Po
tebi bom razglasila vso polnost mo¬
jega naročila... "

Prev. P.O

200

AVE MARIA

Priredil

ANO, mater božje Matere,
navadno slikajo tako, da ji na kolenih
sloni deviška hčerka Marija. Obe sta
zatopljeni v molitev: Mati moli za
otroka, otrok za mater.

Svetniški škof Baraga je sestavil
za svojo “Dušno pašo” prekrasno mo¬
litev staršev za svoje otroke. Takole
se glasi:

“O Bog, Ti si Stvarnik in Gospo -
dar mojih otrok, bodi jim dober Oče!
Popolnoma in z vsem zaupanjem jih
izročam Tvoji očetovski ljubezni in
skrbi. Posebno Te prosim, pomagaj
jim, da bodo Tvoje zapovedi vedno
izpolnjevali in da jih hudobni in za¬
peljivi svet nikdar ne odvrne od Te¬
be. Daj, da bodo vse moje nauke in
svarjenje vselej radi poslušali; daj,
da se bodo slabe tovarišije skrbno o-
gibali in varovali. Pomagaj jim, da
bodo kakor v letih tako tudi v modro¬
sti in milosti vedno rastli pred Teboj
in pred ljudmi. Meni pa daj milost,
da jih bom z besedo in vedenjem na¬
vajal k dobremu. Daj, da jim bom
s potrebnimi nauki, s svarjenjem,
strahovanjem in lepim krščanskim
zgledom kazal pravo pot proti nebe¬
som in z njimi vred srečno prišel v
večno veselje. Amen.”

SLOMŠEK pa polaga
materam in očetom se¬
dem prošenj na srce;

1. Skrbite svojim o-
trokom za zdravje!
Kdor se otrok brani, do¬
bi navadno slabe otroke.
Matere v blagoslovlje¬
nem stanu se za veliki
dan lepo pripravite: poj¬
dite prej k spovedi in pa
k svetemu obhajilu, po¬
tem se vdajte v božjo vo¬
ljo ! Bog za svoje skrbi,
človek pa vendar sebe
ne sme pozabiti.

p. Odilo Otrok ne opasti, da bi

neprenehoma hodili na¬
peti kot boben, pa jih tu¬
di ne stradati. Dokler otrok raste,
ne sme gladovati. Malo, a pogosteje
mu daj jesti, da bo rastlo ravno kot
konoplja, pa bistre glave kot jasno
nebo.

Vadite jih po malem mraza in vro¬
čine. Naj se igrajo, naj skačejo, do¬
kler so majhni in nedolžni. Človek se
mora zdravja iz mladega navaditi;
kar se v mladosti zamudi, se svoje
žive dni ne popravi.

Ne razvajajte otrok na sladkarije,
ne na kavo, ne na vino; žganja otroci
še okusiti ne smejo. Vsaka razvada
je huda bolezen, ki se ne da ozdraviti.
Zdravo telo je najdražje posvetno
blago.

2. Skrbite otrokom za pouk!
Pouk je bolj važen kot premoženje.
Kar se otroku da blaga, ga lahko iz¬
gubi; česar se otrok nauči, mu nikdo
vzeti ne more. Kakor hitro se otrok
začne zavedati, mu začni pripovedo¬
vati o Bogu, dobrem Očetu. In brž ko
začne dete govoriti, mu začni tudi
naprej moliti. Dobro je, če le eno,
dve besedici za tabo reče: Bog ne¬
dolžnih jecljanje najrajši posluša.
Česar se deček navadi, bo tudi star¬
ček znal.

Ko so otroci shodili in začeli že

Julij 1953

201

gladko govoriti, jih uči mati zjutraj
pred zajtrkom, oče pa zvečer pred
večerjo, moliti: se pokrižati, očenaš ,

račiti, pa tudi vbogajme ne dajajte
mladim beračem; mlad berač - star
tat!

zdravamarijo, vero, božje in cer¬
kvene zapovedi, sedem zakramentov,
šest resnic. . . Tudi kratkih molitvic
pred jedjo in po jedi jih navadi.

To je otrokom prva zlata šola, v
kateri jim nebeško sonce zasije. O-
trokom, ki te domače šole nimajo, vse
žive dni ne bo posijalo jutranje sonce
milosti božje.

(Veliko govori potem Slomšek o
šoli, dasi takrat še ni bila obvezna,
kot je danes. Če bi govoril Slomšek
amerikanskim materam in očetom,
bi gotovo na vso moč poudarjal: Daj¬
te svoje otroke v katoliške šole!
Šola je namestnica staršev in katoli¬
ške starše more in sme in mora na-
domestovati samo katoliška šola!)

3. Skrbite otrokom za pošte¬
nje ! Sirote so otroci nepoštenih in
malovernih staršev. Grdo življenje
staršev hodi za otroki kot senca za
človekom. Reve so otroci zapravljiv¬
cev in pijancev. Jabolko ne pade da¬
leč od debla in le prerado bode otro¬
ke trnje, ki so ga zasadili nepošteni
starši.

Otroci krivičnikov, pa naj jim
starši še toliko zapustijo, pojdejo

4. Skrbite otrokom za varuhe!
Prvi varuh otrokom je strah božji.
Iz mladega jim pravite, da Bog vse
vidi in vse ve, naj bo tema še tako
trda, naj bo stena še tako debela: Bo¬
gu se skriti ne moremo. Povejte o-
troku, kako ima Bog rad pridne, ne¬
dolžne otroke, kako pa tepe hudobne,
ki ga žalijo, Učite jih bolj skrbno se
varovati greha, kakor pa smrti. In
pogosto jim ponavljajte, kar je bo¬
gaboječa mati Blanka svojemu kra¬
ljevemu sinu Ludoviku neprenehoma
pravila:" Mo j sin, veš, kako te imam
rada. Pa ti povem, da bi te rajši vi¬
dela mrtvega, kakor bi zvedela, da
si storil en sam smrtni greh. ” Naj¬
večje hudo je greh.

Drugi varuh nedolžnih otrok je
sramežljivost, ki pordeči ne¬
dolžno lice, ako kaj nespodobnega
sliši ali vidi - sveta notranja groza
pred vsem nespodobnim. Vadite svo¬
je sinove in hčere, da se spodobno
oblačijo in vedejo. Sama beseda “To
je grdo!” jih mora prestrašiti in jim
ohraniti sveto čistost. Sramežljivost
je varuhinja devištva.

Tretji varuh za dušo in telo ne-

kruha prosit. Na ramah
krivica, v rokah beraška
palica. Krivično blago
pod streho je kakor molj
v kašči.

Vadite otroke poštenja
od mladih nog! Ne pu¬
stite jim nikoli lagati;
vsaka laž mora biti prvič
ali drugič posvarjena,
tretjič pa neizogibno te¬
pena. Ne pustite otro¬
kom goljufati, ne krasti,
ali samim jemati, tudi
kruha ne ! Kar človek iz¬
prosi, svobodno nosi;
kar pa ukrade, naj vrne
in sam nazaj nese! Ne

dopustite otrokom be-

202

AVE MARIA

dolžne mladine je angel varuh,
vsakemu od Boga poslan, da ga vodi,
opominja, svari in varuje. Naj ga
človek le posluša! Vadite otroke, da
se vsako jutro in vsak večer pripo¬
ročajo angelu varuhu in ga ne žalijo.
Kolikorkrat kaj nerodnega storijo,
jih opomnite, da jih vidi angel varuh.
Otrok ne sme nikoli pozabiti, da ni
sam, da ga bo sveti strah storiti kaj,
česar bi ga bilo sram vpričo staršev,
učiteljev in poštenih ljudi.

5. Skrbite otrokom za poseben
strah! Prvi strah mora biti šiba.
Brezovo olje zaceli razvade mladih
dni in šiba novo mašo poje, to je: pri¬
dne otroke zredi. Ako dete dveh let
ne uboga, le hitro mu pomagaj! Hu¬
dobija, pravi Sveti Duh, je vsajena
globoko v otrokovo srce - šiba jo bo
spodila. Ne igraj se s šibo - šiba je
sveta reč. Nikdar pa ne tepi v jezi!
Jeza je iz pekla, od tam pa kaj prida
ne pride. Ne tepi preveč: kar je pre¬
ostro, se rado skrha in dobi škrbine,
ki se težko zbrusijo. Ne tepi premalo
ali presladko; medena potica ni zdra¬
va: od nje rad trebuh boli, od sladka¬
nja pa srce. Ne tepi po krivici, da bi
enega otroka ubijal, drugega lizal in
izgovarjal ter mu potuho dajal. Tepi
po zasluženju, da poreče, kakor je
nekdaj hči očetu rekla: “Oče, le tepite
me, saj sem zaslužila!” Kjer je pri
otrocih šibe premalo, bo palice pre¬
več.

Drugi strah mora biti otrokom
izguba vaše ljubezni. Nikar,
da bi jim obljube delali in si z darovi
kupovali, da vas ubogajo, rekoč ^‘An¬
čka, pojdi zibat malega, ti bom dala
medu! Tonček, pojdi živino vračat,
boš dobil orehov!. . . ” Brez vsake
obljube mora iti in če otrok pridno
stori, naj dobi plačilo. Terjati otroci
staršev ne smejo, le poprositi. Za¬
mera staršev jih mora bolj boleti, ka¬
kor skala za nohtom.

Tretji strah za otroke pa je za¬
mera božja. Povejte jim, kako
hudo se človeku godi, ki Boga zapu¬

sti. Greh na vesti jih mora huje peči,
kakor pa žareči ogel na roki.

6. Skrbite otrokom za pošteno
družbo ! Ne pustite, da se potepa¬
jo. Izberite jim poštene tovariše in
tovarišice, naj se z njimi razveselju¬
jejo, igrajo in skačejo. Otrok pač ne
more biti sam, sam je le volk. Glejte
pa skrbno, kaj se igrajo: ena grintava
ovca celo čredo okuži.

Odraslim skrbite za dobro službo
pri poštenih ljudeh, ob času pa tudi
za poštenega zakonskega druga ali
družico. Toda ne siliti, le svetovati
je staršev sveta pravica. Prisiljena
reč ni dobra, a po cestah pregrehe
se prava sreča ne sreča. Poštena
družba je sveta reč, slaba tovarišija
pa je smola na suknji.

7. Skrbite otrokom za pravo po¬
božnost ! Pravemu kristjanu so
potrebne tri svete reči: Prvič vsako
jutro in vsak večer moliti . Rajši
pustite živino brez krme, kakor pa
otroka brez molitve. Ne veliko: le
sveti križ in obuditi dober namen jih
navadite iz mladega. Ako Boga ne
bodo pozabili, tudi Bog njih ne bo.

Druga pobožnemu kristjanu po¬
trebna reč je, da vsako nedeljo in
zapovedan praznik obhaja službo
b o ž j o : da je pri maši in božji be -
sedi. Otroci zdivjajo, ako malokdaj
pridejo v cerkev. Človek ne živi samo
od kruha, ampak od vsake besede, ki
pride iz božjih ust. Kakor mlada jag¬
njeta na zeleno pašo, tako vodite svo¬
je otroke v cerkev, kajti takih je ne¬
beško kraljestvo. Gorje staršem, ki
sami ne gredo v božje kraljestvo in
tudi otrokom branijo. Takih sodba bo
strašna.

Tretja reč pa je pogosto preje¬
manje svetih zakramentov.
Pogosta spoved je roka božja za mla¬
de ljudi, pogosto obhajilo pa nebeški
studenec. “Jaz sem trta, ” pravi Je¬
zus, “vi ste moje mladike”. Najlepše
mladike so mladi ljudje. Mlado srce
hoče ljubiti, ljubezen je njega življe¬
nje. “Jaz sem pot, resnica in živi je-

Julij 1953

nje, ” govori Jezus. Mlado srce išče,
koga bi ljubilo, usmiljeni Jezus pa
išče prav ljubeče srce in kliče:“Sin,
hči moja, daj mi svoje srce!” To se
zgodi pri vrednem obhajilu. Kakor
se jagnjeta od zelenja lepo omladijo,
rože od jutranje rose lepše razcve¬
tijo, tako oživijo fantje in dekleta po
pogostem in vrednem sv. obhajilu.
Kdo jim ga ne bi priporočal ? Poredko
hoditi kbožji mizi je lenoba v službi
božji, lenoba pa je naglavni greh.

Le tako se pobožno živi. “Po¬
božnost je za vse dobra, ” pravi sveti

203
Pavel, “ker ima obljube tega in pri¬
hodnjega življenja. ”

Preljubi očetje in drage matere!
Sreča ali nesreča prihodnjih dni leži
v vaših rokah - to so vaši otroci. Ka j
kor jih boste zredili, take čase, dobre
ali slabe, bomo imeli, vi pa krvavo
šibo ali zlato krono po svojih otrocih.
Vsak dan prosite v očenašu, naj bi
Bog uslišal vaših sedem prošenj, ki
jih vsebuje Gospodova molitev. Pro¬
sim vas tudi jaz v imenu svetega Bo¬
ga: uslišite tudi vi sedem prošenj za
dobro vzgojo otrok!

Družina po dnevnem delu (slik. Richter)

Ostani v nižavi, potem za tebe ni nobene nevarnosti, da bi
globoko padel. Pride čas tudi za tebe, ko bo? pri?el na vi?ave, ki
se imenujejo - nebe?ke.

Vse tvoje trditve in vsi tvoji dokazi naj imajo pametno misel,
jezik z ljubeznijo namazan in ljubeznivo obliko!

Preveč ljudi je, ki so kakor samokolnica: vajeni so samo na
porivanje in na prevračanje.

Presveta Evharistija je točka, kjer se srečata Bog in du?a: Bog
z vsemi svojimi milostmi, du?a z vsemi potrebami in slabostmi.

Star?ev najlep?e veselje je veselje nad dobro vzgojenim otrokom.

Mati je srce, otroci usta; od ust izve?, kaj v srcu prebiva.

Prvo orožje v na?ih bojih je cela in odločna vol ja . Samo že¬
leti in hrepeneti po nebe?kem kraljestvu - ?e ni volja.

204

AVE MARIA

/ Iz šole
(foiečnoit trpljenja/

kljub ^ttvam

j/rpljenje v človeškem življenju pri¬
de samo, proti naši volji. Bojimo se ga in se
ga ognemo, če le moremo. So pa na svetu
bili in so ter še bodo trpini, ki si trpljenje
sami nalože. Mislim one, katere žene v žrtve
in trpljenje gorečnost za božje kraljestvo na
zemlji in za zveličanje duš, za pospeševa¬
nje dobrega in lajšanje človeške bede.

Tudi za te je božji Učenik poskrbel svoje
pomožne učitelje, ki nas s svojim zgledom
uče, kako naj se žrtvujemo za Boga in bliž¬
njega.

Med temi pomožnimi učitelji šole trplje¬
nja imamo zlasti mi Slovani velikega moža
v apostolu naših očetov - sv. Metodu. Samo
gorečnost za širjenje božjega kraljestva med
slovanskimi narodi ga je nagnila, da je s
svojim bratom sv. Cirilom leta 863. prišel
iz Soluna mednje in pričel svoje misijonsko
delo.

Tedaj so med srednjeevropskimi slovan¬
skimi narodi širili krščanstvo na severu nem¬
ški škofje in misijonarji, med južnimi ita¬
lijanski. Res so bili med njimi tudi svetniški
možje, a na splošno zlasti nemški škofje
niso bili misijonarji v Kristusovem duhu. Ne
širjenje božjega kraljestva, temveč širiti
svojo nemško oblast in usužnjiti Slovane, to
je bil njih prvi in glavni namen. Prišli so
sicer s križem, toda tudi z mečem. S silo
so usužnjevali in krščevali hkrati, z mečem
so jih silili da se dajo poučiti o krščanstvu.

Da tak način pokristjanjevanja med slo¬
vanskimi narodi ni rodil I ubezni do krščan-

Ijestvo.

Na to povabilo sta se odzvala sv. Ciril
in Metod, ki sta imela sicer grškega očeta,
a sta po svoji slovanski materi ljubila slo¬
vansko kri in razumela slovanski jezik.

Vedela sta, da je jezik narodova last
in ga je treba hraniti: to bo jez proti po¬
nemčevanju. Obenem pa sta si bila na ja -
snem, da bodo Slovani po tolikih slabih iz¬
kušnjah z nemškimi misijonarji sprejeli nauk
božji le v domačem jeziku. Zato sta sestavila
posebne slovanske črke v nasprotju z nem¬
škim 1  in prevedla v slovanski jezik sveto
pismo in bogoslužne knjige. Nato sta šla z
veliko gorečnostjo na delo za pokristjanjenje
vseh Slovanov.

Ko je narod zaslišal izpred oltarja do¬
mačo besedo in razumel svete obrede ter
božje nauke, je videl, da je nauk križa nauk
ljubezni in mu od njega ne preti nemška
sužnost. Z vsem srcem se je oklenil novih
apostolov, množice so se dale krstiti in po¬
učiti o sveti veri.

stva in še manj do katoliške Cerkve, je ja¬
sno. To je z žalostjo videl tudi velikomo-
ravski knez Rastislav, saj je prav to ogro¬
žalo tudi svobodo njegovega naroda. Zato
je bilo čisto naravno, da se je obrnil na
Carigrad s prošnjo po misijonarjih, ki bi pri¬
šli samo s križem in željo širiti božje kra-

Načrt slovanskih apostolov je bil braniti
svobodo vseh tedanjih velikih slovanskih
skupin ter jih združiti pod varstvom in vod¬
stvom naslednika sv. Petra, rimskega pa¬
peža, v mogočno meddržavno slovansko
zvezo, v katero bi spadali vsi Slovani od
Berlina do Benetk, od bližine Carigrada

Julij 1953

pa tja daleč v Rusijo. Ta načrt je bil zlasti
potreben, ker je prav tedaj nastopil vCa-
rigradu nesrečni razkolnik Fotij z namenom,
da odtrga vse vzhodne krščanske narode od
Rima. Ko bi sv. Cirilu in Metodu ne naspro¬
tovali nemški škofje, bi bili danes verjetno
vsi slovanski narodi katoliški, tudi ruski.A
Nemci so s srdom in zavistjo gledali, kako
se med Slovani širi božje kral jestvo brez
njih, proti njihovim političnim interesom.

Najprej so nemški škofje tožili sveta
brata v Rimu, da vpeljavata v bogoslužje
slovanski jezik. S tem so dosegli,da sta
morala na dolgo pot v večno mesto. Papež
Honorij ju je zaslišal in spoznal njihne-
dolžnost ter veliko in nesebično delo. Po¬
trdil jima je slovansko bogoslužje. V zna¬
menje potrjenja je v lateranski baziliki po¬
ložil slovesno na oltar slovansko mašno
knjigo (leta 868). Naša apostola je posve¬
til v škofa, Metoda pa še posebej imeno¬
val za nadškofa nad vse slovanske narode.
Ciril je v Rimu zbolel in umrl. Tako je vse
ogromno delo pokristjanjenja Slovanov pa¬
dlo na ramena Metodova.

Ko so nemški mogotci, nevredni svojih
škofovskih služb, spoznali svoj poraz, so še
bolj zadivjali. Ne le, da so začeli po svojih
agentih delati Metodu vedno večje težave v
misijonskem delu, tudi v Rimu so ga znova
tožili. Obdolžili so ga razkolništva, češ da
je v zvezi s Fotijem in da dela zanj. Tako je
moral sv. Metod leta 871 ponovno v Rim na
zagovor. A zloba je zopet propadla. Papež
je spet potrdil Metodovo misijonsko delo in
ga imenoval za svojega legata med slovan¬
skimi narodi Srednje Evrope.

Toda nasprotniki tudi zdaj niso mirovali.
Ker niso uspeli v Rimu, so hoteli uničiti slo¬
vanskega apostola na svojo pest. Povabili so
ga na shod nemških škofov in v upanju na
skupno delo se je odzval. Čim pa so ga do¬
bili v svojo deželo, so navalili nadenj z
zahtevo, naj se odpove škofiji in se vrne
na Grško. A Metod se ni udal. Niti groženj,
da ga bodo sicer umorili, se ni ustrašil.

Umoriti se ga sicer niso upali, toda vrgli
so ga v ječo, kjer je dve leti in pol prestajal
silne muke. Kaj so na nemškem škofijskem
zboru in potem v zaporu z njim počeli, raz-
vidimo iz papeževega pisma. Slovanski knez

205

Kocelj je namreč sporočil v Rim, kaj se je
Metodu zgodilo. Pismo Janeza Vlil, ki ga
je pisal leta 873 predsedniku nemškega ško¬
fijskega zbora in najbolj zagrizenemu slo¬
vanskemu nasprotniku, grofu Hermaricku, je
ostra zahteva, naj nedolžnega Metoda takoj
izpuste iz ječe. Papež našteva grozovitosti,
s katerimi so ga hoteli prisiliti, naj odstopi.
Med drugim pravi:"Za obžalovanje tvoje hu¬
dobije bi komaj zadostoval studenec solza.
Tvoja predrznost in zverinsko divjaštvo pre¬
sega besnost svetnega kneza. Sam bi ga bil
celo udaril s konjskim bičem, ko bi ti drugi
tega ne zabranili.. ." Metoda so tepli, ga
bili v obraz, stradali. Pa je veliki mož vse
prestal iz ljubezni do Boga in slovanskih
duš. Slednjič so ga na papežev pritisk le
morali izpustiti. Oslabljen se je vrnil med
svoje ovčice.

Človek bi mislil, da bo zloba vsaj od¬
slej mirovala. Toda ne. Se tretjič so ga to¬
žili. Že kot siv starček je moral v tretje
nastopiti težavno potovanje iz Velehrada
v Rim. Od papeža je dobil zopet samo po¬
hvalo za svoje misijonsko delo. Vendar ga
je dolga pot, poleg dušnega trpljenja zaradi
nasprotovanj,še bolj izčrpala. Kljub temu se
je po vrnitvi iz Rima podal še v Carigrad, kjer
je upal dobiti obrambo proti Germanom in je
skušal rešiti slovanska plemena razkola. Smrt
ga je slednjič rešila preganjanj in trpljenja.
Umrl je dne 6. aprila 885.

Žal so po njegovi smrti začeli spet zma¬
govati Nemci. Izgnali so iz Moravske vse
Metodove učence, njegove slovanske du¬
hovnike. Z Gorazdom, ki ga je določil Me -
tod za svojega naslednika, so se morali
umakniti proti jugu. Kmalu je izginil tudi
največji prijatelj slovanskih apostolov, pa¬
nonski knez Kocelj, katerega so po poročilih
Germani odvlekli v Nemčijo in umorili.

Tako se krasno začeto delo naših bla¬
govestnikov ni nikoli razvilo do popolnega
razmaha, kakor sta želela. Strašna nesreča
ne le za Slovane, katerih velik del je danes
izven prave katoliške Cerkve, ampak tudi
za vso Evropo in ves svet. Koliko odgovor¬
nost nosijo takratni nemški škofje s svojo ne-
krščansko politiko! Kar se danes godi po
Nemčiji, je morda tudi posledica takratnega
nemškega zatiranja Slovanov. Božji mlini

206

meljejo počasi, pa gotovo!-

In vendar je Metodovo delo pred Bogom
vredno prav toliko, kakor bi bilo, če bi se
mu posrečili vsi načrti. Zakaj?Ker je s svo¬
jim bratom delal s pravim namenom in iz ne¬
sebične ljubezni do božjega kraljestva na
zemlji. Prav vdano prenašanje trpljenja pa
daje delu posebno odliko.

Tudi danes imamo toliko gorečih duš po
svetu. Ni nam treba daleč do njih - po naših
naselbinah in župnijah imamo toliko žena in
mož, ki sicer niso poklicani za tako veliko
delo, kakor sv. Ciril in Metod, vendar pa
se doma žrtvujejo za vse dobro. Verski na¬
predek župnije jim je pri srcu, neustrašeno

A VE MARIA
delajo za katoliško stvar, ne boje se truda
iti za faro od hiše do hiše... Koliko žrtev
si s tem nakladajo, morda morajo celo preko
sramotenja in hudih očitkov. Pa vendar žrtvu¬
jejo svoj čas, svoj trud. Gorečnost jih žene.
Kako lepo uči pomožni Kristusov učitelj
šole trpljenja, sveti Metod:"Vsakdo, ki dela
za Boga in vero, mora trpeti I Njegove žrtve
so najlepši dar božjemu kraljestvu na zem¬
lji!..."

Zato pa: Kjer moreš, delaj dobro! Ne
glej na trpljenje, to ti bo Gospod stotero
povrnil. Vedi, da "nebeško kraljestvo silo
trpi" I Sveti Metod nas tako uči z vsem svo¬
jim življenjem.

K. Z.

Premišljevanje

Okna in vrata
zapiram svetu,
lesketu njegovih sijajev
razcvetu vrtov in gajev,
in prisluškujem šepetu
Jezusa - Brata.

V sinjem sijaju
Njegovih oči se leskeče
čistejši soj sreče,

v svetem smehljaju
ustnic Njegovih
razliva se več medu
ko v bežnih cvetovih sveta.

V moji samoti

ni mraku, ne bede.
Jezusove besede
v odrešeniški dobroti
mi bajajo, bajajo
in sitijo in napajajo
žejo in glad srca. . .

Bogdan Budnik

Julij 1953

207

AKriunoACna

P. MirJek

Lepa si, lepa si, Roža Marija,
tebe časti vsa nebeSka družina,
angelci lepo pojejo,

/ « tebe, Marija, hvalijo!...

V/ako prisrčno daje slovenska
duša duška svoji otroški ljubezni do
Marije v svojih narodnih cerkvenih
pesmih. In koliko jih je! Prišle so
naravnost iz ljudskega srca. Naj¬
lepše, čemur moremo primerjati svo¬
jo nebeško Mater, je roža, so cvetli¬
ce. Tudi za majsko Marijino pobožnost
nismo našli lepšega imena, kakor ime
cvetke - šmarnice, ki prav ta mesec
cvete in vso svojo okolico napolnjuje
s prijetnim vonjem. Že to samo na¬
pravi Slovencu naziv “ Roža skriv¬
nostna ” tako lahko razumljiv in na¬
raven, tako prisrčen in domač, da
razlage skoraj ne potrebuje.

Pa ni samo slovenski način pro¬
slavljanja Marije s tem, da jo pri¬
merjamo roži. To ime seže v vso
zgodovino Marijinega češčenja prav
do prvih stoletij krščanstva, vzeli
pa so ga že iz starega zakona. Že
modri Sirah primerja v svoji knji¬
gi (24, 18) neskončno Modrost roži;
“Zrastla sem kakor palma vKade-
su in sem kakor roža v Jerihu”. Te
besede nanaša sv. Jeronim na Mater
božjo:“Samo božja Mati Marija je taka
lepa, prelepa roža iz Jerihe. ” V ča¬
sih Siraha je rastla v okolici Jerihe
po peščenih višavah prekrasna redka
roža, najlepša v deželi. Danes jih ne
dobiš več.

Tu ima verjetno naš litanijski na¬
ziv svoj izvor. Ker pa so vsi mistični
nazivi v tem delu povezani več ali
manj s svetim šotorom in jeruzalem¬
skim templjem, zlasti zadnji trije, je
mogoče, da so sestavljalci vzeli tudi

našega od tam. V skrinji zaveze je
bila tudi ra zeve tena Aronova palica. V
puščavi je začelo ljudstvo godrnjati
nad svojima voditeljema Mojzesom in
Aronom. Hotelo je druge voditelje.
Da bi ljudstvu pokazal Bog sam, koga
hoče za duhovnega vodjo, je ukazal
Mojzesu, naj poglavarji dvanajstih
rodov prineso vsak svojo palico v sve¬
ti šotor. Katerega palica bo čez noč
razcvetena, tega hoče Bog ljudstvu
za poglavarja in tega morajo sprejeti.
Drugo jutro so našli ozelenelo Aro-

208

novo palico. To palico so dali v skri¬
njo zaveze, cerkveni učeniki pa so
jo vzeli za predpodobo Marijino. Ob
času Marijinem je bil judovski narod
kakor suha palica, pokvarjen in brez¬
brižen za Boga. Rimsko gospodstvo
ga je okužilo s poganskim duhom. To¬
da iz te “suhe palice” je naenkrat za¬
cvetela prekrasna roža - Devica Ma¬
rija, božja Roža, ki je rodila Zveli¬
čarja sveta.

Tudi prvi začetek Marijinega če-
ščenja v novem zakonu je v zvezi z
rožami. Po izročilu so apostoli od¬
prli Marijin grob: niso našli njenega
telesa, ki je bilo vzeto v nebo, am¬
pak polno prekrasno dišečih rož.

Sv. Janez Damaščan v svojih spi¬
sih takole proslavlja Marijo:“Bodi
pozdravljena, ti nezvenljiva in pri¬
jetno dišeča Roža, katere vonj je pri¬
vabil Gospoda nebes, da je prišel vate
počivat! Ti prelepo dišeči rožni vrt
Svetega Duha, iz katerega je vzel Kri¬
stus svoje telo!... ”

Posebno lepo razloži primero Ma¬
rije z rožo njen veliki častilec, sveti
Bernard:“Če je bila Eva trnje, ki je
nas vse zbodlo in nam povzročilo celo
smrt, je Marija vabljiva in lepo diše¬
ča roža, ki nam edina prinaša rešitev.
Marija je bila bela roža s svojim de-
vištvom, rdeča s svojo ljubeznijo;
bela s svojo ljubeznijo do čednosti,
rdeča s svojim sovraštvom do gre -
ha; bela s svojo čistostjo, rdeča s
svojim bojem proti zli poželjivosti ;
bela s svojo ljubeznijo do Boga, rde¬
ča s svojo sočutno ljubeznijo do bliž¬
njega. ” Kako lepo, kako krasno po¬
jasnilo našega naziva!-

Baje je bila roža jerihonska, na
katero se nanaša Marijin naziv “Roža
skrivnostna”, res izredna, skrivnost-

AVE MAMA
na rastlina: že posušena je v vodi po
več letih zopet oživela in se razcve¬
tela. Da je tudi Marija, naša nebeška
Roža, za nas vse skrivnostna, vemo
vsi in se tega zaveda tudi Mati Cer¬
kev. Koliko se je že v dva tisoč letih
o Materi božji napisalo. Največji uče¬
njaki so uporabljali vse svoje umske
zmožnosti, največji pridigarji svoje
govorniške sposobnosti in pesniki svo¬
je talente - da so pisali, govorili in
peli o Mariji. Pojasnjevali so njeno
vzvišeno čast, opisovali njeno osebo ,
njene čednosti. Pokazali so nanjo kot
Devico, kot Mater božjo, kot našo
Mater in Kraljico nebes in zemlje. In
vendar je vse to tako malo, skromno
čebljanje otroka. Vsak poskus nam
samo jasno priča, da je Marija res¬
nično “Roža skrivnostna”, za naš po-
papeči in grešni svet nerazložljiva in
nepojasnljiva. Čim več se o njej piše,
tem večja skrivnost nam postaja. Če
vzamemo samo to, kako je bilo mo¬
goče, da je bila Marija kot človeški
otrok - Mati Boga samega, pa naš
um obstane in ostrmi, razložiti si
tega ne more. Šele večnost nam bo
odgrnila zastor in blagor nam, če
bomo tako srečni, da bomo Marijo
nekoč na veke proslavljali, kakor jo
tudi tu na zemlji goreče častimo!

O nebeška “Roža skrivnostna!”
Nebo in zemlja sta napolnjena s pre¬
lepo dišečim vonjem tvojih čednosti.
Prosim te, pošlji vsaj rahel dih tega
svojega vonja tudi v moje grešno sr¬
ce. Tvoj vonj ozdravlja vsakega, ki
ga radovoljno in s trdno vero sprej¬
me. Naredi, da bom postal tudi jaz
prijeten vonj za Kristusa. O, sladka
"Roža skrivnostna”, izprosi mi to
veliko milost. Amen.

Mesečni misijonski namen:

DA BI TISK, RADIO IN KINO SLUŽILI RAZSlRJEVANJU RESNICE

Julij 1953

209

Lepa in bogata Savinjska do¬
lina na Štajerskem je kar posejana z
Marijinimi cerkvami. Mati božja čuva
celo dolino: ob izviru Savinje stoji
cerkev Marije Snežne v Solčavi, na
koncu Savinjske doline, blizu Celja,
pa stoji veličastna božjepotna cerkev
Device Marije v Petrovčah. Kokarje,
ki nas danes zanimajo, so v Zgornji
Savinjski dolini. To je podružnica
največje in najznamenitejše fare v
gornjegrajski dekaniji, Račiče ob Sa¬
vinji.

Cerkev kokarske Marije stoji na
nizkem gričku in romar lahko izped
nje pregleda lepo dolino. V ozadju
pa se dviga Čretska planina, vsa ob-
raščena s temnimi gozdovi.

Prvič se omenja cerkev v Kokar¬
jah leta 1426 v nekih listinah benedi¬
ktinskega samostana v Gornjem gradu.
Toda takrat je bila na onem mestu še
stara cerkvica, ali morda le mala
Marijina kapela. Do sedanje velike in
veličastne cerkve pa je prišlo takole:

V času, ko je bil v Gornjem gradu
opat Gašpar Pinter, je obiskala Zgor¬
njo Savinjsko dolino tako huda zima,
da so ljudje zmrzovali do smrti kar
na cestah in je živina cepala po hle¬
vih, in to sredi meseca marca, ko
bi že morala nastopiti pomlad. Vse
ljudstvo je bilo popolnoma obupano.
Tedaj je opat Gašpar povabil vse du¬
hovnike okraja, naj pridejo na praznik
svetega Gregorija ( 12.marca 1453) s
svojimi verniki v Gornji grad. Res se
je zbrala velika množica ljudstva in

priredila procesijo s presv. Rešnjim
Telesom k Marijini kapeli na Kokarje.
Na priprošnjo Matere božje so hoteli
verniki odvrniti od sebe hudo nadlogo.
S to procesijo so bile združene težke
žrtve: od mraza je vse pokalo, pot pa
je bila dolga tri ure, s procesijo naj¬
brž še več. Ljudstvo je med potjo mo¬
lilo in pelo ter klicalo k Mariji in nje¬
nemu Sinu za pomoč. Sveto Rešnje
Telo je nosil opat sam, obdan od du¬
hovnikov in redovnikov. Zanj je bila
ledena pot še posebno težavna.

Procesija je dospela na griček h
kapelici. Le nekaj desetin ljudi je mo¬
glo vanjo, ostali tisoči so zunaj mo¬
lili in peli, ko se je začela sveta ma¬
ša. Romarji so kar šklepetali od mra¬
za in skoraj niso mogli poklekniti, od
otrdelosti, ko jim je zvonček naznanil,
da se začenja najsvetejši trenutek da¬
ritve, povzdigovanje. Tedaj pa - glejte
čudo! Ko je opat povzdignil Najsve¬
tejšo hostijo, je zapihal od juga topel
veter. Vse se je zgrudilo na kolena in
iz množice se je dvignil glasen vzklik
zahvale Mariji rešiteljici. Takrat je
ljudstvo naredilo obljubo: V zahvalo,
o Marija, ti bomo pozidali veliko in
lepo cerkev! - Obljubo so izpolnili še
isto leto, saj pravi zgodovina, da je
bila cerkev v Kokarjah pozidana leta
1453.

Čudežni dogodek je naslikan na
deski, ki je 6 9 cm široka in 94 cm
visoka. Slika predstavlja oltar stare
kapelice, pred katerim stoji opat s
številno duhovščino in povzdiguje

210

Najsvetejše. Ljudstvo kleči na vseh
straneh, nad njimi pa plava nova cer¬
kev, ki so jo verniki obljubili pozida-
dati. Slika je še dobro ohranjena in
visi na steni v kokarski cerkvi. Ima
zgodovinsko vrednost tudi zato, ker
nam kaže takratno cerkveno opravo,
obred pri sveti maši in ljudsko na¬
rodno nošo tistih krajev.

Do današnjega dne obhajajo v Ko¬
karjah spomin na čudežni dogodek:
največji romarski shod je vsako leto
na kvaterni petek v postu, petek
po prvi postni nedelji. Ljudstva je
toliko, da ima osem duhovnikov na
predvečer in naslednji dan vse do¬
poldne dosti dela. Ravno letos so ob¬
hajali petstoletnico te božje poti.

Marijina podoba v Kokarjah je
nad vse lepa in ljubezniva. Kip je po
stari navadi naših božjepotnih cer-

AVE MARIA
kva oblečen v svileno in z zlatom ve¬
zeno obleko, na glavi pa ima Marija
naravne lase. Njen obraz se ljube¬
znivo smehlja. V desnici drži Mati
božja jabolko, na levici ima Jezusa.
Ona in Dete imata na glavi krono.
Ves oltar, ki sega prav do stropa, je
bogato pozlačen, zlasti Marijin tron
in tabernakelj. Tabernakelj je dvojni ;
zgoraj za monštranco, spodaj za ci-
borij. Kadar se izpostavlja, je treba
samo odpreti tabernakeljska vrata in
monštranca je že na svojem mestu
izpostavljena. Na vsaki strani Mari¬
jinega trona stojita prvaka apostolov,
sveta Peter in Pavel. Nad obokoma,
kjer hodijo romarji okrog oltarja, pa
je na eni strani sveti papež Gregorij,
na katerega praznik se je pred 500 leti
zgodil vremenski čudež, na drugi stra¬
ni pa sveti Nikolaj, patron splavarjev,
ki ga imajo prav zato skoraj v vsaki
cerkvi Zgornje Savinjske doline.

Razen omenjenega kvaternega
petka so v Kokarjah večji romarski
shodi na belo nedeljo in na škapulir-
sko nedeljo. Pozno opravilo je tudi
na vse Marijine praznike, pa tudi
ob delavnikih je v kokarski cerkvi
pogosto sveta maša. Ljudje naročajo
svete maše za Kokarje v bližnjem
frančiškanskem samostanu Nazarje.

V prvih stoletjih obstoja je bila
v Kokarjah daleč okrog znana božja
pot. Romarji so prihajali iz cele Šta¬
jerske, Kranjske in celo iz Hrvaške.
Gotovo je kokarska božja pot trpela
v poznejših stoletjih, ko je v nepo¬
sredni bližini nastalo toliko drugih
božjepotnih cerkva: Marija v Nazar-
jih, Marija pri Novi Štifti nad Gor¬
njim gradom, Mati božja na Čreti,
slavna božja pot pri sv. Frančišku
Ksaveriju in Sv. Križ pri Belih vodah.
Toda bližnjih romarjev pride v Ko¬
karje še vedno dosti in božja pot tudi
drugod še ni pozabljena. Še pred ka¬
kimi tridesetimi leti je prišel v Ko¬
karje duhovnik iz Hrvat skega Zagorja
ob Sotli. Neka umirajoča žena mu je
naročila, naj gre namesto nje v Ko-

Julij 195 3

Kokarska božja pot.

Na levi: Kokarska Marija.

karje na božjo pot ter
naj tam opravi sveto
mašo po njenem na¬
menu. Duhovnik je
povedal, da v njegovi
župniji ljudje večkrat
naročajo molitve in
maše na čast kokar-
ski Materi božji, da

pa on ni vedel, kaj to pomeni, dokler
ni sam prišel na božjepotno mesto.

Kokarska cerkev je nekaj nad 25
metrov dolga, 7 metrov široka in 6
metrov visoka. Ker v romarskih cer¬
kvah navadno ni cerkvenih klopi, stav¬
ba lahko obseže mnogo vernikov. Naša
božja pot ima še dva stranska oltarja,
od katerih je eden posvečen svetemu
Jožefu, drugi pa sveti Ani. Cerkev je
vedno dobro oskrbovana, zelo snažna
in lepo poslikana. Na stropu je slika,
kako Marija daruje v templju Jezusa,
in še več drugih slik iz Marijinega
življenja. Posebno lepe so slike Ma¬
rijinih učenikov: sv. Bernarda, sv.
Dominika, sv. Bonaventure in sv. Al¬
fonza. Romarji so bili vselej do ko-
karske Matere božje zelo radodarni
in so oskrbeli božji poti tudi izredno
lepo cerkveno obleko.

Poleg cerkve stoji velika romar¬
ska hiša. En del služi za stanovanje
duhovnikom, ki pridejo pomagat na

romanja, v drugem prostornem delu
pa dobe toplo zavetišče romarji, ki
ostanejo pri Mariji čez noč.

V Kokarjah so imeli vedno tudi
lepo in mogočno zvonjenje, saj brez
pritrkavanja si slovenske božje poti
ne moremo predstavljati. Toda prva
svetovna vojna jim je pobrala zvono¬
ve, druga pa ravno tako.

Naša božja pot je nad eno uro od¬
daljena od farne cerkve v Rečici. Ker
so Kokarje velika in premožna vas ter
je v bližini še več lepih vasi, so pre¬
bivalci že od začetka želeli in prosili,
naj bi kokarska cerkev postala župna.
Tako sta leta 1783. škofija in okrožni
urad v Celju določila, da dobijo Ko¬
karje svojega duhovnika. Dve leti po¬
zneje je na to pristala tudi vlada, toda
že naslednje leto je kar na lepem do¬
ločila, da se nova fara ustanovi v Na-
zarjih. Tako je ostalo do danes: božja
pot Kokarje je še vedno samo rečiška
podružnica.

P. Odilo ofm

ZAKONSKI STAN je tako pogosto vrt, v katerem raste in
uspeva samo ena roža, ki se ji pravi ža lostn ik . Pogosto je zakonski
stan ona urarjeva omara, v kateri so shranjene le take ure, ki
bijejo. Zakonski stan je pogosto bolnišnica z bolniki, ki imajo
hudo bolezen: pravimo ji ljubosumnost. Zakonski stan je toliko¬
krat procesija, pred katero hodi vedno križ...

Kdo je kriv, če je Tvoj zakon tak? Si se že kdaj vprašal?

212

Skozi viharje
gre moja pot...

V tej številki naš kitajski
misijonar P. Rudolf Pifko ofm
zaključuje svoje zanimive

Pne 14. julija 1952 - Klicali so nas na

okrajno policijsko glavarstvo. Tokrat zadnjikrat.

spomine, kaj vse je doživel

pod komunističnim terorjem .
Konča z opisom zadnjih uric
pred izgonom iz Kitajske.
"Ko bi imel čas,bi o teh ne¬
pozabnih dneh 'rdeče svobo¬
de' lahko napisal debelo
knjigo, "mi je nedavno ome¬
nil v pismu. Lahko mu verja-

Izropali so nas že do zadnjega, zapore smo že
prav vsi okusili v obilni meri - vse samo zato,
da bi izgubili pogum in se prostovoljno umaknili
iz Kitajske. Toda vztrajali smo in končno jim ni
kazalo prav nič drugega, kakor da nam izdajo
zadnje povelje: Izgon ! Sicer smo pričakovali
iz dneva v dan celo smrt, zato smo to zadnjo od¬
redbo sprejeli s presenečenjem. Kljub hudim raz-

memo.

P. Rudolf je ostal mesec
dni v Hongkongu, da si je
malo opomogel in je dobil
potrebna dovoljenja. (Iz teh
dni je tudi njegova slika pri
naslovu članka!) Dne 14.av¬
gusta je odpotoval preko Fi¬
lipinov in Formoze na Ja¬
ponsko, od tod pa proti Av¬
straliji . Tam deluje zdaj med
slovenskimi naseljenci, ob¬
enem pa pridno Študira an¬
gleški jezik ter se tako vneto
pripravlja za povrnitev v
svoj kitajski misijon.

Želimo mu, da bi se kaj
kmalu izpolnila ta njegova
želja. In še kaj naj se oglasil

meram smo se tako vživeli v vsakdanje žrtve in
skrito dušnopastirsko delo, da si odhoda kar ni¬
smo mogli predstavljati.

Ta dan so v zaporu pridržali patra predstoj¬
nika kot jamstvo, da bomo res mirno odšli. §e
čudno, da mene niso, saj so bile obtožbe proti
meni še večje. Kaj vse so mi očitali, dasi se sam
nisem mogel spomniti, da bi kdajkoli s kom po¬
stopal brezobzirno. Pa naj že bo doma v krogu
svojih bolnikov, ali pa na zatožni klopi pred sod¬
niki: vedno sem le z vso odločnostjo branil resni¬
co, to pa jim ni šlo v račune. Še drugi misijonarji
so mi zavidali mirnost. No, komunist ti že najde
“zločin”, pa če je obtožba še tako neverjetna.

Ta dan se nam je vsem srce trgalo od bolesti.
Zapustiti to ljubljeno zemljo našega dela! Zapu¬
stiti kitajsko ljudstvo, kateremu smo ves čas pre¬
ganjanj darovali svoje trpljenje! Zapustiti čredo
kristjanov, kateri smo bili dodeljeni kot vodniki

Julij 1953

213

k večni sreči. . .

To zadnjo noč v dragem kitajskem misijonu
pač nisem mogel zatisniti očesa. Kristjani so
nam od vseh strani pošiljali pisma, ki so bila
polna zaupanja v bodočnost katoliške Cerkve ve¬
like Kitajske in nas prosili, naj se prav gotovo
vrnemo. Celo pogani so skrivaj prihajali na mi¬
sijon, da nas pozdravijo in žele srečno pot ter
srečen povratek.

Ob tretji uri zjutraj sem se pripravil k mo¬
litvi. Zadnjikrat v svoji prvi dobi delovanja
na Kitajskem sem bral sveto mašo. Daroval sem
jo za naš misijon, za naše vernike, za trpeče
in preganjane kristjane, za vse odpadle, za vso
pogansko Kitajsko... Vseh znancev sem še še
posebej spominjal. Saj se mi je zdelo, da sem
kje v katakombah. Brez mašnega oblačila, brez
oltarnih posod, brez sveč. . . Sobo je razsvetlje¬
vala le navadna petrolejka. A prepričan sem, da
je bila ta sveta maša opravljena z večjo zbra¬
nostjo in doživetjem čudeža svete Evharistije,
kakor najbolj slovesno opravilo v nabitopolni ve¬
ličastni katedrali. Nikoli ne bom pozabil teh zad¬
njih dni.

Za zajtrk sem pripravil malo žgancev. Nismo
imeli drugega, da bi pripravil kaj boljšega. Takoj
nato smo morali v prihajajoči jutranji svetlobi s
skromnimi osebnimi stvarmi, ki so nam ostale,
zapustiti misijon. Bodi tisočkrat blagoslovljeno,
nepozabno domovje tolikih doživetij! Ce je božja
volja, nas boš še sprejelo!

Naša skupina je odšla proti avtobusni posta¬
ji, kakor se je glasilo povelje. Tam smo morali
čakati na svoje “stare rdeče znance”,ki so pri¬
šli komaj ob sedmih. Sledil je strog pregled vseh
naših stvari in stroga osebna preiskava. Pa so
bili med vojaki tudi nam naklonjeni fantje, ki so
nam marsikaj spregledali, kar bi sicer moralo
dobiti novega lastnika. Meni so pobrali samo vse
fotografije iz misijonskega življenja, nekaj za¬
piskov in karto ozvezdij. Nato smo morali stopiti
v avto, ki nas je odpeljal na dvajset milj dolgo
pot, iz Linglinga v Lengshuitan. Tu je namreč
edina železniška postaja v naši misijonski po¬
krajini. Že od daleč sem pozdravljal meni tako
znane kraje, saj je bil prav tu moj prvi samo¬
stojni misijon. Avto je z nami drvel po cesti ko¬
maj kakih petdeset korakov od moje nekdanje po¬
staje, ki leži malo pred mestom na nizki vzpe -
tini. Povesil sem oči od žalosti. Vse kot nekdaj,
le križe so pometali iz pročelij in komunistična

l/omunistična kitaj¬
ska vlada je načrt¬
no razpršila katoliške
dijake shanghajske ka¬
toliške univerze po ra¬
znih visokih šolah dr¬
žave. In kaj je s tem
dosegla? V Nankingu se
je 30 pregnanih študen¬
tov in študentk našlo že
v prvih dveh tednih. Pri¬
šli so skupno v cerkev
in dosegli, da je duhov¬
nik daroval popoldansko
mašo injim pridigal. Ta
njihova gorečnost je o-
hrabrila tudi najbolj bo¬
ječe katoliške dijake,
nekaj poganskih pa je že
nagnila za prestop v ka¬
toliško Cerkev.

J^olegij Propagande
v Rimu je pred ne¬
kako tremi stoletji usta¬
novil papež Urban VIII.
in se danes imenuje po
njem Urbanov kolegij.
V njem študira to leto
filozofijo in teologij o 222
študentov, pripadnikov
3 5 narodnosti. Med pre¬
davatelji - profesorji so
tudi Slovenci, od katerih
sta dva podravnatelja
zavoda.

214

AVE MARIA

Zgovorno je pokazala
vesoljnost Cerkve slo¬
vesnost mašniškega po¬
svečenja, ki se je vrši¬
la v Kolegiju v decembru
lanskega leta. Kardinal
Fumasoni-Biondi je po¬
svetil 25 gojencev zavo¬
da, ki so prišli iz tehle
dežel: Italije ( določen
za Švedsko), Japonske,
Kitajske, Vietnama, Si¬
ama, Indije, Iraka, Li¬
banona, Južne Afrike,
Belgijskega Konga, Da-
homeya, Ugande, Toga,
Avstralije in Združenih
držav ameriških.

Rastni naslov “Ame¬
riška katoliška ma¬
ti 1953” je prejela Mrs.
Mary KirnHoffer iz Co-
vingtona, Ky. Od njenih
šestih otrok so trije du¬
hovniki in dve redovnici.

|^lada gospa je prišla
v cerkev. Na glavi
je imela zelo širok klo¬
buk s celo cvetličarno
v najbolj kričečih bar¬
vah. Ko je opazila, da
bo ravno začetek po¬
grebne maše, je obesila
klobuk v cerkveni veži,
na glavo pa dala rutico.
Res se ji ni zdelo spo¬
dobno, da bi imela na
glavi tak klobuk ob pri¬
liki žalovanja. - Toda
lahko si predstavljate
njeno presenečenje, ko
so pogrebci s krsto pri¬
šli v cerkev: na krsti
je bil poleg drugih ven¬
cev pritrjen tudi - njen
klobuk. Eden pogrebcev
je mislil, da je nekdo z
vencem zamudil in ga je
prinesel v cerkveno ve-

Misijon Lengshuitan, nekdanja postaja p. Rudolfa,

straža je izpred vrat gledala naš transport...

Ko je v mestu avto obstal in smo izstopili,
je takoj nekdo začel kričati nad ljudstvom, naj se
ne bliža vozilu in nam. Bil je naš stari “tovariš”,
sam komisar policijskega poveljstva. Poglej no
ljubezen, tudi on nas spremlja! Kakšna čast za
nas, da smo zopet v njegovem “varstvu”! Na¬
vadno imajo državniki visoko spremstvo, nas
pa tudi niso hoteli pustiti iz Kitajske brez njega.
Prav na vsak korak nam je sledila “častna stra¬
ža”.

Vse popoldne smo čakali in nismo še nič za¬
užili. Ko ob petih še ni bilo vlaka, so nam končno
dovolili, da si smemo dobiti kosilo. Seveda
smo tudi jest odšli s spremstvom. Oni so nam
naročili, mi smo le sedli in se okrepčali. Še ni¬
koli nismo jedli tako okusnega kosila, kakor prav
ta zadnji dan bivanja v misijonu. Ljudstvo pa se
je kljub prepovedi drenjalo okrog nas in nas zve¬
davo opazovalo. Koliko obrazov sem prepoznal!
Moji nekdanji kristjani in tudi poganski prijatelji
so prihajali, da mi skrivaj mignejo v pozdrav.
Kakšna tolažba za misijonarja, ko vidi, da še
mislijo nanj in mu je to poroštvo, da tudi nje -
govih naukov še niso pozabili.

Nato smo morali nazaj na železniško posta¬
jo, a vlak je pripeljal šele ob enajstih zvečer.
Poklicali so nas, nam odkazali prostor v vagonu
in nas izročili železniški policiji. Vožnja proti
jugu se je začela. A miru nismo imeli, saj so
nas med potovanjem še trikrat temeljito preiska¬
li. Te komunistične preiskave so prav zanimive,
če imaš dobre živce...

V vagonu smo bili drugače prosti, vsaj na
videz. Opazili pa smo dva moža, ki sta sedela
na drugi strani vagona in na nas stalno pazila.
Bila sta v civilu, a svojega zanimanja za nas le

Julij 1953
nista mogla skriti. Spoznali smo v možeh naša
osebna “angela varuha” v zadnjih letih, ki sta
nam sledila prav do zadnje postaje.

Meja. Še zadnja, nepopisljiva preiskava. Zo¬
pet so premetali vso prtljago in nas pregledali od
glave do peta, kaj nosimo pri sebi. Pozvali so
nas, naj “uredimo glede svojega denarja”, ki pa
ga nismo imeli. Nato smo morali oddati policijski
nalog izgona in pokazali so nam smer proti nizke¬
mu gričku.

Stopali smo počasi navzgor. Nihče nam ni
sledil. Potem smo po mali ravnici napravili ka¬
kih petdeset korakov in znašli smo se v svobodnem
svetu, katerega že toliko časa nismo uživali. Na¬
sproti nam je pritekla straža in nas veselo klica-
la:“Father, Father... ” Kako domače je zvenelo!
Nobenih preiskav, nobenih sitnosti, nobenih “vo¬
jaških časti” več. Pokazali so nam hotel, k nam
pa sta že prihajala dva misijonarja, ki sta dan
za dnem na tem mestu sprejemala nove sobrate
- izgnance rdeče Kitajske. Vsedli smo se k po¬
štenemu okrepčilu in medtem dobili dovoljenje
za prihod v Hongkong, čez eno uro pa nas je že
sprejelo to svobodno obmorsko velemesto. Pri¬
jetno smo se počutili v krogu misijonarjev, ki
so nam nudili gostoljubni dom. — -

To je naša pot in pot tisočerih. Res grenka
in trpka, pa vendar tako bogata tihih veselih u-
ric, ki jih človek pozabiti ne more. Le eno željo
imam; da bi že kmalu vstala svobodna Kitajska,
ki bi nas zopet sprejela in na široko odprla svoje
srce božji milosti.

žo.

Če je gospa zahte¬
vala klobuk nazaj, pa
zgodba ne pove...

Indijski predsednik
Rajendra Prasad
in ministrski predsed¬
nik Pandit Nehru sta se
v Novem Delhiju osebno
udeležila slavnosti de¬
vetnajste stoletnice pri¬
hoda sv. Tomaža v In¬
dijo. Pandit Nehru je ob

tej priliki izjavil: “Indij¬
ska ustava jamči udom
vseh veroizpovedi ne le
pravico do napredova¬
nja, marveč tudi popol¬
no svobodo izvrševanja
in prepovedovanja svoje
vere. ”

državi Texas živi
star katoliški mož,
ki je že več desetletij
slep. Zato vselej napro -
ša druge, da mu glasno

215

MESEČNI
NAMEN
MOLITVE

Za vsesplošno
priznanje
človeškega
dostojanstva

berejo in sicer vedno le
iz ene knjige. Njen na¬
slov je : “Faith of Our
Fathers - Vera naših
očetov”,

Zanimivo je to, da
se je že šest od teh na-
prošenih bralcev, ki bi
drugače zelo verjetno
nikoli ne vzeli v roke to
branje, spreobrnilo po
njem h katoliški veri.
Pet jih je celo stopilo
v semenišče in so po¬
stali duhovniki.

Lep primer, kaj mo¬
re storiti dober tisk.

|5ri radij ski uri vpra¬
šanj je bilo zastav¬
ljeno tudi vprašanje:

“Koliko denarja je
zapustil bogataš Rocke¬
feller ob svoji smrti?"
"Prav vsega do zad¬
njega centa ! Ničesar ni
mogel vzeti s seboj v
večnost, ” seje hitro in
gladko odrezal fant, ki
je bil vprašan.

Dvorana je resnične¬
mu odgovoru burno za¬
ploskala.

216

AVE MARIA

POTA BOŽJE


PREVIDNOSTI^*^..

P. Fortunat OFM

K  LUČ V TEMI DVOMOV
ristus potrebuje apostolov. Po
njih išče duše, po njih prinaša svetlo¬
bo onim, ki tavajo v temi dvomov in
nevednosti. Kdor zna ceniti zaklad
svete vere, ne bo zamudil nobene pri¬
ložnosti za apostolat. Koliko dobrega
lahko naredimo z nekaj toplimi bese¬
dami, ki so izraz naše vere in lju¬
bezni do Gospoda, nam priča Luizina
izpoved:

Nenadoma sem zvedela, da je ze¬
lo sposobna in dobro vzgojena prija¬
teljica Verena, katere ideje so bile
zame svetilnik, postala katoličanka.
Bila sem presenečena. Ko sem potem
med počitnicami preživela nekako de¬
set dni v planinah v skupini dragih
prijateljic, je bila med njimi tudi Ve¬
rena. Bila je edina katoličanka.-Bila
sem v srcu žalostna zaradi skrbi, ki
so me neprestano nadlegovale. Ona
pa je med vsemi to uganila. Ko sva
nekega večera vračali s sprehoda,
mi je dejala, da vroče želi, da bi bila
tudi jaz deležna pomoči, ki jo daje
Gospod Jezus. “On, ki je velik, se
naredi čisto majhen, da pride k nam
skrit v podobi kruha samo zato, da
nam pomaga. . . Ko bi le vedeli. . . ”
mi je pripovedovala.

Kadarkoli se na to spomnim, zo¬
pet vidim pot, po kateri sva šle, in
ovinek, kjer so me te besede usta¬
vile. Zdelo se mi je, da se je usta¬
vila vsa narava in poslušala. .. Na¬
polnjena sem bila v trenutku z ne¬
dopovedljivim občudovanjem. O, ko

bi Ga mogla prejeti vsaj enkrat! Je¬
zus bi me ozdravil. . .

HREPENENJE PO OBHAJILU
Po vrnitvi v Milan sem ohranila
gorečo željo, da bi prejela Jezusa -
nisem pa imela želje, da bi postala
katoličanka. Toda odslej je bilo na
oltarju in pri maši nekaj, kar sem
razumela: Jezus v hostiji. Nisem pa
iskala, da bi vedela več: vse drugo
je bilo zame postransko.

Po nekaj mesecih je padla moja
odločitev: tudi jaz naj pristopim k
obhajilni mizi in prejmem Jezusa!
Toda preje sem želela spovedati se
grehov, ki sem se jih tudi resnično
kesala - vse zato, da bi Jezusa lepše
prejela. Spovedi nisem poznala, toda
mislila sem si, da bo nekaj podobne^
ga; Naredila sem take in take grehe
in prosim odpuščanja, da bi lahko
prejela Jezusa. To naj bi bilo vse.

V stolnici je bila spovednica, ki
je naredila vtis. Na njej je bil nave¬
den domala sleherni evropski jezik.
Duhovni oče, začutila sem ono bolno
boječnost, ki jo nekoliko poznate. Še
imam ostanke od nje. Dvakrat sem
stopala mimo spovednice in obkro¬
žila cerkveno ladjo. Odločitev, ki
sem jo naredila, me je zelo težila.
Čutila sem, da od nje zavisi vse mo¬
je življenje. Strašile so me misli na
drage starše, spomin na inkvizitor¬
ske duhovnike, o katerih sem slišala
v zgodovini; čutila sem strah, ki ga
imajo nekatoličani do vsega, kar je

Julij 1953

imajo nekatoličani do vsega, kar je
katoliško. Toda volja je bila dovolj
močna, da sem stopila v spovedni¬
co.

“Sveto obhajilo želite prejeti?
Torej hočete postati katoličanka?”
je vprašal spovednik, ko sem mu po¬
vedala svoje.

“Ne! Želim samo sveto obhaji¬
lo !”

Duhovnik je napisal nekaj na li¬
stič papirja in me poučil/‘Pojdite k
sestram v Cenacle na Via Monte Pie-
ta ! Tam boste dobili najprej pouk
v katoliški veri, kajti kar tako ne mo¬
rete prejeti Jezusa. To je zakra¬
ment. Dobiti morate verski pouk,
potem šele boste šli k spovedi. ”

Bila sem preboječa, da bi mu po¬
vedala, da sem pripravljena na spo¬
ved.

SREČANJE Z BOGOM

Vsaj deset dni je ležal spovedni¬
kov listič na moji mizi. Nisem se
mogla odločiti, šele po dolgem okle¬
vanju sem zbrala ves svoj pogum in
šla. Bilo je prvikrat v življenju, da
sem bila v samostanu in govorila z
redovnicami. Vedno sem imela ne¬
spameten strah do teh skrivnostnih
zaprtih hiš. Navdajale so me z misli¬
jo na neke vrste tajne in sumljive
družbe in čudno oblečena bitja, ki
izgledajo kot kipi. . .

V govorilnico je prišla mati pred¬
stojnica. Bila je drobna, živahno je
mahala z rokami in njen obraz je bil
nasmejan, istočasno pa je bil zazna¬
movan z trpljenjem, kar je takoj pri¬
dobilo moje srce.

“Pridi, moj dragi otrok ! ” me je
vodila za sabo. Šli sva v majhno in
tiho sobico v bližini kapele, kjer je
bilo dnevno izpostavljeno Najsvetejše.
To je bilo v začetku novembra 1927.
Od tega dne pa do krsta sem preži¬
vela sleherni dan razen nedelje eno
ali dve uri v tej govorilnici in poslu¬
šala mater Reggio. Moje občudova¬
nje je rastlo. O, kako naš Gospod

217

Jezus govori, če poslušamo!

V življenju sem zopet našla le¬
poto. Vprašanja, ki so me bolestno
begala skozi mojo mladost, so bila
rešena: Odkod prihajamo? Kam gre¬
mo? Vse je se izravnalo v meni in
prav nič nisem bila razočarana nad
tem, kar sem vedno pričakovala od
Boga. Treba je sicer imeti za vsa¬
kega spreobrnjenca mnogo razume¬
vanja, kajti postopek odstranjevanja
napačnega mišljenja in njegovih po¬
sledic napreduje počasi. Tako sem
imela tudi jaz še vedno pomanjkanje
razumevanja in mnogo dvomov, ki
so se sukali okrog tega, kar mi je
mati Reggio z ljubeznijo razlagala.
Toda srečala sem se z Bogom.

TEŽAVE PRED KRSTOM

Božja milost ima svoja pota. Ko
hodimo po njih, jih večkrat ne razu¬
memo. Ko pa je pot prehojena in se
oziramo nazaj, jasno spoznavamo:
Bog zna prav tisto, kar smo mi sma¬
trali za nesrečo, obrniti v našo ko¬
rist. Dolga je bila pot Luise Jaques
do krsta. Niti ni imela namena, da
bi to pot kdaj nastopila, a hodila je
po njej, ne da bi za to vedela. Vodila
jo je božja previdnost.

Takole nam Luise opisuje dogodke
pred krstom:

Moj krst je bil določen za dan 18.
marca 1928, pa bi se kmalu zgodilo,
da ga ne bi prejela. Dne 12. marca
je namreč umrla moja “mamica".
Zato sem morala malo prej odpoto¬
vati v Švico, da jo obiščem, zatisnem
oči, pokopljem in uredim njeno skro¬
mno zapuščino. V Milan sem se vr¬
nila zadnjo minuto. Kljub zapletljajem
v družini, pri kateri sem služila, sem
napravila duhovno obnovo, kakor mi
je bilo pač mogoče sredi zmešnjav.
Mati Reggia je bila vsa obupana;“Tak
krst! Ni ne dekleta, ne duhovnika in
ne botre!. . . ” Duhovnik je namreč
odšel v mesto in se je vrnil šele zad¬
nji trenutek. Botra pa je živela v bli¬
žini samostana, toda pozabili so ji

218

A VE MARIA

povedati, da je ura spremenjena. Za¬
me je pripravila krasen molitvenik
z zlato obrezo in mojimi začetnimi
črkami na platnicah. Toda jaz sem
ves čas prosila Boga, naj mi da za
botro vdovo z otroki in zame silno
prikupno ženo, gospo Zofijo Ferrario
iz Via Brera. Duhovni oče, tu je njen
naslov. Upam, ds Vam bo Bog dal,
ko ne bom več živela, da jo boste na
svojem potovanju preko Italije obiska¬
li in ji izročili moj hvaležni spomin
nanjo. To čutim kot dolžnost za po¬
moč, ki sem jo našla v njej in v ču-
ječi sestri prednici, da sem sledila

milosti. Drugače bi se potopila v te¬
žavah, ki napadajo vsakega spreobr¬
njenca in nastajajo zlasti zaradi do¬
mače družine ter zaradi lastnega no¬
tranjega odpora in te so najhujše.

Ker določene mi botre le ni bilo
od nikoder, je mati Reggia, ne da bi
vedela za mojo željo, okrenila k meni
gospo Zofijo in rekla;“Božja volja je,
da jo vzamete za svojo krščenko-va¬
rovanko ! ”-

Tako je bila uslišana tudi ta Lui-
sina želja tihe molitve. Ker se je po¬
polnoma darovala Bogu, ji Bog ni ni¬
česar odrekel. Dalje prjhe


Zadnji hip ga je Mati Marija redila, da ni prišel v roke
komunistom in bil z ostalimi tisoči vrnjenih kruto pobit. Po
mnogih ovirah in težavah je v begunskem taborišču dovršil sred¬
njo šolo in bil v slovenskem semenišču posvečen v mašnika. Za
ta dan mu je mati, preprosta kmečka žena, od doma preko morij
poslala pismo. Iz njega tako lepo diha slovenska verna mati, da
je vredno objave. - Dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski

Preljubi moj sin!

Končana je pot, do cilja si do¬
spel. Pred Tabo žrtvenik, na njem
Rešitelj, ki bil Ti je v hudih dneh
Voditelj, pri prvi Te daritvi je ob¬

jel. . .

Ljubi moj sin! Danes je Tvoj
tako dolgo zaželjeni dan, tisti srečni
dan, katerega si si zamislil že kot
majhen deček. Ali se še spominjaš,
ko si šel k prvemu svetemu obhajilu
in sem Ti govorila; “Glej, da boš
danes lepo prosil Jezusa, kaj bi od
Njega rad! Danes ti ne bo nobene
prošnje odrekel: kar Ga boš prosil,
vse ti bo izpolnil. ” In Ti si rekel, da

Ga boš prosil. Ko si prišel domov
iz cerkve, sem Te vprašala; “No, kaj
si prosil Jezusa?” Ti pa si mi prav
junaško odgovoril: “Mama, jaz sem
molil za vas ter za pokojnega ateta.
In za sebe sem Ga prosil, da bi bil
kdaj gospod, takšen, ki mašo bere. ”
Vstran sem se obrnila, da nisi videl
solza, ki so mi stopile v oči. In re¬
kla sem Ti; “Sinko, le priden bodi,
vedno rad moli, pa boš lahko go¬
spod I ”

Bog je uslišal Tvojo in mojo
prošnjo in Te je izbral. Pred taber¬
nakljem Te blagoslavlja in Tvoja
mama Te iskreno poljublja in po-

Julij 1953

zdravlja.

Ljubi sinko, res je lep duhov -
niški poklic, ali težak je. Vem, da
boš težak križ nosil, ali nosi ga iz
ljubezni do Jezusa. On, ki Te je iz¬
bral in poklical, da pojdi tudi Ti v
Njegov vinograd, Ti bo dal tudi moč,
da boš nosil križ iz ljubezni do Nje¬
ga. Glej, da boš dober in svet du¬
hovnik, duhovnik po Srcu Jezuso -
vem, da boš veliko duš pripeljal v
nebesa!

Oh, sinko, v duhu sem pri Tebi
in bom prosila ljubega Boga in našo
nebeško Mater, naj Ti vedno in pov¬
sod pomagata na težavnem potu pro¬
ti nebesom: da ne boš nikoli pozabil
na dan, ko si bil posvečen in maži -
Ijen od Boga in si obljubil Njemu
zvestobo za vedno. Prišli bodo križi
in nadloge, prišle bodo skušnjave .
A vedno se priporoči njej, nebeški
Materi. Saj dobro veš, da Te še ni¬
koli ni zapustila, v vseh nevarnostih

219

Ti je stala ob strani. Ona bo tudi v
naprej Tvoja dobra Mati,da ne oma¬
gaš, ampak zmagaš.

Še bi Ti rada kaj napisala, ali
ne morem. Pero mi odpoveduje, ro¬
ka se mi trese, jokati moram. . .
O Bog, zahvalim se Ti za vse križe,
ki mi jih Tvoja božja previdnost na¬
laga! Bog že ve, zakaj ne smem biti
s Teboj skupaj. Sinko moj, naj Te
blagoslovim: Blagoslovi naj Te Bog
Oče, Bog Sin, Bog Sveti Duh! Z lju¬
bim Sinom naj Te blagoslovi Mati
Marija!

Zdaj pa Te prav prisrčno polju¬
bim: poljubim Tvojo glavo, da bi ve¬
dno mislil na Boga in Njegovo pri-
čujočnost; poljubim Tvoje posvečene
roke, ki bodo Boga držale, da bi ve¬
dno čiste ostale in ne bile nikoli
omadeževane z nobenim grehom!

Sinko, naj sreča spremlja Te
povsod in pota Tvoja vodi Bog!

Tvoja mama

Mati božje previdnosti

Če bila bi zemlja odeta z mrakovi,
če v noč bi jokali na?i lesovi,
če bil bi nebes brez luči, zvezda,
če strah bi pretresal osrčje gora:
Zaupaj 1
Nad tabo bedi v ljubezni bogati
previdnosti božje usmiljena Mati.

Če križev pot je vse tvoje življenje
če njive rode ti samo trpljenje,
če v trnje zapleta se tvoj korak,
z bridkostjo prežet je trenutek vsak:
Zaupaj 1
Nad tabo bedi v ljubezni bogati
previdnosti božje usmiljena Mati.

Vsa njena skrb je obrnjena vate,
srce bi svoje izčrpala zate:
ti reže kruhek, ti gladi pot,
vse njene misli so polne dobrot.

Zaupaj 1
Glej, nate čaka tam v zarji zlati
previdnosti božje usmiljena Mati!

M. Elizabeta O.S.U.

220

AVE MARIA

K! m\HF

• Nepozaben bo ostal
Lemontu dan mašniške-
ga posvečenja, sobota
dne 13. junija. Med na¬
mi je bil prevzv. škof
Gregorij Rožman, ki je
prišel v spremstvu Rev.
Slapšaka. Ostali gostje
poleg sorodnikov novo-
posvečencev so bili Rt.
Rev. Mans. Kiefer (iz
Bridgeporta, Ohio, kjer
je doma novomašnik p.
Mark ), Rt. Rev. Mons.
Butala iz Jolieta, Rev.
Klopčič, Rev. Kuzma in
nekateri naši patri s
p. komisarjem na čelu.

Ordinacija se je pri¬
čela ob devetih. Vsi le¬
pi obredi so potekali v
naj lep šem redu, škofu
sta asistirala p. Martin
in p. Mirko, nižjo asi¬
stenco so tvorili kleri¬
ki, novomašnikom pa
sta pomagala Rev. Slap-

šak in p. Rafael St.

Kosilo za vse, ki so
prišli ta dan v Lemont,
je bilo pripravljeno v
Doma, g. škof pa je bil z
novomašnilči med samo¬
stansko družino.

Trem novim duhov¬
nikom še enkrat iz srca
čestitamo. O novih ma¬
šah pa bomo poročali v
prihodnji številki.

• Prvo romanje iz Chi¬
caga dne 24. maja je bi¬
lo kar lepo, četudi nas
je dopoldne plašil dež.
Ta dan je p. Benedikt
Hoge OFM opravil svojo
srebrno mašo. Slav¬
nostni pridigar je bil
prevzv. škof Gregorij
Rožman. Kosilo smo i-
meli vsi skupaj, romarji
in samostanska družina,
v Romarskem domu. Bi¬
lo je prijetno domaČe;P.

Odilo je poskrbel, da je
vse poteklo prav veselo
razpoloženo.Seveda brez
govorov pri takile slo¬
vesnosti tudi v Lemontu
ne gre. Prevzvišeni se
je zahvalil srebrnoma-
šniku za vse, kar mu je
storil v teh letih njego¬
vega življenja v tujini.

Tudi popoldansko po¬
božnost ob pol treh je
imel p. jubilant. Pred
Marijo Pomagaj so za¬
donele pete litanije.

• Za Memorial Day dne
30.maja innaslednji dan
je delala kratke duhov¬
ne vaje skupina cleve¬
landskih deklet. Že več
let prihajajo v Lemont
in upamo, da bodo še.
Kaj, ko bi se jim drugič
pridružila še dekleta iz
drugih slovenskih na-
s elbin ?

Julij 1953

221

Govore je imel zanje
p. gvardijan Benedikt.

• Dne 16. junija nas je,
kakor vsako leto toliko¬
krat, spet obiskala sku¬
pina jolietskih romaric.
Naročile so romarsko
mašo in v kapeli prepe¬
vale, kot bi jih bilo sto.
Marija jih je gotovo ve¬
sela. Tudi mi smo jih
in jim želimo, da bi še
velikokrat poromale k
nam.

• Delo v naši “Rožen-
venski dolinici”, ki je
počivalo čez zimo, seje
spet začelo in prav lepo
napreduje. Naš p. Martin
zdaj vsak dan meša ce¬
ment. Pot bo tekla v
obliki rožnega venca tja
za lurško votlino in na¬
zaj. Nekaj novega in res
lep okras našemu par¬

ku. Reliefi iz marmorja
za sedem postajic Ma¬
rijinih veselj so že do¬
speli iz Italije. Nič ne
zaostajajo za onimi kri¬
ževega pota.

Imena plemenitih da¬
rovalcev, ki so omogo¬
čili uresničitev “Rožen-
venske dolinice”, bomo
objavili v avgustovi šte¬
vilki.

* Rev. Mihael Pirnat
v Butte, Montana, je u-
mrl. Kar težko mi j e
bilo, ko sem to zvedel.
Kolikokrat sem bil na
svojih potovanjih pod
njegovo prijazno streho.
Tako po domače sva se
vedno pogovorila. On je
čutil večje veselje kot
jaz, če sem v fari za
ljubljeno “Ave Marijo”
dobro opravil. Tudi sam

je list skrbno prebiral
in izdatno podpiral. Ta
dobri gospod je bil za
vse navdušen, kar je bi¬
lo slovenskega, zato se
je vedno razveselil mo¬
jega prihoda. Pri njem
sem bil kot doma.

Dragi Father Pirnat!
Bog naj Vam bo plačnik
za vso gostoljubnost!Naj
Vaša plemenita duša u-
živa pri Njem blaženi
večni mir! Br. Antonin

• Prostor za darove na
platnicah junijske šte¬
vilke smo ves porabili
za majske lučke. Tako
smo v tej številki mogli
objaviti šele ostale da¬
rove maja, od junija pa
samo Lučke. Ostale ob¬
javimo drugič. Toliko v
vednost, da junijski do¬
brotniki ne bodo zaman
iskali svojih imen.

P

■ \OMARJI! Vse lemontske romarje lepo prosimo, naj nam
vsaj dva tedna pred prihodom na ameriške Brezje sporočijo, kdaj pri¬
dejo, koliko oseb želi prenočišče in za koliko dni. Za skupine naj
nam vodstvo čim preje pošlje seznam imen v istem redu, kakor so se
priglasile. Sporočite tudi, koliko je moških in koliko žensk. Le tako ne
bo nepotrebnih zmešnjav pri razdeljevanju sob.

Želeli bi, naj bi se z dopisnico oglasili pred romanji vsi oni,ki bi
hoteli v Domu dobiti kosilo, dasi ne mislijo ostati pri nas čez i noč.
To bo pomagalo našim delavcem v kuhinji, da ne bodo pripravili pre¬
malo ali preveč.

Romarje iz okolice Lemonta ob tej priliki vljudno prosimo, da ob
velikih romanjih ( na obletnico kronanja Marije Pomagaj dne 4. in 5.
julija in na dan Slovenske Ženske Zveze dne 19.julija) prenočujejo
doma. Tako bo več postelj na razpolago oddaljenim gostom.

Upoštevajte naše prošnjel Gre za red, ki bo služil Vam samimi
Svoja sporočila ne pošiljajte na posamezne osebe našega samosta¬
na; naslovite jih vedno na: Baraga Guest House, Box 608, Lemont,lll.

Romarji, ki pridete v Chicago z vlakom ali busom ter iščete zvezo
za Lemont! Zdaj je v Chicagu nova avtobusna postaja in sicer na vogalu
CLARK in RANDOLPH cest: Bluebird Bus Station. Kupite listek do
St. Mary’s-Lemont. Bus stoji na številki 18. Ni treba nič prestopati.

222

AVE MARIA

K1AML  JAN/H  TMA  IAHČKV

•CLEVELAND, Ohio - Piše Mary
Ostanek: Čutin dolžnost, da se Ma¬
riji Pomagaj javno zahvalim za ve¬
liko uslišano prošnjo. Goreče smo
jo prosili, da bi naš oče prejel sve¬
te zakramente. Prejel jih je lan¬
skega avgusta v bolnišnici in še v
januarju pred svojo smrtjo. Njemu
so prinesli neizmerno tolažbo, mi
pa se tudi ne moremo Mariji dovolj
zahvaliti za izprošeno milost.

V ta namen pošiljam za sv. maše.

• DEPUE, Illinois - Piše Mary Zu-
gich: Pošiljam Vam mal dar na čast
Mariji Pomagaj in njenemu Sinu. Ne
vem, kako naj bi se dostojno zahvali¬
la za vse, kar sta mi v življenju da¬
la. Težko je pisati o vsem, le srce
ve in je polno hvaležnosti.

Prva zahvala jima gre za to, da
sem imela dobre starše, ki so me
vedno učili prav živeti in zvesto no¬
siti križe in težave življenja. Sedem
otrok sta zredila, pa nista od svojih
staršev podedovala drugo kot blago¬
slov pridnih rok in zdravo pamet. Ko
zdaj gledam nazaj, vem, da brez mi¬

losti božje ne bi mogli ničesar dose¬
či. Kako srečni smo, ki smo bili od
svojih staršev poučeni, da lahko do-
prinašamo za lepši svet po božji vo¬
lji, da lahko pomagamo s voj emu bratu
na zemlji.

Po toliko letih imam še dobro v
spominu očeta. Pred seboj ga vidim,
ko govori: “Jutri bo Marijin praznik.
Sem se zaobljubil, da bom hodil k
spovedi in obhajilu za Marijine dne¬
ve, dokler bom mogel. ” In mater vi¬
dim, ka doma berejo mašne knjige,
ko ne morejo več k sveti maši, še
vedno slišim njene besede, ko me je
objela za slovo: “Ne bom ti več mogla
dati dobrega nasveta. Naj gresta Je¬
zus in Marija s tabo na vseh potih.
Nikdar ne pozabi prosit Marijo za
svet pri vsakem začetem delu!” O,
kako bi bilo lepo, ko bi bile vse ma¬
tere take. In kako me je prosila, naj
se nikdar ne pozabim zahvaliti za
vsako reč, katero prejmem od Boga.
Ni večje dediščine kot take materine
in očetove besede, ki jih ni mogoče
pozabiti vse življenje. Veliko žalost¬
ni dni sem preživela, pa v spominih

ŠE ENA NOVA MAŠA. Rev. Francis X. R e-
bo I je novomašnik. Posvečen Je bil na praznik
sv. Antona Padovanskega, 13. {unija, kot član Ze¬
lo znane misijonske družbe Maryknoll. Generalni
predstojnik, škof Raymond A. Lane, ga je posvetil
in sicer v cerkvi Maryknoll Seminar/, država New
York. Skupno z njim je bilo posvečenih še 24 misi¬
jonskih duhovnikov.

Novomašnik Rebol je bil rojen v Šmartnem pod
Šmarno goro dne 25. novembra 1925. Ljudsko šolo
je končal v domači vasi, gimnazijo pa je začel v
Ljubljani. S svojo materjo je prišel v Ameriko le
en mesec pred izbruhom druge svetovne vojne, leta
1939. Očeta pa je imel že tukaj. Tako je France
nadaljeval svoje študije v Clevelandu: najprej pri

Julij 1953

oo. benediktinih, nato v stolni latinski
šoli Cathedral High. Leta 1944. je sto¬
pil k Mar/knoll-misijonarjem.

Father Rebol je zapel novo mašo v
cerkvi sv. Vida v Clevelandu dne 21 .
junija. Novomašno pridigo je imel škof
ljubljanski, prevzv. g. Gregorij Rož¬
man. Na dan po posvečenju pa se je
novomašnik udeležil posebne slovesnosti
odhoda maryknollskih misijonarjev, ki
se je vršila v katedrali sv.Patrikav
New Yorku. Naš France je bil določen

Maryknoll Seminary, N.Y.

za misijone na Formozi, kamor bo odšel kmalu po novi maši. Tako bomo Slovenci do¬
bili v njem ne le novega duhovnika, ampak tudi novega misijonarja.

Misijonska družba Maryknoll je bila ustanovljena šele leta 1911, pa je že svetovno
znana in razširjena. V vseh delih sveta ima svoje misijonske postojanke. Družba šteje
2500 članov. Kolikor nam je znano, je Father Francis Rebol prvi Slovenec, ki se Jo je
oklenil.

K mašniškemu posvečenju in novi maši mu prisrčno čestitamo, na njegova misijonska
pota pa kličemo obilico božjega blagoslova! Naj ga povsod spremlja Marija Pomagaj!

na starše in v hvaležnosti do Marije
in Jezusa ni bil noben križ pretežak.

To je nekaj mojih misli k ostale¬
mu, kar ste lepega napisali o mate -
rah v majski številki.

• ALFORTSVILLE, Francija - Piše
Feliks M. : . . . Ko bi vedeli, kakšno
tolažbo nam vselej prinaša posluša¬
nje plošč Marije Pomagaj. Vsako
nedeljo je pri meni veliko obiskov
tukajšnjih Slovencev. Solzni smo od
veselja, ko poslušamo orelepi govor
p. Odila in slovensko petje. Kako ze¬
lo nam je manjkalo tega, čutimo šel e
s edaj, ko imamo.

Upam, da bodo letošnja Vaša ro¬
manja k Mariji Pomagaj prinesla tudi
kakšen spominček za nas, ki smo ta¬
ko daleč od ameriških Brezij in mo¬
remo samo v mislih pohiteti na naš
lepi Lemont.

• OGLESBY, 111. - Pošilja Mary
Ambrose: V eni zadnjih številk sem
brala, da imate novega sobrata v
Argentini, Franceta Burja, ki je
zdaj stopil v frančiškanski red. Me
je prav veselilo, da ste se ga spo¬
mnili. To je namreč od moje sestre

sin in mi je ravno pisala, naj mo¬
limo zanj, da bi ostal stanoviten.

Ima še dva sina, ki študirata pri
salezijancih in bi tudi rada postala
duhovnika, kar Bog daj. Sestrina
družina je velika: ima devet otrok.
Kar lepo bi bilo, ko bi izšli iz nje
trije duhovniki, ali pa še več. Pri -
šli pa so iz Moravč pri Domžalah.

Vsem želim srečo, posebno pa
fantom! - Teta Mary.

Pozdravljam vse bralce!

- NAŠI POKOJNI

Rev.Michael PIRNAT, Butte,Mont.
Jakob BUKOVEC, Cleveland,Ohio
Katharine TOMC, Cleveland,Ohio
Mary PERKO, Cleveland,Ohio
Frances VICIC, Cleveland,Ohio
Frank RACE, Cleveland,Ohio
Alojzija KOBAL, Conemaugh,Pa»
Matt KOČEVAR, Hibbing,Minn.
Elizabeth SERCA, Bridgeport,Conn.
Johana MAKOVEC, Cleveland,Ohio

Ignac KUŠLAN, Milvvaukee, Wis.

Andrej ZAKRAJŠEK, Chagrin Falls,Ohio

Jennie SAMICH, Cleveland,Ohio I •

P.

224

^|a praznik sv. Ane(nedelja 26. julija)
bo v Lemontu slovesno blagoslovljen novi
križev pot, ki je dar Prekmurskih Slo¬
vencev naši božji poti. Slovesnost se pri¬
čne v našem parku pri Prekmurskem križu ob
10:30. Po blagoslovu sv .maša pri votlini.
Ob dveh pete litanije v cerkvi, nato bla¬
goslov avtomobilov pred samostanom.

Romanje Slovenske Ženske Zveze bo v
nedeljo dne 19.julija. Ob 10:45 procesija
izpred cerkve k lurški votlini, kjer bo sv.
maša in pridiga. Če bo dovolj romarjev pri
nas že v soboto, bo ta dan ob osmih zvečer
večerna pobožnost s pridigo in blagoslovom
ter procesijo z lučkami k votlini.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $125: Mr .Mrs.
M.Sedlak; po $50: Mr.Mrs.A.Medvesek; po $6.50:
M.Reiterman; po $5.50: A.Krall; po $5: J.Vidmar,
B.Skofic, M.Mickelinc, M.Prostor, F.Dernovsek;
po $4.80: R.Urbancic; po $3: M.Jasner; po $2.50:

L. Poje, J.Barbes, M.Lauriski; po $2: A.Rauch,

M. Stimetz, M.Koprivec, A.Gregorac, A.Mozina,
F.Pirs, S.Forti, F.Muren, J.Zajc, J.Dedek; po
$1.50: M.Pogachar, F.McKenica, V.Smolej, A.
Ostrelich, M.Oblak, A.Novak, A.Srebrnak; po $1:
M.Ferkul, D.Zupancic, F.Kamin, M.Wretschko,

J.Sedej, J.Kerzic, M.Blatnik, J.Mismas, J.Peru-
sek, M.Seider, M.Oblak, M.Petrovcic, M.Prhne,
T.Sekuta, F.Petric, M.Vidmar, P.Ziherl, M.Habjan,
M.Kucler, A.Wolfe, M.Golich, A.Grdina, L.Fon,
F.Klancar, M.Turk, Mr.Mrs.Paskvam, M.Matkovich,
J.Ozanek, J.Koren, J.Mandel, A.Markoja, K.Kepic,
F.Balkovec, F.Pirman, J.Menart, G.Misjak, J.
Dremelj; po .75$: R.Krall; po .80$: L.Oresnik;
po .50$: Mrs.Tursic, M. Bulic, F.Udovich, C.
Pobega, J.Stampfel, ».Novosele,R. Verbič, J.
Pianecki, A.Primozic, B.Flajnik, P. Habjan,
A.Rodman, B.Chokel, J.Korencic, L.Bachnik,
M.Nose, V.Pozajevic, E.Krizman, L.Stepic, L.
Costello, M.Zajc, C.Filips, M.Muniza, M.Novak,
M.Staric, U.Lovko, L.Simoncic, A.Stepanich, A.
Trepal, J.Urbancic; po .25$: A.Cekada.

ZA LUČKE: Po $10: J.Turk, J.Gomik; po $8:
A.Klobuchar, K.Pristopec; po $6.20: F.Mlakar;
po $6: A.Gostic; po $5: F.Martich, A.Rodman,
M.Zugich, M.Koren, J.Ravnik, K.Klesin, K.Ma-
rovich, M.Oblak, S.Jerse, Mr.Mrs.Medved, I.Hab-
jan, J.Volarich, M.Wretschko, M.Pavlesic, P.
Brajkovich, J.Gruden, A.Habjan, J.Trinko, J.
Vidmar, A.Bajt, J.Bolesta, J.Petrincic, H.Preotle,
J.Starasinich, M.Bezek, J.Major, M.Smole, M.
Struna, M.Cesnovar, E.Gross, M.Mernik, A .S pr ing -
er, J.Vidmar, Mrs.Kolenko, D.Ostir; po $4: A.
Svigel, J.Trost, F.Primozic, J.Cimpennan; po
$3.50: M.Filipovič; po $3: Tomsha, F.Gerchman,
M.Zakrajsek, I.Lagonis, M.Selak, J.Polz, J.
Bergant, R.Zalik, J.Travnikar, M.Moskori; po
$2.50: K.Tisovec, ».Thompson, J.Petrincic, F.
Konchan, L.Lacijan, A.Mozina, J.Dolgan, I.
Nakrst; po $2: T.Balazic, J.Cernigoj, C.Kalan,
A.Dosch, A.Kobal, F .Sega, J.Ancel, R.Bavec,
M.Jersen, T.Koseric, M.Kranjc, R.Skufca, M.
Sedmak, G.Urbas, M.Golobic, F.Jenko, M.Mihelcic,
J.Poglajen, LGruden, P.Jelencic, A.Serca, A.
Mrkanich, K.Zabcic, M.rtankovich, V.Pogacnik,

AVE MARIA

• CLEVELAND, Ohio - Piše Fran-
ces Kave: Rada bi napisala nekaj vr -
stic prijateljici v spomin. — Draga
Jennie Samich, zapustila si solzno
dolino. Dolgo si trpela in sam ljubi
Bog ve, kako strašne so bile boleči¬
ne. S svojo pridnostjo si nam vsem
dajala dober zgled, vsaki dar si po¬
vrnila dvakrat. Zato pa je spomin
nate lep in molile bomo zate, dokler
se ne snidemo pri Bogu. Ti pa za
nas prosi, ki še potujemo po dolini
solz. Z Bogom, sestra draga!

Pokojna zapušča moža, sina in
hčer. Vse njene prijateljice jim iz¬
rekamo iskreno sožalje.

DAROVI

M.Skul, Dr.j.Spur, U.Tratnik, A.Terlep, J.Jakel,
D.Hudolin, R.Gabrielcic, C.Kovacic, LPervanje,

K.Simono vi ch, Mr.Gerdin, J.Horzen, J.Kerzan,
J.Mesojedec, J.Paukovich, M.Bohte, M.Kovach,
R.Zadnik, A.Filipcuk, M.Cekada, L.Pancar, M.
Ross, M.Sega, J.Marolt, A.Koshel, M.Urbancic,

T. Znidarsich, Miss Zulic, A.Rozman, M.Levar,

J. Mihelic, A.Palcher, M.Ivancic Fitzgerald, M.
Glivar, J.Peternell, I.Potocnik, M.Bizjak, T.
Rolich, S.Turner; po $1.50: M.Pajk, M.Sebenik,
A.Kočevar, L.Zorc, L.Stopar, A.Furlan, I.Terskan,

K. Jakše, G.Meterc, J.Starin, M.Anzlovar, F.
Rupert, A.Koren, J.Polz, Mrs.Vončina, J.Zaman,
A.Skender, M.Seljak, F.Verbich, Mr.Mrs.Tercon,
A.Rus, M.Verderbar, B.Sertich, M.Laurich, M.
Rovanšek; po $1.25: M.Ambrose; po $1.11: J.
Kacin, R.Adamich; po $1: A.Boldan, B.Gornick,
A.Pogachnik, M.Kogovsek, J.O’Korn, A.Zallnik,

J. Fugina, A.Kovach, A.Muhic, T.Sulzer, A.Kamni-
kar, M.Knap, L.Simcic, J.Bergles, M.Jurincic,

K. Malarich, J.Sernel, B.Strahan, M.Zeitz, J.Asseg,

L. Bohinc, M.Nemanich, J.Terlep, G.Intihar, A.
Lorber, J.Modec, A .Sintič h, F.Bresnick, K.Bru-
necy, Hirschegger, J.Hrovat, M.Kresovich, J.
Rehberger, A.Shega, M.Stimatz, M.Trinko, A.
Cukjati, F.Strlic, A.Vidmar, M.Brickner, F.Ko-
vacic, Mrs.Kossak, Mrs.Zeleznikar, T.Banich,

M. Bombach, M.Jeretina, F.Kastigar, B.Lubotina,
D.Svetlic, P.Vrecar, V.Breznik, F.Kocjanik, G.
Omahen, J.Petkovsek, J.Smith, M.Spolar, A.Za-
man, A.Miklavsich, L.Faveti, J.Hlebec, A.Jerman,
A.Lariccia, M.Bandek, M.Cimperman, M.Gjura,

U. Krajic, M.Kostansek, H.Miholcic, M.Ostir, F.
Russ, O.Turk, M.Kozel, J.Mramor, M.Golobic,
R.Molan, F.Orazem, R.Skiff, A.Strmsek, S.Gerdin,
A.Pelcic, M.Jeraj, PJStimac, F.Jalovec, Mrs.
Vinter, F.Govekar, A.Konchan, M.Kovach, M.
Strumble, M.Zore, P.Chemazar, M.Dreshar, M.
Kočevar, J.Krall, A.Kosec, A.Setnicar, HJSomrak,
M.Strauss, A.Loncar, K.Butala, R.Kukuljan, F.
Barich, F.Cerar, J.Kalcich, J.Polis, A.Adamo-
vich, P.Schwab, JJStampfel, J. Vesel, J.Avsec;
po .75$: L.Jelsovar; po .60$: T.Wintar; po .55$:
M.Krajc; po .50$: M.Brezar, F.Smole, J.Dettlaf,
MJSnable, A.Cadonic, J.M.Sasek, A.Tomc, F.
Brezovar, T.Karger, F.Bittence, A.Zalac, F.
Gosar, L.Groslej, T.Gorencic, A.Kukman, H.
Petac, M.Meitzen, A.Potirica, A.Rink, J.Chacata,
F.Stark, M.Kolman, A.Zajc, S.Kozel, O.Buretz,
F.Judnich, A.Miller, A.Novsak; po .10$: C.Ruzich.

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

ZA SV.MAŠE: Po $50: M.Hrastar, A.Licen, M.
Gebsano; po $45: J.Sladich, M.Sluga; po $35:
Jereb; po $33: J.Klunc; po $27: M.Koprivec; po
$20: J.Shircel, M.Mihelich, J.Petrincic, M.Ter-
inger; po $15: J.Kacin, F.Fabonich; po $12: J.
Znidarsich; po $10: S.Vidmar, C.McGuckin, A.
Ostanek, J.M.Grm, J.Mismas, A. Ban, A.Somrak,

M. Sajovlc, J.Adamic, A.Unetich, N.N., J.Kenny,

A. Lesca; po $9: Mr.Mrs.Paskvan; po $8: Mrs.
Perko, A.Martinčič, F.Cerar, M.Lovko, A.Schmuck,

N. N., M.Trusnik, A.Chunta; po $7: J.Resek, M.
Dendinger; po $6.50: F.Glavan; po $6: M.Darovic,

E. Krizman, A.Krall, M.Brecelj, F.Bozic, R.Dem-
shar, C.Koller, M.Koncilia, M.Erchul, F.Martich;
po $5.75: S.Curk; po $5.50: K.Govednik, J.Smre-
kar; po $5: Tretji Red, Mr.Mrs.Drolc, G.Laurich
& W.Ready, U.Polanc, A.Sterlekar, W.Erzen, M.
Pavlesic, G.Hozian, M.Kalister, J.Pelan, M.
Prince, J.Jevnikar, A.M.Tomazin, E.Ponikvar,
Mrs.Konestabo, M.Habian, M.Lavriha, A.Nemec
Fam., A.Smrekar, F.Kriznik, C.M.Hocevar, J.F.
Anzicek, F.Fink, A.Drassler, P.Pustotnik, J.
Zugel, F.Dornlk, F.Pirš, J.Vizler, H.Schneider,

B. Cokelj, J.Knaus, F.Tolar, A.Kunlch, C.Jenko,
A.Hozjan, A.Božeglav, I.Zadnlk, R.Maljovec, E.

i Tadej, M.Pritekel, j.Furlan, M.Karsnick, K.
! Bartol, Mrs.Haleta, G.Klemencic, M.Pavlesic,

■ L.Rozman; po $4.50: J.Smrekar; po $4: A.Trenta,
' M.Hochevar, Mrs.Jalovec, F.Plautz, J.Mihellc,

■ A.Gregorac, G.Zaman, M.Malovrh, A.Kutnar, M.
i Saron, G.Wallock, L.Kosnlk, M.Sporar, V.Kollar,

; A.Zokal, M.Hlac, L.Medvescek, S.Forti, F.Star,
i T.Zlogar, P.Sraj, R.Dansha, M.Bratkovic, P.
t Lusbick, J.Filipic, M.Hegler, F.Snyder, A.Mozlna,
: A.Pogachnlk; po $3.50: L.Anzlch, C.Kalan, A.

■ Savnik; po $3: Mr.Mrs.A.Medvesek, J.Stefka, J.

■ Mohar, L.Poje, A.Nemgar, M.Boh, M.Kofal, T.

Zortz, F.Kochevar, L. Pavšek, Mrs.Klobuchar,

F. Branisel, A.Savnik, L.Fon, J.Makse, J.Pugelj,

I.M.Tavcar, A.Zupancic, M.Selak, J.Stajerk, J.

I  Novak, M.Vlscek, M.Jerman, L.Stepic, F.Novak,

J.Majerle, M.Lauri ch, T.Urbiha, A.Tagel, V.

Shepec, F.Albrecht, I.Potocnik, M.Pornath, M.
Novak, Mrs.Skujak, L.Troha, A.Kramer, E.Mohor-
cic, A.Zokan, P.Chemazar; po $4: F.Pirman;
po $2.50: M.Zagar, F.Kamln, A.Fonda; po $2:
A.Krzik, U.Linton, Mrs.Puklavec, Mrs.Golicnlk,
Mrs.Feuce, K.Kuclc, R.Tierney, A.Deichman, F.
Kastigar, M.Roseman, M.Wretschko, M.Knap, A.
Rauch, M.Hocevar, I.Kerzlc, J.Barbis, J.&odnik,
F.Cercek, A.Jerman, J.Martincic, F.Markun, R.
Verbič, M.Oblak, A.Simoncic, T.Sekuta, J.Trampus,
: U.Strubel, A.Sintich, F.Osaben, J.Oberstar, M.

Jasner, A.Molek, Društvo Presv.Srca Jezusovo,
Barberton.Ohio, A.Perse, R.Simenc, F. Vončina,
M.Vidmar, J.Zupln, U.Lovsin, M.Spehar, A.Te-
ran, K.Tomc, J.Trobentar, G.Gec, C.F.Kaplan,
A.Levar, A.Novak, H.Pellich, A.Skala, R.Zotler,
A.Banich, J.Cvar, F.Kosir, K.Pavlic, M.Slano-
vich, Mrs.Zajec, B.Ancel, J.Konchan, A.Zadnik,
M.Stiglitz, C.Roberts, J.Kordich, M.Roseman, J.
Rapes, M.Certalic, N.N., K.Jekovic, N.Jerin, R.
Korn, I.Kmet, F.Kostanjevec, A.Krojacic, F.
Lipoglavsek, A.Macek, F.Muren, F.Roitz, F.
Sokach, T.Terselich, F.Tomsha, RJSkiff, F.Pir¬
man, J.Pavlakovich, J.Matkovich, M.Lauriski,
A.Kozel, M.Gorshe, M.Florjance, F.Balkovec,
F.Pirmln, J.Sever, N.N., Mrs.Pucel, A.Rudman,
F.Kaplan, T.Turk, R.A.Kolich, V.Tadej, R.Jago-
dnik, K.Kepic, M.Svigel, A.Strnad, G.Logonder,
J.Dobravc, J.Dedek, A.Colnar, A.Brezovec, M.
Gornik, J.Rozlc, F.Smerke, F.Wehar, W.Wackerlin,
M.Zaletel, J.Znidarsich, A.Zupancic, J.Bratush,
P.Dolinshek, M.Glivar, A.Krlzanic, M.Markovich,
J.Tursic, T.Thomas, L.Bandi, Mrs.Shuster, J.

Pristavec, A.Skolar, T.Zelich, G.Kotze, M.Wre-
tschko, A.Boldan, M.Brezar, J.Strojan; po $1.50:
J.Sladich, M.Kuznik, U.Erhatic, J.Turk, J.Pajk,
M.Jeric, J.Mautz, j.Miklavcic, M.Skully, F.Mezget,
J.Kmet, M.Marincic, P.Jamnik, A.Tomazic, F.
Videmsek, T.Primc, M.Zerovnik, V.Dolinar, J.
Franetič, M.Cesnovar, F.Lindic, J.Ponikvar;
po $1: Mrs.Lokar, Mrs.Bertano, M.Strk, J.Klo-
bucar, M.Povlrk, Mrs.Gross, R.Skersan, M.Skersan,
J.Nemanich, P.Laurich, M.Cekada, M.Linc, J.
Papež, M.Strubel, M.Ferkul, M.Habjan, k.Osaben,

E. Kerzlch, M.Klep, J.Poje, J.Sustersich, J.Gor-
janc, M.Mestek, M.Music, A.Peterlin, M.Prhne,
A.Skerl, M.Slogar, J.Urbančič, J.Kenik, F.M.
Sadar, F.Sardoch, Mrs.Roitz, J.Rlffel, J.Chervan,

M. Papish, W.Margon, J.Kuznik, J.Kramberger,
A.Skufca, M.Zeitz, J.Korencic, L.Kozuh, J.Taucik,

F. Zltnik, M.McAsey, J.Femec, K.Judnich, F.

Krebelj, J.Smith, J.Bohar, F.Tomslc, M.Gorisek,
A.Plut, J.Repar, A.Petric, A.Stariha, V.Blatnik,
F.Novak, Fam.Preotle, A.Lustick, F.Grill, F. |
Bittenc, J.Gerbeck, M.Kozaglov, C.Mandel, A. |
Markoja, M.Samsa, M.Zajc, MJStariha, A.Hochevar,

C.Sinkovec, H.Dolinar, K.Vindisar, F.Laurich,

N. N., Mr.Kosnik, M.Stampfel, JjSpolar, T.Mlhevc,

J. Menart, U.Lovko, M.Ivanetic, M.Humar, M.Fer-
kul, B.Zelko, F.Levstik, A.Jesenko, Mirtič Fani.,
R.Stimec, A.Malensek, S.Koler, D.Blatnik, A.
Zajc, M.Gostlc, J.Kastelic, T.Sterling, R.urlch,
M.Zore, F.Smerke, M.Hosta, M.Medved, M.Urbancic,
T.Balažič.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČIŠKA: Po $20: J.
Potočnik, M.Staric; po $10: L.Pichman, B.Strahan,
M.Trinko Jr., F.Cerar; po $1: M.Stimetz, J.Travni-
kar, G.Gec, K.Judnich, V.Pozajevic, K.Roberts,

L. Stepic, A.Srebernak; po .504: A.Rodman, P.
Ziherl.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $10: N.N.; po $6:
St.Lawrence Rectory; po $5: Soc.St.Lawrence

K. S.K.J.Cleveland,Ohio, N.N., M.Bencina, F.
Ivančič; po $3: Soc.St.Joseph,K.S.K.J.Clev.O.,

M. Krance; po $2: Soc.Mir S.D.Z., J.Russ, V.Sesek,
F.Sardoch, M.Habjan, G.Zaman; po $1: M.Prepod-
nik, J.Urbancic, M.Aidisek, iu.Jasner, Rev.J.
Klopčič, F.Perme, M.Zerovnik, A.Levar, J.Trost,
T.Terselich, K.Govednik, J.Potocnik; po $1.50:
J.Kenik; po .504: C.Klezin.

DAR LISTU: Po $10: A.Grdina; po $5: L.Hoge,
M.Bencina, A.Schmuck; po $4: FJlranisel; po
$3: J.Tutin, Mirtič Fam., A.Vahčič; po $2.50:
M.Princ, F.Becjan, Rev.A.Zitko; po $2: M.ZupS!*-
clc, J.Barbes, L.Simčič, F. Drazumovich, P.
Jamnik; po $1.50: A.Doles, A.Korevec, F.Brancel,

G.Bubash, J.Limonl, J.Ogrin, M.Vercek, M.Kovach,
J.Zbacnik; po $1.25: C.Hocevar; po $1: M.Cekada,

L. Poje, Mrs.Tursic, F.Suhadolnlk, M.Koprivec,
J.Pelanc, M.Ferkul, B.Flajnik, A.Grcar, M.Jasner,
J.Oberstar, E.Ponikvar, M-Stanonik, U.Strubel,
U.Lovsin, G.Gec, A.Plut, J.Turk, F.Kovacic, M.

M. Ferkul, K.Ferk, M.Stusek, J.Brula, M.Zaletel,
F.Albrectt; po .504: F.Kosmerl, M.Roseman, J.
Skrabec, J.Starc, M.Vidmar, A.Berce, F.Cercek,
C.Drobnlch, A.Jerina, J.Travnikar, A.Zakelj, P.
Habjan, L.Lacljan, A.Martincic, M.Tolar, C.
Gulich, A.Smrekar, R.Strumble, T.Zupancic, H.
Pelllch, T.Dokler, R.Krall, M.Nose, V.Pozajevic,
J.Velic, A.Perjatelj, J.Skorjanec, I.Levstek, K.
Roberts, J.Kalan, I.Ulcar, M.Modic, J.Sedej, B.
Vardijan, K.Bartol, M.Schnellar, L.Bandi, T.
Sterling, J.Per; po .254: J.Intihar; po .104: J.
Vrhovec.

ZA CESTO: Po $5: M.Grosko.


Uarendor


deš

na ameriške

Wilow Sp

/Brezje


^TH


Kiverdale

from Chicago

ROMARSKI DNEVI:

Lockport

to Lemont

^.Chicago Joliet Rd.

to Joliet

Joliet



Mffll

Goodings
□rove

St. Mary’s Seminary
Ameriške Brezje

CO
LD

CD

OJ

L'J

Rkige j

-jj

L’J
Z

Dne 4. in 5. julija:

Obletnica kronanja M.Pomagaj

Dne 19. julija :

Dan Slovenske Ženske Zveze

Dne 26. julija:

Prekmurski dan

Dne 2. avgusta:

Porci junkulske pobožnosti

Sag
Bridge

»'■■‘'“»4* L*““ r/ il ,/ J')/

Evergr sn 7

P “S

5 (5
o.

hlHK.£hiil '. ,4 'S #8 ftitf gfflir i