Leta 1950 smo vzidali pred vhod v Pisarno spominsko ploščo s tek-st°m, ki bralce obvešča, da je tega eta dne 17. septembra prevzel de-°vni kolektiv upravljanje podjetja nduplati Jarše v svoje roke. Bil je 0 veličasten dan — praznik, o ka-smo sanjali desetletja in dalj. Mnogim delavcem po svetu je tak °9odek zaenkrat še neuresničljiv $en. Pred letom dni je naš DS izgla-s°val predlog, da se 17. september ? Nduplati praznuje na ta način, da le to plačan dela prost dan, Zato orno v sredo 17. septembra ostali . 0Tna> obujajoč pri tem spomine, da ^ tovarna v rokah delovnega Ijud- Letošnja obletnica sovpada s 35-etnico obstoja Induplati in je tako Pomembnejša. Leta 1953 smo na O) boi j veličasten način praznovali t ' obletnico obstoja Induplati. Letos ^e9a sicer ne bo, je pa prav, da se 'jf0rnnimo tudi tega. Tradicija in ouliteta sta vodilni paroli našega zla. V 35 letih smo izdelali milijone etrov tkanin, uredili smo številne 1oizvodne objekte ter poskrbeli tudi Q delovnega človeka v okviru mož-^°sti. Za delovnega človeka je bilo jVVeč napravljenega prav v zadnjih k Seveda tudi sedaj ni vse tako, ^■0r sr to včasih želimo, toda ni-ler nj zapisano, da smo z našim e °m končali. ^ Plan dela, katerega je sestavila 0f?rava podjetja in so potrdile vse ,J)Q-nizacije v podjetju, predvideva na ^adalinie izboljšave. Ena izmed l oli perečih je sigurno zgraditev garderob za tkalnico. Prepričani smo, da bomo s skupnim delom dosegli tudi to in tudi tedaj rekli, še vedno nismo napravili zadnje, kar smo predvidevali. K obletnici samoupravljanja iskreno čestitamo celotnemu kolektivu. Naj živi socialistična Jugoslavija in njen voditelj tov. TITO! VSEBINA: O. Lipovšek — Praznik v Induplati J. Ukmar — Lepi uspehi v I. polletju Slavje na Primskovem Dr. Franc Jerovec — Induplati v tekstilni industriji R. Koncilija — Na počitniško delo M. Narat — Naši mladi brigadirji F. Rebernik — Kako smo delali O. Lipovšek - Šport in šah V. Habjan — Personalne spremembe Izdaja v 750 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Lepi mpehi v prvem polletju Najbolj zanimiva točka dnevnega reda zadnjega zasedanja Delavskega sveta je bilo prav gotovo finančno poročilo. To je bilo obenem tudi prvo v letošnjem letu, kajti tozadevni predpisi so zelo pozno izšli. Doslej namreč sploh nismo vedeli, kako »vozimo«. Ob prvem obračunu pa ugotavljamo, da smo dosegli uspehe proti vsem pričakovanjem. Produkcija je bula dosežena v vrednosti ene milijarde 340 milijonov din ali celih 16% več, kot smo planirali. Od tega smo prodali za milijardo 292 milijonov din proizvodov, kar je tudi 18% več, kot smo imeli planirano. Nujno je, da se je pri takem uspehu dvignil tudi celotni dohodek, podjetja. Ta je dejansko narastel na 392 milijonov din in od tega ostane podjetju čistega 181 milijonov din. S tem čistim dohodkom sedaj popolnoma svobodno razpolaga DS in na zasedanju smo to vsoto tudi razdelili tako, kot smatramo, da je pravilno. Za osebne dohodke (plače) smo namenili 136 milijonov, za sklade podjetja 39 milijonov in v rezervni sklad podjetja in skupnosti nekaj manj kot 6 milijonov din. Pri tej razdelitvi smo imeli pred očmi lanskoletne uspehe in stimulacijo. Če smo dosegli tako lepe uspehe z istimi stroji in ob enakih pogojih kot lani, potem lahko trdimo, da je letošnji uspeh predvsem zasluga kolektiva. Tako smo popolnoma upravičeni na vsaj enake osebne dohodke z ozirom na odnos letošnje proizvodnje proti lanskoletni v istem razdobju. Neizplačani del osebnih dohodkov znaša ob zaključku prvega polletja približno 19 milijonov din. To ustreza enomesečnim izdatkom za osebne dohodke (plače) in po vsej verjetnosti si jih bomo razdelili ob našem prazniku 17. septembra. Veren odraz uspehov tega razdobja so tudi eko-nomskofinančni pokazatelji. V primerjavi s povpreč- jem v lanskem letu se je rentabilnost povečala 7.a 12%, produktivnost je narastla za 5%, poslovanje Pa je bilo ekonomične j še za 2,8%. Poročilo o izvršitvi remonta je podal tov. Rebernik. Poudaril je, da je bil čas med kolektivnim dopustom razmeroma kratek, vendar se je kljub temu veliko naredilo. Letošnji enotedenski remont je imel predvsem značaj temeljitega čiščenja in pregleda strojev. Istočasno so se zamenjali tudi posamezni izrabljeni deli strojev. Remontna skupina je na splošno svoje naloge dobro izpolnila. Precej kritike pa je padlo na račun menze, ker v tem času ni dostavljala malic v podjetje. To se v bodoče ne sme več zgoditi. Ob koncu smo poslušali tudi poročila naših organizacij, katerim je DS dal ob začetku leta določena finančna sredstva kot pomoč za uspešno delovanje. Večje izdatke sta imela le Sindikat in Partizan za organizacijo in izvedbo taborjenja, športna tekmovanja, rekvizite, knjige, revije itd. Iz poročil smo povzeli, da s sredstvi pametno gospodarijo in ni zadržkov, da ne bi dvignili še preostanek že odobrenih dotacij. Zanimivo je bilo tudi poročilo komisije za gradnjo počitniškega doma ob morju. Kljub želji večine članov kolektiva, da bi se postavil dom ob slovenski obali, tega ne bo mogoče narediti. Ti kraji so namreč večinoma že oddani ali rezervirani, poleg tega pa je treba še prej urediti cel kup formalnih (birokratskih) vprašanj, ki nam gradnjo lahko odgodijo za nekaj let. Zato smo se odločili za Umag, kjer brez vsake formalnosti lahko takoj dobimo brezplačno zemljišče in pričnemo z delom. Dopust bomo morda prihodnje leto preživeli že pod pravo streho! Slavje na Primskovem Nekaj tisoč Kranjčanov in gostov, po večini tekstilcev iz vse Slovenije, se je zbralo v soboto 2. avgusta na Primskovem pri Kranju, da prisostvuje svečani otvoritvi nove tekstilne šole. Sodobna zgradba naredi na človeka močan vtis. Prostor je zelo primerno izbran in tudi na ploščad pred šolo so arhitekti mislili. Vse je v redu in najlepše izvedeno. Ta ploščad ali trg, kakor ga pač imenujem, je na dan otvoritve napolnilo občinstvo. Stopnišče do samega vhoda je bilo zasedeno z godbo na pihala, s pevci, z občani v narodnih nošah in s pionirji. Res lepa kompozicija, ki tekstilcem nikdar ne manjka. Do minute točna »cvetlična ura« pred domom urarjev v Ženevi Sredi stopnišča stoji kip, na katerem je roka 5 stisnjeno pestjo in simbolično prikazuje voljo delovnega ljudstva, da se ne pusti več zatirati. Ta kip Je spomin na stavko tekstilcev, ki je bila v Kranju leta 1936. Tudi ta kip je bil v soboto 2. avgusta svečano odkrit. Točno ob 18. uri tega dne je godba zaigrala, nato je govoril zbranemu občinstvu predsednik okraja Kranj tov. Hafner. V svojem govoru je analiziral po* kranjskih tekstilcev oziroma razvoj tekstilne industrije v Sloveniji, ki se je začela razvijati prav v Kranju. Kranj so tedaj imenovali Jugoslovanski Man- Nova tekstilna šola v Kranju Induplati v tekstilni industriji Slovenije v letu 1957 (Konec — piše dr. Jerovec Franc) , V tem nadaljevanju si bomo ogledali še vrsto po-atkov, ki so po svoji naravi še zanimivejši od po-atkov, ki so bili že objavljeni. Iz podatkov, ki slede, J6 razvidna ekonomika poslovanja tekstilne industrije tek • en^ v Preteklem letu. Vsa podjetja slovenske ekstilne industrije so razdeljena na pet večjih skupin J1 to: predelava volne, bombaža, stebelnih vlaken in enfekcije ter trikotaža. Naše podjetje, ki kot že ennenjeno predstavlja važno vlogo v tekstilni industriji, Pada v skupino podjetij, ki predelujejo stebelna vlakna. Najprej si oglejmo povprečne urne plače vseh aposlenih v tekstilni industriji v letu 1957 v primerjavi z letom 1956: Skupina Povprečna urna plača »/» "/o nadur v 1956 1957 poveč. skup. urah Na osnovi tega lahko ugotovimo, da se je obračanje obratnih sredstev v 1. 1957 v vseh skupinah povečalo, kar poudarja, da je bilo poslovanje v letu 1957 boljše. Pri našem podjetju je izboljšanje v skladu s povprečjem za vso slovensko tekstilno industrijo. V kolikor hočemo spremeniti ekonomsko uspešnost poslovanja v posameznem razdobju, moramo ugotoviti, če je bila dosežena večja proizvodnja pri relativno manjši delovni sili (produktivnost), če je bil dosežen večji finančni rezultat v odnosu na vložena sredstva (rentabilnost) in če je bilo razmerje med izdatki in dohodki boljše kot v prejšnji poslovni dobi (ekonomičnost). Proizvodnja, odnosno vrednost proizvodnje je v 1. 1957 narasla v odnosu na vloženo delo v posameznih skupinah sledeče: volna Skupina Dvig produktivnosti za stebelna vlakna' konfekcija . . 43.46 51.94 119.5 2.8 volna 5.8% 45.36 50.81 112 2.2 bombaž 3.2% 42.72 50.09 117.3 1.1 stebelna vlakna . 13.4% 43.31 50.03 115.5 3.3 konfekcija .... 13.8% 42.43 50.56 119.2 2.4 trikotaža .... 22,6% 44.39 50.78 114.4 2.3 Skupaj tekstil . . 5.1% 42.97 50.96 118.6 0.5 »Induplati« Jarše . 14,4% —letusi. urauf * induplati« Jarše . - Kakor lahko razvidimo iz gornjih podatkov, so se Mače odnosno osebni prejemki v 1. 1957 sorazmerno Precej dvignili napram 1. 1956. V našem podjetju je bil ?vig osebnih prejemkov večji kot to sledi iz povprečja m so bila efektivna izplačila večja samo v skupini Dinarskih podjetij. To povečanje pride še bolj do zraza, če upoštevamo, da je bilo v našem podjetju orazmerno zelo malo nadur, ki so dražje, medtem ko o v ostalih skupinah nadure zastopane v precej več-Jom obsegu. Za redno poslovanje gospodarskih organizacij je “®1°. važno, kako hitro obračajo svoja obratna sredstva ali z drugimi besedami, kolikokrat v letu obrnejo voj denar. Število obratov obratnih sredstev imenu-e*° koeficient obračanja. V navedenem razporedu Jo koeficient obračanja izračunan v odnosu med celot-. “ni dohodki in razpoložljivimi obratnimi sredstvi, in Jo bil sledeč: Razvidno je, da je bil dvig produktivnosti v našem podjetju velik, ker moramo upoštevati, da je naše podjetje, podjetje s tradicijo, ne pa podjetje v razvoju. Lepo se to vidi pri skupini bombaž, kjer so podjetja že ustaljena in pa pri skupini trikotaža, kjer je razvoj v polnem razmahu in je zato dvig produktivnosti iz leta v leto tako občuten. Dvignila se je tudi rentabilnost v vseh skupinah v letu 1957 napram 1. 1956, in sicer: Skupina Odnos dobička na vložena sredstva 1956 1957 Indeks Skupina Koeficient obračanja 1956 1957 Indeks volna 26,3% 27,6% 105 bombaž 35,1% 43,9% 125,1 stebelna vlakna .... 36,3% 40,2% 110,7 konfekcija 19,7% 26,9% 136,8 trikotaža 42,6% 57,5% 135 Skupaj tekst, industrija 34 % 42 % 123,6 »Induplati« Jarše . . . 34,6% 41,1% 118,8 volna .... bombaž . . . stebelna vlakna konfekcija . . trikotaža . . Skupaj tekst, industrija 8Induplati« Jarše . . . 2.17 3.53 103.2 3.98 2.24 106.5 4.17 4.34 114.1 3.57 4.12 115.4 4.29 4.67 108.8 3.76 4 106.4 4.24 3.76 106.5 Naše podjetje ima tudi pri dvigu rentabilnosti lepo mesto, ki je v sorazmerju s povprečnim dvigom slovenske tekstilne industrije, predvsem če vzamemo v obar, da nismo dvigali cen našim proizvodom. Dvig rentabilnosti pri Skupini bombažnih podjetij gre pretežno na račun izvoza, pri konfekciji in trikotaži pa na boljša poslovanja podjetij v teh dveh skupinah in na račun napredka v razvoju v posameznih podjetjih. jhester in to ne brez vzroka. Jugočeški se je pridružila ohfv0l>runa’ PrQb itd. Danes je na področju mestne del6 Nranj cela vrsta tekstilnih tovarn, katere se oh- nub-ajajo v nekdanjih stavbah, delno pa v novih ojektih, zgrajenih v novi socialistični Jugoslaviji. zakv1^ predsednik je na koncu odkril spomenik ter tf4. -U(~no izročil ključe nove šole direktorju srednje hnične tekstilne šole tovarišu Zorcu, go ^ire* ki bodo razumeli življenje in družbo in bodo dpi tu'di znali dvigati blaginjo človeštva s smotrnim rom na vseh področjih. p j, K naši vzgoji v takšne ljudi pa mnogo pripomore stve Potniško delo, pri katerem najdemo tisto svoj-ham° 'izobrazbo, katero nam šola ne more nuditi, a 1,1 le za pravilno rast naše osebnosti nujno potrebna, del-, + Veda nastopajo poleg vseh dobrin počitniškega a tudi negativni pojavi, ki pa plemenitemu človeku rnorejo do živega. pa Ko dijaki razmišljamo o vseh takih koristih, katere iežn' nUdli Počitniško delo v tovarni, smo globoko hva-ni upravi podjetja, da nas je sprejela v službo. Rudi Koncilija, Topole 9 cert, pa tudi novinarji Ljubljanskega DNEVNIKA v humorističnem stilu. Najbolj pa nas je navdušil obisk članov kolektiva Induplati, katerim se v imenu vseh brigadirjev toplo zahvaljujem za prisrčen obisk in skupen izlet v Portorož. Tudi Mladinska organizacija je dosegla lepe uspehe. Povezala se je z bolnico v Valdoltri ter z njo navezala kulturne stike. Skupno smo priredili zabavni večer z bogatim humorističnim sporedom in seveda obveznim plesom. S podjetjem Slavnik iz Kopra pa smo se pomerili v odbojki in šahu, kateremu je sledil prijeten večer v hotelu Triglav v Kopru. Bilo je še mnogo podobnega in lepega, kar pa ne bom opisoval. Za konec omenim še, da je bila naša četa večkrat pohvaljena za požrtvovalno delo naših brigadirjev. Nekateri so postali udarniki. Od naših sta si s pridnim in marljivim delom pridobila ta naslov Urbanija Tone in komandir čete Narat Milan. Imenovana sta skupno z vsemi ostalimi doprinesla k temu, da je postala XIII. Ljubljanska Mladinska Delovna Brigada udarna in dobila naziv dvakrat udarna in enkrat pohvaljena brigada. S tem smo imenovani dosegli smoter našega dela, da častno zastopamo mladinsko organizacijo Induplati in istočasno povzdignemo ime Induplati med prve, ki se omenjajo v poročilih mladinskih delovnih brigad. Življenje v mladinski delovni brigadi je za vsakega udeleženca doživetje, ki se ne pozabi. Koristno je povezano s prijetnim', zato želim, da bi čim. več članov naše organizacije sodelovalo v mladinskih delovnih brigadah, kjer bodo v visokem cilju, zgraditi socialistično Jugoslavijo, izgradili tudi sebe. 7® atešeta v mesec LETNI KINO V JARŠAH Predvajanje strokovnih filmov v okviru DITTS-a V torek 12. avgusta smo v okviru podružnic DITTS-a Jarše organizirali predvajanje strokovnih filmov z našo aparaturo na vrtu menze Induplati. Vse je bilo nared. Aparatura in publika (bilo jih je več kakor 100). Smola je bila le v tem, da smo za prvo takšno predavanje imeli na razpolago filme, ki niso naleteli pri občinstvu na najboljši sprejem. Zgodilo se je namreč, da je bilo od filma do filma manj ljudi-gledalcev in jih je na koncu ostalo kvečjemu še 10. Kadar bomo zopet predvajali strokovne filme, moramo prvenstveno imeti vsaj en film, ki bo izključno za gledalce. Takrat bo tudi na koncu toliko ljudi kot na začetku, četudi bo vstop prost. KAKO SMO DELALI MESECA JULIJA 1958 Izpolnitev količinskega plana: predilnica.................................97,5% tkalnica..................................102,5% gasilske cevi..............................41,5% Izpolnjevanje norm je bilo sledeče: predilnica 120,4% v normi je delalo 289 delavcev tkalnica 114,5% v normi je delalo 418 delavcev oplemen. 100 % v normi je delalo 67 delavcev tiskarna 106 % v normi je delalo 19 delavcev Povprečno doseganje norm za celo podjetje je bilo 115% in je v normi delalo 793 delavcev. Konec julija je bilo vseh zaposlenih 1101 delavec in 10 vajencev. Zastojev zaradi pomanjkanja električne energije ali drugih vzrokov ni bilo. V mesecu juliju smo nastopili kolektivni dopust v času od 27. julija do 3. avgusta. Z rednim delom smo začeli 4. avgusta. V tem času smo očistili parni kotel, vodno strugo in v proizvodnih oddelkih izvršili remontna dela. Rednih delovnih dni je bilo v juliju 19. POPRAVEK Pri tiskanju zadnje številke Konoplana se nam je med delom vrinil v vrstice tiskarski škrat. Zato danes popravljamo napako in se glasi odstavek o reprodukciji našega podjetja za čas prvega polletja letošnjega leta kot sledi: Na Pigalle v Parizu — nočna zabavišča Počitek na obali Lanene preje smo izdelali napram 1957 samo 99,8% Konopljene preje smo izdelali napram 1957 110,3% V celoti smo izdelali preje za 4,8% več. Bombažnih tkanin smo izdelali napram 1957 99,3% i td... Konoplan, štev. 8/VII, stran 9. Up. urednik ŠPORT IN ŠAH V letošnji štafeti v Domžalah so zopet ZMAGALI ČLANI IZ INDUPLATI JARŠE V sredo 6. avgusta so se maloštevilni občani začeli zbirati na glavnem trgu v Domžalah, da prisostvujejo kot udeleženci ali gledalci tradicionalnemu štafetnemu teku po Domžalah, organiziranemu na čast občinskemu prazniku Domžal. V naslednji uri smo lahko ugotovili dvoje: P° 18. uri se je vedno bolj večalo število gledalcev in drugič, večal se je tudi vedno bolj vtis o slabi organizaciji. Na srečo je bilo tudi slednje ob 19. uri i*1 25 min. zadovoljivo rešeno. Člani Partizana Jarše — člani našega kolektiva S° branili pokal KSS, katerega so si kot zmagovalci pri' borili na tem teku pred letom dni. Prav zato je p°' stalo važno vprašanje, kje nastopiti; v konkurenci za pokal KSS ali za pokal Partizana, ki je bil letos prvič podeljen v prehodno last. V primeru, da bi naš j fantje tekmovali za pokal Partizana, bi prejeli pokaj KSS tekmovalci iz Količevega, ki so se še edini boril* za ta pokal. Ostala moštva so se namreč prijavila Z® konkurenco za pokal Partizana (ki je lepši in zato bolj vlekel). Naši so se odločili, da pojdejo v boj za pokal KSS, da ga tako kot lanski zmagovalci vsa) branijo vkljub slabim izgledom za ponovno osvojitev-Sploh smo po jakosti uvrstili naše fante pred tek or*1 slabo in jim pripisali približno tretje mesto. Toda, zgodilo se je drugače. OB 19.25 uri so bile predaje postavljene in tako) nato se je pričela štafeta po cestah Domžal. Proga )e vodila od Glavnega trga (pred pošto) po cesti °° Toko, dalje po Industrijski cesti mimo gimnazije *° nazaj po Ljubljanski cesti do cilja pred pošto. ProS® je bila podeljena na 6 predaj, od katerih je meril® vsaka nekako 300 m. Jaršam so start ati v postavi: Kržan - Šarc - Zof' nada - Kočar - Cesnik in Zupan Brane. Kakor sem *. napisal, smo pričakovali zmago Količanov in uvrsti ^ na drugo mesto prvo štafeto Domžalčanov. Toda zg°' dilo se je, da so zmagati najhitrejši in to so let° zopet bili Jaršani. Kot zadnja predaja je pritekel cilj s prednostjo 15 m kot prvi Zupan Brane. Poloti*^ se nas je navdušenje in iskreno smo čestitali zmag0 valcem tega tradicionalnega teka. atlp+Za konec smo Prepričani tudi v to, da bi podobna ieris*- tekniovanja lahko organizirali na našem suseu m taiko prisostvovati še drugim zmagam jarških ^^kulturnikov. Otmar .2 :2 škp ?P°F^na srečanja vedno poživijo enoličnost »jar-\7 T'^1 življenja. Tokrat smo imeli v gosteh športnike lskarne »Jože Moškrič« iz Ljubljane. V ilustracijo J napišem, da so to člani kolektiva, kjer tiskajo naš ^onoplan (op. Urednik). v _Strečanje v odbojki, streljanju in balinanju je bilo Petek 15. avgusta na igriščih v Jaršah. Pričelo se Mn«i °^b°jko. Tradicionalnim zmagam, v odbojki za m Kničevce je sledil hud poraz. Naše moštvo je pre-galo g°ste z rezultatom 3:0. Komu drugemu je tako lep rezultat kakor sistematičnemu tre-n8U in stalnemu igranju. 2 7 X nadaljevanju so se pomerili strelci v streljanju zračno puško na običajno razdaljo 10 m. Sicer pri-jv. no vreme in kompletna strelska elita Jaršanov je pn,,r i a Prepustiti zmago boljšam Moškričevcem. Zma-valci so biti boljši za 29 krogov. Stanje v igrah je bilo tako postavljeno na 1:1. i~ . ^ključno so se pomerili še balinarji in to v prvi igr dlUgi moštvi iz Ljubljane in Jarš ter v drugi (ČA prv.i moštvi iz istih krajev. Našemu drugemu g] stvu je šlo odlično. Ne vem, če bom pravilno ocenil Soipn° zaslugo Petru, ker sta bila tudi ostala njegova za r3 -a yeč kakor odlična. Zmaga z rezultatom 2 : 0 še hv^e 'e kila zaslužena. Kot zadnji so se pomerili slah marji 'iz Prvih moštev. Tokrat je šlo Jaršanom t aoo. Takoj prvo igro so izgubili. Drugo dobili in Jo zopet izgubiti. Rezultat 2:1 za Moškričevce. WPo skupni večerji v naši menzi, kjer so bili objavil 1 dokončni rezultati, smo posedeli še nekaj časa pa razšli v upanju, da se ponovno srečamo. Oba Za ^“jprja seveda upata, da bo prihodnji rezultat 4 :0 hjih. O tem naj seveda odločijo boljši. Otmar BRONSTEIN : ETO PETROSJAN kohZ veliko nestrpnostjo smo pričakovali pričetek IX. Z a me dr. Filip, De Greif, Panno, 'kirrh"’ Cardoss°. Rosseto, Sanguinetti, Sherwin, Nei-s]L v' Argentine, Kanade, Filipinov, Islanda, Madžar- - ’ ■K.Olll.mhiio in TTQ A tor .... Polet? ViU1I1D1Je m uoA ier iz Bolgarije m Ceske so tvorfr naših velemojstrov Gligoriča in Matanoviča gti 11 veliko elito. Napotil sem se do Bronsteina in sem rt>Sil za kratek intervju za naš Konoplan. Vprašal ■f.. ga, kdo bo nredvidnma lptn-Snii 7matrn,imlo^ +orra tu- kdo bo predvidoma letošnji zmagovalec tega Je kr o" Bivši svetovni šahovski prvak Bronstein (SZ) je r,atko rekel: eto Petrosjan. O organizaciji turnirja tudi roiastein menil, da je najskrbneje pripravljena, Ve£ "s, ° je pohvalil. Sebe Bronstein ne prišteva D0 vttt naih°ljše, po remijih sklepajoč ima tudi prav. hinen- kola vodečega Petrosjana sem vprašal za 0 partiji Sherwin : Gligorič. Petrosjan je Zmotil’ la slabo kaže za Gligoriča. Upajmo, da se je kdo h ° Prvaku pa je samo menil: nič še ni gotovega, ((JSAi0 Prvak- Mladi, komaj 15 let stari Bobby Fischer kapac..P.a karakteristično izjavil, da ne priznava ha i ’lel" Kdo ve, če bodo kapacitete priznavale njega tič^ r?cy turnirja.^ Na vsak način je Bobby simpa-v ko], ,, 0 ter Je že doslej žel precej uspeha in prav Proti o kateremu smo prisostvovati, pobral celo točko Sanguinettiju. Valovi — večna pesem morja To je kratek vtis za naše bralce. Ker se bo turnir končal jutri, v nedeljo 14. septembra, je ime zmagovalca že več ali manj znano. Preverimo torej točnost Bronsteinove prognoze po prvi tretjini igranega turnirja. Otmar VIII. ŠPORTNI TEDEN »IPI« V ponedeljek 25. avgusta se je pričel VIII. STIPI. Organizacijo tekmovanj in vse priprave za izvedbo tega tradicionalnega športnega festivala v Janšah sta tudi tokrat prevzela TVD Partizan Jarše in pripravljalni STIPI odbor. Upravičeno lahko trdimo, da so bila pripravljalna dela v redu izvršena. Potrebna propaganda pa tudi tehnične priprave so bile v redu in ni, da bi tu kaj oporekali. STIPI dobiva dejansko obliko in poživlja športno dejavnost v našem tako malem kraju. Ko smo v ponedeljek prisostvovati prvim tekmam v tekih, skokih in metih, smo imeli poleg vtisa, da so se zbrali na zeleni poljani najboljši športniki, še občutek, da vkljub neznatnosti nismo tako neznatni. Lepo pripravljeno igrišče s potrebnimi napravami za tekmovanje je bilo za športnika to, kar je za mladoporočenca slavnostno poročno kosilo. Med tekmovalci samimi lahko izberemo nekaj grup in jih podelimo pri moških na manjšo grupo, ki se v enakovredni moči bori za naslov najboljšega športnika v Jaršah in v gro tekmovalcev, ki se bori za ostala mesta, ki pa so zopet zelo izenačeni v športnih sposobnostih. Pri moških tekmovalcih je bilo opaziti, da so prav letos v povprečju boljši rezultati kakor doslej. Nekaj podobnega je videti pri ženskih tekmovalkah. Te sicer niso nastopile ne vem kako številno, so pa brez dvoma v povprečju precej močnejše v postavljenih rezultatih kakor doslej. Mlajši tekmovalci obeh spolov pa kažejo tendenco napredovanja tako v številčnosti kakor kvaliteti rezultatov. Razen nekaj izjem pa pretežni večini manjka tisto osnovno pri vsakem delu in to je vaja, trening. Prav gotovo bi biti rezultati še neprimerno boljši, če bi bilo športno igrišče tudi izven časa STIPIja tako polno zdrave mladine, kakor prav v času tekmovanj. Doseženi rezultati bodo po svoje gotovo prispevali k temu, da se bo načelstvo TVD Partizan Jarše odločilo izvesti vsako leto še eno tekmovanje in tako vključiti kot tretje v letu dni novo tekmovanje, kjer naj v predtekmovanjih izpadejo vsi tisti, ki za dotično disciplino ne bodo dosegli zahtevane norme. STIPI bi z vključitvijo takšnega tekmovanja dobil nazaj namen, ki mu je bil dan in to je množičnost. V bodoče je treba pomisliti tudi na to, da mora STIPI obdržati vse tiste discipline, katere so mu bile ob rojstvu dane, sicer se spremenijo pogoji, pod katerimi se sedaj tekmuje. Pri spremembi teh pogojev je sodeloval tudi avtor tega članka, zato tu javno priznava napako. Predvidenim tekmovalcem pa je treba pravočasno objaviti čas tekmovanja ter jim vsestransko omogočiti sodelovanje. Sodniški zbor mora biti čvrst in po možnosti vsaj v Jaršah vedno isti. Tudi delo sodniškega zbora ni enostavno ter je vsako tekmovanje tudi za sodnike trening in to zelo potreben trening. Mlačnost sodniškega zbora vpliva tudi na tekmovalce (vsekakor pa na gledalce) in je energični sodniški zbor nemalokrat tisti, ki pripomore do najboljših rezultatov, da ne govorim o samih rekordih. Namen tega prispevka ni grajati, ker je bilo prav letos povprečje tekmovanja tako z vidika tehničnih priprav kakor tudi s strani tekmovalcev in sodniškega zbora celo mnogo boljše kakor doslej. Prejšnje vrstice sem napisal samo zato, ker sem imel občutek, da je k dobrim rezultatom prispeval svoj delež ravno organizacijski odbor in pa sodniki z dokr.j izpiljenim merjenjem. Zaradi prekratkega časa, v katerem lahko poročamo o posameznih rezultatih, bomo o vseh podrobnostih VIII. STIPIja poročali v naši prihodnji številki. Bralce posebno pa tekmovalce na to že danes opozarjamo. Otmar PRATIKA Kdor bi še kimovca rad posušil otavo in kdor ni velikega srpana napasel muh, ima za čas premalo odprto glavo in je za mokro jesensko grmenje gluh, zakaj še žerjavi vedo in lastovke in škorci, da je treba zmeraj po odeji stegovati noge, ker odejo po nogah stegujejo le norci, zato pa se jih je tudi prijelo tako ime. Planinski motiv VSAK MESEC ENA Lado Zabukovec iz Zaadobrowe PERSONALNE IZPREMEMBE Vstopi: 1. Rus Vilma, nameščenka, z dnem 28. VII. 1958, 2. Žot Anica, material, knjigov., z dnem 1. VIII. 1958, 3. Zdravič Ivan, dvor. delavec, z dnem 12. VIII. 1958, 4. Bakan Elizabeta, mok. pred., z dnem 20. VIII. 1958, 5. Kenig Albina, mok. pred., z dnem 20. VIII. 1958, 6. Starin Vida, mok. pred., z dnem 20. VIII. 1958, 7. Škornik Matilda, mok. pred., z dnem 20. VIII. 1918, 8. Jeraj Mara, namešč., z dnem 18. VIII. 1958, 9. Fridl Ludvik, dvor. delavec, z dnem 21. VIII. 1958, 10. Hribar Štefan, dvor. delavec, z dnem 21. VIII. 1958- 11. Rak Vincenc, dvor. delavec, z dnem 21. VIII. 1958. Izstopi 1. Borštnar Jožica, telefonist, z dnem 30. VII. 1958. Na lastno željo. 2. Tajč Mihaela, tekstil, tehnik, z dnem 12. VIII. 1958-Izstopila na lastno željo. Izstopi študentov — ki so zaposleni med počitnicami: Jerše Alojz, z dnem 30. VI. 1958, Kraševec Igor, z dnem 15. VII. 1958, Jankovič Franc, z dnem 31. VII. 1958, Tomšič Jože, z dnem 31. VII. 1958, Koderman Anton, z dnem 31. VII. 1958, Peče Jože, z dnem 1. VIII. 1958, Repnik Filip, z dnem 15. VIII. 1958, Marolt Janez, z dnem 15. VIII. 1958, Česnik Franc, z dne 15. VIII. 1958, Drašček Stašo, z dnem 15. VIII. 1958, Vrenjak Janez, z dnem 15. VIII. 1958, Kač Vida, z dnem 15. VIII. 1958, Toreli Janez, z dnem 16. VIII. 1958. Poročili so se: Dolenc Slavka iz tkalnice, poročena Lužar, Mramor Marija iz tkalnice, poročena Koševič, Okorn Antonija, iz mok. pred., poročena Mihelčič-