Uto IH »»Uh Zl V UiilUtf, » HW 5. frtnmlđ »26. Ceno Din ISO I**«I« tufc **■ yp«HBi, Istim« MtelS« ta |il«IH - lamali do 30 petit i 2 D. do 100 vrst tO 50 p, ve$i tanati patit vata 4 D; notice, pc*Uao. Irjave, rektaa*, preklić beaeda 2 D. — Popust po dogovoru. — UMcrtta! toek pottbti. — ^lavaaaki ffsff*4" velja teteo v J»yo«Uv*ji 240 D, m inozemstvo «0 D VaravaUtrai Baailava alloa tttv. 5, prltllftf«. — Talafoa *tat. 304. BfaaaHUa: laaflova aliaa it. i, L. aadstropja. — Toletas ftfta«. 34, BV* Poitnlna platana v gotovini« Ob zopefnen ustanku Narodne skupščine Beograd, 3. februari*. Po nad enomesečnein božičnem in flovole.nera odmoru je Narodna skup-sčina sedaj že par dni zovet zbrana. Clovek bi mislil, da je bik) v počitnicah časa in prilike ćo\olj, da se odstranijo nesporazumljenja v vladni većini in da se bo skupščina seda] z vso energrijo krtiia stvarnega dela. A temu ni bilo tako. Nasprotja med obema R so se še pooštrila, medsebojno nczarpanje naraslo. Veselja do dela in ustvarjanja ni, in to niti v vladi, niti v sknpščini, najmanj pa še v vladni većini sami. Vsi se zavcdajo. da je položaj nevzdržen, nihče pa ne ve. kaj priđe jutri. Zato vse caka, država pa trpi, trpi naše gospodarstvo, trpi pa Se prav posebno jugo-stovenski davkoplacevalec. Narodna skupščina samo životan. Opravlja samo tekoče, šabkmske posle in se te z vidno apatijo bTez globljesra zanimanja. Videlo se je to v vsej proračunski debati v finančnem odboru* kjer je bil zarr.an ves trud posamezni-kov. da izzovejo globljo stvarno raz-pravo. Prave^a zanimanja za predmete, o katerih je bilo sn^ora, ni bilo opažati. In to kljub temu, da so vedeli vsi, da so proračuni vseh ministrstev se-stavljeni kar na brzo roko, šabTonsVo, da bi bilo torej tem bolj potrebno, da jih prereseta kar najbolj kritično fi-nančni odbor, ki jih mora sednj zasto-oa:i ored plenumom Narodne skupščine. Mini5tri sami so posvečali proračunski debati v finančnem odboru minimalno pozornost Finančni minister Stojadmović, k? je prlzadet vendar v prvi vrsti, je odšel v Ameriko urejevat vDrašanje naših dol^ov. Ne dvomimo, da je ta zadeva izredno važna in da je pri njenem urejevanju potrebna na-i'^očnosc finančr.ega ministra. Dvomimo pa, da bi se ne dalo urediti tako, da bi z. Stojadinoviću ne b'lo treba odpotovati ravno v zaČecVu budžetne r37T>rave. ko je vendar v^aka važnejša sprememba odvi-na od nie^a. Neuspe-he v Parizu in Newborku bi bil Iahko jc. minister kasiral tuđi prei ali poznej. Tuđi ČTVfz'1 resortni ministri *o le Izjemoma pokazali srvrarno zanimanje za razr»rave o budžetu svojega resoiv ta. Večinoma so podaj ali tuđi oni le po*»Tšne eksroze.fe brez utemeljitve sr'oiih postavit in brez rarjasnienja svojecra srospodarsrA'a. Povsrd si dobil \"tis, da so se kar po vrsti oklenili šio-^'jte staroavstrijske maksi-me: fortwur- Ista sterilnost se opaža sed2j tuđi v plenumu Narodne skupščine. Naš fi-riančni in splošni s:osTX>darski položaj je tako obupen, da bi mu morale posvetiti r>ri proračunski razpravi največjo pozornost vse stranke brez razlike, saj gre za interese vseh. Ako v ministr-stvib ne znajo gospodariti sli gospoda-rito slabo, trpe pod tem davkoplačeval-d po v^ej državi, trpi tuđi država kot taka. Kljub temu se smatra proračunska razprava samo kot nekako potrebno zlo. pri mnogih pa ćelo kot dobro-dosel izgovor, da je mogoče vedno zno"»*a odlagati razna pereca vprašanja. Tako se je bati, da bo tuđi v plenumu obde-lan in sprejet državni proračun kar tako mimogrede. brez stvarne razprave. Politična situacija se nahaja na mrtvi točkit ne more ne naprej. ne nazaj. Absorbira zato vso pozornost in vso energijo, onemogoča vsako pozitivno delo. Vladna većina je ne<;Iožna m^d seboj. nesložni pa rudi racikali s^m; in kakor vse kaže. tuđi radićevcL Opozicija s svoje strani caka. kafkulira in kombinira. /Tato ne delajo ne cni ne d-rugi, zato je supščrna obupno sterilna. STROSMAYERJEVA PROSLAVA V ZAGREBU — Za&eb. 4. februarj*. Povodom sto* tetnice rojstvi vladike Strossmtverja so bilt po vseh zagrebških šolih priracnia slav« no5tr«a predavanja. Na uoiverri )« bila ob 10. dopoldne velika Stro»mftyerieva sveč** tmd^?. na ka ceri je bilo 19. vse u čil rsk im pro* fesorjem izroć<^no kraljevo odlikovanje. RAZKOL LIBERALNE STRANKE —. London, 4. fcirruar.a. TukajinB Iteti Jconser\aiivne stranke navajaio, da se na-h«a liberalna stranka pred razkoknn. Ena sktirrina ?e skJenila slediti vzided-u po^anca Moi>da ter se priključci komservativcem. L\oyd Gecr^e in Asqurth se zadnji čas tm-cita p rep reći ti razkol in obraniti enotno K-beralno stranko. Nerooznost o Beogradu Kompromis med demokrati in muslimani« — Viharna sqa radikalnega kluba. — Beograd, 4. februarja. Atmosfera ie činibolj in bolj napeta, polna je nervoznih znakov in pojavljajo se struje, ki žele novo presrupacijo. Sinoćnja seja radikalneza kluba je bila izredno burna. Nckateri radikalni poslan ci so odločno zahtevali, da izključijo iz vlade prosvetneKa ministra Stepana Radića radi njegovega ajritacijskesra potova. nja po Bosni in Dalmaciji Po si. Stepo Kobasica je vehementno napadel Stepana Radića, naglašajoč, da je Radić s svoiinH jpovori v Dubro\-niku glcboko žalil Srbe-muslimane in Srbe-katolike in spioh vse Srbe v Bosni in Dalmaciii. Radićevi napadi ne smeja biti mirno likvidirani. Stepo Kobasica je dalje dejal, da se Iahko izvede sporazum tuđi brez Radića oziroraa da je Radić ravnto elav. na ovira r>ri izvedbi pravega sporazuma. Radićevci na drugi srani naglašajo. da ie treba v Narodni skupščini na vsak način sprejeti proračun. Ena najgiavnej-šlb nalos: parlamenta je ravno izglasavanje proračuna, da se tako odstrani sistem proračunskih dvanajstin. Med Davidovičevimi demokrati in bosanskimi muslimani se še vedno na-daljujejo pokajanja o ustanovitvi enot-ne stranke. Iz demokratskega rn musli-manskes:a kluba objavljajo. da je v na-Čelu dosežen sporazum med obema strankama. Sedaj razmotrivajo samo Še oblikrp. ki bi odsrovariala sedanjim političnim tmlLkam. Dosežen ie v toliko sporazum, da obe stranki za slučaj novih volitev postavite skupne liste v kra-jih, kjer imata svoje pristaše. Ob- enem ste se obe stranki sporazume!! za solidaren nastat^ v skupščini in v skupščinskih odborih. — Beograd, 4. febniarja. Politični 6ot godki se kaj čudno zađnj« dnevt razvijaj*), to ▼ tolika, ker so danes nezadovoljni nad zj^topanjem prosvetruga. ministra Stepana Radića ćelo oni radikalni politiki, ki so se popreje z največjo vnemo in odločnostjo ravsemali za sporarura. N"a včerajšnji seji radikalnega kluba je to nezadovoljstvo proti Stcpanu Radiću bruhnilo na dan. Tako sta Ljuba Jovancnnć in dr. Ljuba Popović od» ločno zabtevala od člamrv vlade, da naj vso ukrene proti temu, da se Steptn Radić na svojem agi taci jskein potovanju po Bosni in Dalmaciji rerervira in da ne izZiva s svo» jimi izjavami tuđi v inozemstvu ogorčenja, Zlasti so nezadovoljni nad Radićem bosan* ski in dalmatinski raćikali. Snočna seja radikalnega kluba je odločno obsodila ndlo» jalno postopanje Stepana Radića. Današnje «Vrcme» v uvodniku oštro napada Radića. Obsoja predvscm Radića, ki sedaj po Dalmaciji razvija separatistični barjak. «Vremc» zvrača vso odgovornost za posledice in nadaljno usodo na Radića sa* mega, Včcraj je bil sestanek radikalnih m ra* dićevskih ministrov. katerega so se udeležili Nikola Uzunovič. Dušan Trifunović, đr Srs skić, Krsta Miletić, dr. šupsrina in P«v/e Radić. Radikalni ministri so zastopnike HSS cpozarjali na težkc po6ledice, ki jih lahbo izzovejo se danji govori Stefana Radića ▼ Sarajeva in Dubrovniku- Bosanski radikali smatrajo Radiće^o potovanje za uvod v vo* lilno kampanjo. KralGk sestoneb Kale entante Zunanji ministri razpravljajo samo o Madžarski* — Vprašaoje priznanja sovjetske RasJje zopet odloženo« — Beograd, 4. lebruarja. V sporazumu med Beogradom, Bukarešto in Prago je končno definitivno določeno. da se vrši sestanek Male antante dne 10. februarja v Temešvaru, kakor smo to že kratko javili. Zunanja ministra Jugoslavije in Ceškoslovaške republike sta sprejela t>redlos:e rumunskega zu-nanesa ministra Ovce in uvaževala njegove razloge, zakaj se ne more ude-ležiti projektirane redne konference. določene za ^0. t. n. rta Bleclu. Duca je navajal notranje politične rm'Iike na Ru-munskem. ki mu onemogočajo, da bi izostal več dni, kar bi bilo potrebno, ako bi bil sestanek na Bledu. in je končno predlagal, da se sestanek vtsi 10. t m. v kakem bližnjem mestu. Zato je bil določen Temešvar. ki leži tik ob jugoslavenski in madžarski meji. Sestuiek Male antante bo trajal sa-mo en dan. Na dnevnem redu je !z-ključno le madžarski problem« Priznanje sovjetske Rusije se na tem sestan-ku ne bo razpravljalo. Ta sestanek oznacujejo za izreden sestanek in se vrši redni setanek Male antante po-zneje, najbrž v mescu marcu. Ustop Nemčije o Društvo norodoo Sestanek ministrskih in državnih predsednikov. — Nemčija predloži prošnjo pričetkom prihodnjega tedna. — Izredno zase- danje Društva narodov. — Žeoeva, 3. februar ja. Pozno zvečer je prejcl sekretarijat Društva iiarG4ov po-rečik) o rerultatu razprave v o6bi.ru za zunanje zadeve nem^kesa državnesa rbi> ra glede priitopa NcjTičije v Društvo na-rodov. Kakor zatrj'ujejo, pri.>pe prošnja Nemčije za vstop v sc-boto ali v nedeljo. — Beiim, 4. februarja. Prihodn-'o soboto se v Berlinu sestanejo ministrski preuseti-nii\i vseh nemških držav. Pod predsed-stvam predse-cinika republike liintierrbuTga bo ob tej priliki iormaiTio sklenjeno, da Nćinčija zaprosi v Zenevi za v^sterp v Društvo narotiov. Ta prošnja bo v soixrto se- siavljcna. podpisaiia in nato tak03 odposla-na v 2enevo. Kakor javlaa »Vossischc Ztg.*. je runa-nji miiiister dr. Stresemann v zunanjern odboru drža\~ne^a zbora obširneje govoril o vstopu Nemćije v Društvo narodov, nagla-šajoe. da bo že m&seca marca sklicano izredno zajedanje Društva narodov, ki bo razpravljalo o prošnji Nemčiie za vstop. — Ženeva, 4. februara. Švicarska brzojavna agentura je prejela obvestrlo, da bo neseca marca sklicano izredno kratico za-sedanie Društva narodov, da razpravi ja o nemski prošnji. Zasedaaue se prione 8. afl 10. marca. NAS DOLG V AMERIKI | — Beograd, 4. februar]*. Iz \V ashing* tona javljajo: V finančnem miništrstvu se vrše dnevno konference med dr. Stojadino* vičem, dr. Gjuričem m VPilsonom. Te kon-ference imajo namen, da se končno doseže t% obe strani zadovoijivi sporazum. Ameri« Ska kotnisja je skJcnila, da počaka na rezul* tate teh konfercne ixi smatra, da je zadoct* r.o poučena o finančnem položaju kraljevine SHS- Poleg obsirne spomenice je naša vlada ameriški komisiji predložila veliko število raznih prilog in tiskani referat o želeani« škem sistemj kraljevine 5H5. Priloženih je tuđi mnogo fotografičnih slik, ki seatavlja* jo posamezne želerniške proge in postaje za časa svetovne vojne, VELIK ZBOR SDS V ZAGREBU — Beograd, 4. februarja. Iz vrst sa-mostojnih demokratov je vaš dopisnik obvesčen. da bo na velikem zboru SDS dne 7. februarja v Zazrebu govoril tuđi Sv. P r i b i Č e v i ć. Ta govor bo no-sebno važen, ker bo podal vodja SDS i^iaVA-O ^k*Up1>uh n^^Uii^lniH \t»ra.tajuiW zlasti o načinu rcSitve današnje vladine krize. Tega zbora se med drugimi ude-leže narodni poslanci dr. Pivko, Vc-česlav \Vilder. Kalembcr. dr. Du^an Bošković, Juraj Deme-tro v id, dr. Srdjan Budisavljc-v i ć in še drugL V Beogradu se prirediti 14. februarja posebna strankarska zabava. Dne 21. t. m. priredi Svetozar Pribičević zborovanje v Baranji in dne 28. t. m. v Bosanskem Šamcn in začetkom marca zbor v SuboticL OBLETNICA ALBANSKEGA PREDSEDNKA — Beograd, 4. ianuarja. Albansko poslaništvo objavlja naslednji komuni-ke: Ob DrilikJ obletnice izvolitve nove-Zz rrredsednika albanske republike Ah-meda Bega Zoct so se dne 31. januarja po vsej državi priredile svečanosti v znak udanosti in zaupanja, ki se pokla-nia rj«ebr.r>~ti prcclscL'r^k^. V Tirani in drugih mestih 50 *t p-j-ec'i'e veVke ma- Oavcna preobremenitev Slovenije v skupščini Odgovor namestnika finančnega I ministra« — Oster oapad na finančnega delegata v Ljubljani. Beograd, 4. februari a. Narodna skap-ščina je danes raspravljala o interpelaciji posl. Vesenjaka glede davčne pre-obremenit\*e Slovenije. Seja je pričela ob 10.30 dopoldne in opoldne še traja. Po običanih fonnalnostih je skupščina prešla na razpravo o sorenji interpe-ladji. V imenu odsotnega fiBaaČnesa rni-nistra je odgovarjal na interpelacijo njejrov namestnik minlster Uzunović, ki je opozarjal pred vsem na težkoče, ki vladajo v davčnnemi oziru v Sloveniji, kjer vlada ćela vrsta davčnih sisier mov. Odločno Ie zanikal trdltev interpelacije, da se vrše v Sloveniji nasilja pri izterjevanjti davkov. Nasilj Še ni, ako davčni uradniki v Sloveniji vestno vrše svojo službo. Mmfeter priznala, da so davfcarije v Sloveniji v preteklem letu zbrale vso, v proračunu določeno vsoto, PosL Vcsenjak trjavlja, da se ne za do* voljuj« z ministrovim odgovorom. O svojih izvajanjih vehementno napada tuđi finanfi* nega delegata dr. Savnisa, ćeš da je Slovcni* jo s svojim! odredbazni pritistiil ob rid. «— Opoldne govori posl. Šečerov, popoldne pa se bo r«prava še aadalj evala. K besedi j<9 priglaSea rudi posl. dr. Kvkot Neroci podpiraii Madžare pri ponarejanju — BađkDoešta, 4. febriirafa. V&erdj se je pnčelo ponovno zasKSevamje princa \Vls-dischcratza, dirc':torja BaTo&sa in dragih v prisotnost! franeoskfli detektivom. Prtee VVindfsGhgratz je bi! prlpeljan iz prcisko-vzlncz* zapora v s^rrear-StvTi d^ektivov k priskovalnetmi sotfeilni ifi njegorvo sasSSd« vande je traiato nad dve ari. Kakor javio a jo HstI, je 2astopn& Banove de France Graviere ođpotoval iz BTidkirpe- šte v Haag, lecr so našli nove SKJnarejene { franeoske bankovce. Poslaacc dr. Tdeky ie J rrijavH svoj vstop v straako Edinosti, ker >e nmcKja, da mora vsak madžarski patr!- joc braniti položaj inicistrskejfa pnedsedsaka grofa Bethlena. — Pariz, 4. feibrttana. Francoska vlada Je dobHa važne dokumente, na pođlagi katerih so dokazane tesn^ zveze med Madžar! ia netn^klmi skrajno monarhistfeifnil elementi. Posredoval 5fl med BođimpeSto, Bertoom to Monakovlm posL Gombo*. Ncmškl nacijotiaici so podpiraii Madžare pri ponareianjn. Madžarska afera — Budimpešta, 4. februarja, Višji drž. Ipravninik }c jzdavil, da bo glavna razprava proti ponareiaicem najbrž« dok>čena za 15» marca. PričaJcovati je, da bodo vsi obtožcn-ci vloižiH priziv pron obtožnicL Po poroci-lih iz Pariza se Je Sef irancosklh detektivov Benoft vrnil iz Pariza v Buđimpešio. Njegov povratek spravlf.;]o v zvezo z novimi odkritli, ki agotiivljaio, da fe bil s ponore-Jalei v zvezi tuđi ministrski pređscdnik grof Bethlen .Ben it je Brtandu p dA točne ds kaže o soudeiežbi grota Bethiena v ponore-jalski aferi. RAZOR02ITEV EVROPE — London* 4. februarja. V poslansld zbornici se je razvila živahna debata o prestolnem govoru. Ministrski predsednBc Baldw.n je med drugim izjavi], da ie že pet •driav zaprosilo, naj se raxt>rc«žitvena pred- 1 konferenca v Ženevi odgodi Velika Brita- I nija iziavlja, da sogiaia 2 željami večine držav. Upa, da bo ta odgeditcv daJ3 priliko Rusiji* da se izjavi glede sodelovanja na kaiferenci. Neroo^očc je, da bi zapadna Ev. ropa napr«k)vala, ako bo \"rhodna Evro-l>a v vednem konfliktu. Glede na washing-tx>nske konvencije ie izjavi! Baldwin. da Velika Britanija ne more te konvencije odo. bnti. Omcsnil le tud; sporazum, Ki je bil ^klenjcn med Veliko Brttaflljo In ItaHjo gle. de izplačila d Iffov. OZADJE POLITIČNE AMNESTIJE V BOLGARIJI — Sofijm, 4. februarja. PredvoerajSnjim se Se rvedelo, da so se zadnje konference terorističnega društva »Kubrat^ udeležH! tuđi sedanii aktivni ministri vlade Ljapeva rezervm polkovniku Kimon Georgijev in Slavelko Vasiljev. Na teri konferenci ie bilo sklenjcno. da se vsi emigranti, ki se vrnejo v Bolgarsko in vsi politični krivci, ki -bodo amnestirani v prvem trenotku pu?tc pii nam. dokler se ixypolnoaia ne porairiio. Ka- ikor hitro pa postanejo koIKHral opasi!! ra vlado se bo zgodilo z njimi Isto. !car se >o - zgodilo z zenHioTadciškiisi vodiieli: Alck-iszrdrcjm Stambdbskim, Spasa Du-pariaovfns Petrom Janevora, Kirilora Pavk>vc>.-n in oata lim:. V flajkrajšera času se Ima odstraniti K?s*a Torodov. Zi :r^Tš!tev tegra sklepa io določen veztTvvA kapetan Malaćev, ki se je nedavno \thII iz Italije in. Id le ro.'en Makedonce ZAROTA PROTI PANGALOSU — Beograd, 4. iebruarša, Po porcč'HIi iz Atea &o um odkrili drbro organteirana zarato prot: diktatorj-j PangalostL Atenska varnostee oblasti so dcslei fe aretiTale 14 oseb, med rijtni tadi več oficir? ev. STEPAN RADIĆ MORA PREKINITI POTOVANJE — Beograd, 4. februarja. Iz Splita javljajo, da Radić ne priredi napoveda-nega shoda niti v Splitu niti v Sinju, Njemu se zelo nradi v Beograd* kjer je zadnje dni preje! več brzerjavk od ministra Pavia Radića, ki ga poziva oai se takoj vrne v Beograd. ZAVOD SV. JERONIMA V RIMU — Beograd, 3. fefcmiarja. Za^rebskenm aacl&oin uJpi»u Inbn Borzna poročila Mabliaiiska bofsa. LES!« TRG, IBfticcreo askfa Im snho vtloao f«*, meoa* 3 vacoae. 90 Dee&e 25 mm &&* *m^n, Ico. m€(Mu 1 vasem, M0. Dcak© podmetp 19 mm, fdix zoeia, 1 va^oes, 45& Đmk& 30 mm, paralelne, moato, ico, mela* i vacoft. 54a Hlodi hrastovi od 30 cm sapreL ođ 2JS0 m dolž. nape-, U 11^ fco. nakL postaja« 100. Deske 50 ■&&* šir. 16 cm, media 30 cm, 1 vag,; deske ZO mm, ilr, 15 cm. metL 24~~> 36 con» 3 va£.» dečke 30 mm. Sir. 16 om, sse» dia 25—37 đas, 3 vas., deske 25 ohh, ilr. 16 om, med* 34—37 cm, 3 va&, deske 40 ■mm, Sr. 16 cass, med. 2S—37 cm, 1 vagon, foo. aseja, 530, f rizi Ia subi. od 35—70 cm« od 4—8 m, z običaw*o fiadnje^-o, fco. Dobor* do, 1 vagoc, 1250. ŽITO. Koruza časa prim. suha, par. skrv. 9« Kr. gar*. 1 vagon, 150, 150» 150. Drugo kakor včeraj. — Pomidba veiflra. 214t£> drž renia za vojno škodo, blago 275; 7% invest, pos. iz leta 1921 —.—; Ccli-ska posojilnica dd* denar 200. blago 2ć2. zakij- 202; Ljiibljanska kreditna baniia de* nar 300; Merkaatilna banka denar 100, blago 104; Kreditni zavod dćnar 175, blago 185: Slavenska banka denar 50; Strojne to* vanie in iivarne blago 125; Trboveljska premogokopna družba denaj 340, Ma^o 346; Združene papirnice denar 110; Sta.%rbe» aa družba dd. Ljubljana desiar 9a), blaso 100; Šešir dd. denar 115, blago 130; 4%^ kom. zzxL dež, bke. denar ZO* blago 22; 4K% ast. L Kr. dež. bke. dčnar 30, bi. 22. Zagrebška borza Dne 4. februsrja. — Sprejeto ob 13. Devize: Curili 10.943—10.983, Prag* 167.67—16Sj67, Newvork 56.672—o6.972, London 276.01—277.21, Trst 228.04^-229.24, Ber^ lin 13-51—13.55, Dunaj 797.40—S01.4ft, — Valute: dolar 55.95—56.25. EFEKTI. 7% invest. posjilo 1931 763^; 2H £ drž. rente za ratnu štetu 266—370, 270—271; Ljubljanska kreditea 200; Hrv. eskomptna banka 214—125; Kreditna banka, Zagreb, 133—135; Hipotekama banka 67—68; Jvgo* banka 107—106; Praštediona 965—970; SI*« ve»f»ka banka 50; Eksploatacija 30—32.5; Dravm d. d. Osijek, 440—450; Isis d.d. 60; Nihtg 35; Gutman 320—330; Slaveks 150— 160; Slavonija 44«—46; Trboveljskt 370-372; Vevčc lift Inozemske borze — Curih, 4. februaria. Borza: Beo-erad 9.145. Pariz 19.49. London 25.2375, Newyork 518.75. Milao 20.87, Prag« 15.35. Duoai 73.05. — Trst. 4. februaria. Predibarza: Beojn-ad 43.825—43.875, Pariz 93.40— 93.60, bondon 121.10—121.20. Newyork 24 87—24.89. Praga 73.50—74, Cntih 478.50—479^0. Dunaf 350—354^ Sbfcfif. - "^r^.^^-i:________________ ^ ^ - ^POMRKSJM HAROfo» dac S. foKnurja 1336. A - '________________.i^^^v-^^. ^ gtcr^ 28. LYA MARA v svojem najboljem filmu »VENERA Z MONTMARTKA« Riz kožna vcsdoi^ra po Ina šale in saeha. Režija: FUBMHCM ZELMIK V ostalih vlogih: OLGA CEHOVA, KARL PLATEN in HANS ALBERS. Predstave toćno at: 4, p«l t, p«l S, • Posebno Vas še opozarjamo na irvrstno godbo pri ten elega*tee*i veteftina. Cttoe napadat. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani, telefon 124. M\i za sflmohrvatsho politiko Prav kakor v preitL^jenein, s^u:-fnatičneir: ^kiaau s Situacijo v Beogradu si ie voditelj IifS. k. Stcpan Radić iz-bral dva sboda. ki iJi ie priredil rui dveh naiobčutiiivCišfii točkah naše natranje politike, v Sarajevu in v Dubrovniku. Naia javnost ve. da je Stepan Radić jcačel v zađrjem tednu s čisto novo asl-lacuo in da se la agitacija ne obraća. već proii z- Pnbičeviću in proti SDS. ila veo i;c trobi a *naroJncm sporazumu*, nego da negoduje radi državneza proračuna, da konstantno napada notra-c.esa in iiTLaiičnc^a. ministra, da. zahte-fva od.sK:^ spttskega velikega župana čr. Pemvića in driiso. Situacija radikalne strarrke je postala radi tega r&ra-ta nepneakovano koćijiva- Brez Radr Ćevesa sodelovanja koalicija nima ve-Čme, državni proračun propade. Radić je s pomečjo svojega zagreb-Vitega ča-sopisja tuđi direktno ocozoril radikalne zaveznike. da nicrajo »odsiopiij t>d intrasaser? mosti in storiti Radićevl stranki koncesije, ako fcočejo. da glasu.^ koalicija za državni proračun kcni-paktro. Sam je napovcdaJ. da niora v nasprotnem slučaju Radićc-va stranka glaso1. ati proti proračunu in se pridružiti opoziciji. 2e Rađićeva kritika iinančne^a ministra in poznejsa kritika državnega proračuna ni bila radikakart po soda. Na vsak način se Ie ta kritika \z ust \ I2.dr.e2a ministra, ki ie sam sopodpisai nacrt pr u računa za finan&ni. tfđhor, s!i-sald zelo nenormalno in so razhontej-si. pcltuki pričakovall da sled Fadićevi kritiki državnesra proračuna nova kampanja proti RR koaliciji. Kampanja ni izostala. Padićevi go-vori v Sarajevu in v Dubrov-iiku sa pre^enetili celokunno ju^oslovensko javnost, največ rad'krJnc politike. Radić ie na obeh shodih stasao in javno poudaril hrvatski z^iačaia svele poTiHke! V Sarajevu, kakor v In.brovniku ^e na-fciašiiL da so Bosna, Dalmacija, Slavonija. Baranja. Bađca hrvatske fw>tvrau-nc. da Hrvati ostanck> Hi"\ati. Srbi pu brm ni da gre seniai za ravnopravnost. I^tč već vseodrešuiočih iraz o i>poraz-ikrmi- Radić zaliteva ravnopravricst in napoveduic. da priđe ća>. ko bodo Hrvati sami aa \lad1. To ic jK>vedal v roitcah. trxui nea\omno. >K(j1u sc igra vesei-!\ kad st- bratac iuko lihvaie, l\ad inas. da možeš biti i koiovo<^a, kad na tebe red dt>c}.ie. Mi ćemo i^e iz-nietiiiviKi na viadi i upravi i urediti i io, da. ne će bui kod izbora liri tiska na ikusjiice. ca netko c'sasait' ud stntha ili «>i Driri.ska i od nagovora.« 0. Radić je na shocUi v Sarajevu imeiKrvai ^cbe >-bosanskega TTTinistra-, Ifer ie preds*xlnik HSS, Ici ima v Bosni rajmoćnei-'io organizacijo. »&** ie Bosna *^ez hrA stske DsTmacne. odsječena od mora, si© ie Bosna bez Slavonije, odiđiljena. od žitnice i mora, \mku le Radić izpovedai: >5rbt 3U na^a braća, ali naš piit vodi u Zagreii. Ali >nif> nerazdIJeUivi dah fcrvatskos r.aroda i samo ujedinjeni s Hrvatskom hcčeoio da buaemo uieajnie: jii sa SrbMom.« Nedvomneišc z. P^uić ni raoficl 2o\x>riti o i>ra\ili ciljSi xspo-razunia^ke ]>oiit>kc«. »Mi slilo stvorili domovinu, ml stvaramo o <\}L ^-^_^— IM '» -■.....Ml ■ II — I « L ■ _ »■ ■ Taj veliki naš ooiiret postaviA je 1930. gromoglasni zaiitjev prvi puta, godins 1923. drugi pata, nedavno 1924. i 1925. pod obznanom treči puta.« To fo doveli jasne besede. Radić se ie v Dubrovniku tuđi malo pobahal in dejai o svojem selia^em pokretu: ^Do^-kHIo se dnjff-i Čiid^. da je Hrvat 1 seoački pokret prešao jeranice Hrvatske i da je uhvatio korjena u Sloveniji i Srojji.« G. Puciju se je zelo fciobr>ko po-kjonil: »Što on radi, što stvara, izgleda ako priča.« Yerja!niein»o! N^va Radićeva s?csla so oj^ijevite hi sila nevarne besede taka za sedanjo koalicijo kakor zt notranjo politiloo. Obistinila se ie bojazen, da bo Rad9ć iz-i rsbU mo5 na vladi in koaiidfo z rađ!-1 kali. samo da zbere svoje raztresene ude in da pr'stopi k svobodni in neovi-rani organizaciji svoilh ekskluzivstično hrvatskih čet v veliko boino fronto proti srb'^t\H. Ali pa is tak dualistlčen razvoj na* he notrame po^Hilie dober in uhođen razvoiu edinftvene države in enotnesa naroda, o tem n^i sodUo in o^očajo ti»tt, ki so zacovariaii sedanjo koalicijo . . B Proti klerikalnim manevroin z Južno Srbijo V »Samoupravi« pnooeuje dr. Cvo-rić odjrovor na »Slovenceve« izpade proti Južni Srbiji. Dr. Ćvorić piše med drugim: iRadftaln i strada bi b:Ia sto-rila za Južno Srbijo še več, da je nišo ovirali isti klerikalci« ki se zdaj prito-žujejo cez razinere na našem jugu. Mar ni&o klerikalni posiaiici pri dclo-čauju kredi tov vedno zagovarjall samo Slovenijo, doćim so bili na ostalih kra-jih popr.iaoma UcziiTtercsirani? Alar KlenkaJci mso ljuto napadali radilvalno stranko vedno, kadar je zaheevala več-je kredite za gospodarski napredek in zhoiišajije razmer v Srbiji in južni Srbiji? Kdai so se klerikalci sploh zanimali za Južno Srbijo? Ali so smatrali za potrebno, da priđejo v Južno Srbijo in se najprei iniormlrajo o dejanskih razmerah, potem pa pišejo in napada-jo? Ne, klerikalni tega nišo storiii. Njih se dejaiisko stanje v teh krajih iiu tiče. Za ca.-a svojega kratkega vladanja .vj proglasili. Sloverujo za pasivni krrihaiali mno^i tuici. med r.jrmi čudi delcsrati higijenske sekcije Zveze narodom*. Vsi so se cudiH temu, kar so videli. Velik nanredek Južne Sr- I bije so popisali v knjici, ki jo je izdala ocnenjena sekcija. Toda »Sktvenco* tejra ne ve. Nje^a se to ne Uče, on trdt daiie, da so Južni kraji zaoemrjeni. Kliub temu je pa še većino dezatferesiran In ovira druse pri delu. Južna Srbija zaskzži od Slovenca« in Sloveticev mnogo več pozornosti, kakor so jo posve&rii tem okrajem doelej. Kar se pa tiče klerikalne trdi-tve, da st radikaiaa stranka boji klerikalne akcije v Južni Srbiji, moramo priznati, da je »Slovenec« v naiboU$em slučaju smešen. če misli resno. Sicer pa naj klerikalci kar poskuaijo svojo sre-čo. NJeče jih ne bo oviraL Nasprotno, najn bo zelo drajeo. če se ^ačne »Slo-venec« skupai s klerikalci zanimati za Južno Srbijo, pa ma sari da mu je e dini cilj lov na mandate. Klerikalci se bodo prepričah, da Srbi iz Južne Srbije nišo to, kar misli »Slovenec*. Prepričali se bodo. da Srbi ne dajo man-datov za crne oče, marveč da ocenijo delo stranke, njen program tn njene voditelje in sele potem ji dajo svoje zaupanje. Mi bi bili zelo zadovoljni, če bi videli ?>ri pTihodnjih volitvah v Južni Srbiji tuđi klerikalne kandidatske liste, samo da nam tegra veselja klerlkalci ne narede, ker v Tužni Srbiji nikoi ne bodo zbrali dovolj podpisov, da vlože eno samn kandidatsko listo. Politične vesti =■ Kasno spoznanie. B^Oirrajski »Balkanc prina&a ua uvouneni raestu pod naslovom »G. Radić, to ie prevec! Pred razptistom radikalno-radičevske koalicije«, uvodnik, kojega prvi stavek izzveneva v sledeće nekoliko kasno samospoziiasie: >G. Svetozar Pni>i-čević je lahko nopoinoma zadovoljeiu Njegovo rnnenje o Z. Radiću je najpa-metae.i^e in nujpraviine>i»e v tej drža\i.« = Dobra lekcija. Radi shoda v Dubrovniku daje »Balkanc g. Radiću sle-dečo ogorčeno lekcijo: »VCeraj je v Dubrov nikn £. Radić javno užalil Fran-coze. imenujoč jih budaloi v politiki. Tiiti RadiJčcvi kretenski jureid iz za-grebškesa Zagorja pa so pametni pcli-tiki! Ako komu, tedaj lahko Hrvatom rečemo, ua nišo politiki, kadar so si iz-voiiii za voditelja g. Radića.« List na-vaja ualie, kako seuaj Radić poziva Srbe na ojpor proti Italiji, ki ji ^e v or-o-ziciji ponudil nevtralizacijo naže Jadranske obale, ako porna&a Italria Ra-Uiću proti Srbom. Resnično! -- SkfQ>Iua nezavisnih ratHKalov, ki jo vadi ta bivSi notrauji minii-tear Nastas Pet-rović in dr. Momčilo IvaniČ, prićne priliod-nio soboto izdavati list »Razlika!«, kar si v rrestolniSkih Icrosrih tolinnčijo tako, da bo ta sKirpira znova nastopila v ja\Tioo>ti tex se a£liaie>še utlejstvovala. Zadn-;« dni je s;ari ra^iliaiai prvak Aca Stanojević po-ncrviio poizku^a! pomkiti PaSića z Nastas Petrovićatn. Posredovani ni uspelo, ker se je Nastas Petrović odiočil za ogorčeno barbo p^oti Pa5iću. Nastas Petrović ie prepričan, oa stojimo pred volitvair.i. Med nji-m in orsar.IzaciuO d^emijeta je scžen sporazum i.edc sfcupnih list na mihodn^ai vo-iirvah. Na. las Petrović računa, <±a bo s sigurnosti o iz\roljen. Hadikali so z akebo Nastala Pehovića zelo nezadovoljni ker mu ootaja, ča je stopil v zvexo s Ferad Beg I>r£^o»n\ ki se Se vedno nahaia v la-porih v Kosovski MUrovici radi irdeizđaj-n!Skih rvez s kosovskim Korritejem. = Ra^fić o dvornih piosžh. Na banketu v Sarajevu je Stepan Kadić ffovoril ttr-đi o dvornih piesih in dejal: »Velika zosDoda ni pametna. (>na je glupa, keT ne razume sveta ol se pozna živlienga- Ako rreste na pleše, znajte, da so neizmjerno slupi* Tuđi kra- ljevski piesi ao dupi. Vprašujex> nic: Kako mi offaja dvorni ples? Nikakor: naša leperta le na s&lu- V selu poslušamo peti© devofte. To j« Icrpota, oc pa. kjer kaiejo gola ra- mena.€ Dmm sadnji dan „Btrfc* %m mota"4 lutf ini v filmu Kaj si želi vsaka žena Predstave papci dne ob 3., pol 3, 6., pol 8, In 9- vri. Prosveta Proslava Danflove 50 letnice Šestar in predstavnik prve dobe sloven* gkega igrelstva, gpspod Anton C erar* Danilo cbhaja let os pet deset letnico vtmet* niskegs delovenja. Ta jubilej, ki nima pnmere v z&dovini našega teatra, ni samo proslava jubilarjes vegu dela, ta jubilej je se nekaj več: je predvsem veliki praznik našega gledališča in njegove umetno&ti. Je proslava mukepol* nega poUtoletnega dela, požrlvovalnosti, brez primeme udanosti in zvestobe do odro. Bodi nam zato prijetna in čas trta dolz* nost. da proslavimo ta redki jubilej vsi, ki govorimo po naše in resnično ljubimo vse, kar je naše. KajbolJ naš pa je Danilo. Generacije «o-ile mimo njega, ravnatelji, kolegi in kritik^ on pa je ostal med nami svež in mladosten kot edini in zadnji zastopnik starega teatra. U soda nam ga je ohranila kot čuvar ja dras gocenih svetinj minulih generactj in kot opomin mladim in malodusnim. Za te je danes Danilo tpornin in vzgled, zakaj on je edini tz itare garde, ki je ie igrala tn stradala v Ćitalnici. Zcio ga je življenje nagradilo z največjim odlikovanjemt ki ga more doseći ubog? zemljan; nagradilo ga je M zdravjem in mladim humorjem. Petdeset let odrskega defa! Pred nami ista ja jo neštete njegove vlog& i/i ustvaritve, ki §o jih uživali še naši očetje in matere: zucvičkani stric Dolef, Obloški Tonček. irhovina, bogati in obubožani baroni, đotga vrsta vetikomeslnih figur in ie veČje itevilo naših slovenskih ljudi> kmetov, grvntarjev, KđLandrov, kovačev in velikih hlapcev, In ravno ti njegovi Slovenci so edinsiveni, več* no živi, korenini po naši zemlji dišeče. Ko bo zgpdovina omenjala porodno dobo naše* ga teatra, bo poleg Bor slika tn Verovika predvscm častno na\ajala tuđi Danilovo ime. Ti trije možje so bili tri zvezde*vođn\ce prve dobe našega gledališča. Ostal je teatru £\*e$t! Zato pa mu je tuđi teater ostal zvest in s teatrom ves naš narod. To zvestobo in zahvalo pa mu hoće nam rod ob petdeaetletnid fudi dejansko izke* zttti, dokazati hoče, da ga je vreden in za* hvaliti se mu hoče za umetnost, kad ero fe da jal celim generacijam ob veselih in za* lostnih dneh. To zalivalnosi mu izkažiie tuđi VI, blas gorodje, in nam pomagajte po svojih močeh, da bo jubilej vreden našega Danila^ našega gledališča in nas vseh. Pnreditev Danilove jubitejne proslave fe sprejelo Dramatično društvo v Ljubljani, ki je od t. 1S67. vodilo usodo našega gledališča*, pokroviteljsr\*o proslave pa je prevzela go* spa F ran ja dr. Tevčarjevm na četu Ifabljaru skega žcnsfva. Podeželski odri! Zrivujte en večer Vam šega truda, eno predstavo Vašemu Danitu! Ljubitelj gtcdaltščz! Spomni se i Ti s primerno mislijo, msjhno pozornost jo, skromnim darom Tvojega Danila, Vi vsi, ki ljubite ono, kar je nose! Se pozablte ob tem dnevu dolžnosti napram ortermt, ki je bit petdeset let zvestf Bcdite zvesti en dan! Odbor : Polonica Juvanova, članica drame. Rezika Thal&rjeva, operna pevka. Prof. Osip Šesf. višji režis&r. Milan Skrbinšek, režiser. Lee* pold Kovač, operni pevec. Ltijo Drenovec, ćlan drame. — Itijaška predstava v dr&mskem gle* đališču. V soboto popoldne ob treh se vpri* zori v drami pri izredno znLJanih cenah Cankarjeva komedija «Za narodov blagor* kot dijaŠ ;a predstava pri raižanih cenah. — Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu cHjaštvu, ima pa pristop tuđi vse ostalo ob* činstvo, ki se zanima za našo dramo. — Kedeljska operna predstava. V ne* deljo 7. t. m. se poje v operi znana melo* dijozna Massenctova opera rof. Sevčiku na Dunaju. Koncert se vrši v dramskem gleda1'Šču. W Jo \"sled svoje a'kusnke rzredno priklMcrt za take komorne prrreditve. Začetek točm cb 8. uri Predproda4a \"stopnic pri dnevni blagajni v operi. — France Alfango 5e napisat, novo opero «Vstajenje», kJ )e doživela ▼ Nc^vorku ogromen uspeh. — Rkrharđ Straus otdpctuje tz Bt^diin-pe5te, kjer j-o dirigira] par svojih oper, ▼ Amsterdamu na večtedcnsko gostovanje. Romunski prestclsnasisditik Karei in njegova odpoved Dunavski korespondent londonskega lista »Daily £xpress« ob javlja zanimi« ve r>odatkc o bivšem nmiunsKem ure-stolonasledniku Karolu in o pravih vzrokih njegove odpovedi. Do svojih pođatkov se ie dokopa! na tajinstven način. Uspelo mu ie eri birati se zela visoki dvorni dami ruraunskega dvora, ki mu je v dramatični okolnosti intimne ponoćne zabave odkrila ozaaje odpo-vedi princa Karola. Koresr>onednik Bratianu poslal princu slede-e pismo: »Visokost. opozanam Vas, ca sem vodja najmočnejše stranke na Ru-mimskem. Zvesto služim kroni in narodu več kot 20 let tako, da take opanke proti meni nišo dovoljene, zlasti, ker jih ne zaslužim.« Princ je odgovoril ministrskemu predsedniku, naj se mu v bodoce ne prikaie pred oči. Predno je princ Kaiol odpotoval v London, ga je obiskal nećak ministrskega predsednika Brati-ami, princ 5tirby in mu svetovai, naj postopa pri svojih ljubavnih avantirrah bolj diskretno. Razžaljen radi take opazke je prestolonaslednik oklofm^l princa Stirbyja. Kralj je pozval presto-lonaslednika na odgovor. Ta mu je od-vrnil; »Zakaj obsojate samo mene? Ali ne vidite, kaj se dogaja na dvoru?« Kralj Ferdinand je namenoma pre-zrl odgovor svojega sina in ga nanro-sil. naj potuje v London, da ga zastopa Pri pogrebu angleške kraljice matere Aleksandre. Pri povratku v Pariz se je princ sestal na pariški postaji z gospo Lupescu. Ta sestanek je razburil d\ orne kroge v Bukarešti. Dvakrat je kraljica Alarma pisala sinu v Pariz in mu s trpkimi bes^dami očitala zveze z gospo Lupescu. Princ Karei je moral zapustiti Pariz in odpotovati v Benetke. Tam je našel pismo oceta, ki mu preti s kaz-nijo, ako ne zapusti svoje ljubice. Raz-burjen radi teh pišem je prestolonaslednik odgovoril očetu, da se odpove-duje DTestolu. V odDOvednem pismu se naiiaja tuđi stavek: >Dobro bi bilo ve-dett kdo vlada na Rumimskem: Hoheii-colernci ali Bratianu?« Uack London: %& Roman ireh src — Vsekakor ne 1 nala.šč spraviii na noge vse mesto, — je zamrmral Torres in se nanirdnH. Ce se še sporni-njate, s&r\\ vam poveda!, da sem jjrn jaz s\retovai, Daj na\"alć na jcrnisnica. — 5 sen^rom Reumom sta torej pripravljena poviriti stroske za pc»pTavo ^tene? — je \-prasal pozlavar. Nekaj ča^a je mojemu nato pa nadaljeval: ?%e smete na>ačno raziimeti. Sai ne veriarrtein, okrvavljeno in korrrai se je P^-Tinil skezi mnržlco rađovednežev, ki sn bšH ie na-polnili ±obo, da shšiio, kaj se ie zgođuo. - Uničeni smo! — to so bile prve Rafaelove besede. — Malene vsa ktniSnica ie porušena. Di-nernH! Sto fur.tov ga je l>3o! Kaj pravim strv — tisoč! Junaško srno hranili ietniširico. S puško v »oki sem •-•icafcnii ni oniedlel. Kx> sem se zapet zavede?, sem rogfecra! okro^ sebe. Vsi dna?i — }rr\-' b£ Pedro. hrabri Ignscio. hra£m Augustino^— v^i, prav \asi so ležali ekrog nswe^:l . jnttv# .. . . Malo je manjkalo, đa ni zblekiiH: pojain. T»ođa njegov špansko-arneriški značaj je bil tari, da je povsem iskreno apisal katastrofo tako, kakor si jo je naslikaja njeg*>va bujna fantazija. — Ležali so mrtvi. Morda so b3i od strašne eksplozije saaio omamljeni. Ne veni. Po vseh šti-rih sem ^ačel plezati po hodniku. CeUca, v kateri je bii zaprt na smrt obsojeni yanki Mio-r^an, je bila prazna. V sterti je bila ogromna Uiknja. 2Uezel seni skozi njo na dvorišče in odtod na uBco. Tam se je zbrala ogromna ninožicai radovedneca obČin-stva. Toda Mo-rsana ni bilo n&jer. Začel sem po-izvedovati mi vseh. ki so ca videli. Napacralci so iir«eli pripravljene konje in tako so pobegnfli proti obalL Taro jih je čakaJ čoln. Trancis Md ■plavca je rvotegml m dvignil bodalo z ostri-ob navzc^r iako. da je t^-jrrriio z ročajem Vriž. — •Paseeam prr vseh ^'^taftitL da sebeon ^i^^evaii Moja jetnišivica! Naše pTavosodje! Naš zakon! Konje sem! Hitro privedite konje! Orožniki, konje! Ves iz sebe je začel zmerjati Torresa, katoor da mu hoče sladim ugovarati. — Vrag vzemi vaicga senora Kegana! Zdaj imam svojega jetnika, ki sa moram u je ti in izročiti praviti. Roicavico so mi vrjjli. Moja jetnišnica ie porušena. Ak>ikn zakoaan\ našim skupnim zako-oom se rogajo! Konje, hitro konje! Osedlaite iih in pripravite se urno na pot! Hitro, požurite se! Kapitan Trefethen, lastoik »Aase^ke«, sm In-dUankc iz plemena Mava in crnca z Jamaike, je bodll Po odcem kapitanskem mostiču svoje jadr-nice in se ooirai proti San-Antotnn, od koder se i« vnfial ooId z beguaci Kapetan je razmiSjal, kako bi se odkTižal svojega bfezneca amenSkesa potni-ka. Z ćrust strani ta je pa mikaio ostati v teh knoih idfiob skienjeni pogodbi. Saj bi mosel skle-niti z bogatim Amenčacont novo pogodbo, ki bi mu najpolnila žepe z zlatom. Crnska kri je zahte-vala, naj bo pameten in naj se pokori panamskim zakonom. Indijanska fcn je irrepeneJa po nezakonitosti in trtkratni na^ra^ Naposled je zmagala v njem imfijanska kri in začel se ye p^H>rav]?ati, da sprcime begance na kr^v. Ko je pa »^pnzil, kol^o orožja imaio elani rodbine Solano ki oba Morgane, sa je srašop mi- kalo, da bi odpovedal vrtoglavernti Američanu po-koršcino. Ko pa je zagleda] v čohru žensko, se je oglasil v njegovi duši ramantizem in pohlep po mastnem . _________________________^tw»r -.»* Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 4. /etruar/a 1926. — Castno občanstvo fe podeBUi 5eja obcinskega sos veta v Murski So-IkjA velikemu županu mariborske cnlasti dr. Pirkmajerju in srez-kemu poglavarju. Lipovšku radi za-z-lug. Z2L Mursko Soboto ili okolico o pri-iiki velike jesenske poplave dne 12. ra 13. novembra lanskega leta. Pri tej pri-liki so se izmenjali navduseni govori ic je veliki župan mariborske oblasti dr. Pirkmajer razvil obsežen program go-skodarskega napredka tako Murske So-hote. ki naj postane kulturno in gospodarsko srediste, kakor celega Prek-murja. — Prime Pari« na GoreofeJieiiL Da-res dopo'dne je prispel z beogradskim br-vTviakom v Ljubi jaao v najstrožjetn Inko-&mtu princ Pavlc ter se tako] odpeHa! z soreniskim vlakom v Bolrini. — Čko4 JesUč dobi koadutoria? Za-•&reblld »Jutarni List« Javlu iz Ljubljane, da bo HdbUanskemti škoiu dr. Jecliču postavljen koadtrtor, ki bo ttnej aaiofo. da cerfcev čim več depoiitizira. Za koađti&OTja o baje imenovan kanonik dr. Mihael Opeka- Ta vest m povsesn nova, ker se je 0 tem po Ljubii^si govorilo ic pred mts©-cL Dr. Opeka pa ima med višJLm ijuHJan-skim kierotri prečeg naspr etnik ov. — OdEkoranje Beograda. Kakor zna« do. ic odiikoval prezldcnt češkoslovaške »epublike Masaryk oaŠ-> presto!Jco r redom ^Voine^a križa c. Svezana izrofitev tess visokesa odlikovanja bi se morala vršiti nrcteldo nedeijo v magistratni dvorani Prvotni nacrt pa Je bil spremenjen v toliko, da bo izročeno odlikovanje v dvorani a»-rodne sk načine. — Sesiaoek svete za strofcovno tzofe raztn. V trgovinskem TninšsirstvT! se šesta-ce v soboto svet za s*rokovno feobra-zbo. .Va sastanku se bo sklepalo c inspekciji vseb strokovnfh šol, ki caj bi Jo vrSfli organi trgovinske* a rrrrnistrstva. — Nar dnevnik v SarajeT«. V Sarrje-vn Je zače! izhajaH s 1. fetrrnarjem nr* •mevmk »Sloboda«. List rzbaja na osmih «sranrti ia pri naša dohrc informacije r> ffO-5;>adarskem in poHočnem žfvfjenju. Zavze-m se za gospodarsko svobMo fn stoji na '>taE§čn, da je domovina nad vse. Urednik j* VeUmir Krivol!6 — No? most- Mferfstrstvo Javn& dei Je sktenSo zsraditi nov most čez Kazno vačko reko med Pasko fn Mi travico. Odobren je že kredit v zneslcu >47.0O0 Din. — Nov gimnazijski ravnatelj' Za ravnatelja realne gimnazije v Murski Sobo ti ;c imenovan %. Ludvik Vas a j a, kl Je h\ 1 već čas že ravnatelj iste gimnazije. — Prod poEtiki v sott. Prosvetni mi-r.ister Stepan Radić je posiaJ vsem oblast-:um piDSvetran fatspdcKniem naredbo, s katero Je vsem učiteljem m profesorjem najstrofije prer>oveđa] tKsJitfeiranie v šolah. — Komisija za štipeedije. Pod pred-eiistvoni nomočnika i>rosvetnega mfnfstra ;*wluie te «tai v prosvetnem minisrrstvu posebna kcnnis*ia, kj na) bi I%vidira!a vse TKtdente % izpiaSlom eiTd!3e so se izptače^aie doslej v naj-večiem nere imeli pravico do teH doklad, se moraj-> ta.koi JavifS blagajni mi-TTistrsrva ia\*nih del, 3, da se ▼ kTaikćm prično pogađanja glede ielestni-šijih tariiov med naso državo m med Ce-bosiovaško, Avstriio in Madžarsko. — SCrof ayerjeva prosiara v Beo-trmćm. Povodom stoitrLnice rojstva veirke-sa iii^osloveoskc^a škatfa J. I. Stross-aiaycna danes 4. l m. prirede na vsefa beograa-ptški nuncij Pele^riaetti Procesi«« se i« udeležu ludi prosvetni micis^ter Stepan Radić z defoeio m veMko svećo v rokL Pred cericviio se ie Radić pogovanaJ z nekate-rirra Jcm-eti ter >e enega izined nih po «?o-;«n običaja pobirM1. — Smrt jugosloveaskesa pacrijota v AvstralijL Iz Oklanda oa oto&u Nova Zc-laiKuia prihaia vest, da ie nenajdoma pre-rnimrl v Sidoevu, gJavnem inestu Avstrall-je. med avstralškimi siovanskimi m zlasti j«soslo\enskiim emigranti spiošno priljubljeni jugoslovenski konzul g, L. SkanzL PokoinSc se ie rodH na ctoku Braču- V mladih ietih je odiel v Amer&o, kjer si je kmaJu, kakor mnogi Dalmatinci pred nrfen. zashiiil vecje premožensie. Iz Amerike se je presetil v A\istralijo Ln »i pridohil pri tam-kažšnjih obiastih m med jugoslavenskim! emigrrarr.: vetSce simpatije- Po prevratu je bil imtmorvan za konzula iu^os'ovenske države na Novi Zelanđlji. V Avstralift je de-loval tuđi v pro-pagandis;ićnein ln nacijo-nahiem smi&iu ki izdagaJ časopise, kniige in spomenice, ki so iusosloven^ki stvari zelo koristile. Pokoinik ie bil pred&ednik oeško-slovažke ti£O\TS>ke zbornice v Avstraiiji. I dri je komaj 49 i-et star na pljučniCL, ki *' io ie nakopal na siuibenem potovanju v 5jdney. Lafcka ^u zemljica a\64, v Aziji 961 ia v Avstraliji 937 žena na tisoć moških. — Proces proti komunistom. Beogradska policija je včerai izmistila oko!: 10 pied dnevi aretiiamh koirunistov, med rjkni tuđi bivšega naroonega posianca evangenju najperej ^talijanski in tato kratek slovenski nagovor. Po maS Je kne-zoSkoi dr. Jeglič ob veliki asfstencl s£. franci skar.ov r^pravil ^red kataf alkom mrtNaške cerkvene obrede, cerkveni pevsk! zbor, ld je peJ tuđi med maso. pa Ie za*pel rekvijem. Svečane spororinike "proslave &-O se udeležfH poleg kanruianiega zbora pred-stavniki voja^cifa in civilnih oblasti z vel. žiroanorn dr. Baltlćetn in generalom Kala-fatovićem na čeki ter vefTko število dru-jrega rbčinstva. —li Sportn! Karneval, vsakoletna etit-Tia ipTfreditev SK Siorazi v LJtJbljani obeta, 7*3 predpripravah sodeč, doseči vi?5ek pred-pnstne sezone. Agilni vesefični odriču pod vodstvom z. Rajko Kos-a dehije s oolno paro. da v teku par dni, ki nas še locijo d^ III. Sportnega karnevata, pripravi vse potrebna Nove oknsne dekoraciiske sHke, ki bodo zadivile posebno m^§ki svet, je Lz-dela'i g. Ciril Kein->er'ie, dekoracijo dvorane so pa prevzeU ZS-: Kunaver, Cimper-raan, Bucik in Kos, ki bodo s sodeiovanjem vse^a članstva izvedli umetniško zasnovano »dekoracija V baru bodo nastopaH razni komik i. St7pni&£e Nar. doma bo sprt^nenje-no v razkošen promenadni prostor, tako da bo dvorana ičfcljučno za ples. 6. ieoruar bo dosegel z oztrcm na prijavljene skupine mas vsekafcor rekord sportne«a in naklon jenega obeinstva. 84 r. — Za ŠenijskobsUo mažk&rado v neSamoobr*mba organizma«. To lepo in zelo podu čuo predavanje izpopoluil nam bo a skioptičnimi slika mi. Vabljeni Icluni in prijatelji društva. Začetek ob pol 21. zvečer. Predavanje se vrši v salonu piri »Lcvu«. Vstop v&em prost. — Državni pisarniiki uradniki se po« Dovno opozariajo na društveni občni zbor, ki se vrši dne 7. tebruarja ob 9. uri zjutraj v hotelu Miidič, Kolodvorska ulica. — Čajanka xa dane Kazine danes od 5.—& pepoidne v mali kazinski dvorani. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umri vpokojeni mestni blagajnik, g. Ferdinand Brada&ka. Pokojni je bil znan kot vesten in marljiv u radnik, ki je užival tuđi v za* služenem pokoju spiošno priljubljenost. — Pogreb bo v petek ob 15. popoldne iz hišo žalosti Gradišće 11 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Priradernn naše iskreno sožaljc. — .Va?e/ se je ključ na priredkvi »Kol. odra« na Svcčnico. Dobi se pri blagajniku v društv. lokahi, Gajeva ulica 2 od 20*21 ure, V soboto 6. februar ja 1926 »DRUŽABNI VEČER S PLESOM« državnih račun, in blaga], uradnikov, ARENA NARODNEGA DOMA. Iz Celja. c. Koncert »Lfubljanskega Zvonar. Na švećnioo popoldae se je v veliki dvorani »Celjskega doma« vršil koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Pevci 3O prišli v Celje i popcldanskim osebnim vlakom. Na kolodvoru so jim priredili celjski pevci prisrčen sprejem. Koncert je pricel ob 4. uri in je privabil v »Celjski dom« toliko obćinstva, da je bila obširna velika dvorana natrpano polna. Mnogi nišo dobili več rstopnic. Bil je za nas umetniški užitek ka* koršnega imamo Celjani bolj porcdko. Uspel je dobro in je občinstvo hvaležeo »Ljubljanskomu Zvonti^r za resen uritek v ■vrseleia prcdpustu. c Umrla je na. Slomškovem trgu gospa Neža Koroišec, sonroga mestnega cerkov* r.ik* g. Korošca. N. v m. p.! c DruštvG »Sokolski dom* v Cetjti bo imelo svoj občni zbor v toTek 9. februar ja v telovadnici Sokola. Pri čete k ob 20. uri rvečer. Dnevni red običajen. c Beno Serajnik — peidesetletnik. Na Svečnico je obhajal ravnatelj državne đešfce meščanske sole v Celju g. Beno Serajnik Ipetdesetletnico svojega rojstva. Priljublj^* nemu pedagogu in šalniku ža!imo še na ranoga leta! c Tedenski izkaz tnestne klavnice. V feđnu od 25. do 31. januarja se ie zaklalo: 1 konja, 16 volov, 13 krav, 3 telice, 26 telet in 21 srvinj. — Uvozilo se je 307 kg gove* dfnr. 1356 k£ teletine hi 943 kg svinjine. 300 LET SIC A M*ME DE SEVIGSE. Dnu 6 februar ja poteče 300 fcf, odkar je umrla znamenita m-rne de Sevignć. V njenem sa* Ionu so se zbirali za časa Ludvika XIV. vsi dvorni krogi. /z njenih pišem, ki so velikega zgodovinskega pomena, je razvidno vse družabno življenje tište dobe. V pariškem *Carne\>alet» muzeju, kjer je stanovala m*me Sevignć, sa priredili zdaj razstavo njenih del in spomirtov. Sokol — Občni zbor Sokola v Prevaljah. Dne 27. januarja je imelo naše Sokolsko društvo svoj redni občni zbor. Starosta br. dr. Senčar je otvoril občni zbor, se zatrvalil za lepo udeležbo ter nozdra-vil župnega delegata br. Julčeta Novaka. Nato so posamezni društveni funk-cijonarii poročali o delovanju v prete-klem letu. Od važnejsih dogodkov je beleziti, da si je društvo priborilo last-no telovadnico in priredilo svojo prvo Akademijo. Po podanem poročilu je bila volitev novega odbora, v katerega so izvoljeni naslednji bratje: star. dr. Senčar, podst. dr. Rechmarm, nac. Vinko Vidinar, nač. Leni Ahaceva, ostali od-borniki: Marčič, Lichtenegger, Meze, Gruden, Sedej, Birsa in Duič, namest-nika Pernuš. Pavlovič, pregledovalca račnnov Spetič rn Stres. Sodeč po ude-ležbi in zanimanju, ki ga ie kazalo članstvo na občnem zboru in po pristopu novih članov in članic smemo upati na večji razmah našega društva v bodo-čem letu. Loterija Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, Dne 1. marca se bo vršilo nepre* klieno srečkanje loterije JS& Dobitki Io* te rije so sledeči: eden 50.000 Din, dva po 25.000 Din, trije po 10.000 Din, Stirje po r^OOO Din, dalje je 10 dobitkov po 1000 Din, 20 dobitkov po 500 Din, 150 dobitkov po 100 Eho, 700 dobitkov po 50 Din, 2000 do* Kitkov po 25 Din. Srećka stane 10 Din ter se dobi pri vseh sokolskih društvih in v Ljubljani v trafikah. Bratje in sestre! Ku* pujte srečke loterij© ter žrtvujte za svojo organizacijo majhen znesek! 2ribanje se bo vršilo pod državnim nadzorstvom. Z ozirom na to odrejamo, da morajo vsa dru= štva razprodati srečke ter poslati denar JSS najkasneje do 28. februarja. ob 6. zve* cer. Od 1. marca naprej se ne srne proda? ti nobena srećka več. Bratska društv .i po* rrvamo, da. atore. kar je v nj:hovi moznosli ter rmzprodajo vse srećke, da bo uspeh Io« terijc popoln. Bratjc. iTrrahite ta Vratek č*s za najmtcnrivncjSc deh> au usoeh loterile. — Sokolsko društvo ▼ ^tepanjj va«l vabi vse srvoie ćlansrvo in sokolsrvii naklonjeno občinsivo na svojo predpustno veselico, ki se vrši v nedeljo dne 7, t m. ob 4 popoldne V>t\ br. Antonu Novaka (Lozarju) v Štepanji vaa. Na sporedu geniba, ples-šaljrva pošta, cvetlJčni in kotiljorrski valče^ itport ne ugodno. — Kranjska gora, ob 7. zjutraj: -f" 3P 0 harometer »toji mirno, visoka megla, er»«g uružnega 15 cm, saninec neugoden. Schaffer gre v Monakovo? Schalfeji ki >e, kot znano, srvojo pogodbo utini1 i prasko Sparto in biva tocasaio na Duna»u ie dobfl lepo pciiiKfbo od Wackra (iMun chen), pri katerem je že svoieča^no igra1. Nov svetovni plava!ni rekord v hrhr« nem plavattju na 100 uneirov ie postat American \VaKer Lauiier v Cincioalti v ća> su 1 : 10. Prejsnji rekord, Jri jca Je po^ta* vil Kealohas, je znaSai 1 : 12.2. — Denarni oJ>rat praške »Slavile«. Prc* šn|o "redo se je vršila slavna skupšžSJKi praške Slavije, na kateri ie blagajmk ne-^teval številke, ki osvetlhrjej dernega sportnesra velelchiba. DeiKrmi oijraj leta 1925. ie znaša?! 2% miricma čeških kroa Igrate! so prejeli 3S1/J00. ođšloodrane m* Skim kluiboni (za prevzete igrtfee) pa Tsom šajo 270.000 Jcron. Deficita Je 31.000 kroj| Proračun precfvideva: 244.0*10 kron za pfai če profcsijonalov, 120.000 prenffc, s^ctjpo^ 364.000 kTOH, tore! za 17.000 mar** kni 1« ta I92ć. 9. februarja 1926 „UNION" Vellbi tehnički ples pod osebnun pokroviteljstvom Nj. VeL kraj lja Aleksandra, Udruženja jugoslovenskU inženjerjev in arhitektov in častnega dam skega komite ja. gerica" opeharila dve Siovenfc Kako je zagrebška „kortenšlo- Za^rebške »Novosti« prinašajo za-nim* vo zsodibo o komplicirani zade\i, *ki jo il irr*ela te dni resiti zasrebska policija. I>v< Sloverdri, kuharica Rozalija Kaidj in njena Prijateljica Valerifa Kos sta prišli lansk^ leto začetkom cktobra v Zagreb. Deklet sia bili zaljubljeni do ušes in biJi sta želi nesrečni, ker iu je usoda oditrgala od ujuj nih faniov v Sloveniji. Zaljubljeni Roziki U VaJeriji je pravila tretia prijateljica, da c^ gresta k Mariji Bojević, ki «r.a -šlogatli in. je v stanju, da izvede tuđi nemogoče Dekleii sta se daii pregovoriti in sti re# odšli h glasoviti »kortenSlogcrici*. ki j{ njui7o naivnost spretno iz-korisrila v setrič ne svoje siamene. Bojevička ie dala vsaia čudotvorni prašek, zavit v papir in jimj vtepla v &iarvo, da. morata prašei: nositi pri sebi, oekje v blizini srca, čigar iitripanjf bo kakor potom brezžične telegrafije prej nešeco v Skrvenijo. Za ta svoj Čndotvori^ r/raSek }c zahte\rala Bojovlćeva 1000 Di| plačils. Ker dekleti tega za nju ogromnei ga zneska ništa imeli pri sebi, sta »kon tenšlogerico« prosili, da nai nekoliko po« pusti v ceni. Toda »coprnica« se ni dali omehčati in je dekietoma dokazala, da pa/ ni Žala napraviti prašek, ki bo povscu sigurno in to činrprej prisiiil oba Ideala, di se istotako preseli ta v Zagreb. Rozika ii Valerija sta koneno pristao na ceno in daj 100 Din are; prejeli sta praske in z veseliš u-panjom sta odhiteli na vlak, kjer sta čai kali na prvi vlak \z i>toveriijc. Prihajal so vlaki vsadt dan, ali fantov ni hotele biti Dekteti sta. se zbali, da prasek morda n# deiuje zato, ker ništa Bojcvićevi se po ravnali do-Tga. V decembru sta zopei otfsli k ^copmici«, ji dali na račun 200 Din na novela leta dan 500 Din in pretekli iw sec zopet 200 Din. Ćakali sta zopet na vl» kc kc Slovenije. Ker pa prašek ntkalcor rt hotel del ova ti ter fantov Ie ni bilo in ptf znana »coprmea* ni hotela dati večjo dozi waška, sta jo defcleti ovadili policiji. Pod ietna »JcorteiTšlo&crica« Uči sedai v lokni ter premišljuje o nehva!e*icsri testa »vetf r. D.: Možje V senci kolate siive je sede! v kro-žu častitijivih rnož kaki Ali. Z desne in Ieve strani sta sedela dv*a svetovalca. na. proti pa iVlonsuri Ben-Abdallah, ki je prišel po važnih opravkib. Starec Mansuri si ic odka&jal hi spregovoril: — Dve ženi imam: Oldžijo, hčerko Zeida in Fatima kćerko Larbija. Nika-kor se ne morete sprijazniti da bi ži-\ele pod isto streho. Vedno se preparate. Zdaj sem sklenfl ločfti se od obeh in vzeti eno ženo, namreč Zoro, hčerko Bakirja. Tri je očetje so tu. Zeid. Bakir in Larbi, ki so stali spo-?tljivo za Mansurijem, so dovcsHi šla-** e. Hodža je sestavil akt o razporoki in pritisnil u radno pečat Nato so se vsi trije o^etje priklonili in Sli svoio pat Zescri. elan stare^nskega sveta, ie dvi^nil svojo sivo glavo in zašepetal: — Zdi se mi, da se je točila ta (Md-Ži?a že sedmič, dasi pravijo vsi, da je mlađa in lepa. Ta ženska menja svoje rr.oze in ljubimce vsako d.ujro !eto. Kai se vam ne zdi, dragi prijatelji, da se »-'Tovek, ki tako ravna, slepo pokori ho-tiiwCvim nasvetom? Mrujri starec je dvignil kazalec, ga PrltionH ra cc!o in se jdoboko zamislil. — Povej mi no, mar morejo ženske poslušati božje nasvete, će pa nimajo duSe? — je vprašal po dolgem razmišljati ju. — Ženske imajo dušo! — je ngovar-jal hodža Embark. — Ne. nimajo je, — je ponovi! prvi starec — za kaj v raju nas čakajo druge ženske — £iirije. Torej naših žensk tam ne bo. To je pa mogočc samo v tem slučaju, če ženske nimajo duše. — Imajo jo, pravim vam, da jo ima-K>, — ie trdil hodza svoje. — zakaj v korama ie rečeno: »Na sodni dan stopijo vsi smrtniki pred božji prestoL« — Kaj je res rečeno »vsi smrtniki«? — je vprasal Zesri. Zbor se ic zakrobotal tej §a!i. Nekđo je pripoirmil: — Rečeno je: ...Vprašaj svojo ženo za svet in stori ba5 narobe.« Iz te«a sledi, da t>ri žensk ah modrost žepa. — E, kaj bi hodili po oarmkai, — se je začul nov jrlas, — ženske premištfnje-Jo samo o terru kako bi nas pre varale. Ta opazka je naletela na hume proteste. Nato se je oglasi! častrtljrv Abd-el-Aziz: — V našem svetern zakonu je rečeno: -Moški so nad ženskami. zakaj Boic jim je dal pravico do prednosti pred ženskami.« »Žensko prijevanje je vedno dvakrat manj kakor moška* -Ženske podednjejo samo polovico imetja, če so potesr njih tnc mf^ki dediči.^ Z?ir» pa. dragi prijatelji, nikar se ne prcpi- ra.Tmo o ženskah. Morda imajo res dušot toda ta duša je gotovo dvakrat manj-Ša, kakor moška duša. Vsi so mn pritrjevali Ko ie zbor irtflinil, je spregovoril kaid Ali: — Po koranovem ^lasn poslušajte še glas ljudske modrosti. Star pregovor pravi: »Lepota moške?^ je v njegov em razumu, razmn ženske pa v njeni le-poti.c Zakon in običaji nam oodijo sredstva, da branimo žensko pred hudičem, ki neprestano preži na njeno čednost Ta sredstva so: zastrto lice, separirane ženske sobe ili mnogoženstvo. Prvo sredstvo skriva žensko lice pred mošJd-mi pogledi, drugo varu je žensko po-svetne nečhnuraosti, tretje pa siH ženske, da pazijo druga na drugo. Tako se nam torej ni treba bari, da bi nas žene varale. Če ima žena zastrto lice in separirano sobo in če ima vsak Izmed nas vsaj đve ženi, lahko rntrao spima Tišti hip sta prišla nrimo. Kaddnr in Ben Zaki SpoStljrvo sta se priklonila zboru m kaid jima je prijazno odadravil. Oba mladeiMća sta šla nrimo dalje. Ko sta prišla na hriK sta se oba hkratu o«rla in pogledala skrivaj na kaidk>v šo-tor. Kaddnr je bil trdno prepričan, da Je kaidova žena, prelestna Meriem, samo njegova liirbica. Z istim prepričanjem je stopi! na hrib tuđi Ben Zaid. Stran 4- ____________________»SLOVENSKI NAROD, dne 5. februar ja 1926.________ Stev. 28. Gospodarstvo :š »-. Jajca za valjenje - BHž* se veseli ^pomladan^i ča* in s tem doba, ko se vzbudi narav a iz ziir.skega #pan;a. V tem času oživi tjdi naravni na* gon razmnožitve ^.ri ;;iva!;h. Posebno pri kekosjereji so meseci narec in april naj* lipoćr.ejši za. valjenjs. Zato bodo gotovo ir»£Tsikom?i dobro orvšJa *LedeĆA kratka na* vodila glede pre>Kihc z vaiilnimi jajci v jnarihorski oblasti: Fri nakup-j jaje za valjenje je paziti na Kurjereja. prodaialca mora biti \saj v ^'seh glavnih pa^emsk'h znakih čista in čira bol j izedracena. Na vsakih 15 kur mora biti vsaj po en peteiin dobrih oblik, će mo goće izven krvnega orodstva 3 kokoši in ne vec ko tri leta star. ,!aica morajo biti pravihiih oblik: izred* no p^doigovata. ali drugaCe nepravilna obli* lia se cdklanjs. Lupina mora biti svetle fctn-e, gUcika. snažna in pr»polno«rna ntp J0O c:d«**otkav vi.šje . cere od tržnih ccn. "\aJ;ina jaica iz rcjsk'h postaj, ki deiaio 7, T-aklopnrmi gneardi. 6O Irot prvovrstna valilna .jajca seveda še cJra^* ja, Zahtevati pa. je. cl:; bodi povsed polec cineva /snimana tuđi številka k-->ko^, ki je jajo? znesla. Prodajalcc pa mora jamćiti za to, da bo procajal pr~» o*~r3tna valilna jajca samo od mater, ki 5«> doscjte v p^ej?nji cesni dobi vsaj 130 jaje. Jajca od jarkic pa priđejo le tedai v po>tev. če so zncs>lc do 1. februar ja vsaj 15 iatc ali do 1. marca 23 jaje Vsa dru2a jajca iz rejsldh postaj spa» dijo med obite.jna valilna i3ka in se ne more to proda jati 5 pribitkom vi^jim od oO JO0 odstotkov nad tr:>no ceno. Glede podrobnih navodi! in nasvetov se na i vsakdo obrne na pristoinega sreskega ekonoma, kicr i/ve tuđi naslone prodajal* cev dobrih valilnih jaje. Vaiilna jajca, ki sn ^c prcne^Ia ali eclo prevažala, morajo pred na^adrtviTO -4 ur .počivati. —£ KomerctjaHzacHa rudriških podje- tti MiiHsrer ra -ume in rtKlivsc predloži v !wcm ffRHTtcnem zamoru ćcioabo. s katero pa narodni 5\upsćina ■po^iašča. tia postavi sporazumno z tnini^f^Vi-m svetom vso rudarsko produkcijo v državnih rtidnikih f*« korterci.alno podlago. Minis;er hoče ik» la^*^! nvidevnosti anzi^rati privatno inici-latrvo m privatni kapitiil- —z Pravilnik o izda'tanju drv iz državnih gozdev. V nrinistrstvu *a šott's in rttd-nfke bo k-na'u izdelan nov praAilnik o izdavanju drv iz državnih eozdov. —2 Država deU dradnio. Na plenarni si »i beogradske trsm-ske zbornice >e izjavi; zastopnik g^s-podarskih kromov \z Kru-kvca IHć, da Je vpra>anjc cen živliertjskih pnircfeSčin v sclavnem že rešeao. Cen« žka. m^ke, žrvine in vne&a. m> padle. Ce hoče država pdrisđTiti tuđi na cene dTugih pred-rretov. nai začrre štedi ti i-n naj ZTtčŽa dav-ke. Draginia je pn niescovom mneniu dr-fzvna. Jcrtvida. Prične ?e pri monopolu soli, Tobaku in vžigalic ter krrnča pri visokih caritiah. Pri nas so razanere taJco teike, da niamkateri km« niti soD ne more kupiti. —s Nova tarifa sa prevoz praaoga. V kratke-m slopi v veljavo nova tarifa zz prrvoz domaćega wenio2a v Vorvodino, Banar in Packo. Postavke budo znJžaote, da ho tnozla naAa rudiriska indjstrija kHu-hova;i konkurenci tuđega. osot»^o madžar-ske^a prerrjoga. ki je zadn.« čaše ze*o iz-podrival naš domaći premoz. —z Prodaja ocetov© kisline. Vceraj se tc vršila v miiri^tr^tvu trs;rnine m i-ndustri-?« konterenca za-sropc^ov tega min-istT-siva v rniTtiSftrsHni narodjiejia zdravja, ki ie ra^pra^iaJa o prodaji ooetove kisline. SlcTepi še nišo znam. - z Mo^ra galica in žvepio se ie po- dražilo. V Italiji «0 cene modre ga'ice in r\'cpU mamo pcskočil«. --S Na^l migovi v AiEcriK'. Iz Was-iTirtroTia prihaia pcro:i;o, pokajanja oo^adcaa na nedo'nčcn Cas. FiTraTičrt; iriini-ster dr- Stojadinović se trudi na vse načine, da odstrani vsa nesojriaic^a ined Jugoslavi-io in Ameriko. —s GospcM»arsko iu 3zohražef\ alno dm-ši\o t% dvorski okrai priredi dne 4. iebni-y;a rNDucno predavjnle. P/edava g. prof. C?'de£ o potre^ib. VabHeni so vsi, ^^top prost. —j^ Dobave v LHri>lja«:. Direkcija državnih želernic v Lrubliar! sprcjelina do 12. februaria t. 1. vovni^Tbe, za dobavo materi-.i?id. za kleparsko dtlavnico. xa ddbavo tiNTO kz karbida v kosth, za dohavo n:ate-r'aia za Viepar^ko delavnico; do 16. ietir*:-?.r»a t. ]. za dobavo Škrilia. — Dne 1. mar-a t. 1, se vrši pri direkciji državnih žele^-ri'c v Ljubljani ofcrtaJna ]^cftaci;a slede <3n-^a^e 100.000 kg cilinderskesa oUa ra mokro paro. 1 Da najboljši je to znaj, Colombo Ceyion čaj! To in ono Smrt generala Suborotinova V neki boliiišnici v Berlinu je 2. t m, umri bivši carski vojni minister general Sufaotnlinov, star 78 let. General Suhomlinov je bil na dvoru bivšega ruskega carja Nikolaja zelo vplivna oseba. Naipreje je bil komandant vojaškega okrožja v Kijevu. Iz Kijeva je bil pozvan v Petrograd in car Nikoiaj ga je imenoval med sve-tiarvno vojno za vojnega ministra. General Suhomlinov je bil velik nasprot-nik generalisima Nikolaja Nikolajevića, ker je sam hotel prevzeti to mesto. Kjerkoli je le mogeU je dejansko oviral vsako akcijo Nikcrfaja Nikolajevića. Kot vojni minister bi moral skrbeti, ca bi prodirajoca ruska armada bila Dre-skrbljena vedno z vsem materijalom. JRu^ca intendantura pa je preskr'jo vx>j5ke na pritisk generala Suhomlmo-va tako slabo izvarala, da so vojaki bili ćelo brez pušk in municije. Ruski vojaki so morali jemati padlim tovarisem municijo in puške in nekateri so se ćelo s samirni pestnii in nozi borili. Na hudoben način je general §uhomlinov zakrivil veliko katavS-trofo pri Gorlicah. Zapleten je bil končno v veliki veleiz-dajniški proces proti polkcsvniku Masa-jedovru ter je bil sam obsojen na vec let ječe. Po prestani kazni se je Suhomlinov preselit v Berlin, kjer ie izdal svoje spomine. Ples pri {rezidentu franooske republike 27. januaria se je vršil prvi letoš-n$ ples pri prezidentu franeoske republike. V februar ju bosta še dva taka plesa m s tern bo pariški predpust oficijelno zaključen. Za pnri ples so bile na razpolago tri velike -dvorane Elizej-ske palače, pole?: tega pa še ćela vrsta krasnih salonev. V prvi dvorani je sprejema! gtoste sam prezidert Dou-merj^ue. Prezide-nt je star samce in zato ni irnel ob strani dame. Sele ko je sprejel in pozdravil vse go?tc ter spre-mil najodlićnejse do praga druge dvorane, je naprosil sopresro angleskega poslanika za spremstvo in ž njo je šel dvakrat okrog plesne d\ orane. Za njim so se razvrstrli s svojimi damami tuji poslaniki in konzuli. Končno je stopil prezi-dent na ćeli? sprevoda v tretjo dvorano, kjer ?>o bila pripravljena mrzla jedila. Miie so bile seveda bogato obložene z najfinejšimi Jestvina-mi in piia-čami. Plesa so se udeležili vsi ministri. većina poslancev. več kardinalov, člani akademije, učenjaki, umetniki in novi-narji. Vsi generali in častinki so bili v civilnih oblekaii. Dame so prišle seveda v najlepših toaletah, kar jih pozna pariški predpust. Vsaka ie imela na sebi vse dragocenosti. Visoka pariška družba je navdušeno plesala in vse je bilo zelo lepo, pa tuđi zelo kratko. Na-enkrat. točno opolnoći, so godci po-spravili svoje instrumente in odšli. Ples pri prezidentu se konca namreč vedno opolnoči. Tuđi gosti moralo takoj zapustiti plesne dvorane- Seveda ne gredo domov, ker je še prezgodaj, pač na se razidejo po elegantnih noćnih loka-lih in nadaliujejo neoficijelno zabavo. Trgovina z dekleti v Beogradu Zadnje čas© je Ls Beograda, Zasreba ;n drugfih mest naše kraljevine irsinilo vc3 anlaioletnih deklet. Kriininalne cfelasti, ki so takoj uvldeie, da vo dekieta brezod ie bi! z mladenkama zelo liubeznjiv, Žena pa ju je oid čas-a do Časa pogladila -po laseh, ali poi>o:aU po licu. Agent ic sprva raenil, da ima pred satio 5rečno rod-bino, toda dmsa okoAiost je še povećala njegovo pTo je nesranrnost, • je krScnila žena. ■»Aii TTrorda iaz s s^'X3jir^ možem in fečer-ka^ma ne bom jvnela stopiti rta ulico? Go-?;Tw>d, ako me ne pustite na nfrT«, vas ova-d^m pr&d&cdniku vlade!* ^Prosim, prosim^ je odvrnil detektiv, TV>vejte mi šank"), od kje ste vi.« :^fc Beograda, gospod. Pc*tena Beo-graj čanka sem.- Tn vaš mož? Ha, niesa poz-na vsa beosra-dsk-a čar-šija. Naj ini hčerki tpa sta rojeni BecgTaJ-čaoki. kat je samo ob sobi ifmevmo. -Res je tako.« je redeo pnpomnil agent. Tona gremo Aseeno na komesarijat, rokaj u«oto\iti morasno, kako ie to, da vaš mnž, ki sa pozna vsa čaršija, ne zna bei^e-dice srpski, vaše hčerke pa, rojene Beogrsjčan-kl, 2m~OTita zagrebsku Ženi sra se skorai zasi>:!i kolenj in detektiv io ie moral sikoraj nesti na policijo. Krim;ač pa da je ^mož« rz Carigrada, ižena« sicer Becrgrajoanka, »hčerki* pa Zagrebcanki. Tekora nadaljne preiskave je pol'lciia ugo-tovila, da je žena opasna ^-cdnica, ki je imela pisarao ia trg:o\ino z belim blagom. Vabila je k sebi mJadoletne. večinoma bed-ce iri zapuščene dev-cike in uh pri sebi običajno radrževala rnesec dnL Naivnim dekletom je dajala brexplačtio stanovanje ter ?im pravili bajke o lepem in ra^k^šnem življenju, ki jih čika. Mladenke Je potern isročala trgovcem z dekleti. kl so od časa do časa pribajali iz Carigrada in Soluna ter jih ođve41i preko meje. Narsvno, da je >sospa« zashižila pri kupci i i lope denarce. — Afera je 5icer še tajna, rdi se pa, da bo polieiia priiela se več sličnih žen, ki se v Beorrsdu pečajo s tem rrzVotnfm pr»«1«m. X palaislama zabranfuje nikotin v Ti* betu. Neka »nglesk* tvornica ra c'garct« je prosila tibetansko vlado, da bi ji dovo-Hla uvarati in prodajati cigarete v Tibetu. Prejrta jo zelo rankniv odgovor, v kat-erem je rečeno, da je Tibet dežela. v k*tori pre^ bivajo bogovi lame (duhovnikt) io njim poa dobna bitja. Cigaretni dim bi ta sijaj po* polnoma pokvaril in dezela bi prišla v ne* srećo. Tuđi Ijudje in živaii bi rboleli radi nikotina. Tibetancu je kajenje prepoveda* no. Res je sicer, da bi se s prodajo tobaka ter s tozadevnim monopolom dnhodki dr* žavi povećali, toda Dalai*Iama, vrho\tii po* glavar vseh ▼ernikov ▼ Tibetu, smatra, da se mora tibetansko ljudstvo odpovedati užitkom nikotina in na ta način odvrniti razne bolezni in. ncsreCc Ta odgovor je podprsel Dalalrlama lastnoročno ter ga po« sUl angleški vladi v Indiji. X Strašna rudnička neactča se je pred par dnevi zgodila v Alabami. Vncli so se plini in mstale 90 pod zemljo strašne eks« ploTnje 9 tmodtomi posledicamL Mrtvih je 27 rudarjev. itevilo ranjenm pa je se dale« ko vi*je. l^rjoci^d^ če ne verjametc, da eden pat 1 nogavlc s žigom in cnamko \ (rdečot modro ali zlato) „ključ" traja ka kor itirje pari drugih. Zato kupite tćtn par in prepričajte ie. Dobivajo te \ pjpdajaJnah. ts-a I\ V j^ioboki žalosti naznanjarao vsem $o:odmk,)m, prijateiiem in znancem, da je umri a^S pteijubi oče, gospoa Ferdinand Bradaška mostiti blagajnik v p«ko|u po mučni bolezni in previđen s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne^a bo v petek, dne 5. t. m. ob treh popoldne iz hiše žalosti, Gradišće žt. U, na po-Kopali sce k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne -'. februarja 1«26. a*t Globoko žalujoćl ostali. Zahvala. Za vse dokaze sočutja in ijubezni ter za vso pomoć ob bolezni in smrti naše skrbne, nepozabne mame oziroma tete in svakinje, gospe Rozaiije Ur t HeiDe hišne posestnice izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 3. februar ja 1926. *, talaloćl ostali. Več dobrih mizaricv /a fino fornirano in poTi* rano pohištvo — isče. A. A m a n n. tovarna pofci« štva, Trzič. 39/T Fotograficni zastopoild! Ce;.?k za povećanje foto* grafit dobite pri Rug^ro I'ozzar. Trieste V. S. Giu^tina 6. 37° Klobočarski vajenec se sprejme takoj pri Franc Beraiku, klobuČar-stvo. Spodnia Šiška, Slovenska c€_;a. 372 Kateri stavbnik bi zidal enodrurinsko hi* so v Ljubijani na delna odplačila. Svet imam in n-jd;m popolno garanci* jo. — P1 osim za nasfov pod »Svet 600/370» na upravo «rSiov. Naroda». spretno, sa popravljanje perila — iščem. — Po« audbe pod Solidno 3/373 na upravo «Siov. Nar.». Gospodična absolventinja trgovskega tečaja išče službo blagaj* ničarke r trgovini ali rt-sta\ raciji; vesča sloron* skega in nemškega jezika. —- Ponudbe pod «Za* četnica7376» na upravo ♦■Slov. Naroda*. ZAHVALA. Sprejmite vsi, ki ste socustvovali z naroi in se nas spominjali ob prebridlri, nenadornestni izgubi našega ljubljenega, predobrega očeta, deda, pradeda in tasia, gospoda Ph. Nr. Aleksija Robleka našo prisrčno, iskreno zahvalo. Posebna naša zahvala velja zastopnikom oblasti, tnestne občine radovljiške, Mestne hranilnice, predsedniku zdravniške zbornice g. primari ju dr. Gregoriču, stanovskira tovarišem pokojnikovim, neščanom radovljiškim in okoličanom, vsem prijateljem, ki so v tako častnem Stevilu spremili nam nepozabnega na njega zadnji poti, gg. pevcem za gtnljive žalostinke in vsem darovalcem vencev in cvetja. Vsem ponovna iskrena hvala! Ra4»vljfc*, dne 1. februaria 1926. '_____________ Žahgoči ostalL Mlad iani« v«ič raznih strok — i*če piimcrnegA mesta ▼ pi< >iirni; prcvzame tuđi pot-nisko službo. Drugo po dogovoru. Nastop takoj. r*ni dopisi pod»Trajen ?77« na upravo »Sloven* ničega Naroda«. Kuhar saniostojen. z dobro pra* kso, samski — se i.šče ra kuhinjo od 20 do 25 oser» 2sl rdriivilisče na r.ekem otoku v Primorju. Sta no* van je in oskrba v hiši_ — Ponudbe % izpričuvali in arahtevo glede plače do ntipomcje 10. t. tn. na upravo «-SIov. Naroda« pod «Jadra«/365». 16 leina deklc moćna in pridna, se želi izučiti v mešani trgovini: njjriijc na deželi. da bi imela stanovanje in hra« no v hiši. —- Ponudbe na upravo *Slov. Naroda* pod «Učenka/J75». 150.000 Din kanitaia! R adi pove ča n i a dob ro ^peliane mehanične de^ lavnice in trgovine — *e išče dnifabnfk: četudi ort*z sodelovanja. Potre* ben kapital 150.000 Dro. — Ponudbe pod *Dobra investicija'374» na upra* vo « Slov. N a roda-». Pletilni stroji nemikega izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, m po potrebi tuđi s stanovanjem edino lepri F. Kos. Li Aljau, Ziđanla o.5 Generalni zastopntk. MehanKno umetno vezenje mmmtm*m*9 psrila« »Msk. blvs, Monogramov, fino belo in barvasto sjttlanj«, ažuriranje. MATEK * MIKEi« Ljubljana, ^ ----------------- DALMAT1HOVA 1» ----------------- VsJed strokovnega znanja najfinejša izvršitev m brezkonkuienčne cene. NajcenejSi in čisti predttsk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzoreih ter lastnih original Ih. Prometni zavod za premog d. d. « Ljubljani >: prodaja 21-T k premog:: iz tltftinkltt prtwngpwiiilio¥ vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah pre- mogovnikov za dotnačo uporabo kakot tndi u industrijska podjetja in rajpečava na debelo ~ iaox««iski pptMog in koks vsake YT*te in vsakega izvora ter priporoca posebno prvovrstm ćeikoafcovaški ta angleski koks za Kvarne tn domačo aporabo, kovažki premog, crni premog in brikete liaMUV • v Ljabliani, MlktoaMava o**ta 15 I ■ ______ _________■ WHF~ Ako potrebajete mnim «H snrti« fno», Šopke aranimaj«, pokličite telefonsko itevilko == 341 = cvetličarna KORSIKA =■■ Aleksandrova cesta s===——3 Naročita ■• peslljajo na dom is7-l Tkalniški strokovnjak ia SlOVeniJO se išče za majhno tkalni-co platnin in pavolnin, za takojšnji nastop-Zahteva se daljša praksa in organizacijska zmožnost Jugoslovansko državljanstvo prednost. Dopisi pod .W.E.9225» na RUDOLF MOSSE Wien L. Seilerstatte 2. Tvrtka JL fiolina i Comp. Ljubljana Slftnikftva ulica 16 :•: SPREJME v SLUiBO Mmi nradnika - nsaiia ▼•ičega ▼ stambeni in pobiitvoni strokL Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in Solske izobrazbe je poslati na gorenji naslov, 371 Trorniftko skladiftče biagov (itofov) ^aTT.EQIJI< -" »OVI SAD -. ^•■-l*11**.**1 . Ps&IćOTa nl!ca 21 • po(rebu|e sa takoj OTađulka ki je samostalen slovenski in nemski korespondent in vajen vseh kancelijskih posiov, a da zna tuđi srbekohrvatski Plača dobra, nešto stalno. Pismene ponudbe z referencami in rahtevo plate na gornjo firmo. = MaknlaU paair kg ma. 5>- prodaja ipiana Jlov. naroda* Ucejnje; Joa^ Župani, —» Zm, «N«xodno tiaJuuiko->: Fcaa Jeseiiek. —* Zm. inaerstni đel liste: Oton ChrUtoL — Vsi ▼ Ljubljani,