ISSN 0351-9716 MAGNETRONSKO NAPR[EVANJE TANKIH PLASTI Peter Panjan, Miha ^ekada Institut "Jo`ef Stefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana POVZETEK Magnetronsko napr{evanje se v industrijaski proizvodnji uporablja za nana{anje {irokega spektra prevlek, kot so npr. tanke plasti z razli~nimi opti~nimi in elektri~nimi lastnostmi, obrabno in korozijsko obstojne prevleke, tanke plasti trdih maziv. Osnovni princip magnetronskega napr{evanja je znan `e vrsto let. Konec osemdesetih let prej{njega stoletja je bil razvit postopek t. i. neuravnote`enega magnetronskega napr{evanja. Pred kratkim pa je bil v industrijsko proizvodnjo vpeljan postopek pulznega magnetronskega napr{evanja. V tem prispevku bomo opisali vse na{tete postopke nana{anja tankih plasti. Magnetron sputtering of thin films ABSTRACT Magnetron sputtering is used for deposition of a wide range of industrially important coatings, like coatings with specific optical or electrical properties, wear and corrosion resistance coatings, hard lubricant coatings etc. The basic principle of conventional magnetron sputtering has been known and used for many years. In the late 1980s the so called unbalanced magnetron was developed. Recently the pulsed magnetron sputtering process was introduced in industrial production. All these sputtering process are discussed in this article. 1 UVOD Napr{evanje je netermi~en na~in uparitve snovi, pri katerem material tar~e obstreljujemo z visoko-energijskimi ioni iz plazme ali ionske pu{ke. Pojav razpr{evanja je bil odkrit `e pred ve~ kot 150 leti. Opazili so ga kot izrabo katode pri plinskih razelektritvah in so ga poimenovali katodno razpr{evanje. Do razpr{evanja pride med obstreljevanjem tar~e z visokoenergijskimi ioni. Ko vpadni ion prodira v trdno snov, pride do mno`ice elasti~nih in neelasti~nih trkov z atomi tar~e in nadaljnjih trkov atomov tar~e med seboj (slika 1). Tako nastane trkovna kaskada, ki se Slika 1: Shema mehanizma razpr{evanja in drugih pojavov, ki spremljajo ionsko obstreljevanje povr{in trdnih snovi {iri v vseh smereh. Del energije se prenese tudi na atome tar~e na povr{ini. ^e je ta energija ve~ja od njihove vezavne energije (pribli`no 25 eV), le-ti zapustijo povr{ino. Kvantitativna koli~ina, ki nam pove, koliko atomov v povpre~ju izbije vpadli ion, je razpr{itveni koeficient, ki je odvisen od vrste ionov, s katerimi obstreljujemo tar~o, njihove energije in vpadnega kota ter vrste tar~e. Razpr{eni atomi imajo precej vi{jo energijo (1–10 eV) od izparjenih (0,1 eV pri 1500 °C), kar mo~no vpliva na mikrostrukturo in adhezijo plasti, ki raste na podlagi. Za napr{evanje potrebujemo dober vakuum (<10–5 mbar). Tlak delovnega plina (argona) pa je praviloma pod 10–3 mbar. Napr{evanje je najbolj univerzalna tehnika nana{anja tankih plasti, saj lahko tako pripravimo tanke plasti skoraj poljubne snovi (kovine, zlitine, spojine, dielektriki itd.). Prednosti napr{evanja so: – relativno velika energija razpr{enih atomov in ionov (1–10 eV) in zato dobra adhezija plasti na podlage; – napr{ujemo lahko vse vrste materialov: ~iste elemente, zlitine in spojine; – tar~a za napr{evanje je stabilen izvir z dolgo trajnostjo; – oblika izvirov za napr{evanje je lahko prilagojena geometriji podlage; – napr{ujemo lahko v reaktivni atmosferi; – med napr{evanjem se spro{~a relativno malo toplote zaradi sevanja; – razdalja med izvirom in podlagami je lahko relativno majhna; – pri reaktivnem napr{evanju se reaktivni plin aktivira v plazmi; – vakuumska posoda za napr{evanje ima lahko majhen volumen. Slabe strani napr{evanja pa so: – hitrost nana{anja je precej manj{a od tiste pri naparevanju; – pri ve~ini konfiguracij prostorska porazdelitev toka razpr{enih atomov ne zagotavlja enakomerno debele tanke plasti na podlagah s komplicirano obliko, zato jih moramo vrteti; – tar~e za napr{evanje so drage, njihova izraba pa slaba; – ve~ina energije vpadlih ionov se pretvori v toploto, zato moramo tar~e ustrezno hladiti; 18 VAKUUMIST 25/4 (2005) ISSN 0351-9716 r -KATODA ŠVH Slika 2: Shema diodnega sistema za napr{evanje – nekatere tar~e, zlasti tar~e izolatorjev, so zelo ob~utljive za temperaturni gradient; – segrevanje podlag z elektroni iz plazme je lahko izrazito; – obsevanje rasto~e plasti s kratkovalovnim sevanjem iz plazme lahko pokvari njene lastnosti; – v nekaterih primerih se molekule preostalega plina "aktivirajo" v plazmi, kar pove~a nevarnost kontaminacije tanke plasti; – pri reaktivnem napr{evanju moramo skrbno nadzorovati tlak reaktivnega plina, da prepre~imo nastanek reakcijskih produktov na povr{ini tar~e, ki mo~no zmanj{ajo hitrost razpr{evanja tar~e. Najbolj enostaven je diodni sistem za napr{evanje (slika 2). Osnova sta dve elektrodi, ena je priklju~ena na negativno napetost (katoda) in se uporablja kot izvir materiala za nana{anje, druga (anoda) pa kot nosilec podlag. V razred~enem plinu dobimo v dolo-~enih okoli{~inah med plo{~ama plazmo. Elektri~no polje pospe{i ione proti katodi, elektrone pa proti anodi. Elektroni, ki izhajajo iz katode zaradi obstreljevanja z ioni, ionizirajo atome plina in tako vzdr`ujejo plazmo. U~inkovitost ionizacije je odvisna od tlaka plina. ^e je tlak ni`ji od 10–2 mbar, plazma ugasne. Ioni iz plazme razpr{ujejo katodo – tar~o, atomi tar~e pa se nalagajo na podlage. Hitrost razpr{evanja je odvisna od gostote ionskega toka. S pove~anjem tlaka lahko pove~amo tok in hitrost nana{anja, medtem ko sipanje atomov v plinu in povratna difuzija omejujeta uporaben tlak navzgor na pribli`no 0,1 mbar. Prosta pot razpr{enih atomov je zato le nekaj centimetrov, zato morajo biti podlage ~im bli`je tar~i (nekaj centimetrov stran). Podlage so zato izpostavljene intenzivnemu obstreljevanju z elektroni, zato se nekontrolirano segrevajo. Z napr{evanjem lahko pripravimo metalizacijske plasti (npr. Al, Mo, Mo/Au, Ta, Ta/Au, Ti, Ti/Au, Ti/Pd/Au, Ni-Cr, W, W-Ti/Au) in prevodne plasti v obliki silicidov prehodnih kovin (WSi2, TaSi2, MoSi2, PtSi) za mikroelektronska vezja in polprevodni{ke naprave. Tako nanesemo prevleke na arhitekturna stekla, kovinske opti~ne plasti (zrcala, polprepustna zrcala, npr. kromova, aluminijeva, srebrova) ter dielektri~ne opti~ne plasti (antirefleksne prevleke, filtri, npr. MgO, TiO2, ZrO2). Z napr{evanjem se izdelujejo magnetne plasti za spominske elemente (npr. Fe-Al-Si, Co-Nb-Zr, Co-Cr, Fe-Ni-Mo, Fe-Si, Co-Ni-Cr, Co-Ni-Si). Napr{evanje je osnova postopka priprave plinsko neprepustnih zapornih prevlek na folije (npr. SiO2–x, Al2O3) ter presojnih elektri~no prevodnih tankih plasti na steklo (npr. InO2, SnO2, In-Sn-O (ITO)). Z napr{evanjem lahko pripravimo zelo {irok spekter trdih za{~itnih prevlek na orodjih in dekorativnih prevlek. 2 MAGNETRONSKO NAPR[EVANJE Ionizacijo atomov (in s tem hitrost nana{anja) lahko pove~amo na dva na~ina: s pove~anjem u~inkovitosti ionizacije in s pove~anjem {tevila elektronov. Slednje je mogo~e dose~i v triodnem sistemu, kjer imamo dodaten izvir elektronov (`are~a `ica). U~inkovitost ionizacije lahko pove~amo z radiofrekven~nim vzbujanjem ali pa tako, da podalj{amo pot elektronov z magnetnim poljem. Za napr{evanje se najpogosteje uporablja t. i. planarni magnetron, kjer plazmo z magnetnim poljem zgostimo pred tar~o (slika 3). Z uporabo magnetnega polja pri napr{evanju tudi lahko zmanj{amo elektronski tok na podlago in s tem nekontrolirano segrevanje. Pri navadni razelektritvi se elektroni hitro izgubijo z rekombinacijo na stenah vakuumske posode, z magnetnim poljem pa jih posku{amo ~im dlje zadr`ati v posodi. Gibanje nabitih delcev v magnetnem in elektri~nem polju opi{emo z ena~bo (n je hitrost delca): dn e — = -(E + nŚB) dt m Prvi del opisuje pospe{evanje v elektri~nem polju E, drugi ~len pa pove, da magnetno polje B krivi pot nabitega delca, ~e se le-ta giblje v smeri, ki ni vzporedna z magnetnim poljem. Predfaktor obsega naboj e in maso m delca. Krivinski radij r je podan z ena~bo: mv sin# r= eB kjer je # kot med hitrostjo delca in gostoto magnetnega polja. Ker nastopa masa v imenovalcu, magnetno polje veliko mo~neje vpliva na elektrone kot na ione. Magnetroni izkori{~ajo princip, da zadr`ujejo elektrone blizu povr{ine katode in tam pove~ujejo ionizacijo. Poskrbeti moramo, da je magnetno polje ~im bolj vzporedno s povr{ino tar~e. Elektri~no in VAKUUMIST 25/4 (2005) 19 ISSN 0351-9716 Slika 3: Shema magnetronskega napr{evanja magnetno polje sta potemtakem pravokotni, elektroni pa so ujeti ob povr{ini tar~e. Prednost magnetronskih izvirov je v tem, da lahko njihovo geometrijo in velikost prilagodimo svojim potrebam. V ve~ini primerov imajo pravokotno obliko. Za prakti~no rabo se je uveljavilo nekaj tipov magnetronov: cilindri~ni, kro`ni, planarni, ki so lahko tudi okrogli ali podolgovati. Za magnete uporabljamo trajne magnete (feriti, zlitine kobalta) ali elektromagnete. Slednji nam lahko mo~no zapletejo konstrukcijo. Pre~na komponenta gostote magnetnega polja ob katodi je navadno med 0,03 T in 0,05 T, podro~je goste plazme pa se zna~ilno raz{irja do 6 cm stran od tar~e. Plazma je izvir ionov, s katerimi razpr{ujemo tar~o. Hitrost napr{evanja je odvisna od atomske mase ionov, gostote toka ionov na tar~o in v manj{i meri od njihove energije. Praviloma se uporablja argonova plazma ali me{anica argonove in kriptonove plazme. V napravi z magnetronskimi izviri je mo`no pripraviti trde prevleke nove generacije, tj. ve~komponetne in nanokompozitne prevleke ter prevleke na osnovi ve~plastnih struktur in superre{etk (ve~plastne strukture z nekaj sto plastmi razli~nih materialov). Trde prevleke v obliki ve~plastnih struktur naredimo tako, da izmeni~no vklapljamo in izklapljamo posamezne izvire. ^e so le-ti na nasprotnih stenah vakuumske posode in stalno delujejo, lahko z regulacijo hitrosti vrtenja dolo~imo modulacijsko periodo superre{etke. Da bi naredili kompaktno prevleko z ustrezno mikrostrukturo, moramo plast kerami~ne prevleke, ki raste na podlagi, obstreljevati z ioni iz plazme. Zato mora biti le-ta ne samo pred tar~ami, ampak tudi pred podlagami. To lahko dose`emo s posebno konstrukcijo magnetronskih izvirov, ki jo poznamo pod imenom neuravnote`eni magnetron (unbalanced magnetron – slika 4). 20 Slika 4: Silnice magnetnega polja pri navadnem (t. i. klasi~nem) magnetronu in dvema neuravnote`enima magnetronoma. Pri zadnjem sega plazma globoko v komoro. Klasi~ni postopek magnetronskega napr{evanja temelji na uporabi ve~ neuravnote`enih izvirov za napr{evanje. Gostota elektri~ne mo~i na tar~o je omejena na okrog 50 W/cm2. Pri ve~jih mo~eh je segrevanje tar~ s plazmo premo~no. Magnetno polje vsakega izvira je oblikovano tako, da se ve~ji del magnetnih silnic sklene v prostoru pred tar~o, kjer sta magnetno polje in posledi~no gostota plazme najve~ja. Manj{i dele` magnetnih silnic pa se raz{iri v prostor proti podlagam. Ker imajo magnetne silnice sosednjih izvirov nasprotno smer, se le-te sklenejo v prostoru, kjer so podlage, in oblikujejo t. i. magnetno steklenico (slika 5). Vloga magnetne steklenice je v tem, da ~im dlje ~asa zadr`uje elektrone v prostoru pred podlagami. Ti elektroni intenzivno ionizirajo uparjene atome tar~e in atome reaktivnega plina. Ionom nato z negativno elektri~no napetostjo na podlagah (orodjih) pove~amo energijo. Gostota toka ionov na podlage je pri tako opisani izvedbi za faktor deset ve~ja kot pri klasi~nem magnetronu. Energija ionov se ob trku s podlago prenese na veliko {tevilo atomov prevleke. Od energije, ki se prenese na rasto~o plast z ionskim obstreljevanjem, pa so zelo odvisne fizikalno-kemijske lastnosti napr{enih prevlek. ^im ve~ energije se prenese na atome rasto~e plasti, bolj{a bo njena adhezija na podlago, medtem ko bo mikro-struktura prevleke bolj kompaktna, notranje napetosti Slika 5: Primer treh razli~nih konfiguracij magnetronov s po dvema magnetronoma VAKUUMIST 25/4 (2005) pa ve~je. Pri tem je poleg energije ionov pomembno {e razmerje med gostoto toka ionov in gostoto toka atomov, ki se kondenzirajo na podlagah. Energija in gostota toka ionov pa sta v najve~ji meri odvisni od lastnosti plazme. Torej so lastnosti prevleke neposredno odvisne od lastnosti plazme. 3 PULZNOMAGNETRONSKO NAPR[EVANJE Pri reaktivnem napr{evanju pride do kemijske reakcije ne le na podlagah, temve~ tudi na povr{ini tar~e. V nekaterih primerih so reakcijski produkti elektri~no neprevodni, zato se povr{ina tar~e nabije. To je {e posebej te`ava pri napr{evanju oksidnih prevlek, kot je npr. Al2O3. Posledica so elektri~ni preboji, ki so bili dolgo ~asa nere{ljiv problem, saj lahko celo po{kodujejo napajalnik. Preboji so izvir drobnih kapljic materiala tar~e, ki so ne`elen defekt na podlagah. Po{kodovano mesto tar~e je izvir ponovnih prebojev, katerih {tevilo se med nana{anjem Al2O3 eksponentno pove~uje. Preboji neugodno vplivajo tudi na stehiometrijo plasti, njeno strukturo in druge lastnosti. Problemu prebojev se lahko izognemo, ~e namesto v enosmernem re`imu napr{ujemo v radio-frekven~nem (industrijski frekvenci 13,6 MHz in 27,2 MHz). Radiofrekven~na izvedba je zelo draga, hitrost nana{anja pa ve~ kot dvakrat manj{a kot pri enosmernem napr{evanju. Na za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja so raziskovalci odkrili bolj{o re{itev. Ugotovili so, da se s pulznim magnetronskim napr{evanjem v frek-ven~nem obmo~ju 10–200 kHz v veliki meri izognemo ne`elenim prebojem in posledi~no defektom v plasti. Z vidika uporabe je pomembno, da je hitrost napr{evanja velika in primerljiva s tisto za nana{anje ~istih kovin (okrog 10 ”m/h). Pri pulznem napr{evanju v kratkotrajnih pulzih pred tar~o izvira ustvarimo izjemno gosto plazmo. Zna~ilen ~as trajanja pulza je nekaj deset mikro-sekund, vsakemu pulzu pa sledi prekinitev, ki traja nekaj deset milisekund. Frekvenca pulzov je v obmo~ju med 100 kHz in 350 kHz, zna~ilna gostota elektri~ne mo~i na tar~o pa 1–3 kW/cm2. Tar~a je v ~asu trajanja pulza na enosmerni napetosti, ki je enaka kot pri klasi~nem postopku (od –400 V do –500 V). Trajanje pulza pa je omejeno tako, da naboj na podro~jih tar~e, kjer so nastali reakcijski produkti (npr. oksidi), ne prese`e praga za nastanek preboja. Ko je na tar~i negativna napetost, jo obstreljujejo ioni iz plazme, zato se razpr{uje. V fazi, ko je na tar~i pozitivna napetost, pa le-ta pritegne elektrone iz plazme, ki razelektrijo elektri~no neprevodna pod-ro~ja, kjer se je v predhodni fazi nabral pozitivni naboj VAKUUMIST 25/4 (2005) ISSN 0351-9716 Slika 6: Shematski prikaz pulznega napr{evanja (slika 6). Jakost in ~as trajanja sta veliko ve~ja za negativni pulz kot za pozitivnega. Razen frekvence je pomemben parameter razmerje med ~asom trajanja negativnega pulza v primerjavi s trajanjem obeh pulzov (duty cycle). ^e je to razmerje med 65 % in 70 % ali manj, potem prebojev med nana{anjem elektri~no neprevodnih tankih plasti ne bo. Gostota toka ionov na podlage, ki so na negativni elektri~ni napetosti, je pri klasi~nem enosmernem napr{evanju okrog 10 mA/cm2, medtem ko je pri pulznem napr{evanju pri enaki mo~i na tar~o dvakrat ve~ja. Z ve~jo gostoto plazme pa se pove~a potencialna razlika med tar~o in podlagami. Energija ionov je zato ve~ja. Slika 7 prikazuje energijsko porazdelitev titanovih enkrat ioniziranih ionov pri klasi~nem in pulznem na~inu napr{evanja. Pri enaki energiji je koncentracija ionov Ti+ pri pulznem napr{evanju 10-krat ve~ja. Energija ionov je bila izmerjena z energijskim in masnim spektrometrom blizu podlag. Visokoener-gijski "rep" v energijski porazdelitvi, ki se pri kla-si~nem postopku napr{evanja kon~a pri energiji okrog 15 eV, se`e pri pulznem napr{evanju do energije Slika 7: Energijska porazdelitev titanovih enkrat ioniziranih ionov pri klasi~nem in pulznem na~inu napr{evanja 21 ISSN 0351-9716 okrog 40 eV. Prav ta visokoenergijski rep bistveno prispeva k nastanku zelo goste plazme v prostoru pred podlagami in omogo~a rast nanokristalini~nih, nano-strukturnih in nanokompozitnih prevlek. Tudi hitrost napr{evanja se lahko optimira. Pri tem se pojavi te`ava, da se z izolacijsko plastjo prekrivajo vse povr{ine v napravi za nana{anje, kar onemogo~a vra~anje elektronov iz plazme v napajalnik. Katodna napetost zato naraste in plazma ugasne. Ta pojav imenujemo "izginotje anode". Problem lahko re{imo s kombinacijo dveh magnetronskih izvirov, ki delujeta tako, da je tar~a enega od izvirov izmeni~no katoda in anoda, tar~a drugega pa nasprotno. Tako ostane povr{ina anode vedno ~ista. Namesto dveh (dragih) magnetronskih izvirov lahko uporabimo enega, dodamo pa anodo iz istega materiala, kot je material tar~e (v ~asu negativnega pulza deluje kot katoda). Lo~imo unipolarno pulzno napr{evanje, kjer se napetost na tar~i pulzno spreminja med zemeljskim potencialom in delovno napetostjo, in bipolarno pulzno napr{evanje, kjer se napetost na tar~i periodi~no spreminja med negativno in pozitivno napetostjo. Ko je napetost na tar~i negativna, se le-ta razpr{uje, ko pa je tar~a na pozitivnem potencialu, se izolacijska plast na neerodiranem delu tar~e nevtralizira z elektroni. Zaradi veliko ve~je gibljivosti elektronov v primerjavi z ioni je pozitivna napetost veliko manj{a od negativne (10–20 % vrednosti negativne delovne napetosti). Novi na~in pulznega magnetronskega napr{evanja, ki omogo~a izdelavo kerami~nih plasti brez defektov pri velikih hitrostih nana{anja, se je v zadnjih letih zelo uveljavil. Tako lahko pripravimo prevleke (Ti,Al)N z atomskim razmerjem Al : Ti do 5 : 1, kjer nastaja elektri~no neprevodna heksagonalna (wurtzitna) faza AlN. Pri pulznem napr{evanju lahko v {irokem obmo~ju spreminjamo tudi topografijo povr{ine in teksturo prevlek. Bistvena prednost novega postopka nana{anja pred klasi~nim pa je mo`nost izdelave visokokakovostnih nizkotempe-raturnih trdih prevlek, tj. pri temperaturi podlag okrog 150 °C. 4 SKLEP V prispevku smo opisali glavne zna~ilnosti in zahteve klasi~nega magnetronskega napr{evanja. Podrobneje smo obravnavali tudi njegove novej{e izvedbe, kot sta neuravnote`eno in pulzno magne-tronsko napr{evanje. 5 LITERATURA 1J. L. Vossen, W. Kern, Thin Film Processes II, Academic Press, Inc. Boston, 1991 2D. M. Mattox, Handbook of Physical Vapor Deposition (PVD) Processing, Noyes Publications, Westwood, New Jersey, 1998 3P. Panjan, M. ^ekada, Za{~ita orodij s trdimi PVD-prevlekami, Institut "Jo`ef Stefan", Ljubljana 2005 4P. J. Kelly, R. D. Arnell, Vacuum 56 (2000), 159–172 5A. Anders, Surf. Coat. Technol. 183 (2004), 301–311 6S. J. Nadel, P. Greene, Thin Solid Films 392 (2001), 174–183 7J. Musil, J. Vlcek, Surf. Coat. Technol., 112 (1999), 162–169 8W. D. Sproul, Vacuum, 51, 4 (1998), 641–646 9J. Musil, K. Rusnak, V. Je`ek, J. Vlcek, Vacuum, 46 (1995), 341–347 22 VAKUUMIST 25/4 (2005)