GLAS LETO XXIII. ŠT. 4 (1066) / TRST, GORICA ČETRTEK, 1. FERBRUARJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Papež Frančišek proti evtanaziji Vsako življenje ima dostojanstvo! roces sekularizacije, ki absolutizira pojem samoodločbe in avtonomije, je v mnogih državah privedel do tega, da narašča povpraševanje po evtanaziji kot ideološki potrditvi človekove volje do premoči nad življenjem. To je privedlo celo do splošnega mnenja, da je namerna prekinitev človeškega življenja 'civilizacijska' izbira”. To je ob koncu prejšnjega tedna med drugim dejal papež Frančišek na plenarnem zasedanju kongregacije za nauk vere, kjer se je med drugim dotaknil nekaterih občutljivih in etičnih vprašanj. Seveda, če življenje ni vredno zaradi svojega dostojanstva, temveč glede na učinkovitost oz. produktivnost, “vse to lahko postane možno”. Zato je potrebno še in še zatrjevati, je dejal papež, da “človeško življenje, od spočetja pa vse do naravnega konca, ima svoje dostojanstvo, zaradi česar je nedotakljivo”! In še: “Bolečina, trpljenje, smisel življenja in smrti so resničnosti, s katerimi se sodobna miselnost težko sooča s pogledom, polnim upanja. In vendar človek brez zanesljivega upanja, ki bi mu pomagalo se spopasti tudi z bolečino in smrtjo, ne zmore živeti dobro” in ohraniti zaupanja v prihodnost. Cerkev je v službi današnjemu človeku poklicana tudi k temu, je še dejal Frančišek. “P www.noviglas.eu Volitve Prof. Tatjana Rojc kandidatka red bližnjimi volitvami v Italiji je vladala velika zmeda glede kandidatov. Kot vedno je bilo dosti izbir napravljenih v Rimu, kar je tudi v naši deželi izzvalo val nelagodja in ogorčenja. Tudi Demokratska stranka se ni izognila izbiram, ki so sad “rimskih mlinov”, pa vendar lahko z veseljem povemo, da je na drugem mestu na listi pri nas prof. Tatjana Rojc, ki ima stvarne možnosti za izvolitev v senat. Sicer za stranko Svobodni in enakopravni kandidira tudi Paolo Vizintin, prisotnih je še nekaj slovenskih kandidatov, a prof. Tatjana Rojc ima edina stvarne možnosti za izvolitev. “Stopiti moramo skupaj, vsi”! je bila jasna prof. Tatjana Rojc, ki je tudi naša cenjena sodelavka, v slovenskem svetu poznana kot odlična literarna kritičarka in velika poznavalka življenja in dela Borisa Pahorja, o katerem je tudi napisala več knjig. P Razstava / Muzej Revoltella Pretresljive risbe Zorana Mušiča Trstu je v muzeju Revoltella na ogled razstava risb likovnega mojstra goriških korenin Zorana Mušiča. Risbe so našli raziskovalci Državnega združenja nekdanjih deportirancev v nacistična taborišča ANED, na posebnem posvetu v muzeju so o njih spregovorili poznavalci minuli teden. Razstava je pretresljiva, saj predstavlja izbor 23 risb, ki jih je goriški umetnik naredil v taborišču Dachau in so živo pričevanje o neznanskem trpljenju in smrti, ki sta ju povzročila človeška slepota in nacizem. Razstavo si oglejte, tudi zato, ker gre za mojstrovine, v katerih zaznamo tudi odgovor slovenskega likovnega velikana na temeljno vprašanje, ali so po nacističnih taboriščih umetnost, poezija, slikarstvo in duhovne, lepe, dobre stvari sploh še možne. Odgovor je Zoran Mušič dal šele kasneje, ko se je v zrelih letih vrnil k strašni motiviki trpljenja in smrti v taboriščih. To zlo se ne sme nikdar ponoviti! / str. 8 V Novoletno srečanje SSk Zbirna stranka, ki gleda naprej ot je bilo pričakovati, je letošnje novoletno srečanje, ki ga je stranka Slovenska skupnost priredila dne 26. januarja 2018 v gostilni Sardoč v Prečniku, vzbudilo veliko zanimanja. Naglo se namreč bliža čas državnih in deželnih volitev, pred nami je vroče volilno obdobje, ki bo pomenilo pomembno preizkušnjo za našo narodno skupnost v Italiji. Predsednik stranke Peter Močnik (na sliki) , ki je pozdravil navzoče, je že na začetku izrazil upanje, da bi se ob izvolitvi državnega in deželnega zakonodajnega telesa “veselili uspehov celotne narodne skupnosti”. Časi sicer “niso prijetni, vzdušje je večkrat napeto,... ljudje so naveličani slabih zgledov in gospodarskih bremen”. V takem kontekstu “je težko biti politik”. In vendar, je bilo poudarjeno, sta le dialog in sodelovanje nujna predpostavka vsakega uspešnega dela. / str. 3 K foto dd Novoletno srečanje Slovenske skupnosti Svet okrog nas1. februarja 20182 Povejmo na glas V času lažnih resnic Opozorilo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca Nove elektronske osebne izkaznice naj zagotavljajo dvojezičnost! eželni svetnik Sloven- ske skupnosti Igor Ga- brovec je med zasedan- jem deželnega sveta s svet- niškim vprašanjem opozoril na težave z dvojezičnostjo pri izdajanju novih elektronskih osebnih izkaznic. Gabrovec je izpostavil primer občine De- vin Nabrežina, ki od nekdaj iz- daja osebne dokumente v dvo- jezični obliki. Od leta 2001 je ta pravica zagotovljena vsem pripadnikom slovenske manjšine in razširjena na vse občine, ki spadajo v območje izvajanja zaščitnega zakona. Glede na to, da je notranje mi- nistrstvo pred nedavnim pričelo uvajati nove elektron- ske dokumente, je Gabrovec uvodoma dejal, da slovenska narodna skupnost v Italiji upravičeno pričakuje, da bodo D novi dokumenti razpoložljivitudi v slovenskem jeziku, kinaj bo po obliki in velikosti črk povsem enak italijanskemu. Ker je izdajanje prvih dvoje- zičnih izkaznic v občini Devin Nabrežina že pokazalo na ne- katere težave, je Gabrovec spraševal, kaj namerava storiti deželna uprava v odnosu do pristojnega ministrstva, zato da se priznani narodni skup- nosti zagotovi uzakonjena pra- vica. “Dokler ne bo zagotovil, da so nove izkaznice v pravilni dvojezični obliki, naj jih občinske uprave odklanjajo in nadaljujejo izdajati stare papir- nate”! je še dejal svetnik SSk. Gabrovcu je odgovaril deželni odbornik Torrenti. Prebral je pismo, ki ga je za deželno upravo sestavila tržaška prefek- tura. Povedal je, da sta za izda- janje novih dokumentov poleg Občine Trst usposobljeni še Občini Milje in Devin Na- brežina. Pri teh je postopek res pokazal nekaj pomanjkljivosti in napak, med katerimi to, da manjka dvojezični naziv občine Devin Nabrežina. Od- bornik je zagotovil, da so pri- stojne službe notranjega mini- strstva že obveščene o vseh nevšečnostih in da bodo napa- ke v najkrajšem času odpravlje- ne. “Zadovoljen sem, da je jav- na uprava nemudoma odgovo- rila na zastavljeno vprašanje o pomanjkljivostih, ki so mi jih izpostavili že številni sorojaki. Takojšen nastop omogoči, da se napake odpravijo pra- vočasno, kar se bo zgodilo tudi z elektronskimi osebnimi iz- kaznicami“, je prepričan dežel- ni svetnik SSk Igor Gabrovec. Predsednik SSO Walter Bandelj je prejel dopis z videmske prefekture O izdajanju dvojezičnih osebnih izkaznic eželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je 11. ja- nuarja letos pisal pismo pred- stavnikom državnih oblasti v zvezi z izdajanjem dvojezične osebne izkaznice v elektronskem forma- tu. Poslal ga je vladni komisarki in tržaški prefektinji Annapaoli Porzio, videmskemu prefektu Vittoriu Zap- palortu, predsednici dežele FJK Debori Ser- racchiani, predsedni- ci paritetnega odbora Kseniji Dobrila, župa- nu občine Čedad Ste- fanu Ballochu ter, v vednost, veleposlani- ku Republike Slovenije v Rimu Bogdanu Benku in predsednici Posvetovalnega odbora za Ok- virno konvencijo za varstvo na- rodnih manjšin pri Svetu Evro- pe, Petri Roter. Bandelj je namreč ugotovil, da občinski uradi v Čedadu niso D usposobljeni za izdajo omenje-nega osebnega dokumenta, kipa ga zaščitni zakon 38/2001 predvideva. Občina Čedad je vključena v seznam občin, v katerih se izvaja omenjeni za- kon in je bil objavljen v dekre- tu predsednika republike dne 12. septembra 2007. Predsednik Bandelj v pismu iz- postavlja, da je občina Gorica začela poskusno izdajati dvoje- zične osebne izkaznice v elek- tronski obliki že leta 2007. Zato bi bilo gotovo mogoče jih izda- jati tudi v občini Čedad in v ostalih občinah, v katerih se iz- vaja zakonska zaščita. Zato je Bandelj pozval omenjene pred- stavnike državnih in medna- rodnih oblasti, naj nujno posežejo in zagotovijo izdajan- je dvojezičnih osebnih izkaznic v elektronski obliki, kot je to predvide- no po zakonu. Dne 22. januarja je deželno vodstvo Sveta slovenskih organizacij prejelo dopis s prefekture v Vidmu. Podprefekt Davide Lo Castro je Bandlju sporočil, da je o zadevi obvestil pristojni urad na no- tranjem ministrstvu, ki naj v čim krajšem času poskrbi za rešitev problema. Videmska prefektura bo zadevo še naprej spremljala in sporočila SSO-ju, ko bo do tega prišlo. Urad za slovenske šole v Italiji Pomembne novosti za šolnike ot znano, je z odlokom z dne 11. aprila 2017 Mi- nistrstvo za šolstvo, uni- verzo in znanost pooblastilo Urad za slovenske šole v Furla- niji Julijski krajini za prizna- vanje strokovnih naslovov (habilitacij), pridobljenih v Republiki Sloveniji, izključno za poučevanje na slovenskih šolah v Italiji. To pooblastilo je zdaj Mini- strstvo za šolstvo z novim odlokom z dne 22. januarja 2018 raztegnilo tudi na prizna- vanje študijskih naslovov po 6. odstavku 425. člena delegira- nega zakona 297/1994. Gre za K poenostavljen postopek priz-navanja slovenskih univerzi-tetnih diplom, uveden že z za- konom 270 iz leta 1982, ki ima veljavo izključno za poučevan- je na slovenskih šolah v Italiji. S tem dejanjem je Urad za slo- vensko šolstvo uradno prejel še dodatno upravno pooblasti- lo, ki šolnikom, diplomiranim v Republiki Sloveniji, omo- goča, da pod pogoji, ki jih do- loča zakon, to svojo usposo- bljenost uradno uveljavljajo tudi v Italiji na šoli s sloven- skim učnim jezikom (na pri- mer za vključitev v III. pas za- vodskih lestvic ali za udeležbo na šolskih natečajih, za katere ni potrebna predhodno prido- bljena usposobljenost za poučevanje). Tudi to dodatno pooblastilo Uradu za slovenske šole torej ne zadeva “ekvipolenc” na splošno, za kar ostajajo še na- prej pristojne univerze, mini- strstvo za javno upravo in mi- nistrstvo za pravosodje, ampak samo tiste, ki so namenjene za poučevanje na slovenski šoli. Šolniki, ki želijo na slovenski šoli v Italiji uveljaviti univerzi- tetno diplomo, pridobljeno v Republiki Sloveniji, bodo zato odslej namesto na Ministrstvo za šolstvo v Rimu svoje vloge naslavljali Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko kra- jino v Trstu, v ul. S. Martiri, 3. Trst, 23. januarja 2018 Predstojnik Urada dr. Igor Giacomini ojav t. i. polresnic ali lažnih resnic gotovo ni nov, res pa je, da je dandanes vse bolj deležen pozorne in celo strokovne obravnave. Po- stresnica, kar je njen pravi naziv, namreč ni nekaj nedolžnega, saj lahko zastruplja odnose med ljud- mi, kadar vzbuja in krepi slaba mnenja o drugih in posledično neti mržnjo in sovraštvo. In ko se te- ga škodljivega dejstva zavemo, ni več mogoče za- mahniti z roko, češ to ni nič, ne velja se z zadevo še posebej ukvarjati. In kako se kaže ta postresnica, polresnica ali lažna resnica? To je bodisi v osebnem bodisi v javnem življenju informacija, ki z resnico ni v skladu, je le njena spremenjena ali popačena podoba, pretiravanje, zavajanje, prepričevanje s po- sebnimi nameni, med katerimi izstopa tisti, ki ne- resnico širi zavestno. Polresnica pa nima vedno sla- bega namena, a je vendar na delu: od človeka do človeka potuje določena novica in, kot pravijo iz- vedenci, vsakdo nekaj malega doda in prikroji - slednjič je izvorna novica povsem predrugačena. Slabega namena pravzaprav ni mogoče pripisovati niti reklamnemu oglaševanju, ki spodbuja k naku- povanju s poveličevanjem kakovosti ponujenih iz- delkov, čeprav imamo tudi v tem primeru opravka s potvarjanjem resnice - gre pač za neverodostojno hvalisavo olepševanje. Povsem drugače je, kadar je namen objavljanja ali prenašanja novic zavestno uperjen zoper dostojanstvo in dobro ime te ali one osebe in ji dobesedno hoče škodovati. V območju zasebnega življenja nekdo zavestno prenese naprej podatek o drugem človeku z željo, da tega človeka očrni, pri čemer mu lažnivo pripiše besede in de- janja, ki jih ni storil. Tu pa že imamo opravka z rušilno polresnico, pravzaprav že z naklepnim so- vražnim dejanjem. In kot je znano, na ta način ni težko oropati te ali one osebe za dobro ime, ali pok- variti njen odnos s prijatelji in včasih njenimi bližnjimi. To je vsekakor zelo nemoralno početje, čeprav večinoma ostane zakrito. Dosti huje je se- veda, kadar polresnice s slabim namenom nago- varjajo širšo javnost, kar se v največji meri dogaja s strani politike. Politični obračuni ne poznajo le- pega obnašanja, in kadar le morejo, svojega na- sprotnika oblatijo, se pravi mu pripišejo stvari, ki niso resnične, ali pa majhne napake grobo po- večajo. Ni čudno, da so obrazi takšnih politikov mrki ali le prisiljeno prijazni, ker so bili zagotovo deležni krivičnih obtožb oziroma so se tudi sami posluževali nizkih udarcev. Najhuje pa je, kadar vi- soka politika z lažnimi resnicami stopnjuje v ljudeh negotovost, ki naj se spremeni v strah. Kadar smo namreč prežeti s strahom in nam s prstom kažejo npr. migrante, tedaj se ta strah kaj hitro preobrazi v mržnjo, mržnja v sovraštvo, sovraštvo v rasizem, kar pa že ogroža zdrave temelje naše družbe v ce- loti. Zato bi se morali tovrstnemu zlonamernemu namenu upreti, in to z vsemi močmi. Laž ne sme postati naš smerokaz in naš gospodar, pa naj bodo tesnobe in stiske našega življenja še tako velike. Janez Povše P dražgoški bitki se zad- nje čase piše drugače, kot smo bili navajeni. Tudi glosa v Primorskem dnev- niku je bila pisana tako, kot se je govorilo v polpreteklem času, zato iz nje nismo izvedeli nič! Dražgoše ostajajo svojstven fe- nomen v slovenski zgodovini. Domačini vam bodo znali po- vedati marsikaj, med drugim tudi tole: “Konec decembra l. 1941 so v Dražgoše prišli partizani Can- karjevega bataljona. Vaščani so jih prosili, da bi se iz vasi umak- nili, ker v vasi ne morejo biti dalj časa, ker bodo Nemci zanje izvedeli. Prav tako so bili do- mačini partizanom pripravljeni nositi hrano v gozdarsko kočo na Jelovico. Čez dober teden so Nemci začeli vas obstreljevati s topovi. Partizansko vodstvo se je odločilo za umik, in to je bilo 11. januarja 1942, vaščane pa so prepustili na milost in nemilost kruti usodi. Še isti dan so Nem- ci ustrelili 20 vaščanov, nasled- nji dan pa 21. Istočasno so izse- lili še 81 vaščanov. Partizani so imeli 9 mrtvih in 11 ranjenih. Nemci so naredili zasledovalno akcijo in na Mošenjski planini ulovili eno O od partizanskih skupin in tampobili še 12 partizanov. Česeštejemo umrle, vidimo, da je bilo pobitih 62 ljudi. Za na- meček so Nemci razstrelili vse hiše, ki niso bi uničene od bombardiranja. Leta 1976 so pod vasjo Dražgoše naredili spomenik – velik betonski blok in tako začeli slaviti “veličansko zma- go”. V ta betonski blok je ugra- jena kostnica s posmrtnimi ostanki pobitih Dražgošanov in padlih partizanov. Malo kdo pa ve, da so bili posmrtni ostanki ubitih Dražgošanov preneseni v to kostnico leta 1976 s poko- pališča ob stari cerkvi, kjer so jih ponovno pokopali skupaj s padlimi partizani. Obiskovalca, pa tudi svojce pobitih moti plošča brez imen, kot da ne bi vedeli, kdo tam počiva. Ob vsem tem se zastavlja več vprašanj. Najprej bi bilo treba urediti kostnico s spoštovanjem do pobitih in napisati na ploščo njihova imena s podatki, pa tu- di opraviti pokop žrtev, saj so bili domačini verni. Ob vsakoletni dražgoški prosla- vi se je treba najprej spomniti trpljenja žrtev in njihovih svoj- cev. Dražgošani so na pobudo Župnijskega pastoral- nega sveta junija 2017 postavili razsta- vo izbranih fotografij in dokumentov iz zgodovine župnije. Na ogled bodo dve leti. Tako so začeli s proslavo 50. obletni- ce posvetitve sedanje cerkve sv. Lucije. Na prvi petek, 5. januarja 2018, so začeli v župniji molitveno devetdnev- nico v spomin na ta tragični dogodek. Tako se vidi, da se je pri domačinih nekaj premakni- lo! Ko se tako sprehodimo ob tem dogodku, ne moremo mimo nekaterih dogodkov ob le- tošnjem slavju. Domačine, pa tudi druge je motilo sprehajan- je fantov v partizanskih unifor- mah z orožjem, ki so paradirali po vasi. Zastavlja se vprašanje, ali je bilo to orožje “muzejski eksponat” ali ne? O letošnjem spominskem govoru ne bi raz- pravljal. Bil je odraz puhlosti in nepoznavanja dogodka samega ali pa je bil ta govor nalašč tako pripravljen, da bi se vse skupaj zameglilo in še dalje predsta- vljalo v luči socialističnega hva- lisanja, kar je že davno tonilo v pozabo. Vsi, ki boste kdaj koli šli v Dražgoše, bodisi na vsako- letno slavje ali pa kot izletniki, vedite, da je že nastopil čas, da se o tem dogodku, ki ga je med vojno zakrivilo partizansko vodstvo, ne hvalimo, ampak si resno zastavimo vprašanje, ali je bilo to potrebno? Ambrož Kodelja Ali je bilo to potrebno? Spomin na dražgoško tragedijo Iz središča prestolnice v Bežigrad Se bo Svetovni slovenski kongres preselil? edavno se je razvedelo, da je slovenska vlada odločila preseliti sedež društva Svetovni slovenski kon- gres (in nekaterih drugih društev) iz stavbe na Cankarjevi 1 v središču Ljubljane v veliko manj primerne prostore v stav- bi na Linhartovi 13 v Bežigradu. Prostore v ugledni stavbi v cen- tru prestolnice, kjer ima SSK se- N dež od ustanovitve pred 26 leti,naj bi namenili Banki Sloveni-je. Različne konference SSK jasno in glasno ugovarjajo sklepu Ce- rarjeve vlade ter potrujejo ple- menito poslanstvo in nalogo kongresa, ki je vse od časa osa- mosvajanja matične domovine kot neodvisno in nepolitično društvo imelo za osnovni in edini cilj: združevanje Sloven- cev doma in po svetu. Zato je nerazumljivo, zakaj mu želi vla- da znižati standard delovanja. Na sedežu so doslej gostili dol- go vrsto uglednih rojakov iz tu- jine, ki želijo kot mednarodno uveljavljeni strokovnjaki poma- gati Sloveniji na različnih po- dročjih.  Mnogi so se s pomočjo SSK tudi vrnili v domovino. Ro- jaki iz sveta so tudi finančno pomagali pri obnovi in opremi prostorov. Če Slovenci dosto- janstveno in prostovoljno po- magajo domovini, potem naj bodo v središču Ljubljane tudi dostojanstveno sprejeti v lepih in reprezentančnih prostorih! Aktualno 1. februarja 2018 3 Novoletno srečanje Slovenske skupnosti v Prečniku Zbirna stranka, ki gleda naprej z optimizmom S 1. STRANI ed uglednimi gosti, ki so se udeležili tradi- cionalnega shoda, le- pe priložnosti za druženje in po- govor o načrtih za skupno do- bro, so bili predsednik deželne- ga sveta FJk Franco Iacop, pod- predsednik deželne vlade FJk Sergio Bolzonello, deželni od- bornik Gianni Torrenti, poslan- ca Tamara Blažina in Giorgio Brandolin, evropski poslanec SVP Herbert Dorfmann, mini- ster RS Gorazd Žmavc, državni sekretar RS Iztok Mirošič, gene- ralni konzul RS Vojko Volk, županja občine Devin Na- brežina Daniela Pallotta, števil- ni izvoljeni upravitelji z obeh strani meje, somišljeniki in pri- jatelji slovenske zbirne stranke. Zdravljico je tokrat uvodoma za- pela sopranistka Nadia Fabris, ki je ob klavirski spremljavi mae- stra Aleksandra Vodopivca po- klonila več glasbenih poslastic. Navzoče je najprej pozdravil predsednik stranke SSk Peter Močnik, ki je tudi izrazil upanje, da se bomo na bližnjih parla- mentarnih in deželnih volitvah veselili uspehov celotne narod- ne skupnosti. “Avtonomija na- rodne skupnosti, ki je na tem ozemlju avtohtoni del družbe, istočasno pa tudi del matičnega naroda, je naše največje boga- stvo, saj pomeni svobodo odločanja o lastni usodi”, je med drugim poudaril. Omeje- vati, zmanjšati ali uničiti avto- nomijo pomeni tudi omejevati, zmanjšati in uničiti pravice naših ljudi, del našega človeške- ga, kulturnega in materialnega bogastva. Daniela Pallotta je po- vedala, da je prisotnost sloven- ske skupnosti v njeni občini do- dana vrednost, vredna zaščite. Izrazila je željo, da bi začetno zaupanje splahnelo, ker časi so se spremenili, in da bi bolje so- delovali, saj vsi skupaj ljubimo našo zemljo. Gorazd Žmavc je dejal, da je čim večje zastopstvo naše narodne skupnosti v orga- nih na vseh ravneh tudi v inte- resu Republike Slovenije, saj prek njih lahko uresničuje skrb za rojake v sosednjih državah in njihove pravice. Navzočim je zaželel veliko politične spretno- sti, modrosti in predrznosti za doseganje skupnih ciljev. Sergio Bolzonello je omenil dosežke sedanje deželne vlade v zad- njem mandatu, kar se tiče naše manjšinske skupnosti, pohvalil sodelovanje z deželnim svetni- kom Gabrovcem in drugimi upravitelji. Herbert Dorfmann je omenil izzive, s katerimi se je v zadnjem letu spopadel evrop- ski parlament, in poudaril, da je EU vrednota, ki jo moramo čuvati. Prav tako moramo ščititi pravice jezikovnih manjšin in spodbujati njihovo povezovan- M je. Tamara Blažina je dejala, daje sedanji politični trenutek po-memben in hkrati zelo negotov. Pojasnila je, da so v Demokrat- ski stranki pri izbiri kandidatur tokrat pogledali širše: niso se omejili na svoje pripadnike in upravitelje, ampak se jim je zde- lo prav, da pogledajo dlje. V upanju, da bi izbira zadovoljila vse slovenske volivce. Volilni za- kon je sicer ohlapen, zato bo po- trebno v prihodnje s strokov- nim pristopom najti primer- nejšo rešitev. Ton večeru je dal deželni poli- tični tajnik SSk Igor Gabrovec, ki je povedal nekaj misli o pre- hojeni poti, nato pa nakazal smernice stranke za čas, ki je pred nami. “Smo politična stranka, ki ima ambicijo, da je vse bolj zbirna stranka Sloven- cev v Italiji. Smo stranka na deželni ravni z najdaljšo poli- tično tradicijo. Svojega deželne- ga svetnika smo izvolili v prvi zakonodajni dobi leta 1964 in tu smo še danes z istim imenom in simbolom”. Stranka ima v statutu jasno zapisane vrednote in cilje: SSk se mora dosledno zavzemati za korektno in kon- kretno izvajanje pravice do ena- kopravnosti slovenskega jezika, kulture in identitete v javnosti. Prizadeva si za kvalitetno rast in avtonomijo kulturnih, špor- tnih, gospodarskih, socialnih in izobraževalnih ustanov. So za avtonomno politično nasto- panje, kjer to omogočajo volil- na zakonodaja in številke, da v javnih upravah zagotovijo pri- sotnost in aktivno soudeležbo Slovencev. Prepoznavajo se v uporniškem gibanju za narod- no osvoboditev izpod fašizma in nacizma, “boju, ki nas je spremljal na naravni politični poti vse slovenske Primorske, vse do slovenske osamosvojit- ve”. Prvi deželni svetnik, odv. Jože Škerk, je bil slovenski par- tizan. Prepričano zato zavračajo “totalitarne ideologije, ki so v 20. stoletju narodom in ljudem povzročile neizmerno trpljen- je”. Zaverovani so v načrt EU kot priložnost razvoja tvornih od- nosov med ljudmi in narodi, za ohranjanje in utrjevanje kulture miru in vsestranske družbene blaginje. Bodimo enotni v vza- jemnem spoštovanju različno- sti, je dejal Kosovel leta 1925, ko so se nad Evropo krepko zgrin- jali najtemnejši oblaki. Preden bi se lotil volilnih tem, je Gabro- vec želel našteti nekaj vrednot in vsebinskih smernic, “da se vsi skupaj spomnimo in potrdi- mo, od kod prihajamo, kdo smo in kam se gibljemo”: boj za enakopravnost, socialno pra- vičnost, družbeno solidarnost, sprejemanje različnosti, pa tudi skrb za gospodarski in družbeni razvoj, medkulturni dialog in strpnost. Ni socialne pravičnosti in blaginje brez svobode, ni svo- bode brez socialne pravičnosti. Na podlagi pogojev trenutne volilne zakonodaje nastajajo politična zavezništva, na preži je “neodgovoren kričeči popu- lizem”, vse manj vidimo vsebi- ne, programe, vrednote. Kot majhna stranka, “skorajda brez oblasti in denarja”, pa si SSk lah- ko privošči luksuz, da se po za- slugi svojih izvoljenih upravitel- jev vsakodnevno posveča tudi “najmanjšim in navidezno ne- pomembnim vprašanjem, ki pa od blizu zadevajo življenje in pričakovanja naših ljudi. V času, ko se politična debata odvija le na ekranih, skušamo odgovar- jati s pomnoženo prisotnostjo na teritoriju. Uspeva? Žal le do določene mere. Ker smo majhna stranka in so naše moči omejene. In potrebu- jemo zaveznike, ki nam ni- so vedno na voljo, in pre- večkrat naletimo na gluha ušesa”. Čez mesec dni bodo parla- mentarne volitve, nakar se bo volilna kampanja preve- sila v deželno. “Ne gre, niti tokrat, brez težav in velike zaskrbljenosti. Začelo se je s sprejemanjem novega vo- lilnega zakona, ki kot ved- no doslej ni upošteval pričakovanja in, rekel bi, kar pravice slovenske na- rodne skupnosti, da lahko računa na samostojno izbrane- ga parlamentarca. Zakaj to zah- tevamo? Ker smo za načelo po- zitivne recipročnosti. Ker vemo, kako je to vprašanje urejeno za italijansko narodno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem. In ker podobno velja tudi v drugih deželah in državah, kjer manjšinskih pravic ne skrivajo za figovimi listi”. Zaščitni zakon iz leta 2001 je “v svoji splošni ohlapnosti dovolj jasen: volilni zakoni morajo predvidevati pra- vila za olajšano izvolitev pred- stavnikov slovenske manjšine v obeh (!) vejah parlamenta. Vsi, ki se imamo za resnično demo- krate in za častilce pravne države, si moramo torej priza- devati, da se v volilno zakono- dajo tako za poslansko zbornico kot za senat vnesejo pravila, ki naj v duhu določil zaščitnega zakona in mednarodnih dogo- vorov omogočijo Slovencem v Italiji, da suvereno in samostoj- no izvolimo svoje zastopstvo v Rimu. Da povzamem: slovenske zastopnike v Rimu mora do- ločati slovenska narodna skup- nost, ne pa rimsko vodstvo te ali one vsedržavne stranke, pa naj bo še kako naklonjeno”, je za- trdil Gabrovec in si prislužil prvi bučen aplavz velikega dela pri- sotnih. “Naklonjenost žal ni po- jem, ki ga lahko zapečatimo z zakonom. Od te zahteve ne na- meravamo odstopati. Zato nas je razočaralo tudi tokratno zadržanje vladne Demokratske stranke, ki ni upoštevalo naših predlogov. Pa čeprav je spadalo to v obveze, ki smo jih bili zapi- sali v politično-upravni dogovor leta 2013. Cenimo sicer poskus soudeležbe naše stranke pri iskanju možnih kandidatov na listah DS, vendar to ni to, kar mi pojmujemo kot 'suvereno in sa- mostojno izbiranje zastopnikov v Rimu'”. Razvoj dogodkov v zadnjih časih je le še potrdil upra- vičenost odločno kritičnega sta- lišča SSk do novega volilnega zakona, “ki ne nudi niti pričako- vane olajšave, kaj šele garancije za izvolitev slovenskih predstav- nikov v rimski parlament, in to v brk vsem obljubam na naj- višjih institucionalnih ravneh”. Volilni zakon je na papirju na- kazoval posebno okrožje, ki naj bi olajšalo izvolitev Slovenca. “Dejansko tega okrožja ni, saj so vsa prevelika, da bi v njih slo- venski volivci imeli odločilno besedo”. Demokratska stranka bo v t. i. Bratinovem okrožju kandidirala italijanskega člana; Slovenca bo v istem okrožju kandidirala nova levičarska li- sta, “ki pa nima številčno real- nih možnosti, da ga izvoli. Tako stanje bo privedlo do povečanja napetosti in prepirljivosti tudi znotraj slovenske narodne skup- nosti, kar bo imelo nezdrave po- sledice vsaj še do deželnih voli- tev”. Problem niso imena, “hud problem pa predstavlja krivičen volilni zakon, ki dejansko šibi slovensko na- rodno skupnost in seje nove ele- mente razdora”. Da je zakon tak, nosijo odgovor- nost čisto vse politične stran- ke, ki so ga suve- reno izglasova- le. Slovenska skup- nost ni nikdar imela možnosti, da izbere ime ali profil kandidata za parlament. “Naša stranka pa je bila vedno toliko odgovor- na in narodotvorna, da je po svojih močeh prispevala, da so bili izvoljivi kandidati ali kandi- datke tudi izvoljeni”. Skušajmo zajeziti razprševanje slovenskih glasov, “po volitvah pa sedimo za skupno mizo in še najprej znotraj naše narodne skupnosti izoblikujmo predloge, ki naj gredo v smer zagotovil v smislu zaščitnega zakona in reci- pročnosti”. V okviru vladne koalicije je deželni upravi uspelo uresničiti veliko stvari, je dejal Gabrovec. Gospodarstvo raste in se krepi, vlagali so v socialne blažilce, v spodbude podjetjem za zaposlo- vanje, v podporo za izo- braževanje mladih, za strokov- no usposabljanje, za pomoč družinam z otroki in družinam v stiski. Da bi izboljšali kakovost življenja posameznikov, “ker ti ustvarjajo bolj zdravo in vitalno družbeno tkivo”. V deželno za- konodajo je uspelo vgraditi šte- vilne varovalke narodnega in je- zikovnega značaja. “Ni manjka- lo trenj, tudi velikih in dolgo- trajnih. Naj navedem primer ukinitve Pokrajin in ustanovitve medobčinskih zvez, do katere je bila naša stranka od vsega začet- ka dosledno, motivirano, am- pak hkrati politično konstruk- tivno kritična. Konstruktivno zato, ker smo v vseh zakonodaj- nih postopkih prispevali marsi- katero izboljšavo, kljub temu pa je reforma občinskih zvez še vedno na slepem tiru in je po- trebna korenitega posega, da bo odgovarjala resničnim potre- bam in pričakovanjem našega teritorija”. Tajnik SSk je prepričan, da bo volilna kampanja “priložnost, da podrobneje izpostavimo uspehe in v naslednjo zakono- dajo prenesemo še odprta vprašanja”. Marsikatero iztočni- co je ponudila 2. Deželna kon- ferenca o slovenski manjšini, ki nagovarja prihodnjo upravo in prihodnji Deželni svet, ne glede na politično obarvanost. Skratka: “ni bilo vedno lahko in marsikaj je ostalo neure- sničeno”. Na petletje pa Gabro- vec s svojim pozitivnim pristo- pom gleda kot na pol poln ko- zarec. Spomnil se je še svojega pre- dhodnika, prijatelja Mirka Špa- capana, ki je umrl pred dobrimi 10 leti. “Njegov spomin, njego- vo delo, njegove smernice in njegov pristop na mnogoterih področjih bomo ovrednotili s posebnim projektom”, ki se bo razvil v tem letu. V pripravah na deželne volitve 2003 je med drugim zapisal, “da je za sloven- sko narodno skupnost vsaka vo- lilna preizkušnja pomembna in da mora stranka nastopati, kjer je to možno, s samostojnim znakom lipove vejice ali pa 's primernimi povezavami'. Misel je nato v istem intervjuju še po- globil, ko je glede idejne naveze dejal, citiram, da 'mesto naše stranke ne more biti drugje, saj smo vedno sodelovali z levo sre- dino, ob tem pa velja spomniti, da je v desnem taboru toliko protislovenskega naboja, da si za volivce lipove vejice sploh ne bi mogli predstavljati drugačne iz- bire'. Minilo je petnajst let”, v italijanskem desnem bloku pa še vedno zaznavamo skrb vzbu- jajoče znake. Lahko smo “pono- sni, da imamo za častnega pred- sednika naše stranke prof. Bori- sa Pahorja, ki sodi med najbolj ugledne še živeče priče boja za ideale svobode in enakopravno- sti”. Na predvečer Dneva spomi- na se je zato Gabrovec želel po- kloniti “prof. Borisu Pahorju in vsem, ki so tudi za ceno življen- ja izpričali zaverovanost v nedo- takljivo sveto dostojanstvo Člo- veka”. V prihodnjih dneh in tednih bo morala stranka dokončno do- ločiti vsebinski, idejni in stra- teški pristop do prihodnjih vo- lilnih preizkušenj. “Izhajamo iz petletne izkušnje, ki nam nare- kuje, da je potrebno koalicijo še utrditi in okrepiti ter program- sko prilagoditi novim potre- bam”. Zato je pozval prijatelje furlanskega avtonomizma, le- vih komponent in zmernih po- litičnih sil, “ki jih naveza s skraj- no desnico spravlja v vidno za- drego, da vendarle poskusimo oblikovati prepričljivo in vlad- no ekipo za prihodnjo zakono- dajo. Mi smo za to, da z optimiz- mom pogledamo naprej”. Nagovor je Gabrovec sklenil s Prešernovimi verzi: “Nazadnje še, pr'jatlji, / kozarce zase vzdi- gnimo, / ki smo zato se zbratli, / ker dobro v srcu mislimo; / dó- kaj dni / naj živí / vsak, kar nas dobrih je ljudi”! Igor Gabrovec Daniela Pallotta Gorazd Žmavc Herbert Dorfmann Sergio Bolzonello Tamara Blažina Kristjani in družba1. februarja 20184 Srečanje pod lipami: Boštjan Debevec in p. Jože Plut “Družina ni le časopis, ampak tudi splet in socialno omrežje GORICA o 25 letih je pri ted- niku Družina prišlo do velikih sprememb. Glavni ured- nik ni več duhovnik, am- pak laik, ustanovljen je bil tudi programski svet, ki ga prej ni bilo. Ob me- secu katoliškega tiska sta bila gosta na Srečanjih pod lipami prav novi od- govorni urednik Boštjan Debevec in vodja pro- gramskega sveta Jože Plut, ki sta se pogovarjala s časnikarko Eriko Jazbar. Boštjan Debevec, po izo- brazbi teolog, je bil dolgo let na televiziji, od leta 2008 pa na Radiu Slovenija, kjer je vodil program za religije in verstva. La- ni ga je direktor tednika Družina Tone Rode prepričal, da prevza- me mesto urednika. Odločitev ni bila lahka, pravi novi urednik, saj prevzeti tako pomembno me- sto, ki ga je imel vedno duhov- nik, je veliko breme. Nekdanji vojaški vikar, pozneje stolni žup- nik in zdaj župnik na Polici Jože Plut je predsednik in vodja pro- gramskega sveta, in sicer neke vrste inštituta, ki je v pomoč uredniku pri komunikaciji z du- hovniki in še predvsem s škofi. To je neke vrste glas škofov in verska pomoč pri tedniku Družina, je povedal Plut. V nadaljevanju je glavni urednik prisotnim orisal nove smernice katoliškega tednika. Povedal je, da si želi nadaljevati na dobrih in solidnih temeljih, na katerih je zgrajena Družina, želel pa bi bolj črpati iz vsakdanjih vprašanj, ki si jih postavljajo ljud- je, verniki ali celo neverniki, ki pričakujejo od tednika soliden odgovor na družbenopolitična in verska vprašanja. To je pouda- ril tudi Jože Plut, ki pravi, da iz katoliškega časopisa odsevajo evangelijski duh in krščanski-ka- toliški-socialni nauk ter želja po odgovorih na aktualne izzive in vprašanja z vidika krščanskega nauka. Poudaril je tudi pomem- P bnost in potrebo doseči tiste lju- di, ki so “kulturni kristjani”, to so tisti, ki gredo k maši le za Božič in Veliko noč. Populacija, ki je od Cerkve že precej oddalje- na, toda je v duhu še krščanska. Tega seveda s tiskano izdajo ni lahko doseči, zato je med novimi cilji Družine tudi ta, da novice in versko-družbena vprašanja širijo po spletu in socialnih omrežjih. Duhovnik se je dotaknil tudi problema odnosa, ki ga ima slo- venska družba do katoliškega ti- ska in verskih tematik. Podpora in naklonjenost sta nezadostna, saj imajo tudi veliki katoliški do- godki malo vidljivosti. Omenjeni so le na nacionalki, po drugih dnevnikih in medijih pa zane- marjeni. To se zadnje čase spre- minja tudi po zaslugi laikov, ki znotraj družbe in v različnih okoljih živijo brez strahu in sra- mu svoje krščansko prepričanje. Moderatorko je zanimalo, kje so meje pri tedniku, ko pride čas vo- litev, in sicer, do kakšne mere se lahko tednik izpostavi. Boštjan Debevec je povedal, da je zaradi tega vprašanja v zadnjih tednih kar osivel, saj je bil neformalno imenovan za urednika že med predsedniškimi volitvami. Čutil je napetost v desno krščanskem polu, še predvsem pri reklami. Na pomoč je prišlo tudi Tajništvo Slovenske škofovske konference, ki je izjavilo, da so lahko prisotne na katoliških medijih stranke, ki imajo v programu točke, skladne z družbenim naukom Cerkve. Vseeno jasnega odgovora na to vprašanje ni, pravi urednik, am- pak treba je podpirati tiste, ki imajo krščansko vizijo slovenske družbe in so občutljivi za social- na vprašanja. To je potrdil tudi duhovnik in podčrtal, da bodo vabili stranke, naj se izrazijo o določenih temah, ki so za kristja- ne pomembne, in na ta način se bo takoj izvedelo, kdo je tisti, ki je blizu katoliškemu nauku, kdo pa oddaljen. Govor je bil tudi o bralcih in na- ročnikih. To so pretežno nedel- jniki, a med bralci so tudi številni politiki, tudi levičarji, ki radi zve- jo, kakšni so pogledi tednika, da potem lahko pripravijo tudi kakšno ofenzivo. Naročniki so po večini starejši in to težnjo bi radi odgovorni pri tedniku spre- menili in tako privlačili tudi mlajše generacije. Bralcem hočejo počasi prikazati, da Družina ni le časopis, ampak tu- di splet in socialno omrežje. Ted- nik ne pozablja niti na Slovence po svetu in kljub temu da so stroški visoki, bo nadaljeval na tej poti, saj je pomembno, da ljudje, ki ne živijo v Sloveniji, do- bijo v roke Družino, ki je vez z matično državo, sta sklenila go- sta. MČ reglejmo zapuščino “gene- racije '68”. Najprej so naše generacije zdesetkali, saj je zanimivo videti razmerje med te- mi, ki smo se rodili, in tistimi, ki se niso. Številne so namreč odpra- vili že veliko pred rojstvom. Res je, da v zadnjih desetlet- jih, zlasti v zadnjem, število pravzaprav ne- nehno upada, je bil pa prej res to neverje- ten masaker, kot reci- mo leta 1981, ko jih je bilo 19.138, kar je, re- cimo, več kot je bilo rojenih med letoma 1995 in 2006. Skup- no število naj bi bilo kar krepko več kot šeststo tisoč, pa govo- rimo seveda le o me- dicinsko opravljenih splavih. To je vsekakor lep rezultat za tiste, ki so govorili o miru in ljubezni. Kot na- slednjo stvar so nam pustili po- rušene družine, tako da so tisti, ki jih niso uničili še v materinem te- lesu, bili uničeni drugače. Uničeni so bili v vojnah, ki so jih uprizorili P njihovi nezreli starši, ko so se boriliza skrbništvo, ti otroci pa so ostalibrez enega ali drugega izmed staršev. Nezrelost je bila ena od po- gostih značilnosti teh generacij, ki so bile pred našimi. Rekli smo, da so bili tisti splavi le medicinski, saj je bila naslednja velika “pridobi- tev” teh generacij v kontracepcij- skih sredstvih, ki jih še danes mla- dostnicam ponujajo, kot da bi bila to sveža voda, raje kot čokolada, saj ta seveda škodi. Na ta način se uničujejo najboljše moči novih ge- neracij, tudi zato, ker tisto, kar se Božji Maziljenec bo iz Davidovega rodu Izraelci so se v svoji veri zavedali, da so nosilci upanja in izvolitve, kar so ohranjali z izpolnjevan- jem postave in poglabljanjem v sveta izročila. Du- hovno branje zgodovine jih je pripeljalo do nav- diha za napoved Maziljenca, ki bo rešil človeštvo od ujetosti v greh in zasužnjenost. Podoba te osebe je bila po eni strani jasna, po drugi pa skrivnostna. Mesija je bil obljubljen od Boga vse od začetka, zato je predstavljal upanje izvoljenega ljudstva, ki ga bo spodbujalo v viharjih njegove zgodovine. V 'protoevangeliju'' je napovedana zmaga otroka nad zlom z vesoljno razsežnostjo. (1 Mz 3,15) V tem človeku bo zvesti odgovor Bogu, za razliko od prvega človeka, ki ni bil pokoren in ga je zavrgel. Vesoljna razsežnost se po Božji obljubi Abrahamu skrči na en narod. (1 Mz 12,1-3) V zgodovini tega naroda je pomemben Jakobov blagoslov, ki je na- menjen Judovemu rodu in njegovim potomcem. (1 Mz 49, 8-10) Ob tej priliki je očak Jakob sprego- voril o nekom, ki mu bodo pokorna vsa ljudstva. Ta je še nejasen, vendar bo potomec Abrahama in Juda. Pomenljiv je izrek slepega Bileama, ki bi moral pre- kleti Izraelce, pa je izrekel prerokbo, da bo zvezda vzšla iz Jakobove rodovine. Nekdo iz Jakobove ro- dovine bo zavladal in uničil preživele iz mesta. (4 Mz 24, 15-19) Ta oseba bo kralj, vendar je ostal še neodločen. Na to vprašanje je odgovoril prerok Na- tan, ki je povedal kralju Davidu, da bo gradil tem- pelj njegov sin Salomon, za njegovo dinastijo pa je napovedal, da bo iz nje izšel potomec, ki bo ma- ziljeni kralj in zmagovalec. (2 Sam 7) Preroške knjige se posvečajo sami podobi napove- dane osebe. Amos je zaradi zablod napovedal de- litev Izraela, za Davidovo rodovino pa je pokazal upanje, da ne bo uboga koča, kot je nastala po de- litvi. Izaija je spregovoril o izvoljenosti Davidove hiše in o Emanuelu, ki bo za vedno vladal na Da- vidovem prestolu. Med vojno z Efraimovci je Izaija spodbujal kralja Ahaza, naj bo miren in zaupa Jah- veju. Ta ga ni upošteval, Izaija pa je kljub temu na- povedal, da bo mlada žena rodila otroka, ki se bo imenoval Emanuel, 'Bog z nami'. (Iz 7,10-16) Otrok bo razpel peruti po vsej zemlji, vladal bo pravično in razločeval dobro od hudega. Njegovo vladanje bo človeško, ker bo jedel skuto in med, ki sta hrana otrok, pa tudi revežev. (Iz 8,8) Emanuel bo šel po drugi poti kot njegovi predniki, ki so si prilastili oblast in si vzeli sadove rajskega drevesa. Po Emanuelu bodo mogli ljudje zopet uživati raj- sko življenje. Izaija je napovedal Emanuela v spevu ob osvoboditvi Gileada, Saronske planote in Gali- leje. Resnični osvoboditelj je Jahve. Odrešenje bo prišlo po rojstvu in ustoličenju pravičnega kralja iz Davidove rodovine. (Iz 9, 5-6) Izaija je sprego- voril tudi o poganjku, ki bo zrastel na mrtvih ko- reninah Davidove hiše, ki je bila pomanjšana po vdoru Asircev. Nov poganjek bo sin, novi David. (Iz 11,1-9) Njegovo rojstvo bo pomenilo obnovo kraljestva, napolnjen bo z Božjim duhom, vladal bo pravično in imel čut za uboge. Vzpostavil bo novo dobo miru, v kateri bodo skupaj prebivale zveri in njihove žrtve: volk, jagnje, panter, kozliček. Skoraj v istem času je prerok Mihej oznanil sever- nim rodovom, da bo odrešenje prišlo iz Davidove korenine, iz Betlehema. (Mih 5, 1-3) Izraelov vo- ditelj bo pasel ljudstvo z Gospodovo močjo, nje- gova veličina se bo razširila do konca zemlje. Jere- mija je v svoji težki in dramatični vlogi pred pad- cem in po padcu Jeruzalema poudaril pomen obljube Davidovi hiši, da bo uresničevala pravo in pravičnost. Po napovedanem kralju bo Juda rešen, vendar je postavil njegovo podobo v daljno pri- hodnost. Besedo Mesija je uporabil prerok Haba- kuk (Hab 3,12-13), z njim je obudil staro upanje v Jahvejevo odrešenjsko delo po kralju. Pri Ezekijelu, ki je začel preroško delovanje v izgnanstvu, je osta- la Božja obljuba Davidovi rodovini, vendar je ostal njen nosilec nejasen. Namesto slabih pastirjev v Izraelu bo Gospod sam prevzel vodstvo in pasel svoje ljudstvo. (Ez 34,11-25) Božje maziljenje in njegov duh sta namreč prišla na preroka. (Ez 2,1) Tudi pri prerokih Zahariju in Ageju je napoved Ma- ziljenca vedno bolj skrivnostna in postavljena v oddaljeno prihodnost. ZAKAJ PRAV JEZUS? (13) PRIMOŽ KREČIČ “Ančka nauči, to Ana zna”. Seveda vsekakor to ni kri- vo za takšen razmah raka- vih obolenj, sterilnosti in bolečih bolezni, mar ne? Začela se je tako izdelava človeka, ki je porabnik, androgin, mešanec, brez stalnega domovan- ja. Zadnjih petdeset let tako žal ni bilo nobenega napredka, temveč katastrofa. Res je sicer, da je bilo leto 1968 tudi leto, ko so se v Pragi mladi bojevali za to, da bi se osvobodili komu- nistične nadvlade, a jim na Zahodu nihče pri tem ni pomagal, ker so bili pač zaposle- ni s svojimi “pridobit- vami”, na podlagi ka- terih so gradili svojo svetlo prihodnost. To famozno leto pa je svo- je naredilo tudi v Cer- kvi, kar je povsem očit- no, in nismo mi tisti, ki bi to morali dokazo- vati, saj je vsem na očeh. Pa seveda v tem niso bili le katoliški laiki, temveč prav posvečene osebe, od duhovnikov do škofov, in sicer že pred tem famoznim letom. V tem letu bo priložnost spregovoriti tudi o tem. Andrej Vončina Cerkveni in družbeni antislovar (43b) P kot PETDESETLETNICA (2) Kulturni center Veritas v Trstu Na obisku general DJ p. Sosa Abascal V kulturnem središču Veritas, ki ga v Trstu vodijo jezuiti, je bil v petek, 26. januarja, na celod- nevnem obisku general jezui- tov Arturo Sosa Abascal, Vene- zuelec po rodu, danes med naj- vidnejšimi izobraženci v krščanskem svetu, predvsem pa pronicljiv poznavalec današnje družbe. Srečanje z njim je bilo v večernih urah, zaradi (pre) majhnih prostorov, s katerimi središče Veritas razpolaga, pa je bilo srečanje samo na povabilo, p. Luciano Larivera, ki središče vodi, je povabil med ugledne goste iz vse Furlanije Julijske krajine tudi naš Novi glas. Tako se nas je v središču zbralo nekaj manj kot sto, med prisotnimi so bili vidnejši predstavniki univerz, šolskega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja naše dežele, tudi neka- teri novi kandidati iz naše dežele na bližnjih vsedržavnih volitvah v Italiji. General Družbe Jezusove Artu- ro Sosa Abascal je postaven, izrazito odločen mož, govori ja- sno, neposredno in odprto, predvsem pa je odličen pozna- valec današnje družbe, kot je seveda tudi tesen sodelavec sve- tega očeta Frančiška. Na srečanju v Trstu je najprej pozdravil p. Luciano Larivere, ki je v zadnjih letih iz centra Ve- ritas naredil imenitno kulturno središče, kjer se krešejo mnenja, predvsem pa skušajo razumeti današnjo družbo, in to z gosti, ki veljajo v Italiji in v svetu za najvidnejše izobražence in poz- navalce današnje družbe, kul- ture, Cerkve, verskega ter me- detničnega dialoga, gospodar- stva, kulture. Vodja jezuitov v vesoljni Cerkvi Arturo Sosa Abascal je v sliko- vitem, jasnem predavanju ori- sal današnji svet skozi nastanek jezuitskega središča Gumilla v Venezueli in skozi lastno dozo- revanje, poklicno in študijsko formacijo. Pripovedoval je, ka- ko se je sam formiral, tako da je sodeloval pri ustanavljanju hra- nilnic za najrevnejše ljudi na obrobju mest v Venezueli, ko je spoznal pobliže tako kmečki kot delavski, na dno potisnjen svet. Priznal je, da se je tudi družba v Venezueli popolnoma spremenila, a je revija SIC, ki jo izdajajo jezuiti, še vedno ostala svetilnik upanja “v svetu in družbi, ki ljudi silita v brezup”. Jasno je povedal, da je težko, a moramo “živeti kot Jezus iz Na- zareta, in to v družbi, ki prezira človeka in skupno dobro”. Dejal je, da je danes veliko ljudi, ki v svetu, v katerem vlada na- silje med ljudmi in nasilje proti okolju, v svetu, v katerem je vse več ljudi ranjenih zaradi funda- mentalizma, polarizacije, go- spodarskega izkoriščanja ter brezobzirnega izkoriščanja na- rave, dobesedno kričijo od trpljenja, a je veliko tudi tistih, ki se zavzemajo za mir in spra- vo. “S temi, ki se zavzemajo za spravo in mir, ljudmi in usta- novami, se zavzemamo za skupni dom, v katerem skušamo živeti dostojanstveno. Z njimi hočemo biti tovariši, to je naše poslanstvo: sprava in pravičnost. Pa vendar moram reči, da je sprava brez družbene pravičnosti samo beseda in mir čisti privid. Sprava med ljudmi zahteva prepoznavanje in upoštevanje vsakega človeka, vsake kulture in vsakega naro- da, v vsej lastni vrednosti in v razmerah enakopravnosti”. To je seveda samo drobec iz ime- nitnega predavanja, pravzaprav vizije, kakšen naj postane ves svet, dovolj, da se resno zami- slimo. Predavanje, pravzaprav vsa pre- davanja in debatne večere, ki so v središču Veritas, lahko najde- te na svetovnem spletu, tudi srečanje z generalom jezuitov je že objavljeno. Naslov spletne strani: www. centroveritas. it Središče Veritas iz Trsta pa je prisotno na vseh družbenih omrežjih, posnetki pa so tudi na www. youtube, p. Luciano Larivera se zaveda po- membnosti medijev, mreženja in seveda globaliziranega sveta. JUP Foto JMP Foto DD Goriška1. februarja 20186 Srečanje na županstvu Prefekt Marchesiello na obisku v Števerjanu proščeno in obetavno je bilo srečanje na županstvu v Števerjanu, kamor je v petek, 26. januarja, prvič prišel kot gost goriški prefekt Massimo Marchesiello. Županja Franca Padovan mu je - v prisostnosti podžupana Roberta Prinčiča, odbornic Martine Grahonja in Oriete Jarc, svetnikov Giannija Maniaja in Marina Buzzinellija ter predstavnika orožnikov - uvodoma ponosno predstavila značilnosti briške vasi, “najbolj slovenske občine v Italiji”, kjer živijo delavni ljudje in uspešni vinogradniki, ki se s svojimi odličnostmi odpirajo Evropi in svetu; kjer dve kulturni društvi imata bogato delovanje; kjer imajo dobro opremljeno ekipo Civilne zaščite z novim sedežem; kjer - ne nazadnje - verjamejo v družino in mlade, saj “prihodnost je na mladih”. S Na jutranjem srečanju, nakaterem je prefekt želel boljespoznati Števerjan, je bil seveda govor tudi o upravnih težavah, saj se tudi sam zaveda, da “so danes v majhnih občinah velike težave”. Županja, ki bo naslednje leto sklenila svoj drugi in zadnji mandat, je najprej poudarila problem pomanjkanja občinskega tajnika, ki ga imajo le še nekaj dni. Nato nameravajo pripraviti razpis z dvema drugima občinama, saj bi ga potrebovali le nekaj ur tedensko. Števerjan ni stopil v t. i. medobčinsko unijo, je še povedala, ker so prepričani, da tak sistem ne deluje dobro, sploh pa Demnigovi tlakovci spomina tudi v Doberdobu Prvi v spomin na Andreja Frandoliča ndrej Frandolič je bil družinski mož in oče, ki sta ga nerazumna ihta sovraštva in človeška iracionalna hudobija konec leta 1944 iztrgali domačim in ga odvedli v eno od najbolj krutih “tovarn smrti”, v Dachau. Frandolič je bil doma iz Doberdoba, kjer se je rodil leta 1899. Kot najstnik in mlad fant je torej preživel že prvo svetovno morijo in kasneje več kot dvajsetletno obdobje fašizma. Omožil se je s sovaščanko Marijo Jarc – Korenjavko, skupno sta zaživela na domačiji ženine družine – pri Korenjavčevih, ki je danes na Tržaški ulici v Doberdobu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Frandolič pa se je v času najhujšega nacifašističnega pritiska pridružil partizanom. Natančneje je to bilo takoj po padcu fašističnega režima, 8. septembra 1943. Boril se je v kraškem bataljonu. Nemci so ga zajeli dobro leto po pridružitvi partizanom, 12. oktobra 1944 in ga od tam odpeljali v Dachau. Frandolič A je v nečloveških pogojihpreživel le nekaj mesecev.Umrl je 1. februarja 1945. Življenjska zgodba Andreja Frandoliča je ena izmed približno 11 milijonov zgodb, ki bi se jih morali spominjati vsako leto ob Dnevu spomina (in seveda vseskozi). Zelo pogosto pa so te življenjske zgodbe malo poznane in celo prezrte. V Doberdobu pa se je celotna vas v prejšnjem tednu s posebno slovesnostjo spomnila na enega od svojih sedemnajstih deportirancev, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih (v naslednjih letih bodo podobne slovesnosti priredili še za ostale). Pobuda tlakovcev spomina oziroma kamnov spotike (v nemškem originalu stolperstein) je nastala prav s ciljem obujanja spomina in opozarjanja na gorje, ki ga je prestalo človeštvo v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Nemški umetnik Gunter Demnig je začel omenjeni projekt leta 1997. Od takrat je položil več kot 56 tisoč tlakovcev spomina v 21 državah. Umetnik izdeluje medeninaste spominske ploščice, ki jih položi na cementne kocke. Te nato vgradi v tla pred zadnjim domom, v katerem je žrtev živela svobodno. Na ploščico vreže ime deportiranca, leto njegovega rojstva, datum in kraj deportacije in datum smrti. Dne 23. januarja je Demnig vgradil prvi kamen spotike tudi v Doberdobu. Dogodek je organiziral SKD Hrast, v sklopu niza prireditev ob 50. obletnici delovanja, v sodelovanju z združenjem VZPI oziroma njegovima sekcijama iz Doberdoba (poimenovana je po Jožetu Srebrniču) ter Dola in Jamelj. Pri pobudi je sodelovalo tudi vsedržavno združenje deportirancev ANED. Pokroviteljstvo pa je ponudila občina Doberdob. Občutene slovesnosti se je ob lepem sončnem vremenu udeležilo precejšnje število vaščanov. Prisotne je uvodno nagovoril Cristian Lavrencic, predsednik društva Hrast. Orisal je življenjsko pot Andreja Frandoliča, predstavil projekt Stolperstein ter izrecno poudaril simbolno vrednost “kamna spotike”, postavljenega na pločnik pred domačijo Korenjavčevih, ki naj bo v prvi vrsti v opomin vsem mimoidočim. Doberdobski župan Fabio Vizintin se je zavzel za odločno držo proti vračanju ideologij sovraštva in smrti, ki so krojile prvo polovico 20. stoletja, v naš vsakdanjik. Prisotnim je spregovoril tudi predsednik doberdobske sekcije VZPI Mario Lavrenčič, ki je naštel vse doberdobske žrtve v koncentracijskih taboriščih. Teh je bilo 17, med drugo svetovno vojno pa je življenje izgubilo skupno 74 Doberdobcev. Že pred Lavrenčičevim posegom je kamen spotike najprej blagoslovil doberdobski župnik Ambrož Kodelja, v tla pa ga je položil sam umetnik. Ganljiv trenutek so po polaganju tlakovca zaokrožili najprej dijaki tretjih razredov nižje srednje šole iz Doberdoba, ki so prebrali svoja razmišljanja o temi Dneva spomina in pomena svobode. Program je z judovsko-romunskim napevom sklenil harmonikar Aleksander Ipavec. Društvo Hrast v sodelovanju s sekcijama VZPI iz Doberdoba ter Dola in Jamelj ter z združenjem ANED napoveduje, da bo v prihodnjih letih postavilo kamne spotike še pred domovi ostalih šestnjastih doberdobskih deportirank in deportirancev. kil SSO in SKGZ o sprejemu X Mas Krovni organizaciji SSO in SKGZ izražata zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov ob sprejemu pripadnikov X Mas na goriškem županstvu. Sporni sprejem se sicer ponavlja že iz leta v leto, kar je izraz popuščanja določenim revizionističnim težnjam, ki so v popolnem nasprotju z dokazanimi zgodovinskimi dejstvi. Na letošnjem sprejemu pa je prišlo celo do prepevanja himne fašističnega odreda X Mas znotraj goriške občine, kar je še posebej hudo in nesprejemljivo ter je celo v nasprotju z ustavnimi določili. Druga svetovna vojna in celotno medvojno obdobje sta hudo prizadela naše kraje. Fašizem je preganjal tako Slovence kot vse tiste, ki so se zavzemali za vrednote demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Zgodile so se hude človeške tragedije, ki še danes imajo določen vpliv tako v normalnem odnosu med občani na obeh straneh meje kot v dvostranskih odnosih med dvema državama. SSO in SKGZ ocenjujeta tudi, da take pobude lahko postavijo pod vprašaj, obtežijo ali pokvarijo dobre odnose ob meji. To bojazen je med drugim izrazila tudi novogoriška podžupanja. Velika škoda bi bila, da bi izbrisali pozitivne korake sodelovanja in prijateljstva, ki so prvi pogoj za skupno prihodnost čezmejnega goriškega prostora. Zaradi tega ni mogoče sprejemati skupin, ki so bile del fašističnega režima in so odkrito sodelovale z nacističnimi silami. V tem smislu ne gre za odklon spoštovanja do vseh žrtev tistega tragičnega obdobja naše skupne zgodovine, temveč za jasen poudarek o poteku dogodkov in o tem, kdo se je bojeval za demokracijo, pravico in svobodo. Tudi ni mogoče opravičevati dejanj odredov X Mas in jih označiti kot obrambo italijanskosti Gorice, saj je bila goriška prestolnica vedno prostor, v katerem so sobivale različne narodnosti in kulture. Ravno zavrnitev te tisočletne zgodovinske identitete Gorice in goriškega prostora je bil vzrok, zaradi katerega so se razvile tragedije, ki so povzročile med našimi ljudmi toliko gorja, sovraštva in oddaljenosti. V tem smislu SSO in SKGZ pozivata državne in mestne oblasti, v prvi vrsti goriškega župana Rodolfa Ziberno, da se zavzamejo za preprečitev podobnih dogodkov, ki gredo v smer ponovnega obujanja fašističnih vsebin in odpirajo med prebivalstvom težko zaceljene rane iz preteklosti. Zimski nogometni pokal ZSŠDI – U9 Tržaška in goriška nogometna komisija pri ZSŠDI v sodelovanju z AŠZ Mladost prirejata tradicionalni Zimski nogometni pokal ZSŠDI za starostno kategorijo do 9 let (letniki 2009 in mlajši). Turnir bo v soboto, 3. februarja, ob 9.45 v občinski telovadnici v Doberdobu. Na prireditvi, pod okriljem italijanske nogometne zveze FIGC, bodo igrali mlajši cicibani vseh članic ZSŠDI, Mladosti, Sovodenj, Krasa, Vesne, Juventine, Primorja, Zarje in prvič tudi Sesljana/Sistiane. Ob medsebojnih mini tekmicah se bodo mladi nogometaši pomerili v nekaterih spretnostnih igrah. Konec turnirja z nagrajevanjem bo predvidoma ob 15. uri. Turnir bo priložnost, da se spoznajo igralci društev članic ZSŠDI in da pride do medsebojnega soočanja in izmenjave med športnimi delavci, ki spremljajo slovenski mladinski nogomet v Italiji. Kratke KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV - Nedelja, 4. februarja 2018, ob 17. uri Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Tone Partljič ČAJ ZA DVE REŽIJA: JOŽE HROVAT Predstava bo v veliki dvorani KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481 531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Slovenskemu diplomatu, ekonomistu, univerzitetnemu profesorju in dragocenemu sodelavcu DR. KARLU BONUTTIJU ob visokem življenjskem jubileju želijo še veliko zdravja in ustvarjalnih let ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, NOVI GLAS, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN PASTIRČEK niso želeli upoštevati zahtev naše narodne skupnosti. Drug problem, ki ustvarja nemalo težav in ga že leta brez uspeha skušajo reševati, je pomanjkanje hitre internetne povezave, ki je danes za vsakega podjetnika nujna. Ogromen problem, ki povzroča gmotno škodo in ogroža varnost ljudi, predstavljajo divji prašiči. Marchesiello je pokazal, da se zaveda potenciala briške vasi, in je zato podprl prizadevanja krajevne uprave. Upravitelje je spodbudil, naj mu pomagajo zbrati čim več sogovornikov med ustanovami in občinami, ki imajo sorodne težave, da bo lahko nato on probleme z večjo težo postavil v žarišče zanimanja deželne uprave. Nazadnje je prefekt skušal ugotoviti, ali bi občina zmogla sprejeti skupino priseljencev, ki še vedno prihajajo na Goriško, kjer so vsi sprejemni centri polni. Razložili so mu, da primernih struktur nimajo, sama vas, ki je posejana po gričevnatem območju, pa bi bila za priseljence preveč oddaljena od mesta. / DD foto dd Goriška 1. februarja 2018 7 a tretje življenjsko obdob- je vendarle ni samo žalo- stno obujanje spominov iz preteklih dni, ki jih zob časa zmeraj bolj načenja, nam spod- budno razkriva komedija Čaj za dve, ki jo je v razpoznavnem slogu z realistično ironičnim nadi- hom napisal Tone Partljič, na štandreškem odru pa so jo pre- mierne odrske luči osvetlile v soboto, 27. januarja 2018, v režiji Jožeta Hrovata. Kritiki Partljiča uvrščajo med najbolj priznane sodobne slovenske komediografe; za svoje delo je prejel tudi Prešernovo nagrado. Čeprav je sam Čaj za dve poi- menoval “nostalgična komedi- ja”, nosi delo v sebi kar nekaj svetlih, duhovitih iskric, ki vzbujajo smeh. In prav v takih nostalgično - humornih bar- vnih odtenkih so zaživeli njeni prizori v natančno in skrbno zamišljeni režiji Jožeta Hrovata, ki je tudi tokrat znal voditi štan- dreške igralce mimo vseh izva- jalskih zaprek in poudariti de- tajle. Dobro namreč pozna, ka- ko zahtevno je delo z ljubitelji, ki ga z vselej novo vnemo opravlja že vsaj dve desetletji in so ga štan- dreški igralci že “posvojili”. Da nam majhne stvari lahko po- lepšajo sivi vsakdan in da se v srce nepričakovano, tudi v “tretjem življenjskem obdobju”, spet pri- krade tisto skoraj mladostno drhtenje, ki ga vzbudi neznatna klica ljubezni, spozna protagoni- stka komedije, osamljena upoko- jena igralka Jasmina, ki svoje “je- senske dni” prebiva v domu za ostarele, ki mu sama srhljivo pravi “čakalnica smrti”. Zaradi do- plačila ima privilegij biti sama v sobi in vsako popoldne ji po- strežejo s čajem. Kot zelo uglaje- no, fino, redoljubno, vzvišeno, v svoj svet zagledano, pedantno in tudi zagrenjeno damo, ki je celo življenje prebila na odru, za kate- rega je žrtvovala tudi zasebno življenjsko srečo, jo je s posredo- vanjem pretakanja raznolikih čustvenih odtenkov odlično pri- kazala Mojca Dolinšek. Tudi z mi- miko, gibom in kretnjami je izražala čustva igralke, ki prebiva dneve v sobi, ker se ne mara družiti z nikomer. Ponoči pa, ko drugi spijo, oživlja like, ki jih sicer na odru ni nikoli igrala, ker jo je v tem zmeraj prehitela kolegica He- lenca, ki je bila z režiserji zelo ra- dodarna... Tudi ta tema, ki jo omenja Partljič, je zelo žgoče ak- tualna kot sicer vsa vsebina, osre- dinjena na odnose med ljudmi, pa tudi na staranje. Temu ne zbeži nihče, ki ima srečo, da pride do tega mejnika. Od tu dalje pa se sooča z vsem, kar starost prinese s seboj. Prav zaradi tega, ker ne mo- re več biti na kmetiji v domači va- si in ker se v stolpnici pri sinu sploh ne znajde, se po sili razmer znajde v domu, kamor jo privede hčerka, tudi preprosta kmetica Angela Berdon. Ker pa je dom pre- nasičen z gosti, jo, sicer z zadržkom, začasno sprejme v svo- jo sobo prav igralka Jasmina. So- bivanje je vse prej kot lahko, ker je Angela pristna žena, ki se v ničemer ne pretvarja. Kar jo žuli, to pove jasno, brez dlake na jezi- ku. Vsako težavo premaguje z zdravo kmečko pametjo, ki goto- vo “velja več kot žamet”. V ta po- srečeni lik se je zelo prepričljivo vživela Polonca Cijan, ki je svojo kmetico prežarila tudi s tem, da je D Partljičev tekst prelila v kanalskonarečje, kar liku dodaja še pri-stnejše nianse. Obe igralki, Mojca Dolinšek in Polonca Cijan, sta imenitno, upoštevajoč režiserjeve želje in navodila, orisali ti popol- noma različni ženski in njune na- sprotujoče si značaje in težave v njunih odnosih. Polagoma pa se med njima splete tista nit ženske zaupljivosti, ki pripomore, da se zbližata, kljub povsem drugačne- mu pogledu na svet, izobrazbi in družbi, ki ji pripadata. Tudi ta pre- hod sta igralki izvrstno prikazali in bili v svoji igri čim bolj naravni in sproščeni. Okoli teh protago- nistk se sučejo še drugi liki, npr. direktorica doma, ki jo je s pravšnjimi barvami taktike, pri- jaznosti pa tudi odločnosti, ko je treba malce bolj krepko poseči v odnose med varovanci in vzposta- viti red, osvetlila “debitantka” Do- minika Prijatelj. Upokojenca Jan- ka, ki se zna diskretno, pa tudi spretno približati nedostopni igralki, s katero ju nato zveže iskreno ljubezensko - tudi ero- tično! - čustvo, je kot vselej zelo privlačno in izrazito poosebil Božidar Tabaj. Ko on stopi na oder - v veliki ali majhni vlogi -, takoj pritegne pozornost gledalcev in odrsko dogajanje zadobi poseben blesk, ki ga lahko posreduje le ta- ka karizmatična igralska oseb- nost, kot je on. To se dogaja tudi v tej Partljičevi komediji, v kateri imajo manjše, a nič manj po- membne vloge “novi” in “sta- rejši” igralski obrazi. Mladi Jakob Šfiligoj, ki je drugo sezono med štandreškimi komedijanti, z rav- no pravšnjo živčnostjo in neučakanostjo, ki je lastna da- našnjemu mlademu rodu, odigra Mirka, sina gospe Berdon, mlade- ga človeka z žilico podjetništva. Rad bi podrl njihovo staro kmečko hišo in sezidal sodobno klet, posadil trte in postal vinar. V mislih že prešteva denarce in sili mamo, naj mu prepiše kmetijo, ne meneč se, da bo tako opeharil sestro. Mami zabiča, naj na bližnjih volitvah voli za novo stranko Prava Slovenija – Partljič je pri tem naperil kar ostro kri- tično puščico proti slovenskim političnim razmeram in nedo- slednostim. Župnika, ki nekajkrat obišče Angelo in ji še sam očitno namigne, kaj naj voli, je zelo po- srečeno v drži in obnašanju orisal Egon Cijan, ki se je že večkrat iz- kazal na štandreškem odru. Na- taša Paulin, prvič pri štandreškem dramskem odseku, je s pravo me- ro mrkosti in strogosti odigrala vlogo dežurne sestre. Zelo prisrčen, ganljiv, hkrati tudi ko- mičen trenutek – pravi biserček! - so ustvarili Gabrijela Vidmar – ki ji je bila zaupana tudi naloga šepe- talke -, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan in Viktor Selva kot de- mentni varovanci doma, ki so sre- di novembra prepričani, da je že Božič, in vneto pojejo Sveto noč. Pri tem moramo omeniti izvirno glasbo Mirka Vuksanovića, ki ustvarja posebno vzdušje in za- polnjuje tudi “premore” med pri- zori ter smiselno spremlja občutja nastopajočih likov. Igralce je v do- bro izbrane kostume oblekla Ne- venka Tomašević, do pred krat- kim vodja šiviljske delavnice SNG Nova Gorica, ki si je ob delu z zna- nimi kostumografi pridobila mar- sikatero izkušnjo. Scenske ele- mente, ki primerno ponazarjajo sobico doma, sta kot vedno vešče, po režiserjevih željah in navodilih izdelala odrska mojstra Joško in Franko Kogoj, ki tudi vestno spremljata igralce na gostovanjih, kar je res velika sreča za cel ansam- bel! Tokrat je bil za osvetlitev in druge tehnične zadeve zadolžen Marko Brajnik, ki bi ga sicer spet radi videli na odru. Jože Hrovat je s štandreškimi igralci tudi tokrat ustvaril dovršeno, dopadljivo uprizoritev, ki se gledalcu vtisne v spomin tu- di zaradi iskrenosti, s katero zna vselej razbirati izbra- ne tekste in jih učin- kovito predstaviti pu- bliki. Ta je na sobotni premieri in tudi na nedeljski ponovitvi, 28. januarja 2018, ki je bila tudi zadnja predstava letošnjega Abonmaja ljubitel- jskih gledaliških skupin Štandrež 2017, izredno dobro sprejela nov odrski trud priljubljenega štan- dreškega dramskega odseka in se vsem ustvarjalcem predstave od- dolžila s toplim ploskanjem (ne- kateri gledalci pa so se zelo kri- tično obregnili ob nekatere prizore in na splošno ne- gativno ocenili vsebino, češ da, med drugim, žali kmečki stan in da ni primerna za naše odre). Med gledalci so sedeli tudi skladatelj Mir- ko Vuksanović, igralca Janez Stari- na, do nedavnega član MGL, ki ga širše občinstvo pozna kot prota- gonista televizij- ske nadaljevanke Ena žlahtna štori- ja, in Bine Matoh, nekdanji prvak SNG Nova Gorica, nositelj Borštniko- vega prstana (2004), predsednik SSO Walter Bandelj, goriška občinska svetnika Marilka Koršič in David Peterin. Po sobotni pred- stavi je Božidarju Tabaju za komaj prejeto srebrno plaketo JSKD Re- publike Slovenije čestitala pred- sednica Zveze slovenske katoliške prosvete in SSO za Goriško Franka Padovan. Tabaj se je ganjeno zah- valil svoji družini, ki ga je pri tem delu zmeraj podpirala, in soigral- cem: “Jaz sem bil lokomotiva, oni vagoni; eden brez drugega ne mo- remo”. Ob robu naj povemo, da je kot vedno ob novi premieri izšel gle- dališki list z vrsto barvnih fotogra- fij tudi iz predstav Dohodnina in Ogledalo, povej... , ki jo izvaja Mladinski dramski odsek PD Štandrež. Fotografija na naslovni- ci – enaka kot na lepakih - jasno nakazuje značaj in osebnost glav- nih protagonistk komedije, ki ju je oblikovalec postavil kar v sko- delici čaja. Publikacijo sta izdala Prosvetno društvo Štandrež in Zveza slovenske katoliške prosve- te, uredil jo je Damjan Paulin. Iva Koršič Obvestila Misijonski krožek Pastoralnega področja SOČA-VIPAVA vabi na srečanje z Izidorjem Ščekom in Juretom Seškom, ki bo v nedeljo, 4. februarja, ob 16.00 v spodnji dvorani župnijskega doma v Štandrežu. Gosta bosta pripovedovala in prikazala, kar sta videla in slišala v Etiopiji in v Ukrajini med svojima obiskoma v teh misijonskih in revnih krajih. V galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž je na ogled do 5. februarja dobrodelna prodajna razstava Umetniki za karitas. Urnik razstave: ponedeljek - petek med 17. in 19. uro ter ob prireditvah ali po dogovoru. Občina Sovodnje ob Soči obvešča prebivalce, da je možno koristiti sredstva za delno kritje stroškov del na stavbah za preprečevanje potresne nevarnosti. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Rok za vlogo prošenj poteče 12. februarja 2018. Več informacij je na razpolago na spletni strani www. comune. savogna. go. it. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 17. februarja, ob prazniku kulture, enodnevni izlet v Brda na ogled zgodovinske vasi Šmartno in obisk Gradnikove domačije v Medani. Sledilo bo valentinovo praznovanje v kraju Neblo blizu Dobrovega. Avtobus bo peljal potnike ob 9.30 iz Doberdoba s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, pri vagi blizu Pevmskega mosta in na trgu Medaglie d'oro / na Goriščku in nato proti Šmartnemu. Vračanje domov bo od 18. ure dalje. Vpisujejo po tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni izlet v Maroko od 23. do 30. avgusta 2018. Informacije po tel. št. 0481 882285 (Ivo Kovic). Svet slovenskih organizacij, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov in SCGV Emil Komel sporočajo, da lahko v njihovih pisarnah v Gorici, na drevoredu 20. septembra, brezplačno lahko dobite dvojezično publikacijo Con Mirko nel cuore - Z Mirkom v srcu, v kateri so življenjepisni zapisi ter zbirka poezij in skladb, ki jih je uredila dr. Manuela Quaranta Špacapan v spomin na pokojnega moža, dr. Mirka Špacapana. Kdor želi, lahko odda prostovoljni prispevek v podporo neprofitni ustanovi Onlus Cure palliative Mirko Špacapan - Amore per sempre, ki nudi paliativno oskrbo za onkološke bolnike. Prosvetno društvo Štandrež organizira petdnevni izlet v Normandijo od 21. do 25. aprila 2018. Izletniki si bodo ogledali Givery, Rouen, Arromanches in Omaha Beach, Bayeux, Mt. Saint Michel, St. Malo, Chartres, Dijon, Annency, Aosta in Pont Saint Martin. Cena potovanja bo odvisna od števila udeležencev (nihala bo od 595 evrov do 632 evrov + cena letalske vozovnice – od 75 do 160 evrov). Potrebna je veljavna osebna izkaznica ali potni list. Podrobne informacije dobite ob vpisu, lahko pa pokličete tudi na tel. št. 3479748704 (Vanja), 0481 20678 (Božo), 0481 21608 (Mario, po 18. uri). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Zahvala Ob prejemu prestižnega priznanja, srebrne plakete JSKD RS, se iskreno zahvaljujem vsem, s katerimi sem sodeloval pri dramskem odseku Prosvetnega društva Štandrež. Zahvala naj gre pokojnemu msgr. Jožetu Žoržu, ustanovitelju skupine, ker me je povabil k sodelovanju; Damjanu Paulinu, ki mi je s svojim prizadevanjem vlil spoznanje, da vsak uspeh terja veliko resnega in vztrajnega dela. Najlepša hvala tudi družini Gergolet za občuten poklon v verzih. Hvala!!! Božidar Tabaj Čestitke Božidar Tabaj, žlahtni komedijant in dolgoletni kulturni organizator PD Štandrež, je dobitnik Srebrne plakete Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017. Ob prejemu tega pomembnega priznanja mu čestita in želi še polno uspehov in ustvarjalnih dosežkov Zveza slovenske katoliške prosvete. Darovi V spomin na brata Vinka Tomsiča daruje sestra Marija za misijonarja Danila Lisjaka 50 evrov in za sestro Tadejo 50 evrov. V spomin na Zoro Pelicon vd. Kerševan daruje za Sklad Silvan Kerševan 50 evrov A. Š. Za cerkev sv. Ivana: v spomin na mamo Marico, darujeta Dragica in Marko 100 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 2. 2. 2018 do 1. 2. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 2. februarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 3. februarja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 4. februarja: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 5. februarja (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 6. februarja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 7. februarja (v studiu Danilo Čotar): Upor na beneški galeji leta 1605 1. del - Izbor melodij. Četrtek, 8. februarja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Ob izgubi MARICE ROŽIČ vd. VOGRIČ se iskreno zahvaljujemo g. župniku Marijanu Markežiču za pobregni obred in tolažilne besede, števerjanskim pevcem za občuteno petje in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Lucijan, Florijan, Roman, Štefan in Dragica z družinami Števerjan, 1. februarja 2018 Dramski odsek PD Štandrež / Premiera: Čaj za dve Tudi v zakrknjenem srcu se lahko vžge iskrica ljubezni Mojca Dolinšek, Polonca Cijan in Dominika Prijatelj (foto DP) Kultura1. februarja 20188 Prost ku tić Dovolj razlogov je, da me zadnjič le dvigne želja, da se pogovorim s tem človekom, ki zagovarja interese ri- bičev in ki je član opozicijske stranke. Megleno in nekako za silo in neza- vedno ga umestim na dva, tri hribe za našim proti Buzetu, tiste, ki so v jugoslovanskem sistemu še bolj čutili posledice uničevalne kmetijske poli- tike, ki so bili dlje od mestnih središč, kjer so bila nekatera kmečka gospo- darstva močnejša, a izseljevanje mla- dih in celih družin neizprosno. De- setletja vztrajnega propadanja vasi, rušenja mogočnih hiš in zaraščanja polj so edine slike, ki jih imam z našega istrskega podeželja. Pa odho- dov družin v Trst in dalje v tujino, v njihovo vračanje, kjer niso govorili več domačega jezika. In seveda v tem vidim kopice otrok na paši, na poti v šolo in kasneje na delavskih avtobu- sih v poklicne šole in tovarne. Kdo je torej ta človek, kakšna je bila nje- gova družina, kdaj je odšel, za kaj se je izšolal? Ima še ko- ga doma in se vrača na družin- sko zemljo? Odneslo me je na Markov hrib, kjer ima svojo ribarni- co, kjer mi žena pove, da se je zdaj na pomolu v me- stu. Obrnem avto in se spustim proti morju, parkiram in komaj čakam, da izmenjam nekaj misli in odkrijem, kakšna moč vodi tega našega človeka. Kmalu sva na oblazinjenih sedežih kavarne Kapitanija in misli sem zbra- la v tri glavna vprašanja. Najprej, kdo in od kod je. Na hitro mi pove, da je z Žrnjovca, iz vasi v bližini Belvedur- ja, kjer je zrasel v družini s štirimi otroki. Kdo je šel proč, kdo je ostal doma, so šli v Koper, v Trst? Je bilo to nepo- sredno povezano s po- vojnim siljenjem kme- tov, da svoje imetje in delo združijo v zadru- ge? Podatki so izpuh- teli iz glave in le to vem, da se je izučil za mehanika – voznika, ker to piše v njegovi strankarski predstavit- vi. In to, da je kot naj- starejši otrok varoval svojega mlajšega brata Adrijana, ko sta oče in mati delala po nji- vah, in se je tako naučil vseh do- mačih del. Kaj več: ali je in kako dolgo pasel, do kdaj je po- magal družini pri obdelovanju zemlje, kako se je šolal in kdaj se je dokončno odselil, do tega nismo prišli. Ali pa je odgovor odneslo v trenutku na druge zadeve, ki so se prepletale pri prvem klepetu, pri iskanju točk, ki so nama skupne. Zanaša naju s teme na temo, od hri- bov, skupnih znancev, dela v tovarni, slabem gospodarjenju v jugoslovan- skem sistemu. Da je odšel med zaseb- nike, ker se ni strin- jal z načini dela, ker je hotel nekaj ustva- riti, in spet na se- danji čas, ko je po- litika ponovno pro- ti malim zasebni- kom, proti ribiču in seveda kmetu. Spet smo pri razvoju ri- bištva in podeželja, politiki Agencije za kmetijske trge, ki razpise naravnava tako, da mali zaseb- niki ne morejo do pomoči. Pri tem, da je kot predstav- nik ribičev v sodelovanju s kmetij- skim ministrstvom, da so trenja in osebne zamere, da se jim je zameril in nekateri mislijo, da je želel komu škodovati. Na sploh, ena zgodba sa- ma po sebi! In ne ve se, kdaj smo pri privatni lastnini, pri tem, kaj pomeni stopiti na trg, samostojno delovati - za malega ribiča in kaj za velike siste- me. Res je, današnji režim je narav- nan v korist velikih prijaviteljev in duši delo, zasebne pobude. Mali mo- ra kupiti vse sam, od čolna do mreže, mora si plačati vse in nositi rizik. / dalje L. Dobrinja DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (3) Dimitri Tabaj Pordenon je drugo največje furlansko mesto. Tam častijo kot svojega najpo- membnejšega srednjeveškega gospo- da blaženega Danijela Vogrskega (v italijanščini beato Daniele d'Ungri- spach), ki je bil naše gore list. Rodil se je na starem gradu na Krminski gori leta 1344, v domači plemiški družini gospodov Vogrskih (znani tudi kot Ungrispach, Ungersbach ali Ungri- chspach, kasneje pa kot Eck-Ungri- spach), ki je imela velika posestva tudi v Krminu. Oče je bil Miklavž Vogrski, mati pa Magdalena Savio. Njihov krminski grad ima 1.500 let dolgo zgodovi- no, saj ga omenja tudi langobardski zgodovinar in pisatelj Pavel Diakon v svoji Historia Langobar- dorum iz leta 610. Danijel je v začetkih bil priznan trgovec z usnjem in svilenim ter volnenim blagom; trgoval je predv- sem z Vzhodom. V letih 1384 in 1404 -1405 ga je koroški vojvoda imenoval za predstojnika mesta Pordenon. Leta 1398 je postal tudi sodnik in pooblaščenec cerkve sv. Marka. Dokumentirana je njegova po- sredniška vloga v sporu med Porde- nonom in Oglejem. Znan je bil po svoji radodarnosti z revnimi. Že po- ročen z Orsino, članico plemiške rod- bine Ricchieri - imela sta tudi hčerko -, se je leta 1392 odpovedal svojemu premoženju in se odločil za puščav- niško življenje v takratnem kamaldol- skem samostanu sv. Matije v Muranu pri Benetkah. Večkrat se je vračal v Pordenon in skrbel za družino in za ostale civil- ne zadeve. Leta 1411 so ga neki roparji umorili. Po 24 letih so od- krili, da je njego- vo truplo ostalo popolnoma ohranjeno in ne- spremenjeno (ta- ko je ostalo do da- nes!) in so uvedli postopek za beati- fikacijo. Truplo so hranili v različnih cerkvah, zdaj se nahaja v Muranu. Čaščenje blaženega Danijela se je ta- koj razširilo na Slovenskem (predv- sem na Goriškem in na Koroškem) in v Furlaniji; člani rodbine Vogrskih go- spodov naj bi se že takrat vsako leto - na dan sv. Matije - zbirali pri njego- vem grobu. Leta 2011 - torej 600 let po smrti blaženega Danijela - so na pročelje pa- lače Ricchieri v Pordenonu postavili spominsko ploščo. Istega leta so poi- menovali park ob ostankih njegovega gradu na Krmiski gori “Parco degli Ungrispach”; v tamkajšnji cerkvi sv. Marije Pomočnice, na sv. Matije dan, darujejo zanj sveto mašo. Gospodje Vogrski so bili ministerial- ski rod goriške Grofije in v 12. stoletju so zgradili stari grad na Vogrskem (da- nes osnovna šola). Verjetno so se ime- novali po kraju (Vogrsko, Hunger- spach, Ungerspach). Leta 1511 je moška linija te družine izumrla, nji- hov naslov pa je s poroko prešel v last kranjske plemiške družine Eck, ki se je preimenovala v Eck-Ungrispach. Ta je znana po vojskovodjih v vojnah proti Turkom in Benečanom, po go- riških in tržaških glavarjih, ampak tu- di po tem, da se je v 16. stoletju oprijela luteranstva in zelo podpi- rala Primoža Trubarja. V središču Gorice, na vogalu med Stolnim trgom in Raštelom, obstaja zelo znana in krasna palača, ki je bila last gospodov Vogrskih, kot piše na še obstoječi kamniti plošči iz leta 1441. Tam so luteranski plemiči in meščani poslušali Trubarjeve pridige v slo- venščini, nemščini in italijanščini. V Gorici najdemo tudi kip blaženega Danijela Vogrskega: ta stoji na pročel- ju cerkve Brezma- dežnega spočetja na Gledališki ulici (Itali- jani jo imenujejo “via Garibaldi”). Grb Gospodov Vo- grskih (rdeč in bel polmesec ali celo stili- ziran vigur (jegulja) po mnenju nekaterih, ki si izvor toponima Vogrsko razlagajo kot “Vigursko”, saj naj bi nekoč na tem ob- močju stalo mokrišče z vigurji, medtem ko je večina zgodovinar- jev mnenja, da je to povezano z Vogri/Ogri/Madžari), je danes sestavni del grba občine Renče- Vogrsko in občine Krmin, toda - kot smo videli - je njegov vpliv prisoten tudi precej bolj na zahodu. Odgovor- nost (in veselje!), da te vplive prepoz- namo in častimo, leži na vseh nas! Stari grad ne Krminski gori nad Krminom. Tukaj se je leta 1344 rodil Danijel Vogrski. Prva omemba gradu je iz leta 610. Kip blaženega Danijela Vogrskega na pročelju cerkve sv. Brezmadežnega spočetja na Gledališki ulici v Gorici. Lepo ohranjeni posmrtni ostanki blaženega Danijela Vogrskega. V stoletjih so jih hranili v različnih cerkvah, danes počivajo v Muranu pri Benetkah. Spomiska plošča na palači Ricchieri v Pordenonu, postavljena ob 600-letnici smrti blaženega Danijela Vogrskega. Grba sedanjih občin Renče-Vogrsko in Krmin: rdeč in bel polmesec Vogrskih gospodov - ministerialov Goriških grofov. Razstava / Muzej Revoltella v Trstu Pretresljive risbe iz Dachaua Zorana Mušiča V muzeju Revoltella v Trstu sta bila v petek, 26. januarja 2018, posvet in na- to odprtje razstave znanih, pretreslji- vih risb Zorana Mušiča, ki jih je go- riški umetnik narisal v koncentracij- skem taborišču v Dachauu. Gre za iz- jemno najd- bo tržaških raziskoval- cev, ki so zdaj na ogled pod naslovom Osteklene oči, tako je naslovil eno svojih najde- nih risb sam goriški moj- ster. Po poz- dravih so o pomembnosti najdbe 23 Mušičevih risb spregovori- li direktorica muzeja Laura Carlini Fanfogna, pod- predsednik Državne zveze nekdanjih deportirancev v nacistična taborišča ANED Franco Ceccotti in pred- sednica Dunja Nanut, oba sta opisala zahtevno delo pri raziskovanju in drago- ceno najdbo Mušičevih risb, nato je goriški kustos Saša Quinzi zelo lepo in s pomočjo slikovnega gradi- va prikazal Mušičevo mladostno do- zorevanje v mojstra sodobne likovne umetnosti, razložil tudi nekatere Mušičeve risbe iz Dachaua, predvsem pa slovenskega mojstra sodobne umetnosti umestil ob bok evropskim velikanom, kot je bil Goya. Sledili so posegi treh slovenskih poznavalcev Mušičevega dela. Organizatorji so nam razdelili italijanske prevode raz- prav slovenskih likovnih raziskovalcev Andreja Smrekarja, Zdenke Badovinac ter Marka Jenka. Ko je začel prvi slovenski razpravljalec svoj esej brati v angleščini, nas je peščica prisotnih Slovencev tiho vstala in zapusti- la dvorano. Slišali smo, da smo (nekateri) občutljivi, ko ni slovenske bese- de. Ne gre za to, gre za dostojan- stvo, ki ti ga nihče ne more dati, če ga sam nimaš in ne zahtevaš zase. Zoran Mušič je svoje pretresljive risbe umrlih in trpečih opremljal s sloven- skimi napisi. Razstavo si oglejte, govori namreč tudi o vseh nas in o trpljenju, ki se ne sme nikdar več ponoviti! Jurij Paljk Zanimiv “Istrjan”, domačin Silvo Radin, ribič in istrski vodja opozicije (2) Foto JMP Foto JMP Kultura 1. februarja 2018 9 Msgr. dr. Peter Štumpf o papeževi poslanici za svetovni dan medijev “Naj vedno odmeva glas, ki nas sili, da delamo dobro in da poročamo resnico!” sakoletno vsesloven- sko srečanje časnikar- jev, ki delamo pri kato- liških medijih, je bilo letos 24. januarja, prav na god sv. Frančiška Saleškega, ki je za- vetnik časnikarjev in pisatel- jev. Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore vsako leto vabi časnikar- je iz Koroške, Italije in seveda slovenske, da bi skupaj razmislili sedanji tre- nutek, predvsem pa, da bi se med seboj srečali, spregovorili o tem, kako naj danes s sodobnim jezikom na- govarjamo bralke in bralce. Tudi letos se je srečan- je, iz Italije smo bili žal samo predstavniki No- vega glasa, pričelo z mašno daritvijo v ka- peli na nadškofiji. So- maševala sta odgovo- ren za medije pri Slo- venski škofovski kon- ferenci murskosoboški škof msgr. Peter Štumpf, ki je med mašo imel tudi odlično pre- davanje, ki ga objavljamo v celoti, predvsem zaradi pou- darkov in vizije sodobnega nagovarjanja ljudi, vernikov, bralcev. Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore je kot gostitelj zbrane med mašo prosil, naj drug za drugega molimo, naj bomo med seboj povezani, saj smo vsi v službi Resnice, prav tako je izpostavil pomen tesnega stika z ljudmi, o kate- rih in za katere pišemo: “Živeti, dihati, čutiti z ljud- mi! Poznati jezik današnjih ljudi, ga uporabljati in jih vedno znova nagovarjati”! Po maši smo se časnikarji zbrali v dvorani nadškofije, kjer je kot iztočnico msgr. Sta- nislav Zore izpostavil potrebo po jasni, iskreni, resnici, za- vezani besedi in jeziku, ki bo blizu ter razumljiv današnje- mu človeku. Poseben pozdrav pa je namenil prav Sloven- cem, ki živimo na Koroškem v Avstriji in v Italiji, ter prisot- nim medijem iz teh držav. Urednica tednika Družina Manica Ferenc je vodila po- govor z dr. Alešem Mavrom, znanim slovenskim univ. prof. zgodovine starega veka, predvsem pa mislecem in izo- bražencem, ki se s prodorni- mi zapisi in mnenji redno kot kristjan pojavlja na sloven- skem medijskem prizorišču. Dr. Aleš Maver je v pogovoru z Manico Ferenc pojasnil, za- kaj se sam v slovenskem me- dijskem prostoru in nasploh v slovenski družbi zavzema za več sproščenega vzdušja, za bolj ploden dialog, opozoril na nevzdržnost razklanosti slovenske družbe, zatrdil, da je najslabša vojna od vseh državljanska vojna, katere sa- dove občutimo vsak dan zno- va vsi Slovenci. Zato je danes tako težko govoriti o spravi. Med debato je prišla na dan tudi misel, da je že sama be- seda težko prebavljiva na Slo- venskem, saj takoj ločuje, na- mesto da bi združevala. Dr. Aleš Maver je tudi povedal, da je na Slovenskem poznavanje V zgodovine izjemno šibko, kotje tudi povedal resnico, ki seje tudi sami zavedajo, da namreč katoliški mediji zelo težko, če sploh, nagovarjajo tiste ljudi, ki se v krščanski ve- ri ne prepoznavajo. Tudi zato je mnenja, da vpliv katoliških medijev na skorajšnje volitve ne bo velik, kot je tudi zatrdil, da je pogubno, če se Cerkev veže na kako politično stran- ko. Lahko in mora pa Cerkev, kot moramo to tudi katoliški mediji, nagovarjati ljudi in politične stranke, da se iščejo skupne točke, skupno dobro. Tudi dr. Aleš Maver je naglasil potrebo po prevetritvi jezika in sodobne medijske govori- ce, ki jo predvsem mladi poz- najo! JUP Spoštovani sobrat msgr. Sta- nislav Zore, nadškof metro- polit ljubljanske cerkvene po- krajine in predsednik Sloven- ske škofovske konference, spoštovani duhovniki, spoštovani bratje in sestre! Za svetovni dan medijev, ki ga bomo letos obhajali v ne- deljo, 13. maja, je papež Frančišek izbral temo, na ka- tero nam je napisal poslani- co: “Resnica vas bo osvobodi- la (Jn 8, 32). Lažne novice in časnikarstvo miru”. Cerkev se tako odziva na velik problem lažnih novic, ki se med nami širijo s svetlobno hitrostjo. Lažne novice delijo ljudi, pre- bujajo sovraštvo, sejejo strah in nezaupanje. S papeževo poslanico se Cerkev odziva na to zlo. Kljub poplavi slabih novic Cerkev še vedno oznanja ve- selo novico evangelija in pri tem govori resnico. Ra- zločevati moramo med resni- co in med mnenji. Eno je re- snica, drugo so mnenja posa- meznikov ali skupin. Seveda lahko vsakdo pove svoje mnenje, ne more pa vsak po- vedati kompetentnega mnen- ja. Prvi, ki ima odgovornost v Cerkvi, da pove kompetentno mnenje, je škof. V njegovem imenu in v imenu Cerkve lahko govori samo tisti, ki ga škof za to pooblasti. O tem smo slovenski škofje pred ne- kaj leti dali navodila tudi v eni od številk Sporočil slo- venskih škofij. Ni pa vse sku- paj tako preprosto. Škof mora služiti Cerkvi. V tej službi mora tudi poslušati in slišati, da dobi prave informa- cije. Škofovo služenje je zelo pogojeno od tega, kar sliši, od koga to sliši in s kakšnim na- menom mu sporočajo to, kar sliši. Če škof ne dobi verodo- stojnih informacij od resni- coljubnih in kompetentnih ljudi, ne more dobro služiti. Splošne in nepreverjene go- vorice so samo škodljive go- vorice in kmalu postanejo lažne novice. Ko škof govori, ga ljudje morajo slišati. Če je ško- fov glas nameno- ma spregledan ali celo utišan, je to tako, kot če ne bi govoril. Mediji zelo neradi ljudem prinašajo celovita sporočila škofa ali pa ta spo- ročila popačijo. Pri tem v javnosti ustvarjajo vtis, da je škof nekdo, ki obstaja in fun- kcionira sam zase. Bralci, poslušalci in gledalci naj ne bi imeli nič ne s škofom in ne s Cerkvijo oziroma škof in Cerkev nima- ta nič z njimi in z dogajanji okrog njih. Sporočila škofa in Cerkve tako gredo mimo lju- di ali pa jih ljudje dojamejo kot nekoristne, včasih celo kot zlonamerne. Ko mediji re- snico ali pa dobro novico za- molčijo z namenom prezrto- sti ali pa diskvalifikacije tiste- ga, ki je resnico povedal ozi- roma je storil nekaj dobrega, takšen molk postane lažna novica, ki ljudi prepričuje, da se ni nič zgodilo, ali pa med ljudmi vzbuja sum, da se je zgodilo nekaj, kar ni res. Pri nas to lahko opazimo predv- sem v primerih, ko so dogod- ki v Cerkvi na Slovenskem medijsko namenoma prezrti ali zamolčani. Tudi znotraj Cerkve na Slo- venskem so posamezniki in interesne skupinice, ki na spletnih “klepetalnicah” pod krinko anonimnosti z inten- zivno vulgarnostjo širijo lažne novice o papežu, ško- fih, duhovnikih in nemalo- krat tudi o drugih vernikih. Predvsem se oglašajo takrat, ko papež in škofje branimo Cerkev, njen nauk in se izre- kamo tudi v nevralgičnih tre- nutkih družbenih dogajanj. Pri vsem tem so celo pre- pričani, da imajo prav in da delajo prav. V svoji lažno - mirni vesti nekateri ravno- dušno celo prejemajo zakra- mente, kakšen pa tudi mašuje. Namesto da bi gradili Cerkev, jo razbijajo na prafak- torje. S tem delajo nabor re- krutov za vojsko lažnikov, ki pletejo mrežo sovraštva zno- traj Cerkve, tiste zunaj Cerkve pa spodbujajo, da še bolj ko- rajžno udrihajo po njej. Re- snicoljubni ljudje so pre- strašeni in se zapirajo vase, samo da bi bili varni, ker hočejo živeti v svojem čim manj skaljenem miru. Cerkev ne more biti skrivalnica. Kdor se skriva, da bi od tam deloval z lažjo, ni vreden Cerkve. Cerkev ima samo en obraz. In ta obraz je Jezus Kristus, ki je svoj obraz razo- del v evangeliju, ki je vesela novi- ca. Satan svojega obraza ni razo- del, ker ga nima. Satan obstaja, vendar je lažen, zato je “brez - obrazen”. On ima samo eno novico: to je laž. Ljudje, ki širijo lažne no- vice, delajo pod satanovo oblastjo. Evangelist Marko govori o drami sejanja besede. Jezus je množico opozoril, kam vse lahko pade ta beseda in kakšne sadove rodi. Pri tem satan ni nedejaven. Nasprot- no. Je zelo buden in pazi na besedo. Nič ne presliši. Satan nam hoče besedo ukrasti in jo izkoristiti v našo pogubo (prim. Mr 4, 1-20). Internet je postal neizmerno veliko polje za sejanje dobre- ga ali slabega, resnice ali laži. Internet je gigantska ustano- va, ki ustvarja ali pa uničuje ljudi in človeške odnose. Da- nes so praktično vsi mediji di- gitalizirani. Internet ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak je sredstvo, ki v ljudeh ustvarja povsem nove oblike intelektualne in duhovne za- vesti. Antonio Spadaro je dejal, da “za Cerkev ni izziv, da dobro uporablja internet, ampak je zanjo izziv, kako naj kvalitet- no živi čas interneta”. Papež Benedikt XVI. je ob svojem času opogumljal, naj se ne bojimo postati meščani digi- talnega sveta, saj je tudi ta svet lahko obogaten s člo- večnostjo. Papež Frančišek je pred kratkim v Limi naložil vsem škofom nalogo, da se moramo tudi mi naučiti no- vega jezika, kot je na primer digitalni jezik. Poznati mora- mo aktualni jezik mladih, družin in otrok. S tem je tudi škofe povabil, naj se ne ogi- bamo takšne komunikacije, ki v ljudeh prebuja zmožnosti pravilnega dialoga, ki ga mo- rata spremljati pravičnost in dejavna ljubezen. Danes obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa in odličnega komunikologa. Pravičnost in dejavna ljube- zen sta mu povsod na široko odpirala vrata. Frančišek v svoji knjigi Razprava o ljubez- ni do Boga meni, da zaradi greha človeška narava ni ob- darjena s prvotno svetostjo in moralno nepokvarjenostjo, kakršni si je Bog za človeka prvotno zamislil. Zaradi gre- ha smo namreč zelo pokvar- jeni. Vendar pa nam je ostalo naravno nagnjenje, da bi lju- bili Boga. To nagnjenje je “omamljeno” na dnu srca. Dovolj je majhna stvar in že ga prebudi. Frančišek to razloži s primero iz družinskega življenja: “Med prepelicami se večkrat zgodi, da nekatere ukradejo jajca drugim, da bi jih valile bodisi iz želje, da bi bile ma- tere, bodisi iz nespameti, ko ne poznajo lastnih jajc. In nekaj čudnega je in vendar dobro dokazanega: jerebičji piščanček, ki se je izvalil pod krili tuje matere in ga je hra- nila tuja mati, ob prvem kli- cu, ki ga zasliši od svoje prave matere, ki je znesla jajce, iz katerega se je izvalil, zapusti tatinsko prepelico in gre k svoji materi ter hodi za njo zaradi nagnjenja, ki ga čuti do svoje prvotne matere”. Isto se dogaja s človeškim srcem, meni sveti škof Frančišek Saleški. “Čeprav je bilo hranjeno in vzrejeno med telesnimi, nevrednimi in minljivimi stvarmi in tako rekoč pod krili narave, se kljub temu ob prvem pogle- du, ki ga obrne na Boga, ob prvem znanju, ki ga dobi o njem, prvotno naravno na- gnjenje, da bi ljubilo Boga, ki je bilo kot omamljeno in ne- zaznavno, prebudi v prvem trenutku in zdi se nenadoma kot iskra, ki je spala pod pe- pelom, predrami našo voljo ter ji da polet najvišje ljubez- ni, ki ga dolgujemo najvišje- mu vladarju in prvemu počelu vseh stvari”. Nekoč sem gledal film o ka- pucinskem patru sv. Piju iz Pietrelcine. V filmu je prizor, kako ta sveti pater nekega no- vinarja, ki je obrekoval škofa, nekajkrat krepko useka okrog ušes. Novinar je ves osra- močen in prizadet šel in celo noč jokajoč prebil v gozdu. Naslednji dan zjutraj je šel k patru Piju, ga prosil za od- puščanje, spremenil je življenje in tudi mnenje o škofih in Cerkvi. Novinar je postal velik prijatelj in zago- vornik patra Pija. Takšne nenavadne iskrice lju- bezni lahko prižigajo samo svetniki. Mi jih ne moremo in ne smemo. Sveti škof Frančišek pravi, da ljubezen svetnikov počne neumnosti, da bi bila ljubljena. In takšna ljubezen se potem sooča z Božjo ljubeznijo, ki je svo- bodna za svojo ljubezen. Tudi papež Frančišek večkrat ves svet in tudi samo Cerkev zelo močno useka prav s takšno ljubeznijo, ki je svo- bodna. Papež hoče, da bi Cer- kev postala kraj, kjer se srečujeta Božja ljubezen in svet, ki večkrat drugega ni sposoben kot obrekovanja in laganja. Papež je garant in branitelj večne resnice, ki edina osvo- baja. Mnogi bi ostali v laži in bi se zapletali v mreže laži, če jim papež ne bi pomagal s svojo karizmo ljubezni hitro reševati težka vprašanja nji- hovega življenja, za katera poznajo kanonske določbe, pastoralna praksa ter teološki odgovori nekoliko daljšo pot. Cerkev se tako s papežem Frančiškom močno oddaljuje od lažnih novic, saj jo zanima samo odrešen človek v Kristu- su, ki ga evangelij vabi na pot resnice in življenja. Katoliške medijske hiše in no- vinarji vstopate v ta ljubeči odnos med Kristusom in člo- veštvom, o njem govorite in poročate. Brez pretiranih načrtovanj in nepotrebnih strahov se s takšnim poročan- jem lahko zlahka ognete ne- varnosti, da bi sami postali lažna novica. Božja igra, pravi sveti škof Frančišek, poteka v vsakem srcu, vsakem trenut- ku in v vsakršnih razmerah. V naši vesti, drage katoliške novinarke in dragi katoliški novinarji, naj vedno odmeva glas, ki nas sili, da delamo do- bro in da poročamo resnico. Vedno se ravnajmo po tistem, kar odlikuje človeka, kar je najresničnejše in najboljše. Zaradi greha nismo nezmo- tljivi. Toda samo pravičnost lahko odločno usmerja našega duha k resnici, lepoti in dobroti. Sveti škof Frančišek pravi, da “dobri ra- stejo kakor jutranja zarja, iz sijaja v sijaj”. Ob prazniku svetega škofa Frančiška Saleškega se v ime- nu vseh slovenskih škofov in tudi v svojem imenu zahval- jujem direktorjem medijskih hiš, založb, urednikom in no- vinarjem, da poročate re- snične novice in se ogibate lažnih novic. Vsakdo od nas ima svoje mesto v Cerkvi. Za vsakega od nas pa ima Bog iz- viren načrt. Znotraj svojega poklica more vsak od nas ra- sti brez konca in vedno višje v ljubezni do Boga, dokler je v tem minljivem življenju. No, in v tej rasti smo vsi zelo daleč od lažnih novic. V tej rasti vztrajno pomagajmo našim bralcem, poslušalcem in gledalcem, da se bodo tudi oni ogibali lažnih in se vese- lili resničnih novic. Lep in blagoslovljen naj vam bo današnji praznik! Sveti Frančišek Saleški prosi za nas pri Bogu! Foto JMP Foto JMP Tržaška1. februarja 201810 V nedeljo, 4. februarja 2018, ob 17.30 se bo v Domu glasbe - Casa della Musica, v ulici Capitelli 3 v Trstu, nadaljevala Koncertna sezona Iz domače zakladnice, ki jo prireja Radio Trst A. Po štirih izjemno uspešnih in odmevnih koncertih ob zvokih najpristnejše slovenske narodno-zabavne glasbe bodo na petem večeru letošnje koncertne sezone zadonele poskočne melodije Ottavia Brajka. Priljubljenemu primorskemu harmonikarju se bodo poklonili Ansambel Erazem, skupina Zvita Feltna in diatoničar Benjamin Škrab. Člani ansambla Erazem iz Postojne so že od nekdaj predani Brajkovi glasbi, celo več: primorskemu harmonikarju so posvetili celotno zgoščenko, ki so jo naslovili Najlepše melodije Ottavia Brajka. Del tega repertoarja – z zimzelenimi V naši kantini, Marija Čakolona in Primorci smo veseli ljudje na čelu – bodo predstavili v živo na koncertu v Domu glasbe. Tudi skupina Zvita Feltna iz Dutovelj se bo poklonila Brajku, predstavila pa bo tudi svoje največje avtorske narodno- zabavne in zabavne uspešnice iz zadnjih let. Veselimo se, da bo na koncertu zaigral in zapel mladi Benjamin Škrab iz Unca. Čeprav je narava Benjamina prikrajšala za enega od vodilnih čutil, mu je nedvomno podarila glasbeni talent, ki ga uri po posluhu pod nadzorstvom prof. Vilija Marinška – z igranjem na diatonično harmoniko. S svojo prisotnostjo in glasbeno točko pa nas bo počastila tudi prva pevka Ansambla Ottavia Brajka, ga. Darinka Eller. Obeta se torej nadvse zanimiv glasbeni večer, poln razvedrilnih melodij, ki nam bodo pomagale, da bomo bolje zakorakali v pustno obdobje. Koncert bosta pod nadzorstvom asistentke programa Nataše Ferletič vodila glasbeni urednik Aleksi Jercog in sodelavka Maruška Gustin. Interesenti si lahko zagotovijo brezplačen vstop na koncert tako, da pokličejo na telefonski številki +39 040 7784358 ali +39 040 7784281 ali da napišejo email na naslov elektronske pošte programi. slo@rai. it ali da napišejo sporočilo na facebook stran Iz domače zakladnice. Naslednji in hkrati zadnji koncert letošnjega niza bo na vrsti v nedeljo, 4. marca, ob 17.30. Na večeru z naslovom Melodije zelenih dni bodo nastopile tri glasbene skupine, ki so zaznamovale zamejsko sceno v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po mnogih letih, ko niso več aktivni, se bodo publiki predstavili ansambel Taims z Opčin, ansambel Pomlad iz Ricmanj in Krucenal Band iz Doberdoba. Peti večer Koncertne sezone Iz domače zakladnice 2017/2018 v poklon Ottaviu Brajku ogumil Vošnjak je bil po- litik, pravnik in diplo- mat, največji intelektua- lec na začetku 20. stoletja, ki pa ga nihče ne pozna. Po njem ni poimenovana nobena ulica (a sta po njegovem očetu in stri- cu) in ga ni v zgodovinskih učbenikih, čeprav je svetu po- vedal, da obstajajo Slovenci in kdo so. Tako je v Društvu slo- venskih izobražencev uvodno spregovoril Stanislav Kodrič, založnik iz Branika, ki je pred- stavil zajetno knjigo dr. Alek- sandre Gačić z naslovom Bogu- mil Vošnjak – politik in diplo- mat. Knjiga je izšla septembra lani, ob 135-letnici njegovega roj- stva in 100-letnici podpisa Krfske deklaracije, katere edini slovenski podpisnik je bil prav Vošnjak. Dr. Gačić je najprej orisala kratko življenjsko zgod- bo te osebnosti, ki se je kalila in oblikovala po očetu Mihae- lu, začetniku zadružništva na Slovenskem, in stricu Josipu, znanem politiku, zdravniku in pesniku. V magistrskem študi- ju je bila dr. Gačić povabljena v koordinacijski odbor za razi- B skovanje diplomatske zgodovi-ne; poslali so jo v Beograd, kjerje raziskovala, koliko Sloven- cev je v kraljevini in v Jugosla- viji delovalo v diplomaciji. Eden izmed teh je bil Vošnjak. Njegova zapuščina je najob- sežnejše arhivsko gradivo kakršnekoli osebnosti na Slo- venskem. Arhiv RS hrani devet tekočih metrov gradiva, arhiv dr. Arneža pa zaobjema 24 ška- tel. Predavateljica je povzela Vošnjakovo življenje. Njegova družina je bila iz Šoštanja, pri štirinajstih letih mu je umrla mama, zato se je oče odločil, da se preselita v Gorico, kar mu je nudilo vstop v svet di- plomacije in politike. Oče mu je omogočil številna potovan- ja, med katerimi je pridobil razgledanost. Tekoče je govoril devet jezikov. Pri devetnajstih je izdal potopis Zapiski mlade- ga potnika, pri triindvajsetih pa je potoval po Rusiji in stopil v stik z Levom Tolstojem ter z drugimi pomembnimi oseb- nostmi. Po osnovnem šolanju v Celju in Gradcu je v Gorici na zasebni gimnaziji spoznal svo- jega najboljšega prijatelja Aloj- za Gradnika. Avtorica knjige je predstavila Vošnjakov odnos do jugoslo- vanske ideje in njegovo delo- vanje v Jugoslovanskem odbo- ru. Poleti 1915 se je preselil v London in kot edini Slovenec dve leti kasneje podpisal Krfsko deklaracijo, ki je podob- no kot Majniška deklaracija pomagala tlakovati pot k po- vojni jugoslovanski državi. Bil je generalni tajnik delegacije novonastale Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izredni veleposlanik v Pragi leta 1921 in poslanec v narodni skupščini. Med 2. svetovno vojno je ostal zvest kralju in se pridružil gibanju Draže Mihai- loviča, kar ga je ob koncu vojne prisililo v beg iz domovine v Rim. Odšel je najprej v Rim, nato pa v ZDA, kjer je sloven- ske izseljence navduševal nad jugoslovansko idejo. Dvakrat je bil na avdienci pri predsedniku Wilsonu. Predaval je tudi na kalifornijski univerzi. Zavze- mal se je za Trst, bil je oster na- sprotnik komunizma. Leto pred smrtjo ga je senat ZDA imenoval za začasnega sveto- valca v begunskih zadevah. Še zadnjič je odpotoval v Evropo in obiskal Jugoslovane v be- gunskih taboriščih v Rimu, Sal- zburgu, Parizu, Trstu in na Du- naju. Leta 1959 je umrl v Wa- shingtonu. Kot je na pogrebu dejal Miha Krek, je bil Vošnjak zgled pridnosti, vztrajnosti, de- lavnosti in trdnega zaupanja v uspeh. Metka Šinigoj Dodaten spomin na Lejlo Rehar Sancin Plemenita gospa iz ulice Ghega ipavska kulturna delav- ka in spremljevalka po- litike Magda Rodman je pred kratkim v Novem gla- su objavila tehten in s srcem pisan življenjski potek pokoj- ne Lejle Rehar Sancin, svoje vipavske rojakinje. Njenemu lepemu nekrologu dodajam še lasten hvaležen spomin. Bilo je pred petdesetimi leti. Profesorica Lejla Sancin iz Trsta je kot zamejka na lju- bljanski filozofski fakulteti utrjevala slovenščino. Jaz pa sem kot zapozneli absolvent po zavlačevanju (bil sem namreč v službi) tisto leto na hitro opravil diplomo iz sla- vistike. Pred glavno diplomo (imel sem jezikovno temo) sem moral opraviti še semi- narsko nalogo iz slovenske književnosti. Na obravnavo moje naloge je prišla tudi Le- V jla Sancinova. Upal sem, dane bo zapletov in bom srečnoprestal še zadnjo oviro pred glavno diplomo, ki pa me ni toliko skrbela. Prišel sem v Ljubljano z idrij- skim avtobusom, a z zamudo. Profesor dr. Boris Paternu je že živčno gledal na uro. Pri- pravljen zagovor svojega skromnega dela sem hitro prebral in se bal debate. V začetku je šlo kar gladko, do- kler se ni oglasil diplomant iz slovenske Koroške v Avstriji. Bil je pripravljen, da bo strgal moj “umotvor”, delno pa tudi zmanjšal literarni pomen Pa- horjevega dela Parnik trobi nji, ki sem si ga izbral kot na- slov naloge. Glavni očitek mojemu poh- valnemu videnju Pahorjevega kratkega, a značilnega dela, je bil, češ da to ni prava literatu- ra, pač pa spis, ki namesto čiste umetniške prepričljivosti vsebuje preveč pretirane poli- tičnosti, ali tako nekako. Tisti diplomant je imel dobro pri- pravljen kritični nastop, ki bi – če ne bi kdo nasprotoval – zmlel moj slavospev Pahorje- vemu delu in, kot rečeno, po- sredno tudi zmanjšal vred- nost Pahorjevega ustvarjanja. V nerodnem položaju sem se znašel še, ko je moj kritik vprašal, kaj natančno sem mi- slil, ko sem navedel, da je Pa- horjev pisateljski način opisa Rusega mosta podoben rea- lističnemu načinu, ki mu Francozi pra- vijo école du regard, šola pogleda. Čutil sem se potlačen in brez opore, nisem vedel, kaj bi zinil, te- daj pa je dr. Paternu dal besedo Lejli San- cinovi, ki je že dolgo dvigala roko. Vidno prizadeta Tržačanka, vipavske- ga rodu, sicer rojena v Mariboru, je s teht- nimi dokazi in čustveno močjo nekako raztopila vel- javnost kritikovih tez in ustvarila novo vzdušje v semi- narju. Tudi mene je objel nov optimizem. Kritik bi se bil rad še oglasil, a profesor je neve- de ali vede rešil mojo stisko, ko je rekel, da smo presegli čas in da bo sam končal. In “parnik je odtrobil”, moj rešilni čoln pa je bila rajna Le- jla Sancinova. V hvaležen spomin Tomaž Pavšič iz Idrije Ponedeljkov večer v DSI Bogumil Vošnjak – politik in diplomat eželni svet FJK je pred kratkim sprejel vrsto popravkov k deželne- mu zakonu o izkopih in kam- nolomih št. 12 iz leta 2016. Med izboljšave sodi tudi vrsta ukrepov v korist kamnolom- ski dejavnosti na Krasu, za kar sta si posebej prizadevala deželna svetnika Igor Gabro- vec (SSk) in Stefano Ukmar (DS). Zakon iz leta 2016 je od vsega začetka pokazal vrsto nedoslednosti, zlasti kar za- deva delovanje in upravljanje manjših kamnolomov, kjer D kopljejo t. i. okrasni kamen.“Kraški kamnolomi imajo zasabo dvatisočletno tradicijo in naše vrste marmorja so cenjene in iskane po vsem svetu. Kamnolomi se skoraj vsi nahajajo na zelo občutlji- vih in v glavnem okoljsko za- varovanih območjih, kar že samo po sebi omejuje in otežuje delovanje. S komaj sprejetimi popravki k zakonu smo vnesli vrsto izboljšav, ki bodo v prvi vrsti pospešile postopke za izdajanje dovol- jenj za nadaljnjo dejavnost in širitev nekaterih že obsto- ječih kamnolomov. Po no- vem bo tudi mogoče ponov- no obuditi dejavnost v neka- terih kamnolomih, ki so bili svojčas opuščeni in za katere so zapadla dovoljenja za iz- kop. Večkrat se dogaja, da no- ve raziskave in tehnologije omogočajo posege, ki so bili nekoč težje izvedljivi. Refor- muliran zakon je tako prido- bil prožnost in bo lahko ra- cionalno upošteval tudi po- sebne primere. Z ločenim po- pravkom smo občinam omo- gočili, da v do- ločeni meri pro- storsko načrtuje- jo širitev območij D4 (kamnolomi) tudi v prehodni fazi pred sprejet- jem novega deželnega načrta o izkopih. Ta naj bi se končal že v pri- hodnjih mesecih. Prehodna objava je odprla fazo ugovo- rov, tako da vabiva posamez- nike, podjetniška združenja in občinske uprave, da čim prej povejo svoje predloge za morebitne popravke ali do- polnila. Sama se obvezujeva, da jih bova v odnosu do deželne uprave, tako kot do- slej, primerno podprla in za- govarjala”, sta povedala slo- venska deželna svetnika Uk- mar in Gabrovec. Na pobudo deželnih svetnikov Gabrovca (SSk) in Ukmarja (DS) Deželni svet FJK je uzakonil ugodnejše pogoje delovanja za kraške kamnolome Slovenska verska skupnost pri Sv. Ani žaluje V poslednje slovo Germanu Grahonji epričakovano je prejšnji teden tiho odšel v Gospodov vinograd naš dolgoletni prijatelj in pevec Germano Grahonja, ki je bil na Kolonkovcu in pri Sv. Ani pravi steber kulturnega, verskega in pevskega delovanja. Ko so ob koncu sedemdesetih let na pobudo gospoda Dušana Jakomina ustanovili na Kolonkovcu prosvetno društvo, je bil Germano med ustanovnimi člani in najbolj vnetimi in aktivnimi predstavniki, ki so s svojo delavnostjo želeli oživiti slovensko kulturo v tem odmaknjenem predmestnem okraju. Predvsem pa je izkazoval svojo ljubezen do pevske kulture, s svojo prisotnostjo je bil trdna opora pevskemu zboru, ki ga je do devetdesetih let vodila Dalka Šturman, redno je sodeloval pri vseh srečanjih na Kolonkovcu, v Škednju kot tudi pri Zvezi cerkvenih zborov. Ko pa je na Kolonkovcu prenehalo slovensko bogoslužje in z njim tudi pevska dejavnost, se je Germano skupaj z vsemi slovenskimi verniki podal v župnijo k Sv. Ani in prav tam je maloštevilna N skupnost slovenskihvernikov našla svoj prostorin se vključila v župnijsko življenje. Pokojni Germano je bil voditelj vsega delovanja, sodeloval je v župnijskem pastoralnem svetu in bil vedno prisoten pri vseh pobudah. A njegovo plemenito srce je nenadoma prenehalo utripati, njegov nenadni odhod na pot večnosti je pretresel tako slovenske kot italijanske vernike, saj je Germano redno nedeljo za nedeljo, leto za letom skrbno pripravljal pevski program za slovensko službo božjo in po sv. maši rad poklepetal z italijanskimi verniki. Žal pa so naša pota tako skrivnostna, da se marsikdaj nit človekovega bivanja pretrga v nepričakovanem trenutku. Tako je tudi življenjska knjiga našega dragega Germanota nenadoma prišla do svoje zadnje strani. Njegovo plemenito srce je prenehalo utripati, njegov glas je utihnil, nas pa bo spremljal spomin na njegovo iskrenost in prijazno besedo, ki smo je bili deležni vsakič, ko smo se znašli v stiski in težavah. Majda Cibic Cergol Foto damj@n Tržaška 1. februarja 2018 11 Obvestila Marijanska pobožnost s shodom članic Marijine družbe Marije Milostljive bo v nedeljo, 4. februarja, v Marijinem domu, v ul. Risorta 3: začetek ob 16. uri v domski kapeli; vabljeni vsi Marijini častilci. Katoliška akcija v Trstu in tržaški krožek “Circolo della stampa” Okrogla miza: zvesti pričevalci naše zemlje vesti pričevalci naše zem- lje: usmiljenje in od- puščanje to je bil naslov okrogle mize, ki je bila v dveh delih v organizaciji Katoliške ak- cije iz Trsta in tržaškega novinar- skega krožka “Circolo della stampa”. V prvem sklopu, ki je bil na sporedu v petek, 12. ja- nuarja, je beseda tekla o duhov- nikih Francescu Bonifaciu, Mi- roslavu Bulešiču in o msgr. Ja- kobu Ukmarju. Priznani zgo- dovinar, ki poučuje na tržaški univerzi, Raoul Pupo, je uok- viril zgodovinska dogajanja iz 20. stoletja, vezana na drugo svetovno vojno. Za mizo pre- davateljev je sedel tudi prof. Tomaž Simčič, ki se že več let posveča zgodovini pomem- bne osebnosti - msgr. Jakobu Ukmarju in si prizadeva za njegovo kanonizacijo. Ukmar- ja so zaznamovale razgleda- nost, natančnost in skrom- nost. Jakoba Ukmarja je po koncu vojne tržaško-koprski nadškof poslal v Istro birmo- vat, kjer so nahujskani ljudje vdrli v župnišče in surovo pre- tepli Ukmarja in še druga dva duhovnika; med njimi so enega celo ubili. V drugem sklopu okrogle mize, ki je bila v petek, 19. januarja, sta bila na vrsti duhovnika msgr. Marcello Labor in pater Placido Cortese. O Laborju je predaval Z duhovnik in kanonik kapitlja sv.Justa Vittorio Cian, ki opravljafunkcijo postulatorja postopka za njegovo beatifikacijo. Msgr. Marcello Labor (1890-1954) je bil duhovnik tržaško-koprske škofije. Ker je bila njegova družina judovskih korenin, so ga najprej preganjali nacisti. Leta 1947 pa so ga predstavniki ko- munističnih oblasti aretirali in obsodili na težka dela. Tržaški novinar in odgovorni urednik slovenskih informativ- nih programov RAI v pokoju, Ivo Jevnikar, pa je na omenjenem večeru osvetlil lik patra Placida Corteseja (1907-1944). Ivo Jevnikar je poseg začel s po- membno novico, da je italijan- ski predsednik Mattarella podelil v spomin zlato kolajno za civilne zasluge patru Corteseju; pred- sednik jo bo vročil 8. februarja, ko bo v Padovi odprtje akadem- skega leta. Mladi minoritski redovnik je v letih 1942 -1944 z neizmernim pogumom reševal življenje mnogim slovenskim in hrvaškim zapornikom v koncen- tracijskem taborišču Chiesanuo- va pri Padovi. Oktobra leta 1944 sta ga ujela dva esesovska vohu- na. Iz Padove so ga pripeljali v Trst, kjer so ga gestapovci v bun- kerju na trgu Oberdan strahovi- to trpinčili. Po mučeniški smrti 15. novembra 1944 so njegovo telo sežgali v krematoriju Rižar- ne. Novinar Ivo Jevnikar, ki je med drugim soudeležen tudi v proce- su kanonizacije patra Corteseja, je povedal, da so bile ocene zgo- dovinarjev že podane in da zdaj mora dokumente pregledati še komisija teologov. Škofijski del procesa za kanoni- zacijo se je začel 29. januarja 2002 in se končal leto kasneje v tržaški Rižarni. Patra Corteseja je Vatikan priznal za mučenca. Ka- sneje so ponovno pregledali do- kumentacijo in odločili, da je potrebno dokumente vnovič pregledati. Leta 2016 je bila se- stavljena nova komisija “Consul- torio teologi”, ki ima nalogo po- dati sklepe o novem pregledu dokumentov. Pater Cortese je imel zelo tesne stike s Slovenci, katerim je tudi veliko pomagal. Zaradi tega ga je tudi doletela taka usoda. Svojo pripravljenost na mučeništvo je večkrat izrazil, tu- di pisno, predvsem pa s tem, da se je v celoti posvetil obrambi življenja drugih. “Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da življenje za svoje prijatelje”, je za- pisal pater Cortese. Marko Manin Sad sodelovanja med tržaško in mariborsko operno hišo Verdijeva uspešnica Trubadur - Trovatore etošnji del sezone tržaškega opernega gledališča je prisrčno in uspešno odprla uprizoritev enega od najbolj zna- nih del Giuseppeja Verdija, ki je nastala lansko leto v produkciji Slovenskega narodnega gleda- lišča Maribor. Nenadejano in čustev polno zgodbo o usodni ljubezni in krvnem maščevanju je sestavil libretist Salvatore Cam- marano leta 1852 kot zadnjo pred smrtjo po motivih drame El trovador španskega pisca Anto- nia Garcie-Gutierreza. Trubadur - Trovatore danes kot ob nastan- ku sega neposredno v srca publi- ke celega sveta in sestavlja skupaj z Rigolettom (1851) in Traviato (1852) t. i. Verdijevo ljudsko tri- logijo. Verdijevo gledališče je po lanski uvodni postavitvi Rigolet- ta za konec letošnje izbralo prav Traviato in tako nekako sklenilo ta svojevrstni poklon v najbolj pristni tradiciji in kulta nacional- nega opernega genija. Povedati je treba, da je domače občinstvo povsem nagradilo to izbiro in tu- di dejstvo, da tokratna produkcija prihaja iz Maribora, na osnovi večletnega dogovora o umet- niškem sodelovanju za ovredno- tenje sredstev in izmenjavo čez- mejnega občinstva med Funda- cijo Teatro Verdi in Opero SNG Maribor. V gledališkem listu smo prešteli kar 18 gostovanj Trubadurja v Trstu, že od leta prve uprizoritve do zadnje, ki se je zgodila pred 9 leti. Verdijeva svojska glasbena in gledališka govorica vedno znova navdušuje in prevzame vsakega, še tako zahtevnega poslušalca. V L ospredju je več motivov: konfliktmed ustaljenim družbenim re-dom, nasprotujočimi si čustvi glavnih junakov in prevratniško močjo outsiderja, svobodo cigan- ske kulture in potujočega umet- nika, ki se usodno pomeša z vsak- danom. Azucena (Milijana Niko- lić oz. Isabel De Paoli) je hčerka ciganke, ki jo je zaradi čarov- ništva dal na grmado Grof Luna; materino smrt maščuje z ugrabit- vijo grofovega sina, a (morda po- motoma) vrže v ogenj lastnega si- na namesto grofovega. Ko dorase drugi grofov sin, se bori s “truba- durjem” Manricom, Azuceninim sinom, ki bi bil lahko njegov brat, za ljubezen dvorjanke Leo- nore (Marily Santoro oz. Ana Pe- tričević). Ta je nesrečno ujeta v trikotnik slepih, vseobsegajočih in izključujočih se čustev: skrajne V rodiški cerkvi Sv. Trojice je bila v nedeljo, 28. januarja, popoldne zadušna sveta maša v spomin in blagor treh prijateljev Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Prvi spomin je šel skladatelju in zborovodji Ubaldu Vrabcu, ki je umrl 27. januarja leta 1992 in je v Rodiku tudi pokopan, drugi spomin je šel dolgoletnemu predsedniku prof. Zorku Hareju, ki je umrl leta 2010 in ima velike zasluge za delovanje same Zveze in za razvoj zamejskega zborovstva, končno pa so se pri sveti maši, ki jo je daroval rodiški župnik Niko Čuk, spomnili tudi organistke in glasbene pedagoginje Angele Tomanič, ki je umrla v nedeljo, 14. januarja letos. Celih deset let je sodelovala z ZCPZ in vodila tečaj za mlade organiste, ob tem pa kot korepetitorka pomagala med poletnimi seminarji. Na koru je v nedeljo pel Združeni pevski zbor, ki ga vodi Edi Race, pri orglah pa je petje spremljal Tomaž Simčič. Zbor je prvič po letošnjem seminarju izvedel t. i. Kosovelovo mašo iz leta 1882, se pravi mašo učitelja in zborovodje Antona Kosovela (Srečkovega očeta), ki jo je Vrabec revidiral, ob tem pa še Vrabčeve priredbe ljudskih božičnih pesmi. Po maši pa so se prisotni odpravili še na bližnje pokopališče, kjer počiva Ubald Vrabec, na grob položili cvetje, pomolili in zapeli ter oživili vsakoletni poklon skladatelju, glasbenemu pedagogu in velikem narodnjaku, ki ima velike zasluge za slovensko zborovsko kulturo. Spominska maša v Rodiku ljubezni do Manrica (Antonello Palombi - Dario Prola), za katere- ga se je pripravljena žrtvovati, Manricove brezpogojne zvestobe do matere, ki ga privede do smrtnega dvoboja z Grofom Lu- no (Domenico Balzani - Stefano Meo), in usodno deljenih čustev le-tega, med ljubeznijo do Leo- nore in slo po maščevanju nad Azuceno, ki je sama činiteljica vsega dogajanja. Romantični naboj bolj namišlje- ne kot realne zgodbe, ki sloni na dialektiki med sočasnim doga- janjem, številnimi “flešbeki” in preskoki med sedanjostjo in pre- teklostjo, služi Verdiju za uskla- ditev izredno bogatega odrskega dogajanja, kar zahteva tudi števil- ne spremembe kulis. Režiser, sce- nograf in oblikovalec luči Filippo Tonon ter kostumografinja Cri- stina Aceti sta se dobro odrezala, omenjeni junaki in ostali stran- ski ter tudi člani zbora so blesteli v svojih pisanih, prefinjeno izde- lanih kostumih, zlasti Leonorine deviške spremljevalke, ki so spo- minjale na prosojne prerafaelske lepotice. Treba je pohvaliti uigra- nost celotnega ansambla, glav- nih glasov, zbora in orkestra pod vodstvom mladega dirigenta Francesca Pasqualettija in zboro- vodkinje Francesce Tosi, odrske in koreografske gibe vseh nastopajočih, ki so bili kos tudi najbolj zahtevnim napevom in ritmom. Sprožili so pravo mero sočustvo- vanja in empatije z občinstvom, ki je tako značilna za Verdijevo operno delo. Naslednje srečanje bo od 16. do 24. februarja z manj znanim, a teh- nično zahtevnim in za- nimivim delom Gaeta- na Donizettija, ko- mično opero La fille du régiment, v produkciji Verdijevega gledališča. Tokratni gostujoči diri- gent bo mladi sloven- ski talent (letnik 1979) Simon Krečič, režiser pa je Davi- de Livermore, priznani režiser tu- di opernih filmov, ki je Donizet- tijevo delo že postavil na oder tržaškega gledališča pred 9 leti. Pri tokratni reprizi sodelujejo še drugi domači mojstri, kot sceno- graf Pier Paolo Bisleri, kostumo- graf Gianluca Falaschi in seveda zborovodkinja Francesca Tosi. V glavnih vlogah nastopajo Gladys Rossi in Giuliana Gianfaldoni kot Marie, Shalva Mukeria oz. Fran- cisco Brito kot Tonio, Andrea Borghini (Suplice), Rossana Ri- naldi (Berkenfieldska markiza) in Dario Giorgele' (Hortensius). Davorin Devetak Nepričakovano je odšel na pot večnosti dragi GERMANO GRAHONJA Z ženo Lučino, z otrokoma Martino in Markom ter njunima družinama sočustvujemo CERKVENI PEVCI IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST OD SV. ANE 8. februar 2006 8. februar 2018 Nadja Maganja Jevnikar Ob dvanajsti obletnici smrti se bomo drage žene in mame spomnili pri maši v četrtek, 8. februarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Sv. Križu. Ivo, Peter, Ivan Kulturna pomlad 2018 v Devinu se začenja ta konec tedna. To je sklop kulturnih pobud, ki jih prirejajo MoPZ Fantje izpod Grmade, OPZ Ladjica in Devinski mladinski krožek. Prvi na sporedu je Projekt o Schengenu, ki spada v širši projekt Slovenske prosvete pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske krajine. Ob 10. obletnici podpisa schengenskega sporazuma med Italijo in Slovenijo nameravajo člani krožka in pevskega zbora trajno zabeležiti domače zgodbe o meji, ki je zaznamovala življenje njihovih prednikov in ustanovnih članov zbora. Informativno srečanje o projektu bo v soboto, 3. februarja, ob 17. uri, na sedežu zborov v Devinu. Za uvod v temo bo poskrbel Aleš Brecelj. Pod mentorstvom Marije Brecelj in Marka Civardija ter Jasmin Kovic in Jana Leopolija se bosta nato začeli delavnici intervjuvanja na terenu in priprave končne produkcije, ki sta odprti tudi novim nadobudnim članom krožka med 14. in 25. letom starosti. Za več informacij lahko pišete na devinskimladinskikrozek@gmail. com. V nedeljo, 4. februarja, ob 18. uri, pa bo širši publiki namenjen Aperitiv s filozofom, na katerem bo Jernej Šček spregovoril o meji s filozofskega zornega kota. Projekt se bo končal v soboto, 25. marca, ob 17. uri, s kulturnim večerom, ko bodo premierno predvajali dokumentirane posnetke v produkciji Devinskega mladinskega krožka. Toplo vabljeni, da se udeležite teh pobud! Devinski mladinski krožek Dr. Drago Štoka je 27. januarja letos pisal italijanskemu predsedniku Mattarelli in mu izrazil najprej veliko spoštovanje, kot se je tudi spomnil dne, ko sta se osebno srečala in rokovala. Pohvalil je njegovo izbiro, da je pred dnevi gospo Liliano Segre imenoval za doživljenjsko senatorko. Na kratko mu je opisal slovensko narodno skupnost v Italiji in življenje ter delo našega pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil tudi zaprt med vojno v koncentracijskem taborišču v Nemčiji, in mu predlagal, naj starosto slovenskih pisateljev iz Trsta imenuje za senatorja. Izrazil je tudi prepričanje, da bi zaradi ugleda, ki ga ima tržaški pisatelj, bil deležen splošnega odobravanja tudi med italijanskimi prebivalci in ne samo med Slovenci. Štoka pisal Mattarelli Beneška / Aktualno1. februarja 201812 Čermelj je živalski priimek. Tako namreč imenu- jemo priimke, ki so nastali po živalih: Medved, Kobilica, Jelen itn. Za te priimke je vsem jasno, da so jih dobili ljudje, ki so imeli lastnosti, značil- ne za določeno žival. Lisjak je bil zvit, Sokol je dobro videl, Čuka je težila nespečnost. A to je le ena razlaga. Druga možnost je namreč, da je po- doba določene živali krasila hišo, gostilno ali kraj. Še danes tako najdemo v grbu Bovca kozo- roga oziroma mitološkega zlatoroga, če smo na- tančni. Včasih, ko na hišah še ni bilo številk, so mnoge imele namesto tega na pročelju sliko kake živali. In tako je lahko povsem miroljubna družina dobila priimek - Volk. Priimek Čermelj, ki bi se pravilneje pisal Črmelj, je nastal iz črmlja. Črmlj je divja čebela z zelo za- nimivimi lastnostmi: glasno brenči, je čokat, po- raščen, ima tri očesca, dobro socialno organizi- ran. Mogoče bi bilo, da je tak priimek dobil kak čokatež. Ali pa nekdo, ki je govoril brez prestanka in enakomerno, da je kdo dobil asociacijo na črmljevo brenčanje. Ali pa je bil na smrt zalju- bljen in je vedno tiščal za izvoljenko – ne nazad- nje brenčati lahko v pogovornem jeziku pomeni tudi kazati ljubezensko vznemirjenost. Kaj pa, če si je vedno nekaj potihem prepeval v brk? Besedo čmrlj, ki je tujci ne znajo prebrati, so včasih pisali tudi črmelj. Ker Slovenci polglasnik včasih zapišemo s črko E, včasih pa ne, sta se izo- blikovali dve obliki istega priimka: Čermelj in Črmelj. Tako kot pri mno- gih drugih priimkih je po- tem črka, ki je nekoč po- menila polglasnik, pri branju priimka postala pravi E. In zato veliko lju- di priimek Čermelj izgo- varja s širokim E. Zato pra- vim, da bi bil zapis Črmelj bolj blizu izvirnemu priimku, kot so ga izgovar- jali pred več kot pol ti- sočletja. V Sloveniji živi 22 Črmel- jev in 371 Čermeljev. V Italiji je leta 2014 po po- datkih priimkovnega portala Forebears živelo 78, v ZDA pa 21 Čermeljev. Tri pa so našli v Franciji in štiri v Avstraliji. Izven Slovenije najdemo še veliko Čermeljev, ki so po želji, pa tudi po sili, izgubili strešico in se prelevili v drugo obliko. V času poitalijančevanja vsega slovenskega po prvi svetovni vojni so “je- zikoslovci” v Trstu iz Čermelja naredili priimek Carmelli, v Istri pa Cermelli. Čeprav so potlej rodni bratje imeli različna priimka. V najstarejših krstnih knjigah v Kamnjah najde- mo priimek zapisan v naslednjih oblikah: Zar- mel, Zarmil, Zchermiel, Zemiel, Zermeil, Zermel, Zermeliz, Zermell, Zermelli, Zermiel, Zermieliza, Zermil, Zerneln, Zhemel, Zhermel, Zhermiel, Carmel, Carnel, Cermel, Cermeli, Cermiel, Cer- mil, Cermill. Za ženske, Čermeljice ali Čermeljke, pa najdemo: Zermelza, Zermelliza, Zermelzha, Zermelizha, Zerneliza, Zhermeliza, Zhermelizha, Zhermelza, Zhermelzha, Zermieleuka, Zermelka, Zermeliza, Cermela, Cermeliaza, Cermeliza, Cer- mielcia in Zernielka. Najstarejšo omembo priimka najdemo 26. ja- nuarja 1628 v prvi kamenjski krstni knjigi, ki v začetku ni v celoti ohranjena in ima med krsti tudi precej poročnih vpisov. “Andreas Zermel de vertovino duxit in Vxore (m) Catharinam filiam Andreae Mermolia per verba de praesenti prae- missis tribus inter missarum sollemnia promul- gationibus et cu (m) nullu (m) fuit in contrariu (m) impedimentu (m) Th (omas) Rea parochus copulavit sic (podpis) ”. V prevodu to pomeni, da je župnik Tomaž Reja poročil Andreja Čermel- ja iz Vrtovina s Katarino Mermolja, hčerjo An- dreja. Zanimivo je, da najdemo le štiri dni (3. januarja) kasneje vpis še ene poroke, in to Mati- ja Čermelja, An- drejevega sina in Katarine Karpelc. Ne vemo, ali sta se oče in sin poročila z nekajdnevnim zamikom, bi pa to bilo možno, če se je Andrej poročil kot vdovec. Še bolj zani- mivo pa je, da je ta druga poroka vpisana še en- krat. Namreč 1. marca 1628 sta mladoporočenca vpisana še enkrat. Vsa imena so ista, razen imen poročnih prič, ki sta različni. Vpis pa je bil nak- nadno prečrtan. Zakaj? Glede na pisavo vsi zapisi niso nastali istočasno. Verjetno je poročni vpis nastal na podlagi kake zabeležke župnika, saj krstne knjige verjetno iz Kamenj ni nosil v Vrto- vin, ampak je krste vpi- soval naknadno. Lahko sklepamo, da je kot da- tum krsta ali poroke vpi- soval dan vpisa v knjigo, ne pa dejanski datum sa- mega krsta ali poroke. Da so se pri tem hitro zgodi- le tudi napake, se lahko prepričamo, ko vidimo različna imena prič. Vse to skupaj nam pomaga, da smo pri raziskovanju teh dokumentov previd- ni, saj se sicer zelo hitro zgodi napaka. Le-teh pa je pri ljubiteljskih rodoslovcih, ki ne poznajo me- todike zgodovine, za podatke izpred leta 1800 razmeroma precej. Čermeljev je bilo v Vrtovinu pred 400 leti že več deset. Zato vse sorodstvene vezi še niso raziskane. V mojem rodovniku je najstarejši Čermelj moj pra-pra-pra-pra-pra-pra-praded Matija, ki je bil rojen okoli leta 1670. To je hkrati tudi 6x praded Janka (Giovannija) Toplikarja, ki smo ga omen- jali že v eni od preteklih rubrik. Čer- melji so v Vrtovinu, podobno kot Bra- tini pri Stomažih, zelo razširjen, hkrati pa tudi sorodstveno prepleten prii- mek. V tistih časih so bile poroke med daljnimi sorodniki razmeroma pogo- ste, čeprav še vedno niti zdaleč ne tako pogoste kot med plemstvom. Lahko trdimo, da je gnezdo vseh Čer- meljev in Črmeljev v Vrtovinu in gre za isti priimek, ki se je razvil v dveh ra- zličicah. Med znanimi osebnostmi najdemo tri, katerih prednike bi prej ali slej našli v Vrtovinu. Najbolj znan je dr. Lavo Čermelj (1889-1980) iz Trsta. Študiral je pravo, matema- tiko in fiziko, iz katere je doktoriral. Na drugem tržaškem procesu je bil obsojen na smrt in nato pomiloščen na dosmrtno ječo. Po vojni je kot iz- vedenec za slovensko zahodno mejo sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Bil je tajnik prosvetnega društva Prosveta v Trstu, soustanovitelj in sourednik revije Njiva, tednika Novice, soustanovitelj knjižne družine Luč in Bi- blioteke za pouk in zabavo v Trstu ter ustanovitelj in urednik revije Proteus. Zbiral je gradivo o za- tiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno proučevanje po- ložaja Slovencev v Italiji. Izdal je knjigo “Life and Death Struggle of a National Minority” (1936), ki je v številnih prevodih imela velik odmev v takratnih strokovnih krogih. Napisal je prvo obširnejše domače astronomsko delo, Ljudska astronomija (1930). Učitelj Viktor Čermelj (1899-1973) iz Barkovelj pri Trstu s koreninami iz Šmarij na Vipavskem je bil tudi pevovodja, ki je prejel Prešernovo nagra- do (1952). Trgovec Peter Čermelj (1900-1973) je bil med ustanovitelji goriškega planinskega društva, pre- ganjan od fašistov. Zelo je ljubil planinsko cvetje, zato smo mu dali cvetoč vzdevek “Ciklaminček”. PRIMORSKI PRIIMKI (61) Tino M a m ić Najstarejša omemba Čermelja v Vrtovinu je iz leta 1628, ko se je Matevž Čermelj (Mattheus Zermel), sin Andreja, poročil s Katarino Karpelc. TAKI SMO (25)Katja Ferletič Modo je treba deliti: razvijata se “renting fa- shion” in “fashion sharing” Že več let opažamo hudo krizo, ki je le z ne- katerimi izjemami, kot sta Indija in Kitajska, prizadela gospodarstva vseh največjih držav sveta. Trgovine na drobno poslujejo z veliko težavo. Pločniki nakupovalnih ulic, kjer so se prej nabirale armade kupcev, oboroženih z gotovino in kreditnimi karticami, so dejansko prazni. Kljub krizi pa se svet mode ne ustavi: ljubitelji lepih oblek in modnih dodatkov spreminjajo svoje potrošniške navade in mo- do “najamejo” ali si jo med sabo “delijo”. Kako pogosto se nam dogaja, da se razburimo, ker se ob pogledu na našo garderobo v nas porodi občutek, da ni v njej nič primerne- ga? Zaželi- mo si kaj novega. Če smo res pra- vi ljubitelji mode, se nam ob sa- mi misli na nakup že blestijo oči in srce začne utripati s pospešeno hitrostjo, celo sline se nam cedijo. Še posebno ko nam misel pade na čudovit modni kos, ki bi lahko obogatil našo omaro in bi nam brez nobenega dvoma zelo lepo pristajal. Vendar pa, žal, nas kot krepka klofuta po obrazu pogled na našo de- narnico strezni in moramo se vrniti v realni svet: vsi si ne moremo privoščiti drage modne novosti. Tako, če si za posebno priložnost želi- mo obleči čudovito, a našim financam nedo- segljivo obleko, obstaja za nas le še ena možnost: najem in delitev modnih kosov. Tako kot se zgodi za sobe, apartmaje, avtomo- bile, lahko tudi obleke in modne dodatke na spletu najamemo ali delimo z drugimi: lahko si izposodimo torbico, ki bo k nam domov prišla npr. iz Londona, naša obleka, ki pa se že nekaj sezon skriva v najbolj temnem ko- tičku omare, lahko ponovno zaživi in odpo- tuje nekam drugam v Evropo. Splet postane tako za nas neke vrste neomejena garderoba, ki se stalno spreminja in prenavlja. Če name- sto nakupa izberemo najem, gotovo prihrani- mo, saj bomo morali odšteti za obleko, ki pri- haja neposredno z zadnjih modnih predsta- vitev, le od 10 do 20 % njene cene. V primeru, da naše obleke damo v najem drugim, pa ima- mo pri tem nekaj dobička in tako pride “ren- ting fashion” gotovo v pomoč našemu bančnemu računu. Danes se lahko poslužujemo velikega števila spletnih portalov, ki se ukvarjajo z najemom in brezplačno izposojo oblačil, katerih kako- vost in originalnost sta zagotovljeni. Take spletne trgovine zbirajo modne kose, jih po- slikajo, ocenijo, sestavijo katalog in skrbno skladiščijo. Po spletnih katalogih lahko brska- mo in iščemo modele, ki so razvrščeni v kate- gorije glede na barvo, konfekcijsko številko, vrsto oblačila in ime modne znamke. Če naših kosov oblačil nočemo dati v najem ali deliti v zameno za druge, ker se bojimo, da nam jih bodo drugi poškodovali, se lahko po- mirimo, saj je vsak modni kos zavarovan v primeru okvare ali izgube. Veliki večini podjetij, ki se danes ukvarjajo s tako vrsto poslovanja, je pri srcu tudi zaščita okolja. Nameravajo namreč spremeniti misel- nost potrošnikov in jih spodbujati, naj se od- govorno obnašajo in “podaljšajo življenje” svojih oblačil, saj vsako leto zmetamo v smeti milijone modnih kosov, ki bi lahko spet zaživeli v gar- derobi kake druge osebe. Zadnje razi- skave nam nu- dijo skrb vzbujajoče po- datke: tekstil- na industrija je na lestvici najbolj one- snažujočih in- dustrij, takoj za naftno. Enostavno, nimamo več navade popravljati oblačila in jih dalj časa uporabljati, saj se že po nekaj mese- cih moda popolnoma spremeni in jih zato odvržemo in kupimo nove. Naše navade so se spremenile z nastankom pojava “fast fa- shion”, s katerim se z bliskovito hitrostjo spre- minja ponudba v velikih trgovinah, ki nudijo nizkocenovne izdelke, tako da je bolj ugodno kupiti novo obleko, kot jo popraviti. Organizacija Greenpeace, ki se ukvarja z var- stvom okolja, nam posreduje podatke zadnjih raziskav: proizvodnja oblačil se je v zadnjih petnajstih letih podvojila, vendar se je neiz- merno poslabšala kakovost proizvodov, to pa pomeni, da vsako leto zmetamo v smeti pri- bližno 70 milijonov oblačil. V samih ZDA ležijo neuporabljena v omarah ali pa končajo v smetnjak oblačila v skupni vrednosti 8 mi- lijard dolarjev. Okoljevarstveniki spodbujajo proizvajalce, naj vložijo denar v proizvodnjo kakovostnih izdelkov, potrošnike pa, naj spre- menijo svoje nakupovalne navade in vzamejo v poštev tudi najem in delitev modnih kosov, saj imamo že na razpolago veliko portalov, ki, poleg visoke mode in luksuznih modnih do- datkov, nudijo v najem in izposojo tudi oblačila “plus-size”, obleke za nosečnice in modo za otroke. Res se stvari spreminjajo in pojem delitve in najema modnih izdelkov se ne širi več samo med “fashion addicted”, ljubitelji mode, ki radi nosijo dragocene izdelke, ki bi si jih dru- gače ne mogli privoščiti, ampak tudi med vse- mi ljudmi, ki jim je pri srcu varstvo okolja, a se tudi radi lepo oblačijo: lahko bi bili vedno drugače oblečeni in istočasno imeli doma prazno omaro! Čmrlj, značilno čokat, črn z rumeno progo in dlakav, med nabiranjem cvetnega prahu na sivki. V albumu s fotografijami, ki ga je izdelala italijanska policija pod naslovom Terroristi Slavi, so obsojenci II. tržaškega procesa. Tudi dr. Lavo Čermelj. Album hrani Arhiv Republike Slovenije. ČERMELJ etos nas je pust zelo zgodaj presenetil, predvsem v Ne- diških dolinah, kjer na Matajurju bele snežne krpe še kljubujejo soncu in kjer je mo- dra spomladanska odeja žafrana še daljna slutnja. Praznovanje pusta se bo v Benečiji začelo že v soboto, 3. februarja, z osred- njim, najbolj turističnim dogod- kom, in sicer v Špietru. Tu bo po odprtju kioskov ob 18.00 večer- ni ples v maskah, in sicer pod ogrevanim šotorom. Veliki pu- stni sprevod se bo po špietarskih ulicah vil v nedeljo, 4. februarja, z začetkom ob 14. uri. Podčrta- mo naj, da ne gre za tipičen spre- vod vozov in skupin, temveč za veselo srečanje značilnih starih mask ali “pustov” v beneškem narečju iz vseh Nediških dolin. L Z vragolija- mi in ob spremljavi “beneških ramonik” se bodo po Špietru po- dili blumarji v svojih be- lih oblačilih in s pisanimi klobuki. Iz vasi Ma- tajur se bodo v dolino podali pu- stje, in sicer “ta liepi in ta gardi”, babe z možmi v košu, na verigi pa bo z njimi še “zloudij”, ki ga bo angel krotil. Iz Ruanaca se bo- do udeležili sprevoda pisani pu- stije, izredno zanimive maske, sestavljene iz pisanih trakov, ki imajo iste barve in podobne značilnosti kot beneški Arlecchi- no. Nekateri raziskovalci trdijo, da je ta nastal ravno v času, ko so bile Nediške doline pod Be- neško republiko, in se je zgledo- val ravno po starih maskah iz va- si Ruanac. Zvečer bo v Špietru ples z domačim beneškim an- samblom Skedinj. Naslednji teden bo pustno no- renje zajelo marsikatero beneško vas. V nedeljo, 11. februarja, si radovedneži lahko ogledajo tek blumarjev okoli dveh zaselkov, ki sestavljajo vas Čarni varh. Blu- marji s svojimi pisanimi klobuki in palico v rokah tečejo v krogu, ki je širok približno 4 kilometre, in to tolikokrat, kolikor je tisto leto mask. V obeh zaselkih se ustavijo za srečo in za dobro le- tino, obenem pa čim višje po- skakujejo s pomočjo palic, tako da zvonci, ki jih imajo okoli pa- su, divje pozvanjajo. Do vasi se da priti tudi peš iz Podbonesca po planinski stezi, tako da ogled starih mask lahko združimo s prijetnim planinskim pohodom. V soboto, 10. februarja, bodo pu- stje noreli po vasi Ruanac, tudi to si radovedneži lahko ogleda- jo, maske pa bodo pobirale po hišah ob spremljavi “ramonik” po vseh vaseh, tja od Prosnida in Tipane do Dreke in Gorenjega Marsina, kjer bosta v nedeljo tu- di sprevod in veseljačenje po vaških ulicah. Vabljeni na nekoliko drugačno pustovanje v Benečijo; če se bo- ste pustili ujeti v veselje prastarih navad, vam nikakor ne bo žal. SP Stare maske bodo obhodile vasi Vabilo na pust v Benečijo Slovenija 1. februarja 2018 13 Francoska družba Gault & Millau, ki ocenjuje restavracije v različnih državah po svetu, bo pripravila izdajo svojega vodnika tudi za Slovenijo. V njem bodo predvidoma oktobra zbrali najboljše restavracije in najboljše kuharje, predstavili pa tudi vina in domače izdelke iz različnih slovenskih regij. Gre za enega najpomembnejših mednarodnih kulinaričnih vodnikov; ne gre za elitistični vodnik, ki bi ocenjeval samo najprestižnejše restavracije, je na predstavitvi v Ljubljani povedala priznana sommelierka in direktorica Gault & Millau Slovenija Mira Šemić. Do predvidoma oktobra bodo izbrali najboljšo restavracijo, najboljšega chefa in chefinjo, najboljšega mladega talenta, v vodniku pa bodo predstavljena tudi slovenska vina ter različni izdelki po slovenskih regijah, je dodala. Lastnik in predsednik Gault & Millau Come de Cherisey je povedal, da je cilj vodnika ustvariti dodatno vrednost za restavracije ter turistom, mladim in vsem ostalim predlagati različne možnosti. Ponudbo ocenjujejo “navadni” ljudje, ki restavracije obiščejo kot običajni gostje in ocenijo hrano ter tudi ambient in postrežbo. Hrano in račun tudi fotografirajo, da ima družba v sistemu posamezen obisk dokumentiran, je dejal. Ocenjevanje je pomembno za odkrivanje mladih, perspektivnih kuharjev ter za izboljšanje ponudbe, saj precej restavracij želi povratne informacije in jih zanima, kako se lahko izboljšajo in pridobijo več točk, je dodal de Cherisey. Gault & Millau restavracije ocenjuje na lestvici od 1 do 20, pri čemer restavracij, ki so ocenjene z manj kot 10, navadno v vodnik ne uvrstijo. Točke podeljuje glede na kakovost hrane, ocene postrežbe, cen ali vzdušja pa so podane ločeno. Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je poudarila, da je gastronomija eden ključnih produktov slovenskega turizma in da je prihod tako pomembnega mednarodnega kulinaričnega vodnika velik korak za povečanje prepoznavnosti Slovenije. Slovenija dobiva kulinarični vodnik Gault & Millau Sloveniji poteka stavka, v kateri je v začetni fazi so- delovalo vsaj 30 tisoč ude- ležencev. Ti so uradniki in drugi zaposleni v javni in državni upra- vi, pretežno z nizkimi plačami, zoper katere protestirajo v tem novem stavkovnem gibanju. Se- veda pa ima tudi ta stavka, ki se bo z drugimi udeleženci nadalje- vala do konca februarja, socialna in politična obeležja. Predvsem izraža ogorčenje in protest gmot- no najbolj ogroženih ljudi oziro- ma slojev zaradi slabih razmer in stanja v Sloveniji. Vendar o omenjenih razsežnostih in značaju stavke sindikalni vrho- vi in vladni pogajalci molčijo, morda zato, ker so skoraj vsi politično in po ideologiji levo usmerjeni in se zaradi tega tru- dijo, da bi se stavka, ki jo oz- načujejo za največjo doslej v Sloveniji, končala s kompromi- som. Zanj si, denimo, prizade- vata tudi Branimir Štrukelj, eden najbolj znanih in dobro plačanih sindikalnih voditeljev v Sloveniji, in Lidija Jerkič, no- va predsednica največje sindi- kalne centrale, Zveze svobod- nih sindikatov Slovenije. Tudi ona se trudi za dosego sporazuma med stavkajočimi sindikati t. i. javnega sektorja in oblastniki, čeprav sindikate prepričuje o pod- pori njihovim zahtevam. Pouda- rila je namreč, “da so sindikati včeraj prosili, naj se jim vrne, kar jim je bilo odvzeto med krizo, zdaj to zahtevajo, jutri pa si bodo sami vzeli, kar jim je bilo odvze- to”. Z množičnim odzivom na stavko in s podporo drugih delov javno- sti je očitno tudi sindikalnim vo- diteljem duh ušel iz steklenice. Vlada je z ločenimi sporazumi že V izpolnila plačne zahteve zdravni-kov, poklicnih gasilcev, direktor-jev in ravnateljev državnih zavo- dov. Zdaj pa drugi zaposleni v jav- nem sektorju zahtevajo, da tudi njim, ne samo eliti, vlada zagoto- vi višje plače. Znova naj se vzpo- stavi enoten plačni sistem in za- gotovijo pravilna razmerja med plačami v raznih poklicih in de- javnostih. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov, Fi- des, dr. Konrad Kuštrin, je kriti- kom ločenega dogovarjanja z ne- katerimi sindikati dejal, “da je zdravniški poklic edini, ki je za svojo napako kazensko odgovo- ren”. Toda zanikali so ga z naved- bo, da so kazensko odgovorni tu- di učitelji in profesorji v šolah in drugih izobraževalnih ustano- vah. Stavka v javnem sektorju, imenu- jejo jo opozorilna, se bo nadalje- vala v mesecu februarju. Prvi jo bodo12. februarja izvedli polici- sti, naslednjega dne, 13. februarja, bodo stavkali zaposleni v zdrav- stveni negi in tisti, ki delajo v zdravstvu in socialnem varstvu. Slednjič pa je za 14. februar pred- videna stavka članov zelo vpliv- nega Sindikata vzgoje, izo- braževanja, znanosti in kulture Slovenije. V vladi so domnevno izračunali, da sindikati celotnega javnega sektorja zahtevajo po- višanje plač za skupaj kar skoraj milijardo evrov. Ta znesek je zanjo nesprejemljiv, sicer pa naj bi bile stavke interesne in zato jih vlada ne bo plačala. Že od 30. novem- bra lanskega leta stavkajo tudi agenti Slovenske obveščevalno- varnostne agencije, SOVA, čeprav jim to zakon prepoveduje. Časni- karji na RTV Slovenija pa so stav- kali tudi, tako so sporočili, “z ne- ko vrsto bojkotom političnih fun- kcionarjev”. Pomenljivo je, da med sedanjim stavkovnim valom obe strani, to- rej sindikati in vlada, ne omenja- ta, da je v slovenski javni oziroma državni upravi kar okoli 30 tisoč urad- nikov in drugih uslužbencev preveč. Vsak dan zaposlijo 7 no- vih. Skupaj pa je v celot- nem javnem sektorju zdaj zaposlenih nad 170 tisoč uradnikov in dru- gih uslužbencev. Toliko jih še nikoli ni bilo. Na- raščajo mnenja, da tudi sedanja vlada namerno zaposluje nove uslužbence, da bi s tem pridobili zanesljive nove vo- livce, ki bi glasovali za njej všečne politične stranke ali kandidate, predvidene za razne funkcije. V sedanji stavki le bežno omenjajo, da je veliko ljudi z nizkimi plačami zaposlenih tudi v gospo- darstvu, čeprav samo v gospodar- stvu ustvarjajo novo vrednost. Le- tos naj bi gospodarska rast v Slo- veniji znašala okoli 4 odstotke. V časniku Delo je pomenljivo mnenje o sedanji stavki podal Jožef Praprotnik z Jesenic. Po nje- govem “v svetu ni države, ki bi normalno delovala ob dejstvu, da bi jo od rojstva pa do danes neo- virano ropali. Mora se poznati 25 let neoviranega plenjenja. Sindi- kati so v četrtstoletni zamudi, saj bi bilo prav, ko bi začeli s stavka- mi ob začetkih ropanja v državi, nekako leta 1992. Uperiti bi jih morali proti pravosodju, tožilcem in sodnikom, ki so tajkunizaciji Slovenije dali prosto pot”. Seveda pa se v Sloveniji poleg obravnavane stavke oziroma večjega števila manjših razčlenje- nih stavk v t. i. javnem sektorju dogaja še marsikaj drugega, tudi pomembnega. Zmeraj več je za- pisov in mnenj o bližnjih parla- mentarnih volitvah. Osrednja tarča ponovno postajata Sloven- ska demokratska stranka in njen voditelj Janez Janša. Na platnici družbenopolitičnega tednika De- mokracija so zapisali, “da bo ud- bomafijska mreža z medijsko za- roto spet skušala za vsako ceno preprečiti zmago SDS na volitvah. Novi glavni in odgovorni urednik tednika, Jože Bišček, pa je v uvod- niku nove številke opozoril, “da se mediji ukvarjajo z opozicijo in z zneski nekaj deset tisoč evrov, oprana milijarda evrov v Novi lju- bljanski banki pa ne zanima ni- kogar, pa čeprav je jasno, da je kaj takega mogoče le, če je na oblasti mafija”. Violeta Tomić, poslanka Levice, pa je na spletu zapisala, “da bi bilo SDS treba nujno pre- povedati, saj se v tej politični stranki zbira tisto najslabše v Slo- veniji”. Jaka Demšar, predsednik Društva kriminalistov Slovenije, je organe pregona pozval, “naj iz- vedejo pravi napad na osumljen- ce, vključno z Janezom Janšo”. Iz kronike političnega dogajanja v Sloveniji nadalje navajam, da se zunanji minister Karel Erjavec neumorno zavzema, naj Sloveni- Ljubljana / Podelitev odličja in priznanj JSKD RS Praznik žlahtne ljubiteljske kulture lovesno praznično vzdušje je velo v sredo, 24. januarja 2018, pod večer na Ljubljanskem gradu, kjer so v eni izmed dobro re- stavriranih dvoran, na osred- nji prireditvi Javnega sklada Republike Slovenije za kultur- ne dejavnosti, podelili le- tošnja odličja in priznanja JSKD tistim, ki s svojim zav- zetim in nesebičnim ljubitel- jskim delom razdajajo svoje moči in izkušnje v prid slo- venski ljubiteljski kulturi. Ta na Slovenskem in pri nas v za- mejstvu vedno znova sveže iz- vira iz posameznikov in sku- pin, ki s svojim ustvarjalnim delom bogatijo naše kulturno življenje in so neprecenljiva podrast poklicnim kulturnim ustvarjalcem in ustanovam. Kot smo že poročali, je komi- sija za priznanja in odličja JSKD Republike Slovenije, ki so jo sestavljali mag. Jože Osterman (predsednik), Bran- ka Bezeljak, Igor Švara, dr. Janko Malle in Ervin Har- tman, izmed 32 prispelih pre- dlogov soglasno izbrala pre- jemnike najvišjih državnih priznanj za področje ljubitel- jske kulture v Sloveniji. Tako je zlato plaketo za življenjsko delo na glasbenem področju prejel maestro Stojan Kuret, pet srebrnih plaket pa so pre- jeli: Lojze Adamlje za dolgo- letno prizadevno delo na po- S dročju likovne umetnosti,Danica Kocet za vsestranskodelo na področju ljubiteljske- ga kulturnega ustvarjanja in folklorne dejavnosti, Borut Logar za dolgoletno in priza- devno delo na področju in- strumentalne glasbe, Branka Moškon za dolgoletno delo na področju folklorne dejav- nosti, ohranjanja in poustvar- janja kulturne dediščine, Božidar Tabaj za dolgoletno delo na področju gledališke ustvarjalnosti. Zlati znak za izjemne dosežke na področju vokalne glasbe pa je prejela mlada zborovodkinja Petra Grassi. Po slovesnem prihodu nagra- jencev v dvorano se je najprej oglasila slovenska himna Premrlova - Prešernova Zdra- vljica, ki je veličastno izzvene- la iz grl pevcev Zbora Tabora mladih pevcev Primorske pod vodstvom Barbare Kovačič. Nagrajence in zbrano publiko sta nagovorila mag. Marko Repnik, direktor JSKD RS, in Tone Peršak, minister za kul- turo RS. Oba sta poudarila, kako dolgo tradicijo ima lju- biteljska kultura na Sloven- skem in kakšno silno boga- stvo predstavlja, tudi na so- cialnem področju. Po številu ljubiteljskih pevskih zborov, gledaliških skupin, godb … smo Slovenci pravi fenomen. Mag. Repnik je poudaril: “Po- membno je, da se zavedamo, kako trdno družbeno vezivo je ljubiteljska kultura in kako krepi odnose med ljudmi. Za- to so predani posamezniki, med katere sodijo naši nagra- jenci, za družbo še kako po- trebni”. Ob elegantnem povezovanju Klavdije Kotar se je zvrstilo podeljevanje priznanj, tako da je vsak nagrajenec prišel na oder in prisostvoval krat- kemu, njemu posvečenemu posnetku, na katerem je sam spregovoril o svojem udej- stvovanju v ljubiteljski kultu- ri; v video posnetku je bil pri- kazan tudi izsek iz njegovega delovanja. Vsak je nato prejel iz rok mag. Marka Repnika priznanje. Zahvalo v imenu nagrajencev je v dolgem na- govoru podal dirigent Stojan Kuret. Med podelitvijo so su- gestivne intermezze poezije in glasbe ustvarili glasbenik Andrej Marinčič, vokalistka in flavtistka Jasna Žitnik ter interpretka stihov, igralka Maja Gal Štromar. Podarili so dva odlomka iz recitala Šala- munove poezije “Človek naj bo sojen po sanjah”, kar se je usklajevalo s proslavljanjem nagrajencev, saj gotovo tudi sami kdaj sanjajo, da bi se jim uresničilo vse, kar si zamislijo za svoje zavzeto in predano delo v ljubiteljski kulturi. Zbor Tabora mladih pevcev Primorske je pod vodstvom zborovodkinj Barbare Kovačič in Petre Grassi z zlitostjo gla- sov izrazito odpel še tri sklad- be sodobnih skladateljev, Ro- berta Brisotta (1972) Pa da bil znal (Srečko Kosovel), Tadeje Vulc (1978) Love (Tea Plaf- tak), Iva Antogninija (1963) This song in Janija Goloba (1948) Moja dežela (Dušan Velkaverh). Mladi izvajalci, kot tudi nagrajenci, so prejeli tople, dolgotrajne aplavze in navdušene vzklike prisot- nega občinstva, med katerimi so bili sorodniki, znanci in prija- telji nagrajen- cev. (Med spremljevalci Božidarja Tabaja so bili poleg svojcev in neka- terih članov dramskega od- seka tudi pred- sednik PD Štan- drež David Vižintin, dr. Damjan Paulin in župan Občine Miren- Kostanjevica Mauricij Hu- mar, zvest spremljevalec delo- vanja štandreških kulturni- kov, ki večkrat sodelujejo s so- sednjimi vasmi pri raznih pri- reditvah). Mi, “zamejci” smo seveda še posebno ponosni na tri na- grajence iz naših logov, saj njihove nagrade zaobjemajo ves delovni zagon vseh, ki se razdajajo v ljubiteljskih kro- gih. Zato naj posredujemo utemeljitve njihovih priz- nanj. Stojan Kuret Stojan Kuret s svojo karizmo združuje generacije pevcev, skladateljev in zborovodij. S pedagoškim in umetniškim erosom zna pritegniti ljubitel- jske in poklicne ustvarjalce, jih usmerja skozi širok reper- toar z izostrenimi čuti glasbe- nega sladokusca ter uzavešča pomen ohranjanja slovenske dediščine. Ob tem kot umet- nik ter predvsem kot človek vseskozi neguje željo po po- polnem in omogoča nasta- janje edinstvenih stvaritev. Zato mu Javni sklad RS za kul- turne dejavnosti podeljuje zlato plaketo za življenjsko delo. Božidar Tabaj Za dolgoletno delo, podporo in spodbujanje gledališke ustvarjalnosti Javni sklad Re- publike Slovenije za kulturne dejavnosti Božidarju Tabaju podeljuje srebrno plaketo. Petra Grassi Za izjemne ustvarjalne do- sežke na področju vokalne glasbe Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejav- nosti Petri Grassi podeljuje zlati znak. JSKD je ob tej priložnosti iz- dal lično publikacijo, v kateri so portreti dobitnikov priz- nanj z jedrnatim, a zelo po- vednim opisom njihovega požrtvovalnega dela. Iva Koršič ja prizna državo Palesti- no. Državni poglavar Borut Pahor pa ima o tem pridržke, “saj priznanje Palestine v sedanjih mednarod- nih okoliščinah ne bi bilo primer- no”. “Jasnil si nam slovenskega jezika dušo”!, so zapisali v frančiškan- skem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico. Tam so ob 100- letnici smrti frančiškana patra Stanislava Škrabca razglasili Škrabčevo leto. Oktobra bodo počastili jezikoslovca, ki je v tam- kajšnjem samostanu deloval več kot 40 let. Petra Zavrtanik je v ted- niku Družina zapisala, “da v sa- mostanu Kostanjevica spominja- jo slovenski narod na velikega Slovenca, ponižnega frančiškana, jezikoslovca, ki je bil prepričan, da je slovenščina eden najlepših jezikov na svetu, in upamo si trdi- ti, spominjali se bomo tudi svet- nika”. Marijan Drobež Ponovno grožnje Slovenski demokratski stranki in Janezu Janši V Sloveniji poteka največja stavka doslej! Foto DP Janez Janša Aktualno1. februarja 201814 NATUROPATSKI NASVETI (184)Erika Brajnik Holesterol v naturopatiji (1) Ravno ta teden, ko so me prosili, naj napišem čla- nek o tem, kako s pomočjo naturopatije uravna- vati holesterol, je skozi vrata moje sprejemnice sto- pila gospa, prišla je na kontrolo po prvem pregle- du. Na prvi naturopatski pregled je prišla marca 2017, imela je holesterol povišan na 10, poleg tega je navedla še kar nekaj težav: nočne menske obli- ve, nespečnost, močan želodčni refluks, bolečine v križu, ponoči so ji roke drevenele. Tožila je, da je stalno utrujena, brez ener- gije, da je zelo živčna in raz- dražljiva. Pregledala sem ji najprej je- zik, potem iris, podplate in nato še celo telo. Ugotovila sem, da ima velik deficit je- ter. Kaj pomeni deficit je- ter? To pomeni, da njena je- tra nimajo dovolj energije, da bi odvajala toksine iz te- lesa in da se zato toksini ko- pičijo po telesu in pov- zročajo težave, nekatere z zdravniško diagnozo (povišan holesterol), druge brez (nespečnost). Ta- ko imamo več simptomov, ki jih lahko povežemo z enim vzrokom. Ko je dejansko oseba v jetrnem deficitu, se pri- tožuje nad težavami zaradi povišanega holesterola, nad težavami zaradi nepravilnega delovanja ščit- nice, nad težavami, ki jih je gospa navedla in še nad marsikatero zraven. Ker naturopatija deluje celostno, sem ji svetovala celostni sistem odpravljanja težav, začenši s hrano. Hrana mora postati naše zdravilo, s hrano, ki nam jo mati narava daje, hranimo in zdravimo svoja telesa. Samo narava zdravi, nič drugega nas ne bo pozdravilo. Jedi, ki energetsko šibijo naša jetra, so: čokolada, kava, skoraj vse začimbe, razhudniki, oreški, mlečni izdelki, losos, kis. Jedi, ki energetsko krepijo naša jetra, so: koromač, janež, artičoka, regrat, radič, cikorija. Da jetra okrepimo, je pomembno, da se pri vsakdanjem jedil- niku povsem izogi- bamo jedem, ki šibi- jo jetra, in dodamo jedi, ki krepijo jetra. Jetra v deficitu vpli- vajo tudi na naše raz- položenje, mišljenje in vedenje. Oseba, ki ima jetra v deficitu, bo razdražljiva, ne- potrpežljiva, neučakana, trmasta, nevoščljiva, ne- gativno bo zrla v svet, bo kritična, jezna. Ko oseba prečisti svoje telo s pravilno prehrano, doživi emocionalni mir v sebi, saj jeza in ostale emocije, ki se porodijo iz deficitarnega delovanja jeter, ne obstajajo več, tako oseba lahko mirno spi, nič ji ne gre “več na jetra”, ne okolica ne partner ne otroci ne promet idr. / dalje www. saeka. si Življenje jih je odpeljalo proč z domače zemlje Kaj pa Benečani v Argentini? (3) ri obisku beneškega društva v Buenos Airesu, ki je edino izmed vseh beneških društev v Argentini dovolj veliko, da ima svoje prostore, je bila veli- ka razlika ta, da je tukaj še nekaj ljudi, ki še vedno govorijo sloven- sko narečje. Zato se čustvena vez mladih do jezika še ni pretrgala in se jezika tudi sami želijo naučiti. Ob svojem prvem obisku že pred petimi leti sem zelo razveselil dve gospe in enega gospoda, vsi so bili blizu 90. leta, ki so se po dolgem času lahko spet z nekom pogovar- jali po slovensko. Njihovi vnuki so me posedli mednje in hoteli, naj z njimi ves čas govorim slovensko. Kot kakšnega hollywoodskega zvezdnika so me med tem nepre- stano fotografirali in vzhičeno jo- kali ob poslušanju slovenskega pogovora. Še danes me prijetni spomini vežejo na ta prvi obisk. Mla- do dekle Lorena Martin je takrat že več let iska- la kakšen tečaj slo- venščine, a ga ni našla. Ko sem ji povedal, da bom na- slednji dan obiskal slo- venski lek- torat na filozofski fakulteti, se je takoj pridružila. Na začetku pouka je takoj vzela zvezek iz torbe in začela s table prepisovati vse slo- venske besede ter me spraševala za prevode. Samo predstavljate si lah- ko, kako ganjen sem bil! Na koncu pouka je bila že povsem odločena, da se naslednje leto vpiše na tečaj. To je tudi storila in se dve leti prid- no učila slovenščine. Naslednja tri leta se je posvetila družini – v tem času sta se ji rodila dva otroka, ta- ko da je učenje slovenščine mora- la malce opustiti. A v vmesnem času je obiskala rojstne kraje no- notov in je danes trdno odločena, da bo kulturo ohranjala in jo pre- nesla tudi na svoje otroke. Družin- sko življenje pa ni nekoliko za- maknilo njenih načrtov le glede učenja slovenščine, ampak še nečesa pomenljivega. Lorena je P po izobrazbi arhitektka in že večlet želi napisati knjigo o beneškiarhitekturi v Argentini. Tega ji si- cer med mojim prvim in drugim obiskom ni uspelo uresničiti, a tu- di ob tokratnem obisku mi je o tem živo razlagala, polna načrtov, da to ostaja njena velika želja. Društvo Be- nečanov v Bue- nos Airesu ima tudi mladinsko sekcijo. Diego Pergola, ki jo je vodil ob mojem prvem obisku, je vmes postal pred- sednik društva, in čeprav prizna- va, da je težko in njihove moči po- jenjajo, ima še precej načrtov za prihodnost. Društvo ima še dve do tri priredit- ve letno. Diego pravi, da, čeprav mladi jezika ne znajo več, so člani društva zaradi prednikov in tradi- cije ter ker pravijo, “hočemo te stvari ohraniti”. Želel je bolj poživiti delovanje mladinske sek- cije, a žal ni šlo. Tega se je lotil tudi inovativno, na primer z organiza- cijo rock koncerta v prostorih društva, na katerega je prišlo pri- bližno 100 mladih. To je izkoristil in jih kmalu nato povabil na se- stanek o aktivnosti v društvu, a jih ni bilo več. Diego je bil do zdaj v Sloveniji in Furlaniji že trikrat. Rad bi, da bi se njegova hčerka naučila slovensko, čeprav on jezika ne go- vori. Donedavni predsednik beneškega društva v Buenos Airesu Jose Bren- ko je precej pozornosti namenjal tudi stikom s slovenskim velepo- slaništvom ter udeležbi na večjih prireditvah ostalih slovenskih društev. Benečane je vedno videl kot del slovenske skupnosti in iskal stike. Prisoten je bil tudi lani ob obisku slovenskega predsedni- ka Boruta Pahorja v Argentini. Ra- zlog za to je gotovo tudi v njego- vem poreklu. Oče je namreč bil Štajerec, mama pa je Furlanka. Za- nimivo, da sta se skupaj najbolj poistovetila z beneško skupnostjo. V Argentini živi približno 40.000 Slovencev. Benečani se z ostalimi slovenskimi skupnostmi niso ve- liko povezovali, ampak so živeli pretežno svoje življenje. Mesto San Martin je od Mendoze oddal- jeno le slabo uro vožje, a skupno- sti sploh nista vedeli druga za dru- go. Nekoliko drugače je bilo v Buenos Airesu. Tam je zdaj že po- kojni Tine Debeljak ml. (pripad- nik povojne slovenske migracije) v začetku 90. let prejšnjega stoletja v beneškem društvu izvajal tečaje slovenščine. Tudi nekaj drugih mojih sogovornikov iz slovenske skupnosti se je spominjalo, da so že pred desetletji kdaj šli tudi na kakšno prireditev k Benečanom, a živi stiki očitno nikoli niso prav zaživeli. Pri več izseljenskih skupnostih sem že opazil, da, bolj ko čas po- glablja asimilacijo in jemlje življenjske moči, tem bolj skupno- sti začnejo stopati skupaj. Tudi med Benečani v Argentini je še prisotna precejšnja želja po ohra- nitvi identitete, očitno tudi s po- vezovanjem z ostalimi Slovenci. A sodoben način življenja in upora- ba najnovejših tehnologij omo- gočata tudi vse pogostejše obiske iz izseljenstva v Benečijo ter tudi ohranjanje stikov po računal- niških vezeh. Toda tudi glede tega imajo Benečani v Argentini po- menljivo in trpko kritiko: saj, “ko pridemo domov v Benečijo, nihče v naših vaseh ne zna več naše go- vorice”. Opažajo namreč, da asi- milacija doma ne grozi in redči skupnosti nič manj kot pri njih, na drugem koncu sveta. / konec Dejan Valentinčič ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 30. januarja 2018, ob 13. uri Predsednica beneškega društva v San Martinu, provinca Mendoza Mladi Benečani v San Martinu, s katerimi sem se srečal ri sestrah uršulinkah je vse zelo skromno. Že prvi dan se umivam z mrzlo vodo, ki mi jo v vedru prinese sestra Nigisti. Nerodno ji je in se med zardevan- jem opraviči. Vode v hiši ni že ne- kaj dni, pokvaril se je motor črpal- ke in sestre čakajo delavce, ki bodo okvaro odpravili. Ne vejo še, kako bodo popravilo plačale. Nerodno je tudi meni, ker me tako razvajajo. Vztrajam, da bom po vodo hodila sama. Natočim si jo iz pipe na dvo- rišču in prinesem v sobo v pla- stičnem vedru. Ugotovim, da si lahko čist tudi, če se umiješ le s ta- ko majhno količino mrzle vode. Nato zasedem stol na nizki terasi, kjer sestre vsak večer ob majhni kapelici z Marijinim kipom molijo in pojejo, in pustim, da mi lase posušita sonce in ve- ter. Opazujem, kako na gredicah ob zidu in na te- rasi v lončkih rasejo go- rečke, vodenke, vrtnice, okrasni bršljan, marjetice, škrnicelj, palme, drevo življenja, Kristusov trn na skoraj meter visokih trna- stih steblih. Ob rastlinah, ki jih poznam z naših vrtov, se počutim kot do- ma. Sprašujem se, ali so te rože morda sem prinesli rojaki iz Slovenije … V murvi se gostijo ptiči, ne- kateri so temno zelene bar- ve s kovinskim leskom, drugi ru- meni ali pa oranžni z rjavim tre- buščkom. Za zidom se slišijo klici ljudi in prometni vrvež. Pomislim, kako imajo nekatere naše sestre le- po in sodobno opremljene samo- stane... Kmalu vidim, da kdaj pa kdaj zmanjka tudi elektrike, inter- net pa je tako počasen, da takoj obupam. Poleg tega imajo sestre internet na ključek, kar je zanje ze- lo drago, in ga uporabljajo le za de- lo. Tudi perilo perejo na roke in sušijo na vrveh na notranjem dvo- rišču. Ščipalk večinoma ne upora- bljajo, čeprav jih poznajo. P Sestram kuha mlada ženska, ki imapo vratu tatuje v obliki valov, načelu pa vtetoviran koptski križ. Imenuje se Mebrehit, kar pomeni “Tista, ki dela luč”. Živi v res zelo zelo majhni, temni in skromni so- bici na zadnji strani dvorišča, a je zadovoljna, da lahko dela pri se- strah. Na njenem obrazu je vedno videti nežen nasmeh in rahlo za- drego … Ko Mebrehit in sestre vi- dijo, da tudi jaz perem perilo v ška- fu na dvorišču, so zelo začudene. Na vsak način hočejo to delo opra- viti namesto mene. Ker ne pustim, se Mebrehit domisli in mi prinese vedro tople vode. Segrela jo je na štedilniku v kuhinji. Sicer pa Me- brehit pri kuhanju vedno pomaga še kaka sestra, navadno starejša in simpatična sestra Tereza. Tu živita še dve aspirantki, Marta in Ub- nesh, in dva čuvaja, ki sta v mestu iskala delo. Sestre so videle, da sta revna, in so ju vzele, da ponoči čuvata hišo. Njuna čuvajnica je ravno dovolj velika za eno ležišče. Podnevi pa v mestu iščeta delo. Za zajtrk so navadno kava ali čaj in žemlje, za kosilo in večerjo pa je pripravljenih več jedi. Na polico so postavljeni različni pladnji, sklede ali pokriti lonci, na primer s špa- geti, rižem, zelenjavo, sladkim ali navadnim krompirjem, v svitke zvito indžero, ki jo jedo namesto kruha, z raznovrstnimi zelo pikan- tnimi omakami, na drobno nare- zano zeleno solato, koščki mesa in drugimi jedmi. Meso jedo le red- kokdaj. Kasneje sem ugotovila, da so bolj evropske jedi na vrsti na- vadno le, ko imajo na obisku kake prostovoljce. Sestre jedo tako, kot so navajene od nekdaj, torej tradi- cionalne etiopske jedi. Postrežejo si same, vsaka tudi sama pomije kozarec, skodelico, krožnik in pri- bor za seboj. Jedo z vili- cami in nožem ali žlico, pa tudi s prsti, tako da koščke indžere pomaka- jo v omake ali vanje zvi- jejo na primer riž. Zra- ven so vedno tudi žem- lje in včasih banane, po- maranče, papaje, jabol- ka ali drugo sadje. Meni prinesejo plastenko vo- de ali njihovo mineral- no vodo v steklenici, sa- me pijejo vodo iz pipe, po večerji pa si vedno pripravijo skodelico to- ple vode. Prvič, ko me je sestra Nigisti vprašala, ali hočem toplo vodo, sem bila začudena, po- tem sem pomislila, da pač tako rečejo čaju … Šele ko sem prišla v Ko- bo, sem izvedela, kako se je začela ta zgodba s pitjem tople vode. V Kobu namreč dela Claudia, zdrav- nica, specialistka za ginekologijo iz Italije. V Afriki živi več kot 17 let. Že v otroštvu je sanjala, kako bo odšla v Afriko in tam pomagala revnim ljudem. Zato je tudi šla štu- dirat medicino. Nekaj časa je dela- la v bolnišnicah v Italiji, potem je dala odpoved in odpotovala v Afri- ko. Tu je delala v bolnišnicah v ra- zličnih državah, večinoma kot pro- stovoljka. / str. 16 Špela Pahor Drugo pismo iz Adis Abebe Vsakdanje življenje in delo uršulink v glavnem mestu Etiopije Aktualno 1. februarja 2018 15 daj, ko spravljam te vrstice na papir, je že pozen večer in za mano je natrpan dan s prijatelji. Ne doma, kar nekaj ki- lometrov daleč v Kostanjevici, ka- mor se vračam, kljub temu da sem hišo oddala. Da bi bila tudi vrni- tev domov prijetna, pa me je na vratih čakala vrečka z doma pečeno češnjevo pito. Sploh ne vem, komu izmed sosedov se imam zahvaliti, a pomemben je predvsem občutek topline, do- mačnosti. Občutek pač, da si se vrnil domov. Da se sem lahko za- tečeš. Da ti je lepo. V najini veliki dnevni sobi je to- plo, psa ležita na kavču, nekaj je še lučk, ki so ostale od praznikov in osvetljujejo te dolge zimske večere. Lučke in svečke, ki bodo tu, dokler jih spomladi in poleti ne bodo nadomestile rože in son- ce. Vse bolj topli žarki bodo počasi prodrli do naše kuhinjske mize in nam do poznega večera prinašali upanje in svetlobo v barve vsak- dana. Sonce. Tista rumena topli- na, ki mi pomeni mir, srečo, blaženost. Toploto, brez katere ni življenja. Niti veselja. Kako mi manjka, ko se utapljam v tej megli. Kako mi manjka luč. Po decem- brskih praznikih jo pogrešam vsak dan bolj. Zato prižigam svečke. Da me ne mrazi tako globoko v dušo. Mraz, ki ga ne prežene noben plašč. Nobena odeja. Nobena jo- pica. Samo toplina doma. In ogenj. Ogenj, ki gori v peči. Računalnik imam čisto blizu peči. Blizu naše velike, skoraj gromo- zansko velike, ometane lončene peči z rumenimi in oranžnimi ploščicami. Ogenj, ki sem ga za- kurila, ko sem prišla domov, zdaj že skoraj ugaša, nastala je žerjavi- ca, ki bo počasi tlela in ugasnila, ko bom zaprla loputko. In peč nas bo dobrohotno, z ljubeznijo, ki jo poleg ognja premore menda le mati, grela vso noč, do poznega Z jutra. Moja lončena peč. Mislim, da sem jo sanjala dolga leta, ko sem po- zimi redno ho- dila v hribe in se skozi visoke snežne zamete pre- bijala do planinskih koč. Menda samo zato, da sem na licih in dla- neh začutila tisto enkratno, očar- ljivo toploto razbeljene lončene peči. In vonj po premočenih ma- jicah in nogavicah, ki so se sušile na lesenih klopeh, medtem ko je ogenj prasketal in dogoreval in je bil mir tako resničen, da si se ga lahko dotikal s prsti. Ogenj. Večnost. Varnost, ki prinaša opoj. In nasmeh sproščenosti, preden blaženo zatisneš oči. Ko sem bila še otrok, je bilo doma z gretjem težko. Naše malo najem- niško stanovanje namreč ni imelo nobenega dimnika, niti central- nega ogrevanja. V mrzlih zimah, ko je burja butala v slabo zatesnje- na okna in je bila moja postelja ta- ko mrzla, da smo jo morali pred spanjem segreti z grelno torbico, smo se lahko nekoliko segreli le s pomočjo električne pečke. Doma nismo bili bogati, zaradi visoke ce- ne elektrike pa so bili redkokdaj prižgani vsi trije grelci na pečici. Spominjam se, kako sva z mamo sedeli na hodniku, na leseni pručki ob pečki, vrata v obe spal- nici so bila odprta, seveda tudi ku- hinjska, in upali sva, da se bo bla- godejna toplota počasi širila po stanovanju. Na večer sem imela na kolenih zvezek ali knjigo, med branjem pa sem se včasih zagleda- la v žarečo peč in rumena opojna svetloba me je na svojih zlatih kri- lih odnesla v svet sanj. Tako pri- vlačen je bil ta majčkeni ognjeni sij sredi neusmiljene zime, da mi je pomenil vso toplino in varnost doma. Počasi je s peči prehajal va- me, napajal moje telo in me ode- val v slutnjo sreče in miru. Samo še eno svečko prižgiva, sem prosila mamo, ker je bila v meni še slut- nja mraza, ki me je ves dan pre- ganjal. A poraba elektrike je bila prevelika in morala sem se zado- voljiti. Peč sva vklopili na mini- mum, stisnila sem se k ma- mi in počasi zadremala. Čim dlje sem si želela ostati ob pečici, saj sem vedela, da jo bomo ponoči ugasni- li in me bo pod vlažnimi odejami spet preganjal mraz. Brez ognja ne moremo živeti, mi je nekoč pojasnje- val moj prijatelj zdravnik. Kot odvisniki smo, od tiste- ga daljnega dne, ko smo se v prazgodovini prvič zazrli v njegove plamene in spoz- nali, da nam lahko daje okusno hrano, varnost in toplino. Od tedaj smo ljud- je za večno povezani z ognjem. Nekje v naši pod- zavesti se rojeva potreba po tisti toplini, po prasketanju plame- nov, po opojni svetlobi, ki na nas deluje pomirjujoče in hipnotično. Človek in ogenj. Edina bitja smo, ki nas ni strah pred njim, ki ga po- trebujemo, ki smo ga nekako udo- mačili in ga vklenili v naša ognjišča. Zato da se sploh počuti- mo doma. Zato da se počutimo varne. In da nam je lepo. Ogenj v hišah. Ogenj na oltarjih. Ogenj darovanja. Ogenj življenja. Ogenj v vsaki prispodobi. Ogenj kot večnost. Ogenj kot upanje. Pozimi po njem diši vsa vas. Ko se kadi iz dimnikov in je zaznati vonj po ognjiščih, zadiši po življenju. Opojna pesem doma. Svetla okna, ki vabijo v mrazu. Dim, ki se vije v meglo. In priča o življenju. Ki se- ga globoko v dušo in pripoveduje o družini, o prijateljih, o mizah in besedah. Ko sem se odločila za prvo lončeno peč in so nam jo doma postavljali dobre tri dni, so bili pečarji prepričani, da bo ogenj v njej prižigal mož. Moškim je ogenj nekako prirojen, so pojasnili. Ne- kako uživajo v tem, ko ga prižigajo in nato krotijo. Pri nas doma pa ogenj prižigam jaz. Morda, ker ga končno lahko, ker me ne zebe več kot v otroštvu. Morda zato, ker me z ognjem od mladih let veže nekaj nedorečenega. Kot študentka sem se prijavila k prostovoljnim gasil- skim enotam in sem bila vedno med najboljšimi. Ne da bi sploh vedela za utrujenost, sem se dolge ure z osmojenimi lasmi in počrne- lim obrazom borila z ognjenimi zublji. Nikoli me ni bilo strah in za vsako drevo, ki mi ga je uspelo rešiti, sem bila srečna. Ogenj sem hotela obvladati, udomačiti. Najti v njem prijatelja. Spominjam pa se velikega razočaranja, ki sem ga doživela, ko sem šla s prijateljem prvič na taborjenje in mi je v roke potisnil vžigalice in nekaj vejic, češ prižgi ogenj. Ni mi uspelo, morda je bilo dračje mokro, mor- da sem bila preveč utrujena in neučakana. Enostavno, po nekaj poskusih sem poklapano predala njemu vžigalice. Res me prese- neča, da ne znaš prižgati ognja, pa ravno ti, mi je nekoliko zaničljivo dejal. Še zdaj se spominjam, kako mi je bilo nelagodno. Ogenj sem imela od otroštva rada. Zdaj, ko to pišem, v lončeni peči polena počasi dogorevajo in se spreminjajo v žerjavico. Moja lončena peč, ki sem si jo sama izri- sala, tako da bi bila čim bolj po- dobna tistim v planinskih kočah. Vsako leto, ko se dnevi tako skrajšajo, da je večera vse več in celo preveč, počasi pripravim košaro s poleni in potem se začen- ja tisti prastari obred, ki spremlja človeštvo že od prazgodovine. Po- lena počasi, skrbno zložim v ku- rišče in poskrbim, da je med njimi dovolj zraka, da bo plamen zago- rel v vsej svoji veličini. Ko zagori, zaprasketa, zapoje tisto večno le- po, pomirjujočo pesem o domu in toplini. O varnem zavetju, kamor burja in mraz ne sežeta. Ob tistem prasketanju se čas ustavi. Ogenj požira čas, briše ga. Ogenj gori počasi, trenutki stojijo v objemu topline. Nekaj prastarega je v tem. Človek, ki sede k ognju in se končno spočije. Ogenj v temi. Ogenj v mrazu. Ogenj kot odsev večnosti. Ogenj kot zrcalo brezčasnosti. Tudi ko se mi zjutraj najbolj mudi, si vzamem vsaj nekaj minut, da zrem v plamene in gledam, kako počasi požirajo polena, kako žarijo in osvetljujejo ves prostor. Ko ogenj pojenjuje, je topline vse več, žareča toplota prodira globoko v moje telo, in ko plamenov ni več in ostane samo žerjavica, počasim zaprem vratca kurišča. Peč bo po- skrbela, da bo doma toplo, tudi ko naju z možem ne bo, in predvsem za to, da naju bo zjutraj prebudil prijeten objem topline. Ogenj. Ko ga človek ukroti, postane nenado- mestljiv prijatelj. Brez ognja ni do- ma v tistem pravem, veličastnem pomenu besede. Ogenj je mati. Je roka. Je objem. Ob ognju pa po- meni doma. Ob ognju pomeni med prijatelji. Ob ognju pomeni tudi s pesmijo. Ob ognju pomeni praznik. Vsako leto, ko aprila ali maja zad- njič očistim peč in poberem iz nje ves pepel, da bo snažna in lepa počakala na naslednjo zimo, mi je pri srcu težko. Manjkala mi bosta pomirjujoče prasketanje in tista toplina, ki greje dušo in srce. Čeprav bodo plamene nadomesti- li prijateljski sončni žarki in čeprav vem, da bom končno lahko od- vrgla vse tiste cunje, ki jih imam na sebi, in se bosa veselila do- mačega travnika, mi je težko. Po- grešala bom večere ob ognju. Po- grešala bom tisto skrivnost, ki daje pomen in veličino besedi dom. Suzi Pertot Prvi del odbojkarskih tekem je za nami Sloga Tabor bo lovila obstanek v B ligi dbojkarska prvenstva so pri obratu boje, za nami je polovica tek- movanj. Kakšna je bila plovba po tej prvi stranici za naše šesterke? Moška B liga. Sloga Tabor Te- levita, o kateri smo v prvem delu prvenstva že marsikaj za- pisali, je sklenila jesenski del pri pičlih 9 točkah. Za sabo ima zgolj dve moštvi, ko bi se li- ga končala danes, bi jo čakale dodat- ne tekme za obsta- nek. Nič ni izgu- bljenega, konku- renti za neposred- no rešitev brez do- datnih nadlog so na dosegu roke, vendar potreben bo preobrat, nujna je ta- kojšnja reakcija. Nedvomno so potek prvenstva za belo- rdeče trenerja Gregorja Je- rončiča, ki si je v določenem trenutku spet moral obuti te- lovadne copate, krojile odsot- nosti, nazadnje zvezdnika Bi- ribantija, še prej kapetana Kanteta in drugih igralcev. Mladi so po eni strani pozitiv- O na nota, saj so dokazali, da solahko na igrišču tudi v takozahtevni, tretji državni ligi. Toda Sloga Tabor potrebuje zmage (doslej je točke zbrala na samo štirih tekmah) in po- trebuje na parketu preverjeno peterko, ki lahko naniza vrsto uspehov in zajamči klubu mirnejšo pomlad. Moška C liga. Olympia in Slo- ga Tabor Coselli sta prvi del sklenila v zlati sredini, Tržačani so peti, Goričani sed- mi. Trener slogašev Ambrož Peterlin upravlja mešanico starejših in mlajših odbojkar- jev, Olympijin krmar Robert Makuc pa vzgaja mlado po- stavo brez veteranov. V skupi- ni prednjačijo furlanske eki- pe, slovenski moštvi pa lahko ciljata na mesto tik za njimi. Moška D liga. Uprava Sloge Tabor je med prvenstvom iz- pisala mlado moštvo iz lige zaradi težav z igralskim ka- drom. Val pa zaseda četrto mesto in se poteguje za visoke položaje na lestvici, pa čeprav menda ni zrel za sam boj za napredovanje. Ženska D liga. Dekleta ima- mo le še v četrtoligaški kon- kurenci, našo odbojko tu za- stopata Zalet (Trst) in Mavri- ca/Arcobaleno (Gorica). Obo- ji odlično delajo z zelo resni- ma trenerjema (Bosich in Zo- ran Jerončič), kot smo že večkrat omenili, pa je bil prvi del sezone zgolj ogrevalne narave. Zdaj pa gre zares. Obe zamej- ski ekipi sta zelo mladi. Zaletovke so bile prve po jesenskem delu in so s pravo nogo z januarjem začele tudi nastope v D skupini. Koliko je ura, bo jasno že v prihodnjih tednih. Napredovanje si- cer naj ne bi bilo v načrtih gibanja Zalet, videli pa bomo, kje je mesto deklet. Neznanko v bistvu predsta- vljajo tudi Goričanke, ki bodo v prvi vrsti skušale ohraniti D ligo, s poklicnim trenerjem pa si bodo nedvomno nabrale tudi prepotrebne kilometri- ne, znanja in izkušenj za pri- hodnost. HC Zrcalo brezčasnosti Ogenj Aktualno1. februarja 201816 isatelj Boris Pahor nam je v dneh, ko smo priče nena- silnemu in pravičnemu bo- ju Kataloncev za svojo narodno avtonomijo, ponudil v objavo svoj zapis, ki je izšel leta 1978 v številki 3-4 tržaške revije Zaliv. Pi- satelju smo iskreno hvaležni, pričujoči zapis pa je še en dokaz o tem, kako se je Boris Pahor od nekdaj zavzemal za ohranjevanje narodne slovenske identitete, a prav tako tudi drugih narodnih manjšin. Ured. Objem prozorne volnine. In mogoče je, da ta poudarjeni užitek ob toplotnem sprehajanju po moji koži meji že na meh- kužnost. Morebiti. A od vojnih dni, ko je nemški mraz polzel va- me skozi jutasto blago kot skozi gazo, se poletno ozračje približa mojim celicam kot balzam. Pred vojsko sem se razoglav spoprije- mal z ledeno burjo, zdaj pa se ves prerodim ob temperaturi julijske valilnice. No, a tudi pretiravanje ima svoje meje. Avgusta bom spet šel na Montaž, da me prevetri višinski zrak! Sonce se je bilo prepojilo s poma- rančastim sokom in kazalo je, da bo ta vsak čas začel curljati na krotko večerno vodo. Pod mojimi stopali pa je močno drhtel krov. Očitno so zavoljo velikanske ga- raže v spodnjem delu ladje stroje namestili bolj proti krni in najbrž više kot po navadi. Čudno nela- P godje me je obhajalo ob tistih ta-kó močnih tresljajih visoko nadmorsko gladino. Bilo je, kot da je ob taki spremembi težnostnega središča vse postajalo bolj labilno. Seveda sem se na tihem oštel in se sklonil čez ograjo. Beli bok je enakomerno odsuval oljnato vodo, meni pa so se tedaj ob misli na globine, nad katerimi smo pluli, v luči zatona prikazali feničanski in grški mornarji. S svojimi lesenimi barkačami so se približevali sardinski in marsejski obali, da bi ustanovili svojo trgov- sko postojanko. In spet sem občudoval (kolikokrat že?) njiho- vo drznost. In prav tako sem bil spet sredi prostranih zgodovin- skih razdalij in zmeraj obnavlja- jočih se človeških usod pod večno lepim in večno skrivnostno ne- mim nebom. 21. julija Barcelona. Dobrodošlica pomolov, žerjavov in jamborov. Pristaniški vrvež pod nadzor- stvom pekočih žarkov. A potem se sprašujem, kako bi popotnik s prtljago izšel iz takega labirinta brez taksistove pomoči. A hotel ni oddaljen, mi zatrjuje voznik, kot da je razbral mojo mi- sel. Rambla. Drevored s širokim sprehaja- liščem na sredi, medtem ko se promet razvija v nasprotnih sme- reh po obeh stranskih pasovih. Kakor pri nas na Akvedotu, samo da na dvakrat širšem prostoru. Vsekakor ni- mam vtisa, da odkrivam novo okolje; tako smo si predstavniki ogroženih jezikov so- rodni v duševnih odzivih, da smo v nekem kraju doma, preden ga v resnici spoz- namo. Prvo snidenje v hotelski recepciji. Armand Keravel s svojo bretonsko delegacijo. Objame- va se, pri tem iskre- nem pozdravu pa obenem pomislim, da s slovenskim pri- jateljem ne pride nikdar do take prisrčnosti, tudi če se ne vidiva nekaj let. Z Armandom sva bila zadnjič sku- paj predlanskim na kongresu v Chatillo- nu v aostski dolini. Ker soba še ni v re- du, gremo kar po- hajkovat. Armand je dopoto- val včeraj in tako nam je za vod- nika. Jaz pa se že vračam v prista- nišče. Tokrat kot brezskrben pešec! Dvanajstletnemu prijatel- jevemu sinu bo Armand pokazal karavelo, izdelano po modelu Ko- lumbove Sante Marie. Ko pa se skozi zaporedne bojne črte vihra- vega prometa prebijemo do po- mola, se nam naenkrat zazdi, da smo se prenaglili. Tudi deček ne kaže kdo ve kake vneme. Mene atrakcija sploh ne pritegne; na mornarje rad mislim na odprtem morju, na kopnem se ne zmenim za ladijski dnevnik. A tudi me od- bijajo žive barve, s katerimi so pre- pleskali robove stranic; zdijo se mi harlekinski dodatek, ki spreminja (Zapiski s kongresa) Boris Pahor: Montserrat kot domovina (2) izmučeno prekooceansko plovilo v paradni izdelek, narejen po mo- delu kičastega spominčka. Seveda sem krivičen, vendar se potolažim komaj v trenutku, ko zavijemo v soteske starega mesta in se približujemo duši katalonske prestolnice. Zmeraj na novo me namreč prevzame mreža tesnih prehodov med domovji. Skoraj združena pročelja. Mrakobne veže. Počrneli omet. Saj ne trdim, da me bivanje v takem okolju navdušuje, vendar se mi ob takem stiku s strnjenim satjem bivališč vsakikrat zbudi domotožje po ne- doživeti intimnosti. Ko smo spet v hotelu, zadela po- lovico atrija Tavova mogočna po- stava. Takega sem si v mladih le- tih predstavljal Martina Krpana. Zdaj bi Tava primerjal z velika- nom, ki bi imel Kogojevo glavo, kakor jo je videl Pilon. Pesnik je, a že dolga leta se ves razdaja za odrešitev obsojenih jezikov. Iz Piemonta se je pripeljal s kombi- jem, zdaj pa ne ve, kam bi dal vo- zilo... Ko zaskrbljen spet odide, obnavljamo njegovo doživetje, ko ga je pred leti na meji španska guardia civil ustavila in ga vtakni- la za zapahe. Kmalu so ga spet od- poslali v Francijo, a zagrozili so mu, da mu spremenijo poteze, če se spet pojavi. Sic transeunt dic- taturae. Na kosilo se odpeljemo z metro- jem v okraj, kjer stanujejo Arman- dovi prijatelji. Ni mi šlo v račun potovanje sredi opoldanske gneče v razgretem ozračju podzemeljske železnice; vdal pa sem se prijatel- jevi želji. Pri mizi sem ga opazoval. V desetletju, kar se skupaj zavze- mamo za nesvobodne mate- rinščine, se tudi za las ni spreme- nil. Tenek in mišičast, zmeraj ena- ko natančen, mal- ce simpatično pi- kolovski, a prav tako simpatično začuden. Pa tudi prijetno zamišljen keltski domoljub. Taki so najbrž bili pripadniki druid- ske bratovščine. Z enako prisrčno zavzetostjo pripo- veduje o omizju, ki se je zbralo pri meni na Judovcu za časa tržaškega simpozija o manjšinah, kakor o novih spodbudah za uveljavitev bretonščine v Brestu. Kljub letom ohranja zvonek deški ton, ob ka- terem te njegova sposobnost čudenja osvaja in obenem spra- vlja v židano voljo. Potem si ogledamo še hotel, kjer so Bretonci nastanjeni. Hotel Alguer. Po imenu sardinskega mesta s ka- talonskimi prebivalci. Na stenah atrija in stopnišča so re- produkcije z motivi s te osamljene jezikovne kolonije. Jaz pa se sprašujem, kje v Sloveniji so kakemu hotelu dali ime Bazo- vica, Nabrežina ali Devin. A hkra- ti vidim tudi stroge in napete po- teze matičnega človeka, pred ka- terim bi se predrznili izreči tako pripombo! No, ko posedemo pred kavarno in modrujemo sredi tišine predme- stnega opoldanskega ozračja, ugo- tovimo, da smo pravzaprav mi, potujoči vitezi nepriznanih kul- tur, edini napovedovalci resnično nove Evrope. A da nismo do- mišljavi, nam jamčita vsaj dva ve- lika moža. Denis de Rougemont s svojo knjigo L'Avenir est notre af- faire. In pa Aragonovo prepričan- je, ki sem ga zasledil v nekem in- tervjuju: “Zmeraj sem opažal, da narodi, ki jih drugi zatirajo, skri- vajo nekaj, kar utegne biti resnica prihodnosti”. Zato sem tudi negativno razpo- ložen do ponovnega Armandove- ga predloga, naj bi naša organiza- cija ne ščitila ogroženih jezikov in kultur, pač pa manjšinske jezike in kulture. Ta bretonska pripom- ba je stara. Ne gre jim v račun, da priznavamo svojo ogroženost; obenem pa pravijo, da je manjšina juridično veljaven izraz. Nekje imajo prav; a jaz vztrajam, kakor so tudi drugi v izvršnem od- boru vztrajali, pri ugovoru, da se s sprejetjem statusa manjšine sa- mi obglavljamo pred zatiralcem, obenem pa tudi v svoji narodni ali jezikovni skupnosti krepimo manjvrednostni kompleks, name- sto da bi ga s potrjevanjem svoje identitete začeli počasi zdraviti. Potem se v duhu preselimo v od- daljeni Versailles, v dvorano, ki so jo razdejali bretonski ilegalci. Se- veda se moji sogovorniki ne strin- jajo s takim načinom boja; vendar obenem pade tudi pripomba, ki smo jo že slišali pri južnih Tirol- cih, češ da pa so v nekih primerih take metode edine učinkovite. Ek- splozije, da so jim prinesle “pa- ket”. Mimogrede opazujem profil pro- fesorja Marcela Texiera. / dalje er pa njen občutljivi želo- dec ne prenese niti kave ni- ti čaja, še kamilic ne, vedno pije toplo vodo. Najbrž so iz soli- darnosti z njo začele piti vodo tudi sestre v Kobu. Zelo pa so se smeja- le, ko so izvedele, da so to navado prevzele tudi sestre v Adis Abebi, in to kar v več skupnostih. Sestre me večkrat vprašujejo, ali sem Italijanka, in ko jim povem, da sem iz Slovenije in da nas je sa- mo 2 milijona, se zdijo zelo začudene. Mogoče jim samo ni ja- sno, kako to, da govorim italijan- sko. V pogovorih izvem, da so večkrat potovale v Italijo, nekatere pa so obiskale tudi Slovenijo. Zelo cenijo slovenske prostovoljce in prostovoljke, pravijo, da smo de- lavni, lepo vzgojeni in spoštujemo druge kulture. Z vsemi, ki so prišli iz Slovenije, so se počutile zelo do- bro. Etiopijci se pozdravljajo s stiskom rok, obenem se z desno ramo do- taknejo desne rame človeka, ki so ga srečali, objamejo se in se trikrat poljubijo na lica. Če koga ne poz- najo, navadno gledajo v tla ali umikajo pogled. Eno od sester sem vprašala, zakaj te ljudje tukaj ne pogledajo v oči, in mi je poja- snila, da je to iz spoštovanja. Ne želijo s pogledi vdirati v intimni prostor drugega. Veselje izražajo s hitrim in glasnim tleskanjem jezi- ka, na tak način so izrekle dobro- došlico tudi meni. Večkrat vidiš, kako se dečki in deklice, pa tudi K odrasli istega spola, držijo za rokeali se po cesti sprehajajo objeti.Vendar to je le znak zelo tesnega prijateljstva, pojasni sestra Tsehai- tu in doda: “V Etiopiji so moški, hvala Bogu, še moški in ženske ženske. Za zdaj”. Sestre duhovni- kom ob srečanju tudi poljubijo ro- ko. Mlajše sestre se pred provin- cialko včasih tudi priklonijo. Vse- kakor pa se do nje obnašajo nadv- se spoštljivo. Etiopija je 55 krat večja od Slove- nije in šteje 100 milijonov prebi- valcev. “Tistih preštetih”, pravi se- stra Abrehet Kahsay, provincialka, “saj veliko rojstev niti ne zabe- ležijo. Predvsem v muslimanskih družinah je zelo veliko otrok”. Njeno ime pomeni “Luč”. Druge sestre se imenujejo na primer Let- teghebriel, “Služabnica angela Ga- brijela”, Tsehaitu, “Sonce”, Lettez- ghi, “Božja služabnica”, Hagosa, “Sreča”, Letbrihan, “Hči luči”, Worknesh, “Ti si zlato”, Tihish, “Najboljša”, Mulatua, “Njegova polnost”, Terefech, “Ti si ostala”. V Etiopiji je vsaj 80 različnih jezi- kov in veliko etničnih skupnosti, med katerimi kdaj pride tudi do konfliktov. Do nemirov je prišlo tudi na področju, kamor sem bila namenjena. Nekega človeka so ubili, mesto so obkolili vojaki in policija je zaprla ceste. Tudi zaradi varnosti so sestre hotele, naj počakam, da se situacija umiri. Tretjina prebivalcev govori jezik oromo, ki spada med vzhodno- kušitske jezike velike afroazijske jezikovne družine. Lingua franca je amharščina, čeprav jo govori le 12 odstotkov prebivalcev, Am- harcev. Drugi razširjen jezik je ti- grajščina. Amharščina in ti- grajščina spadata v semitsko sku- pino jezikov, kakor na primer arabščina in hebrejščina. Tako amharski kot tigrajski jezik vse- bujeta glasove, ki jih mi ne pozna- mo in jih težko izgovarjamo. Nji- hova pisava je prirejena abugida (zlogovna abeceda) izumrlega je- zika giz. Že v vrtcu pa se otroci začnejo učiti angleški jezik. Otroci začnejo v vrtec hoditi stari štiri le- ta, s sedmimi leti pa gredo v osnovno šolo, če seveda imajo to srečo. Ob obisku vrtca v četrti Shola me je ze- lo presenetilo, ko sem videla, da se že tako majhni otroci učijo tudi pisati in računati. Otrok je v učilnicah okrog 40, kljub temu so zelo disciplinirani. Veliko je ponavljanja in petja, med odmori pa se igrajo na prostra- nem travniku, kjer je tudi nekaj igral. Dečki in deklice se igrajo tu- di tako, da pred seboj potiskajo avtomobil- ske gume, skačejo čez kolebnico, se kot pri nas igrajo igrico “lovit in skrivat” ali ristanc, fantki pa se ze- lo radi podijo za žogo. Pred obroki si umijejo roke in molijo, po kosilu pa spijo v večji nizki stavbi, na bla- zinah na tleh. V vrtcu so do štirih popoldan, ko jih pridejo iskat starši. Otroci v vrtcu, osnovni in srednji šoli nosijo uniforme, mo- dre, zelene ali druge barve. V Sho- le imajo sestre tudi nekaj zemlje, mačjo družino, kokoši, majhno bolnišnico, ambulanto in lekarno. Mame z otroki in drugi bolniki čakajo na pregled kar sede na travi pred ambulanto. Tu sem v neki slabo osvetljeni sprejemni pisarni spoznala mlado prostovoljko iz Nemčije, imenuje se Maria, študi- rala bo medicino. V Shole si bo šest mesecev nabirala izkušnje. Pri kavi pripovedujeva osuplim se- stram, da imamo pri nas tudi pasjo šolo, hotel, bolnišnico, zdravnika, sprehajalca in frizerja. Končava, da pa je vseeno dobro, da imamo po- sebej trenirane pse za slepe, za reševanje izpod snežnih plazov in potresnih ruševin, policijske in te- rapevtske pse. No, pri njih pa veli- ko otrok, ki morajo delati, name- sto da bi hodili v šolo, ali celo be- račiti in spati na ulicah pod kupi kartona … Ko sva neki dan s sestro Lettezghi odšli na tržnico kupovat sadje, krompir in zelenjavo za ves teden, si je naše težke vreče z na- kupljeno hrano zadel na ramo su- hljat deček, star kakih 14 let, in jih prinesel do avta ter naložil na odprt prtljažnik … A pri enakem opravilu sem videla tudi mlajše in še bolj suhcene otroke … Sestra Lettezghi je rekla samo, da so otro- ci tu navajeni delati, meni pa so oči spet napolnile solze. Prosila sem jo, naj vsaj reče temu fantu, naj pazi na svoj hrbet in naj raje nese večkrat manjše vreče ali pa v vsaki roki dve približno enako težki vreči. Ob nedeljah gredo sestre k sveti maši v mesto, navadno h kapuci- nom. Čez teden imajo mašo ob šestih zjutraj v samostanski kapeli. Stene v njej krasi zelo lep križev pot. Slike so sicer majhne, a vse svetopisemske osebe imajo temno polt, velike črne oči in etiopske po- teze. Ta križev pot je delo umetni- ka, invalida, ki slika z usti. Sprejeli so ga patri in pri njih je razvijal svoj umetniški talent. Molitve in svete maše so lahko v amharščini, italijanščini ali pa v angleščini. Sa- mostan jim je zgradila neka dobrotnica iz Italije, ki je vi- dela, kako se- stre živijo rev- no in skrom- no, in so se ji zasmilile. Zdaj imajo vsaka svojo sobo... Sestra Abrehet vsak večer po večerji pozvo- ni z zvončkom, in ko se zberejo vse sestre, iz zvezka prebere, kateri svetnik praznuje naslednji dan, kdo je na ta dan umrl ali kdo bo imel rojstni dan, god ali kak drug osebni praznik, in tako se spomnijo in molijo tudi za vse dobrotnike, žive in pokoj- ne. V Adis Abebi je veliko različnih re- dovnih skupnosti. To ugotovim, ko pomagam sestri Letteghebriel pisati naslove na kuverte. Smo v adventnem času in tudi tukaj so se navadili pošiljati božične voščil- nice. Sestre so kupile voščilnice z božičnimi motivi od redovnikov, pri katerih živi tisti umetnik, da bi podprle njihovo delo. V mestu živijo kapucini, klarise, sestre ma- tere Terezije, pa tudi redovne skup- nosti, ki jih v Sloveniji ne pozna- mo. Hiša salezijancev je zelo lepa in pisarne sodobno opremljene. Sredi vse te revščine, ki vlada v me- stu, se meni zdijo skoraj preveč raz- košne. Tu dela Cesare Bullo, sta- rejši italijanski salezijanec, ki je v letih najhujše lakote rešil tisoče in tisoče ljudi. S sestro Letteghebriel ga obiščeva, izreče mi dobrodošli- co in prijetno bivanje v Etiopiji. Zanj in za abba Estifanosa sem pri- nesla slikanico Čudež v Piranu - Miracolo a Pirano. Sveti Jurij je namreč tudi zavetnik Etiopije. Se- stra mi pojasni, da k salezijancem vsak dan prihajajo različni ljudje, ki želijo pomagati revnim, tudi po- slovneži od drugod, in da morajo zato pisarne biti lepe in urejene. Dan preden se vrnem v Slovenijo, obiščemo hišo sester salezijank, kjer se je zgodil Marijin čudež. Zdaj ga preučujejo eksperti v Vati- kanu, ljudje pa se v kapeli pri sale- zijankah dvakrat na teden zbirajo k molitvi. Molijo, da bi jim Marija razodela božjo voljo za današnji čas, tako za Etiopijo kot za vesoljno Cerkev. Mlajši sestri iz Shola rečem, da se mi zdita hiša in park zelo lepa, ona pa pomane s prsti, zavzdihne in tiho pripomni: »Ja, ti imajo denar. « Doma izvem za rek, ki pravi, da niti Sveti Duh ne ve treh stvari: koliko je ženskih redov, kaj mislijo jezuiti in koliko denarja imajo salezijanci! No, šalo na stran, pomembno je, da z vsem, kar imajo, z vsemi dobrinami in talenti, pomagajo ljudem v stiski, salezijanci pa se po vzoru Don Bo- sca še posebej ukvarjajo z vzgojo otrok in mladine. S 14. strani Vsakdanje življenje in delo uršulink ...