Naš intervju s slavljenko Margherito Hack, ki je gotova, da se niti proti koncu kariere ne bo spreobrnila /.7
Za stanovanja ATER na Goriškem na čakalni listi 1500 družin
Pogovor s Sergijem Cancianijem pred jutrišnjo predstavitvijo njegove knjige Roulette
Russia
/
12
Primorski
dnevnik
TOREK, 12. JUNIJA 2012_
Št. 137(20.460) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
Lepa vest iz šolskega okolja
Ivan Zerjal
Vest, da bo slovenščina kot drugi tuj jezik prisotna tako v pisnem kot v ustnem delu letošnjega državnega izpita na italijanski nižji srednji šoli Rismondo, je nedvomno lepa in razveseljiva, obenem pa predstavlja kronanje projekta, ki so ga že pred leti na omenjeni šoli (točneje na večstopenjskem zavodu Iqbal Masih, v okviru katerega šola Rismondo deluje) začeli izvajati v sodelovanju s slovenskimi šolami, ki delujejo na območju Sv. Ivana in Katinare. Najprej je šlo za medsebojno spoznavanje oz. spoznavanje slovenske stvarnosti, iz tega pa se je razvil projekt o slovenščini kot rednem izbirnem predmetu, katerega pouk se je začel pred tremi leti.
Letošnja prisotnost slovenščine na maturi na italijanski šoli pa ne predstavlja konca projekta, saj ima tokratna generacija maturantov že svoje naslednike, tako da ima pobuda prihodnost. Poleg tega pa šola Rismondo ni več edina italijanska šola, ki ponuja tudi pouk slovenščine, saj je le-ta prisoten tudi na miljskem koncu: že drugo leto so namreč slovenščino poučevali na osnovnih šolah večstopenjskega zavoda Lucio, letos pa je prvič stekel tečaj štiridesetih ur na nižji srednji šoli Nazario Sauro, pri čemer so na šoli izrecno izrazili željo, da bi slovenščina postala kuri-kularen predmet.
Kar nekaj desetletij je poteklo od prvih diskretnih poskusov poučevanja slovenščine na italijanskih šolah. Danes te pobude uživajo precejšnjo podporo in so ponekod že del uradnega predmetnika, kar je lepa vest in morda znak, da stanje na tem področju postaja počasi normalno.
ljubljana - Srečanje z Janšo, ki danes potuje v Rim k Montiju
Manjšina računa na utrditev odnosov med sosedoma
Predsedniku slovenske vlade spomenica o položaju Slovencev v Italiji
trst - Veličasten koncert slovitega rokerja na stadionu Rocco
Večjezični Springsteen!
TRST - »Mandi, Trieste. Dobro-veče, kako ste?« Tako, večjezično, v fur-lanščini, italijanščini, hrvaščini in slovenščini, v jezikih tega konca zemlje, je sinoči na prepolnem stadionu Nereo Rocco Bruce Springsteen začel svoj
tržaški koncert in že s prvimi takti svojega energičnega rocka spravil na noge kakih 30 tisoč privržencev. Prišli so z vseh krajev Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, drugih srednjeevropskih držav, celo iz Estonije, da
so dočakali megavatno dozo rocka. The Boss jih je povsem zadovoljil. Ko je stopil na oder, so se še temni oblaki, ki so cel dan grozili koncertu, razšli in prepustili mesto glasbi, kakršne je zadnje čase vse bolj redkeje slišati.
LJUBLJANA - Slovenska narodna skupnost v Italiji ima ves interes, da se odnosi med Ljubljano in Rimom še dodatno utrdijo in okrepijo. To so predstavniki manjšine včeraj povedali predsedniku slovenske vlade Janezu Janši, ki danes potuje v Rim na povabilo predsednika italijanske vlade Maria Montija. Zastopniki manjšine so Janši (na sestanku je bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak) izročili spomenico, ki vsebuje najbolj pereče odprte probleme Slovencev v Italiji.
Janšo bo na obisku v italijanskem glavnem mestu spremljal finančni minister Janez Šušteršič. Na srečanju bo govor tudi o težavah, s katerimi se sooča Evropska unija.
Na 3. strani
Zlato jabolko Fundaciji Poti miru
Na 2. strani
Slovenščina na maturi na italijanski šoli
Na 6. strani
Sindikati o ljudeh brez dela in pokojnine
Na 5. strani
Pester program Kriškega tedna M 0 „ .
-'	Na 8. strani
Ob vhodu v Gorico poplavljeno cestišče
Na 15. strani
Šmartno zablestelo v obnovljeni podobi
Na 16. strani
ZNA B0UE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAŠ RENAULT?
POSEBNI POPUSTI ZA VOZILA STAREJŠA
OD 4 LET
âant'Anna
Impresa Trasporti Funebri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico,
narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih.

RENAULT AVT0CENTER N°VAK d.o.o.
CTODITElf CESTA NA P0LANE 1> SEŽANA
W I U Ifll E V TEL 00386 5 731 24 90, WWWREN0-SEZANA.SI
Akcija velja do 30.6.2012. Ponudba velja za originalne nadomestne dele s področja vzdrževanja in obrabe. Za podrobne Informacije se obrnite na svetovalca storitev v naši delavnici. Ne velja za nadomestne dele Motrio.
Devin-Nabrežina 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst Usluge na domu
Trst
manjšina - Odločitev deželnega sveta
Pavšič še naprej predsednik SKGZ
JAMLJE - Rudi Pavšič je bil sinoči po pričakovanju spet izvoljen za deželnega predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze. Pavšič, ki je bil izvoljen soglasno, je bil edini kandidat za predsedniško funkcijo. Potrjeni predsednik krovne organizacije je napovedal, da bo še naprej vztrajal na poti dialoške politike v slovenski manjšini, a se obenem zavzel, da bo SKGZ v manjšinski skupnosti še bolj izrazito izpostavljala svoje usmeritve in svoja stališča. Pavšič je izrazil veliko zadovoljstvo, da so v nova pokrajinska vodstva SKGZ na Tržaškem, Goriškem in Videmskem množično pristopili mladi, kar se odraža tudi v novem deželnem svetu organizacije.
2
Torek, 12. junija 2012
ALPE-JADRAN
/
kobarid - Fundaciji Poti miru svečano podelili »turističnega oskarja«
Zlato jabolko priznanje za projekt Poti miru v Zgornjem Posočju
Nagrado podeljuje Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev
KOBARID - Fundacija Poti miru v Posočju je s svojim projektom Poti miru, ki ga uresničuje skupaj s številnimi drugimi partnerji, dobitnica prestižne nagrade zlato jabolko (Golden apple), ki jo vsako leto podeljuje Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev (FIJET) krajem, projektom, organizacijam ali posameznikom, ki ohranjajo kulturno, naravno, etnološko in drugo dediščino, z njo pa bogatijo turistično ponudbo. Slovesna podelitev priznanja, ki si ga je prvič zaslužila slovenska organizacija, je bila v soboto v Kobaridu.
Fundacija, ki je neprofitna in nevladna ustanova, že od svoje ustanovitve (decembra 2000) obnavlja in ohranja zgodovinsko in kulturno dediščino iz obdobja prve svetovne vojne v Posočju. Pri svojem delu sodeluje s številnimi lokalnimi, regionalnimi, državnimi in mednarodnimi institucijami. Leta 2007 je dediščino soške fronte ter naravne znamenitosti povezala v približno 100 km dolgo Pot miru v Zgornjem Posočju, jeseni 2011 pa jo je razširila po celotni nekdanji frontni črti od Alp do morja. Pot miru je postala pomembna turistična infrastruktura in ponudba, kar je za kraje v Posočju, kjer je na-
Od leve Bule, Lazarjeva, Koren in Haddad z zlatim jabolkom
NM
ravni turizem največja razvojna priložnost, izrednega pomena. Prav tako ima Pot miru velik simbolni pomen, saj povezuje nekdaj ločena območja, ljudi in institucije ter širi sporočilo miru in medsebojno spoštovanje.
Pomena tega projekta so se dobro zavedli tudi člani združenja Fijet, ki so
prejšnji teden tudi obiskali Posočje in Brda ter bili navdušeni nad lepoto teh krajev (prvič so bili v Soški dolini že leta 2008, ko je bil tu kongres ob 50-letnici združenja), kot je med nagrajevanjem povedal predsednik Tijani Haddad. »V teh nekaj dneh smo res občutili Slovenijo, prijaznost domačinov, občudovali naravo. So-
ška dolina bi morala pravzaprav postati prestolnica zelenega turizma. Sam sem veliko potoval, pa vendar sem bil presenečen, kako se tu pri vas v razmahu pol ure popolnoma spreminja narava. Zeleni turizem je odličen način za promocijo teh krajev in predstavlja pravzaprav bodočnost turizma. Ne gre za množični turizem, pa kljub temu je lahko izredno dobičkonosen, obenem pa omogoča da se ohranjajo kulturna in naravna dediščina ter biodiverziteta. Člani združenja Fijet bomo tudi zaradi tega prepričano podprli predlog slovenskega združenja turističnih novinarjev in piscev ter njegovega predsednika Draga Bulca, da se to območje ob stoletnici začetka prve svetovne vojne vključi na seznam svetovne dediščine Unesco.«
Na podelitvi nagrade zlato jabolko, ki je neke vrste »turistični oskar«, so goste, med katerimi so bili tudi župani okoliških občin in drugi predstavniki oblasti, pozdravili kobariška županja Darja Hauptman, predsednik Fijet Slovenija Drago Bulc, direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak in predstavnika Fundacije Poti miru v Posočju Tadej Koren ter Urška Lazar. (T.G.)
slovenija - Zunanji minister spet o imenovanju generalnega konzula
Erjavec: Rupel je bil izbran za Trst v skladu z vsemi pravili
.-.v
Slovenski zunanji minister Kari Erjavec Bodoči generalni konzul Dimitrij Rupel Poslanec SD iz Nove Gorice Mirko Brulc
film
Cvitkovičev Arheo slavil na festivalu v Innsbrucku
INNSBRUCK - Celovečerni film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča je prejel glavno nagrado v kategoriji mednarodnih filmov na 21. mednarodnem filmskem festivalu v avstrijskem Innsbrucku. Žirija je v utemeljitvi med drugim izpostavila izredno izrazno moč tega pogumnega filma.
Festivalska žirija, ki so jo sestavljali poljski snemalec in fotograf Piotr Jaxa, italijanska režiserka Michela Occhi-pinti ter direktorica filmskega festivala Solothurn Seraina Rohrer, je v utemeljitvi zapisala, da Cvitkovič »prikazuje svet treh osamljenih posameznikov -ženske, moškega in otroka. Raziskuje osnove človeškega obstoja, narave. Meditativen pristop, ki sledi motu, da je manj več, daje filmu izredno izrazno moč. Pogumen film,« je v imenu ustvarjalcev filma sporočila Jedrt Jež Furlan.
Film Arheo je na lanskem Festivalu slovenskega filma osvojil nagrade za najboljši film, za režijo in za fotografijo.
V sklopu EPK spektakel s konji iz Versaillesa
MARIBOR - Evropska prestolnica kulture (EPK) bo ta teden pripeljala v Slovenijo edinstveni spektakel s konji iz francoskega Versaillesa. Predstava Konjenikova pot v režiji vsestranskega umetnika Bartabasa je svojevrsten balet s konji, ki povezuje konjeništvo z umetnostjo ter slavi izjemno eleganco konjskih teles in magično moč gledališča. Predstava, ki velja za enega vrhuncev EPK, bo na ogled v danes, jutri in v četrtek ob 21. uri na hipodromu v Kamnici. Nastopilo bo 30 konjev in 12 igralcev konjenikov, večinoma deklet. Večina konjev je predstavnikov portugalske pasme luzitancev, ki jih odlikujeta izjemna lepota in eleganca. Predstava bo v vsakem vremenu, za vsako ponovitev pa je na voljo 990 vstopnic, za katere vlada po navedbah zavoda Maribor 2012 veliko povpraševanje.
Zaradi napada bulmastifov 86.000 evrov odškodnine
LJUBLJANA - Stanislavu Megliču, ki so ga 15. marca 2006 skoraj do smrti pogrizli bulmastifi zdaj že pokojnega Saše Baričeviča, morajo Baričevi-čevi starši za nepremoženjsko škodo plačati 86.000 evrov, skupaj z obrestmi. Tako je konec marca odločila sodnica Mojca Lobnik, sodba pa zaenkrat še ni pravnomočna, poročajo danes nekateri slovenski mediji. Meglič in njegov pooblaščenec Franci Matoz, ki sta za nepremo-ženjsko škodo zahtevala 112.669 evrov, sta z višino odškodnine zadovoljna. A po Matozovem mnenju bi morala biti zadeva razsojena že pred tremi leti. Matoz zato od pristojnega ministra pričakuje, da bo nad delom sodišča v tej zadevi zahteval nadzor in ugotovil očitne kršitve rokov pri reševanju tega problema, pišejo v Delu. O premoženjski škodi in renti, ki ju je Meglič prav tako zahteval s tožbo, bodo presojali drugi. Megliča so bulmastifi napadli pred šestimi leti, ko se je na Oražnovi ulici v Ljubljani vračal iz službe. Psi so Trži-čana hudo poškodovali, napad so uspeli ustaviti šele policisti. Enega psa so takrat ubili, ostale tri pa so lastnici Zori Roter odvzeli in poslali v zavetišče, kjer bi morali biti usmrčeni, a je slednje preprečil niz nenavadnih odločitev državnih organov. Po smrti Roterjeve leta 2008 je lastnik psov postal njen partner, zdravnik Saša Bari-čevič. Pse so Baričeviču tudi vrnili. Meglič je zaradi napada psov najprej sprožil pravdo proti njihovi lastnici Zori Roter in njenemu partnerju Saši Baričeviču. Po smrti Ro-terjeve in nato še Baričeviča, ki so ga pred dvema letoma njegovi psi pogrizli do smrti, pa odškodnino zahteva od dedičev. (STA)
LJUBLJANA - Dimitrija Rupla je kot najprimernejšega kandidata za položaj generalnega konzula v Trstu na podlagi razpisa izbrala kadrovska komisija, je v odgovoru na poslansko vprašanje Mirka Brulca (SD) na seji Državnega zbora poudaril zunanji minister Karl Erjavec. Kot je zatrdil, je Ruplovo imenovanje zakonito in v skladu z vsemi predpisi. Kot je še pojasnil Erjavec, je omenjena komisija pregledala vse vloge, ki so prišle na razpis, in mu kot kandidata, ki izpolnjuje zahtevane pogoje, v imenovanje predlagala Rupla. Sam je nato ta predlog posredoval vladi in ta mu je sledila. Erjavec je prepričan, da Rupel izpolnjuje vse potrebne pogoje ter ima vse potrebne izkušnje in vso potrebno znanje za opravljanje položaja generalnega konzula v Trstu.
Brulc je v svojem vprašanju, ki ga je pisno predložil že v prvi polovici maja, izpostavil dejstvo, da je Rupel star 66 let in bo lahko generalni konzulat tako vodil le slabi dve leti. Zakon o zunanjih zadevah namreč določa, da lahko vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata delo v tujini opravlja le do dopolnjenega 68. leta starosti. Mandat generalnega konzula sicer traja štiri leta. Obenem je poslanec SD ocenil, da imenovanje Rupla ni v skladu z varčevalnimi ukrepi vlade. Najprej zato, ker selitev nekoga na položaj v Trst za samo dve leti ni racionalna. In drugič zato, ker je vlada v okviru varčevalnih ukrepov napovedala takojšnje upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo minimalne pogoje za upokojitev, in Rupel jih izpolnjuje.
Glede tega je Erjavec pojasnil, da zakon o zunanjih zadevah ne določa izrecno, da traja mandat štiri leta, ampak da traja največ štiri leta. To torej pomeni, da krajši mandat ni v nasprotju z zakonom. Nadalje je še ocenil, da imenovanje Rupla ni v neskladju z zakonom za uravnoteženje javnih financ, čeprav ta, kot je spomnil, ob izbiri Rupla še ni bil sprejet.
Nekdanji župan Nove Gorice se je v odzivu na odgovor ministra strinjal, da je bilo imenovanje Rupla regularno, a znova ocenil, da z vidika stroškov ni prav racionalno. Obenem je spomnil tudi na ugibanja v medijih ob predčasnem odhodu dosedanje generalne konzulke v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan s tega položaja, da gre morda za politično zamenjavo. (STA)
politika - Demokratska stranka
Primarne volitve tudi med Slovenci?
DOBERDOB - Deželno vodstvo slovenske komponente Demokratske stranke je zadnjo sejo posvetilo analizi zaključkov deželne skupščine in volitev v občinah Gorica in Devin-Nabrežina. Kar zadeva nabrežinsko deželno skupščino so se razmišljanja zelo od blizu dotaknila političnih scenarijev v luči deželnih in parlamentarnih volitev naslednjega leta. Jasen mandat skupščine v Nabrežini je bil sklic srečanja z vodstvom stranke, da bi vzeli v pretres nekatera odprta vprašanja, ki po mnenju slovenskih demokratov terjajo resne in predvsem dokončne odgovore. Srečanje, kot izhaja iz tiskovnega sporočila, je predvideno za konec meseca.
Leto 2013 se bliža s hitrimi koraki, potrditev predstavnika v rimskem parlamentu ter izvolitev deželnega svetnika predstavljajo prioritete slovenske komponente. S tem v zvezi bo potrebno čimprej evidentirati kandidate morebiti tudi s
pomočjo primarnih volitev. »Meseci, ki so pred nami, bodo zato zelo zahtevni in izredno pomembni za slovenske demokrate. Potrebna bo složnost v odločitvah, visoka prepoznavnost kandidatov in predvsem kvalitetna volilna kampanija čimbolj med ljudmi.«
Majske administrativne volitve so po mnenju Slovencev v DS še enkrat potrdile uveljavitev slovenskih predstavnikov stranke v občinah, kjer živimo Slovenci. David Peterin v Gorici, Mariza Skerk in Massimo Veronese v Nabrežini predstavljajo jamstvo in potrdilo pravih izbir, piše v sporočilu.
Ob zaključku seje je tekla beseda o nedavnem deželnem kongresu SKGZ, »ki s svojimi zaključki, vizijo bodočega delovanja in ustroja manjšine nasploh nedvomno predstavlja pomemben korak naprej v našem vedno bolj statičnem manjšinskem prostoru.«
slovenija - Od danes
Bencin in dizel spet cenejša
LJUBLJANA - Čeprav je vlada zvišala trošarine, so se cene pogonskih goriv opolnoči znižale. Neosvinčeni 95-ok-tanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa - prvi na 1,414 evra, drugi na 1,439 evra. Prav tako za 1,3 centa se je pocenilo dizelsko gorivo, za liter je po novem treba odšteti 1,296 evra. Pocenilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 1,2 centa na 0,979 evra za liter.
Vlada je včeraj na dopisni seji spremenila trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala s 496,98 evra na 502,42 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za pogon s 370,97 evra na 381,69 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za ogrevanje pa z 80,86 evra na 90,05 evra za 1000 litrov. Skupni finančni učinek bo ob predpostavki, da bi tako spremenjene trošarine veljale celo leto, in glede na ocenjene količine energentov za izračunavanje finančnih učinkov iz naslova trošarin za leto 2012, znašal eno milijardo evrov, in je glede na finančni učinek trenutno veljavnih trošarin, ki znaša 982 milijonov evrov, višji za 19,9 milijona evrov (17,3 milijona evrov ob upoštevanju cenovne elastičnosti povpraševanja). Tako določene drob-noprodajne cene bodo (skupaj s preteklimi spremembami) inflacijo meseca junija znižale za 0,20 odstotne točke.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 12. junija 2012
3
rim - Slovenski premier danes pri italijanskemu kolegu
Monti in Janša o težavah Evropske unije, dvostranskih odnosih in slovenski manjšini
Predsednik slovenske vlade pred obiskom včeraj sprejel predstavnike Slovencev v Italiji
RIM - Predsednik slovenske vlade Janez Janša se bo danes mudil na delovnem obisku pri italijanskemu kolegu Mariu Montiju, s katerim bosta govorila o aktualnih evropskih temah ter odnosih med Slovenijo in Italijo, med drugim tudi o položaju slovenske manjšine. Janšo, ki je včeraj popoldne v Ljubljani sprejel predstavnike slovenske manjšine, bo spremljal minister za finance Janez Šušteršič, ki se bo sestal z italijanskim ministrom za evropske zadeve En-zom Moaverom Milanesijem. Namen obiska je izmenjava pogledov na aktualne evropske teme, povezane zlasti s stabilnostjo evra, ter izmenjava izkušenj na področju sprejemanja in uveljavljanja ukrepov za uravnoteženje javnih financ in vzpostavitev pogojev za gospodarsko rast, so sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade.
Kot še poudarjajo v kabinetu, predstavlja obisk premiera Janše nadaljevanje prijateljskih dobrososed-skih odnosov in političnega dialoga med državama s ciljem poglobitve gospodarskega sodelovanja ter izmenjave pogledov o nadaljnjih perspektivah dvostranskega in večstranskega sodelovanja na različnih področjih. Na gospodarskem področju sta med državama že več let odprti dve pomembni vprašanji: izgradnja plin-
Predstavništvo slovenske manjšine (od leve Rudi Pavšič, Stojan Spetič, Tamara Blažina, Damijan Terpin in Drago Štoka) se je včeraj sestalo s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in z ministrico Ljudmilo Novak
kabinet vlade/sta
skih terminalov v Tržaškem zalivu, ki jim Slovenija nasprotuje zaradi negativnih okoljskih vplivov, in zelo različni interesi držav pri povezavi pristanišč v severnem Jadranu na vse-evropske prometne koridorje.
Če si Slovenija prizadeva za povezavo koprskega pristanišča v peti
vseevropski prometni koridor preko drugega tira med Koprom in Divačo ter povezavo med Trstom in Divačo, si Italija prizadeva za železniško povezavo med Trstom in Koprom, s čimer bi utegnil biti ogrožen potek petega koridorja prek Slovenije, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun je nedavno poudaril, da je Slovenija znova zavrnila predlog Italije o premisleku o povezavi med Trstom in Koprom, saj da prioriteti ostajata povezavi Koper-Divača in Trst-Diva-ča. Za slednjo bo Slovenija skušala
pridobiti tudi evropska sredstva.
V Rimu se je nazadnje na delovnem obisku marca mudil slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je z italijanskim kolegom Giuliom Terzijem potrdil dobre odnose med državama.
Odnosi med Italijo in Slovenijo so se sicer precej otoplili po srečanju treh predsednikov, slovenskega Danila Türka, italijanskega Giorgia Napolitana - ta bo predvidoma konec julija obiskal Slovenijo - in hrvaškega Iva Josipovica sredi leta 2010. Na njem so se zavzeli za preseganje tragedij iz preteklosti. Italija je za Nemčijo druga največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Lani je Slovenija v Italijo izvozila za 2,5 milijarde evrov blaga in storitev, uvoz pa je dosegel štiri milijarde evrov. To je za 11 oziroma 13 odstotkov več kot leto prej, kažejo podatki Banke Slovenije.
Skupno zastopstvo Slovencev v Italiji je Janši izročilo spomenico, v kateri so izpostavljena najbolj aktualna vprašanja manjšinske skupnosti. Na prvo mesto so uvrstili načrtovano delovno omizje za Slovence, ki ga je manjšini prejšnji teden obljubil vladni podtajnik Saverio Ruperto, sledijo volilna zakonodaja za italijanski senat in poslansko zbornico, državni prispevki manjšinskim ustanovam ter financiranje Primorskega dnevnika.
turizem - V videmski knjigarni Odos
Izšla zbirka petih turističnih kart s kolesarskimi potmi
Karte so delo videmska Slovenca Marca Vertovca, ki knjigarno tudi upravlja
Za predstavitev v knjigarno Odós je vladalo precejšnje zanimanje
nm
VIDEM - Zanimanje za kartografijo in ljubezen do kolesarstva sta bila povod za izdajo nove zbirke Tandem, ki jo zaenkrat sestavlja pet turističnih kart kolesarskih poti v južnem delu Furlanije: Videm - Čedad, Videm - Palmanova, Videm - San Daniele, Videm - Codroi-po/Terre delle Risorgive, Gradež - Li-gnano (slednja je izšla že lani). Za izdajateljski podvig je poskrbel videmski Slovenec Marco Vertovec, ki v centru Vidma (Vicolo della banca 6) upravlja Mednarodno turistično knjigarno Odos, ki se je pred nekaj leti, ko je sam Vertovec pripravil prva dva podrobna vodnika po Ljubljani in Sarajevu v italijanščini, razvila tudi v založbo.
Prvih pet kolesarsko-turističnih kart v merilu 1:25.000 (odprta karta meri 100x70, zaprta pa 11x17 centimetrov) so predstavili v knjigarni Odos v četrtek v sodelovanju z združenjem ljubiteljev kolesarstva Abicitudine Fiab. Vsaki je priložena tudi knjižica, v kateri je na 36 straneh podrobneje predstavljenih pet predlogov za kolesarski izlet, omenjene pa so tudi kulturne in naravne znamenitosti manj poznanih krajev s tistega območja, pa tudi enogastronomske prireditve. Karte so namenjene pohodnikom, predvsem pa kolesarjem, ki lahko z njimi do potankosti načrtujejo svoj izlet, saj so na kar-
tah (in v spremni knjižici) natančno označene vse poti in ceste, zapisano pa je tudi, če gre za ceste, na katerih je promet gost, ali za take, ki na primer za avtomobile niso dostopne in je torej lahko na njih kolesar brez skrbi.
Pri pripravi kart je z Marcom Ver-tovcem, ki je v dveh letih prekolesaril vse poti, ki so na njih označene (povprečno 500-600 kilometrov na mesec), sodeloval kartograf Diego Pozzati. Kot osnovo so uporabili aplikacijo openstreetmaps, karte pa so potem dopolnili s podatki, ki jih je na terenu zbiral Vertovec. Sam Verto-vec je na predstavitvi poudaril, kako bi lahko tudi naša dežela bila za ljubitelje kolesarstva zanimiva, kot sta na primer Avstrija ali Slovenija, kjer so kolesarske steze veliko boljše označene. Tako kot kolesarska pot ob Dravi, bi lahko pri nas kolesarje pritegnil na primer Tilment, Dežela oziroma za to pristojne oblasti pa bi morale biti pripravljene investirati v ureditev takih poti. Po Vertovčevem mnenju bi se vse to dalo doseči z minimalnimi investicijami in minimalnim trudom.
Kar zadeva bodoče načrte, pa ima Vertovec v programu pripravo karte za območje Brd (tako na italijanski kot na slovenski strani), kasneje pa bi se lahko posvetil tudi krajem na desnem bregu Til-menta. (NM)
4
Torek, 12. junija 2012
ITALIJA
/
dolžniška kriza - Milanska borza je včeraj zabeležila najhujši padec v Evropi
Širi se bojazen, dabo Italija kmalu šla po poti Španije
Minister Passera skuša miriti - Ta teden odlok za spodbujanje rasti, ukrepi za krčenje javne porabe
MILAN - Potem ko je Španija v soboto napovedala, da bo zaprosila za pomoč evrskih držav in ji je evroskupina obljubila do 100 milijard evrov težko posojilo, so evropske borze včeraj začele z rastjo, sklenile pa so neenotno. Prvotni optimizem vlagateljev je namreč splahnel. Posebno slabo se je odrezala milanska borza, saj je indeks FTSE Italia All-Share padel za 2,79 odstotka na 13.070,75 točke, kar je bil najslabši rezultat v Evropi. Razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi pa je s 444 poskočila na 473 osnovnih točk.
Na mednarodnih finančnih trgih se namreč širi bojazen, da bo po Španiji kle-cnila Italija. Makroekonomska slika Italije je sicer boljša kot v Španiji. Proračunski primanjkljaj naj bi država letos spravila pod 3 odstotke BDP. Stopnja brezposelnosti ni niti na polovici španske, prav tako države ni prizadelo sesutje nepremičninskega trga, tako da so banke bolj zdrave. Največja težava je visok javni dolg (2000 milijard evrov, kar je skoraj 120 % BDP, višjega imata le Japonska in Grčija), poleg tega pa Italija drsi v recesijo (BDP naj bi se letos skrčil za 1,7 odstotka).
»V Italiji smo v zadnjih mesecih naredili, kar je bilo potrebno za rešitev države,« je po napovedi pomoči Španiji dejal minister za gospodarski razvoj Corrado Passera. »Velika disciplina, ki smo jo vpeljali za uravnoteženje javnih financ, ima za posledico, da je Italija med najbolj pripravljenimi državami za spopad s krizo,« je zatrdil. O reševalnemu paketu za Španijo oz. španski bančni sistem je Passera dejal, da je evroskupina predstavila »verodostojen načrt«. »Nereševanje Evrope in dopustitev razpada območja evra bi bila precej dražja,« je ocenil.
Ob tem je minister priznal, da Italijo na področju spodbujanja gospodarstva čaka še precej dela. Skladno s tem zdaj pripravljajo sveženj ukrepov za spodbudo gospodarske rasti. Kaže, da bo vlada ta teden odobrila zadevni odlok. Zaradi pomanjkanja finančnega kritja bo verjetno odobritev poglavja o naložbah v infrastrukture odložila, tako da bo odlok vseboval predvsem spodbude industriji in nekatere pravosodne ukrepe (pravna ureditev stečajev ipd.).
Že danes pa bo predsednik vlade Mario Monti predsedoval zasedanju posebnega odbora za krčenje javne porabe. Na njem bo pristojni vladni komisar Enrico Bondi predstavil svoje poročilo o krčenju stroškov za nakupe blaga in servisov, v skladu z nedavnim sklepom parlamenta pa bodo varčevalne ukrepe razširili.
Gospodarska kriza se odraža tudi v padanju kupne moči družin
železnice - Alarm pooblaščenega upravitelja
Moretti: Prihodnje leto bi lahko ukinili lokalne povezave
MILAN - Italijanske dežele tvegajo, da bodo prihodnje leto zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostale brez krajevnih železniških povezav. Alarm je sprožil sam pooblaščeni upravitelj Državnih železnic Mauro Moretti. »Če prihodnje leto ne bomo imeli zadostnih proračunskih sredstev, bomo ukinili deželne službe,« je včeraj dejal na simpoziju o krajevnem javnem prevozu, ki ga je priredila ekonomska visoka šola Bocconi v Milanu.
Moretti je dejal, da Državne železnice na regionalni ravni zaslužijo 10,8 centov za vsakega potnika na kilometer vožnje, kar je odločno manj kot v drugih primerljivih evropskih državah. Po njegovih navedbah nemške železnice zaslužijo 20 centov za vsakega potnika na kilometer vožnje, francoske 22, britanske pa celo od 33 do 42 centov. Po drugi strani cestni prevozi v Italiji zaslužijo več od železniških, in sicer 17,2 centa za vsakega potnika na kilometer vožnje.
Skratka, prvi mož Državnih železnic meni, da bi morali odločno podražiti železniške vozovnice. Druga možnost bi seveda bila, da bi železniške prevoze financirale državna ali deželne javne uprave, kar pa spričo hude državne dolžniške krize ni mogoče pričakovati. Zaradi tega ne preostaja drugega, kot da potniki sežejo globlje v svoje žepe. »Ne vem, kaj bo naredila pristojna oblast. Jaz lahko rečem le, da če ne bo denarja, bomo ukinili lokalne povezave, pa čeprav je to kaznivo dejanje. Videli bomo, kaj se bo potem zgodilo,« je zaključil Moretti.
brindisi - Preiskava o eksploziji pred šolo
So atentatorju pomagali drugi?
BRINDISI - So Giovanniju Van-taggiatu, ki je priznal avtorstvo atentata, ki je preteklega 19. maja pred višjo srednjo šolo Morvillo Falcone v Brin-disiju terjal življenje 16-letne dijakinje Melisse Bassi, pomagale tudi druge osebe? Te možnosti v odredbi o priporu ne izključuje sodnica za predhodne preiskave iz Lecceja Ines Casciaro, saj naj bi to izhajalo tudi iz izjav samega atentatorja med zasliševanjem, kjer je večkrat rabil množino, in drugih prič.
Po mnenju sodnice Casciarove naj bi Vantaggiato hotel izvesti demonstrativno akcijo zaradi goljufij, ki naj bi jih utrpel in ki naj bi mu povzročile hudo gospodarsko škodo, ki ga je spravila na kolena. Hotel je pritegniti pozornost institucij s ciljem ugotoviti primeren sistem za zaščito tistih, ki utrpijo veliko škodo, saj, kot je dejal, država ne ščiti žrtev goljufij. Vsekakor sodnica poudarja, da je s svojim dejanjem Vantaggiato povzročil teroristično dejanje in hudo škodo državi, saj je v šo-
Giovanni Vantaggiato
ansa
lah zasejal strah, prav tako je bil cilj njegovega atentata povzročiti smrtne žrtve. Zato ga bremenita obtožbi povzročitve terorističnega pokola ter izdelovanja, hranjenja, prevoza in povzročitve eksplozije peklenskega stroja.
Medtem pa je Deželni šolski urad Apulije začasno suspendiral ravnatelja šole Morvillo Falcone Angela Rampina. Razlog za suspenz, ki sicer ni disciplinski ukrep, naj bi bila vsebina izjav, ki jih je ravnatelj dal v intervjujih po atentatu.
vatikan - Tiskovni predstavnik
Lombardi: Papežev
strežnik ni grešni kozel
VATIKAN - Osebni strežnik papeža Benedikta XVI., Paolo Gabriele, ki so ga prijeli minuli mesec zaradi suma izdajanja zaupnih vatikanskih dokumentov italijanskemu preiskovalnemu novinarju, ni noben grešni kozel, v nasprotju s tezo, ki jo je zagovarjal del italijanskih medijev, je včeraj zatrdil tiskovni predstavnik Svetega sedeža Federico Lombardi.
Nekateri italijanski mediji so namreč poročali, da Gabriele ni bil nič drugega kot le izvajalec v okviru širše zarote in da naj bi ga posamezniki pri vrhu vatikanske hierarhije zmanipulirali.
Lambardi ob tem včeraj ni razkril novih zaslišanj Gabrieleja, potrdil pa je, da se nadaljuje preučevanje dokumentov, koristnih za preiskavo.
Gabrieleja so aretirali konec maja, odtlej pa je v t. i. varni sobi žan-darmerije v Vatikanu. Osumljen je kraje zaupnih podatkov. Če bo obsojen, mu grozi do šest let zapora.
Zaupni dokumenti so v italijanske medije začeli prihajati ja-
bdp - Spet padec
Italija se pogreza v recesijo
RIM - Osrednji statistični zavod Istat je potrdil prvo oceno, da se je italijansko gospodarstvo v prvem četrtletju letos na četrtletni ravni skrčilo za 0,8 odstotka, in revidiral podatek o krčenju na letni ravni. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je namreč italijanski bruto domači proizvod (BDP) v prvih treh mesecih letos zmanjšal za 1,4 in ne 1,3 odstotka.
Četrtletni padec BDP v prvem trimesečju je sicer največji po padcu v enakem obdobju leta 2009. Tedaj se italijansko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje skrčilo za 3,5 odstotka. Zmanjšanje obsega gospodarske dejavnosti je Italija med januarjem in marcem sicer zabeležila že tretje četrtletje zapored. V zadnjem trimesečju lani se je italijanski BDP zmanjšal za 0,7 odstotka. To pomeni, da je Italija v začetku letošnjega leta zabredla v še nekoliko globljo recesijo.
Zavod Istat je včeraj objavil tudi podatek, po katerem potrošnja družin občutno pada. V prvem letošnjem četrtletju je bila namreč za odstotek manjša kot v zadnjem četrtletju 2011 in za 2,4 odstotka manjša kot leto poprej.
nuarja, kar je močno razjezilo in osramotilo Sveti sedež. Nekateri izmed dokumentov, ki so jih objavili mediji, se ukvarjajo z navedbami o korupciji znotraj Vatikana, predvsem pa z dejavnostmi vatikanske banke in vatikanskega državnega tajnika Tarcisia Bertoneja.
Dokumenti so prav tako razkrili nekaj vatikanskih skrivnosti, ki se tičejo davčnih težav Cerkve, financiranja cerkvenih ustanov in spolnih zlorab otrok, razkrivajo pa tudi notranje spopade za oblast.
Milanski župan Pisapia ne bo več izredni komisar za expo
MILAN - Milanski župan Giuliano Pisapia se je odpovedal funkciji izrednega komisarja za svetovno razstavo Expo Milano 2015. Kot je povedal na generalni skupščini lom-bardske Confindustrie Assolombar-da, je prosil ministrskega predsednika Maria Montija, naj se z expojem ukvarjajo predstavniki italijanske vlade. »Do expoja manjka tisoč dni; to je lahko dosti, to je lahko tudi malo časa. Toda zaskrbljen sem, ker posvečata italijanski parlament in vlada premalo pozornosti tej prireditvi oz. sta glede tega preveč mlačna,« je povedal Pisapia in v bistvu zahteval imenovanje vladnega predstavnika, ki se bo stalno ukvarjal z expojem. Pisapia je poudaril, da verjame v uspeh prireditve, toda pri njeni organizaciji morajo sodelovati vsi.
Dolce in Gabbana državi dolžna milijardo evrov
MILAN - Domenico Dolce in Stefano Gabbana naj bi s še šestimi osebami Italiji dolgovala milijardo evrov. Znana italijanska oblikovalca Domenico Dolce in Stefano Gabbana, ki ustvarjata pod znamko Dolce & Gab-bana, sta obtožena utaje davkov. Tožilec trdi, da sta oblikovalca skupaj s še šestimi osebami davčni upravi dolžna milijardo evrov, davkom pa sta se hotela izogniti leta 2004, ko sta svojo znamko preselila pod okrilje podjetja v Luksemburg. Sicer pa so neplačevanje davkov oblikovalcema očitali že pred leti, a sta se takrat spretno izognila posledicam, tokrat pa jima tožilec napoveduje drugačen razplet zgodbe.
»Er pelliccia« bo sedel tri leta
RIM - Sodnica za predhodne obravnave na rimskem sodišču Giovanna Coccoluto je po skrajšanem postopku obsodila na tri leta zaporne kazni 24-letnega Fabrizia Filippija iz kraja Bassano Romano blizu Viterba, poznanega z vzdevkom »er pelliccia«. Mladeniča so 15. oktobra lani zasačili (in fotografirali), ko je med demonstracijo na rimskem Trgu San Giovanni zalučal gasilni aparat proti predstavnikom sil javnega reda. Sodnica ga je obsodila pod obtožbo upiranja silam javnega reda v obtežilnih okoliščinah. Javni tožilec je zanj zahteval osem let pripora. Sodnica je odredila tudi plačilo odškodnine v višini 10 tisoč evrov na osnovi prijave, ki sta jo vložila prevozno podjetje Atac in Občina Rim.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it
sindikat - Na sedežu UIL srečanje o problematiki ljudi, ki so ostali brez dela in pokojnine
V Trstu jih je približno 500, v deželi FJK pa okrog 7500
Sindikati: Nujna sprememba odloka - Od povabljenih tržaških parlamentarcev le Fedriga in Menia
Ministrski odlok za ureditev položaja ljudi, ki so ostali zaradi spremembe pokojninskega sistema brez dela in brez pokojnine (v italijanščini so t.i. »esodati«), je treba spremeniti oziroma dopolniti. Dekret ministrice za delo Else Fornero upošteva namreč 65 tisoč oseb, medtem ko je ljudi v tem kočljivem položaju veliko več. Sploh pa je treba spremeniti lansko pokojninsko reformo oz. zakon 214/11, ker ostajajo nerešena še druga pomembna vprašanja.
To je zahteva sindikatov Cgil, Cisl in Uil, ki bodo posredovali vladi dokument z 10 predlogi za rešitev problematike. Dokument bodo posredovali tudi predsedniku komisije za delo v poslanski zbornici Silvanu Moffi in članom komisije. Obenem prirejajo sindikati v vseh italijanskih deželah javna srečanja, na katera vabijo ljudi, ki so se znašli v tem položaju. Tako bodo lahko posredovali njihove primere vladi in tudi lažje ugovarjali raznim točkam ministrskega odloka, ki je po mnenju sindikatov tudi protiustaven. Zadevo trenutno proučujejo odvetniški uradi omenjenih sindikatov.
Pokrajinski sindikati so temu namenjeno javno skupščino priredili 24. ma-
Javno srečanje je bilo na sedežu sindikata Uil
kroma
ja na liceju Dante. Sorodno srečanje je bilo včeraj na sedežu deželnega sindikata Uil, na katerega so sindikati povabili tržaške poslance in senatorje. Govorili so pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil
Adriano Sincovich, Luciano Bordin in En-zo Timeo, med povabljenimi parlamentarci pa sta bila le poslanca Severne lige Massimiliano Fedriga in gibanja Fli (Prihodnost in svoboda) Roberto Menia. Iz
Ribe so bogat vir omega 3
kroma
dvorana tessitori - Kick-off meeting projekta Innovaqua
Snovanje čezmejnega omrežja za tehnološko inovacijo v ribogojstvu
Za bolj donosno in hkrati bolj kakovostno proizvodnjo rib, v korist tako proizvajalcev kot uporabnikov: to je dolgoročni rezultat, ki ga zasleduje projekt Innovaqua - Omrežje za tehnološko inovacijo v ribogojstvu, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, ki ga izvajajo podjetja za sladkovodno in morsko ri-bogojstvo ter raziskovalne ustanove iz obeh sosednjih držav. V bistvu gre za vzpostavitev nekega trajnega omrežja med partnerji - vodilno tržaško univerzo ter univerzo iz Vidma in tisto iz Padove, zavodom Zooprofilattico speri-mentale delle Venezie, zadružno družbo Shoreline, Univerzo v Novi Gorici, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in podjetjem Vodomec - se pravi med raziskovalnimi inštituti in proizvajalci, ki bi lahko sprožilo izmenjavo potrebnega znanja za razvoj tehnoloških inovacij za vse boljšo in zdravo konkurenčnost na domačem in širših trgih.
Količina ulova se je znatno zmanjšala zaradi intenzivnega izkoriščanja morja, kar vpliva na hiter razvoj industrijskega gojenja tistih ribjih vrst, ki imajo visoko prehransko vrednost in so zato bistvenega pomena za človeško prehrano. Vodji projekta, tržaška docenta življenjskih znanosti Sabina Passamonti in Marco Scocchi sta uvodoma povedala, da je uspešnost ribogojstva povečini odvisna od optimalnega okolja, pravilne prehrane in uspešnega preprečevanja kužnih bolezni. Dejavnosti projekta bodo zato usmerjene ravno v to in v tehnično ter hkrati menedžersko izobrazbo šestih mladih raziskovalcev ter v ustrezno tehnološko bazo podatkov.
Da je ribogojstvo v FJK v krizi, je povedala predstavnica deželne direkcije za podeželske vire, prehrano in gozdarstvo, lov, ribje vire in biotske raznovrstnosti Marina Bortotto. Zanimanje je tudi na deželni ravni zelo skromno pa tudi tehnično znanje je nezadostno je ugotavljala. Anica Zavrl Bogataj z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je ocenila, da je v Sloveniji proizvodnja povprečno majhna in večinoma krije potrebe lokalnega trga. Številni v Sloveniji še vedno menijo, da so ribogojnice objekti, ki onesnažujejo okolje oz.odvzemajo vodo naravnim populacijam v strugah. Izvedeli smo tudi, da si na italijanski strani prizadevajo, da bi dvignili porabo rib od 17 na 23 kg na prebivalca, v Sloveniji pa bi se zadovoljili z 8 kg na osebo.(sas)
Demokratske stranke so v soboto zvečer sporočili, da je prišlo do težav, je povedal Timeo in dodal, da je bilo za morebitno preložitev srečanja prepozno. Sindikati bodo vsekakor seznanili vse tržaške parlamentarce z izsledki srečanja.
Sindikalni predstavniki so obnovili dogajanje in povedali, da je na Tržaškem 250 do 500 ljudi med 50. in 65. letom starosti, ki so ostali brez službe in brez pokojnine, medtem ko jih je v deželi Furla-niji-Julijski krajini po oceni sindikatov približno 7.500. Vladni odlok jemlje v pretres 65 tisoč ljudi, toda v Italiji jih v resnici vsaj 300 tisoč, so poudarili na srečanju. To je popoldne potrdil tudi pokojninski zavod Inps. V uradnem poročilu, ki ga je posredoval italijanskemu ministrstvu za delo, je bilo namreč zapisano, da bi se lahko na osnovi prejšnje zakonodaje upokojilo 390.200 ljudi.
Zato mora italijanska vlada spremeniti odlok, poudarjajo sindikati. Problematika zadeva namreč številne in različne primere ljudi, ki so ostali brez pokojnine, vlada pa bo namenila denar samo za 65 tisoč oseb. Fedriga je napovedal, da bo Severna liga izdelala ustrezni zakonski osnutek, medtem ko je Menia povabil sindikate, naj posredujejo čim več podatkov.
A.G.
Torek, 12. junija 2012
APrimorski
~	dnevnik
5
Jutri spet Zaigrajmo skupaj na Proseku
Jutri se nadaljujejo glasbena srečanja v sklopu niza Zaigrajmo skupaj na Proseku, ki jih že petnajsto sezono prireja domače godbeno društvo v sodelovanju z Zahodnokraškim rajonskim svetom, Jusarskim odborom Prosek in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Tudi letos bodo srečanja potekala na dvorišču Zahodno-kraškega rajonskega sveta, če pa bo vreme nagajalo bodo nastopajoči dobili zavetje v Kulturnem domu na Proseku.
Jutri bosta od 20. ure dalje koncert oblikovala domače godbeno društvo pod vodstvom prof. Iva Bašiča, ki se je pravkar udeležilo Mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Bertiolu (UD) in z 81,62 točkami na 100 razpoložljivih prejelo solidno tretjo nagrado, ter Mladinski orkester God-benega društva Prosek, ki ga že tretje leto uspešno pripravlja in vodi prof. Irina Perosa.
Glasbena srečanja se bodo sklenila v soboto, 16. junija, ko bo ob 20.30 nastopil Goriški pihalni orkester, ki je nepogrešljiv spremljevalec najrazličnejših prireditev na Goriškem in drugje. Pod taktirko Sandija Ceja je v samo štirih letih od prvega tekmovanja uspel premagati prav vse ovire na poti od četrte do prve težavnostne stopnje, kar orkester uvršča med boljše slovenske pihalne orkestre. Prosek bo tako ponovno gostil kvalitetne izvajalce godbeniške glasbe, kar bo seveda pripomoglo k še večji razširitvi te glasbene zvrsti.
Angleško-likovna delavnica za otroke
V društvenih prostorih SKD Barkovlje bo od ponedeljka, 18., do petka, 22. junija, od 9. do 13.
ure potekala kreativna angleško-likovna delavnica Where the wild things are (po svetovni uspešnici Mauricea Sendaka). Pustolovska kreativno angleško likovna delavnica je kraj, kjer lahko pustite doma poletno dolgočasje. Svetovno znana angleška pravljica o dečku, ki postane kralj dežele strašnih pošasti, vas bo s pomočjo likovne umetnosti popeljala v nepozabno poletno dogajanje. Vodja pustolovske brigade bo Michael Bark, likovno pa bo otroke omamljala Dajana Kočevar.
prizivno sodišče - Drugostopenjsko sojenje proti nekdanjemu šefu kriminalistov
Zadnji protinapad Loritove obrambe: Obtoževalec lagal, prisluškovanja manipulirana
Drugostopenjsko sojenje zoper nekdanjega šefa goriških kriminalistov Carla Lorita se približuje koncu, sodnik Igor Maria Rifiorati naj bi sodbo izrekel 18. julija. Policist je bil na prvem procesu obsojen na dve leti zaporne kazni zaradi prikrivanja kaznivih dejanj, razkrivanja preiskovalnih tajnosti ter delno korupcije. Generalni tožilec predlaga na prizivnem sodišču nekoliko milejšo kazen (leto in 10 mesecev), odvetnika obrambe Riccado Seibold in Giorgio Borean pa vztrajata z zahtevo po oprostilni sodbi.
V središču zgodbe iz leta 2007 je prodajalec rib in nekdanji nabavitelj kokaina Diego Deste, ki je kot informator sodeloval s preiskovalci goriške in tržaške kvesture. Med slednjima so se zaradi navideznih nesporazumov razvnela trenja, ki so se razvila v obračunavanje. Lorita, ki je bil v 90. letih šef tržaškega mobilnega oddelka, je preiskoval inšpektor Alessandro Valerio, proti kateremu je državno tožilstvo zaradi suma ponarejanja dokumentov uvedlo sodni postopek, proces proti njemu in vodji tržaškega mobilnega oddelka Mariu Boju pa se bo začelo konec septembra (od kaznivega dejanja mine-
va pet let, tako da je velika možnost, da bo postopek pred pravnomočno sodbo zastaral). Oba bosta sedla na zatožno klop, ker naj bi sodelovala pri ponareditvi podpisa policista Giacoma Brese, danes že pokojnega inšpektorja, ki naj bi po njunih trditvah na skrito obračal goriški policiji tajne informacije o tržaških preiskavah o razpečevalcih droge, povezanih z Destejem. Dvakrat naj bi Trža-čanom spodletela aretacija preprodajalca Paola Farande, ker naj bi ga nekdo pravočasno obvestil. Govor je torej o domnevnem vohunjenju med različnimi uradi policije.
Loritov zagovornik Riccardo Seibold je med včerajšnjim večurnim končnim govorom razčlenjeno analiziral prvostopenjsko razsodbo ter izpodbijal teze državnega tožilstva. S pomočjo številnih posnetih telefonskih pogovorov iz leta 2007, ki smo jim prisluhnili v sami sodni dvorani, je zatrjeval, da glavni Loritov obtoževalec Diego Deste sploh ni zanesljiva priča, češ da je nagnjen k laganju. Med prvostopenjskim sojenjem je mladi moški večkrat zabredel v protislovja, pa tudi iz prisluškovanj izhaja, da je marsikdaj lagal policistom. Z inšpektorjem Vale-
Carlo Lorito
kroma
riom je bil neprestano na vezi, v enem mesecu sta se slišala 326-krat. Nekega dne je De-ste dejal Valeriu, da je Lorito (ki naj bi v zameno za kokain ščitil razpečevalce) prišel na kosilo v Ribiško naselje, čeprav to ni bilo res. V začetku novembra 2007 pa je po domeni z Valeriom od razpečevalca Andree Saura kupil kokain, policistom pa izročil pralni prašek. Po Seiboldovih ocenah je Deste vlekel za nos policiste in imel od sodelovanja z njimi same koristi. Nekega dne se je v mestu družil z Valeriom in nato sedel pijan za volan, pri železniški postaji pa so ga ustavili policisti. Valerio je patrulji po telefonu razložil,
da je Deste njegov informator ter mu omogočil prosto pot domov, Deste pa se je v vinjenem stanju odpeljal do Ribiškega naselja, kjer je imel zmenek z razpečevalcem.
Seibold je poudaril tudi velike težave, ki jih je obramba imela s posnetki prisluškovanj, ki so bili za dober del prvostopenjskega procesa dejansko nedostopni. Kopije so se menda razlikovale od originalov, izkazalo pa se je, da je tehnik podjetja Radio Tre-visan med samo preiskavo preselil vse podatke iz starega v nov strežnik, ne da bi bilo tožilstvo s tem seznanjeno. Marsikaj se je izgubilo, med drugim video posnetek s srečanja med Destejem in Loritom, v zvočnem zapisu pa je zmanjkalo 42 minut pogovorov. Izvedenec obrambe Martino Jerian, ki dela v znanstvenem parku, je po pregledu podatkov potrdil, da je bilo računalniško dokazno gradivo manipulirano, po njegovi oceni to ni bila nenamerna napaka. »Nikoli nismo razumeli, kdo je to naredil, dejstvo pa je, da tisto gradivo nič ne velja,« je dejal Seibold. Njegovo izvajanje je trajalo pet ur in pol, nadaljevalo pa se bo še 18. julija, ko bo sodnik izrekel sodbo. (af)
6
Torek, 12. junija 2012
TRST
/
šolstvo - Danes začetek državnega izpita na nižjih srednjih šolah
Slovenščina prvič na maturi na italijanski šoli Rismondo
Na slovenskih nižjih šolah letos 124 malih maturantov -18. junija vsedržavna preizkušnja
Letošnji državni izpit na nižjih srednjih šolah, ki se bo začel danes s prvo pisno nalogo (iz italijanskega jezika na italijanskih, iz slovenskega pa na slovenskih šolah), bo potekal tudi v znamenju slovenščine kot maturitetnega predmeta na italijanski šoli. Na Nižji srednji šoli Francesco Rismondo na Melari bo namreč 18 dijakov 3.B razreda pisalo nalogo iz drugega tujega jezika, posvečeno slovenščini, saj se od šole poslavlja prva generacija dijakov, ki so v zadnjih treh letih imeli slovenščino kot kurikularni izbirni predmet. Pisna naloga iz drugega tujega jezika je ena od novosti letošnje nižješolske mature, na šoli Rismondo pa bo med drugim posvečena tudi slovenščini, katere pouk je posledica plodnega sodelovanja večstopenjskega zavoda Iqbal Masih, v okviru katerega deluje srednja šola na Melari, z Večstopenjsko šolo Vladimirja Bartola, v okviru katere deluje tudi NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Kati-nari. Dijaki, ki jih je v vseh teh letih poučevala prof. Kristina Kovačič z NSŠ Sv. Cirila in Metoda, se bodo tako v znanju slovenskega jezika preizkusili tako v pisni nalogi kot tudi v ustnem izpraševanju, ki bo sledilo. Ta generacija pa ne bo osamljen primer, saj se slovenščino učijo tudi nasledniki, se pravi 22 dijakov 2.B in 20 dijakov 1.B razreda.
Mala matura za 124 slovenskih tretješolcev
Danes pa se bo ob 8.30 začel državni izpit tudi za 124 tretješolcev slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem: 47 malih maturantov je na openskem sedežu in proseški podružnici NSŠ Srečka Kosovela, 18 na NSŠ Iga Grudna v Na-brežini, 21 na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini, 27 na svetoivanskem sedežu in katinarski podružnici NSŠ Sv. Cirila in Metoda ter enajst na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu.
Slovenske male maturante čaka kar šest pisnih preizkušenj: po današnji prvi nalogi iz slovenščine bodo v prihodnjih dneh sledile še naloge iz italijanščine, matematike ter prvega in drugega tujega jezika (v poštev bosta prišli nemščina in angleščina), v ponedeljek, 18. junija, pa bo na vrsti vsedržavna preizkušnja Invalsi s testom, ki bo v poštev vzel dva predmeta. Pisnemu bosta sledila še ustni del in končna objava ocen. Prihodnjo sredo, 20. junija, pa se bo začel državni izpit za maturante višjih srednjih šol.
ljudski vrt
Jutri svetovni dan pletenja v javnosti
Po velikem uspehu lanskoletne izvedbe, se jutri v Trst vrača WWKIPD (World Wide Knit In Public), se pravi svetovni dan pletenja v javnosti. Vsakdo se lahko približa ali se znova navduši za staro, pa vendar vedno novo obrt, ki lahko postane prava, sodobna igra, z novimi prijemi in novimi, dizajnerskimi modeli. Pri tem seveda niso izvzeti ljubitelji kvačkanja. Klobuki, torbice, šali, vse pride v poštev! Pletli in in kva-čkali bomo v javnosti, jutri, 13. junija, v Ljudskem vrtu v Ul. Giulia, od zore do mraka, se pravi od približno 9. do 20. ure.
Vsak prigrizek bo dobrodošel, ob 18. uri pa bo Happy hour z Mar-tinijem rose' za vse udeležence maratona. Tržaški WWKIPD prireja skupina Stitch'n Spritz, ki se dvakrat mesečno sestane v baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7/a od 16. do 19. ure. V poletnem času vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu.
Sedež šole Rismondo na Melari
kroma
knjiga - Dopolnjena izdaja pisatelja in novinarja, ki živi na Reki
Giacomo Scotti o italijanskih vojakih, i so se borili v enotah partizanov
Kakšna usoda je spremljala tiste italijanske vojake, ki so se po 8. septembru 1943, ob razpadu Italije, znašli na jugoslovanskem ozemlju in se odločili, da se pridružijo partizanom v boju proti Nemcem in njihovim kolaborantom? Z odgovori na to vprašanje se v knjigi »Bono italiano. Militari italiani in Jugoslavia dal 1941 al 1943: da oc-cupatori a 'disertori',« ki je pred nedavnim izšla pri rimski založbi Odradek, ukvarja novinar in pisatelj neapeljskega rodu, ki živi in dela na Reki, Giacomo Scotti. O dopolnjeni izdaji knjige, ki je izšla pred 35 leti, je tekla beseda na srečanju, ki ga je tržaški krožek Arci -L'officina v petek popoldne priredil na svojem sedežu v Manzonije-vi ulici v Trstu.
V svojem uvodnem posegu je novinar Gianluca Paciucci (Guer-re&Pace) opozoril prisotne, da se v javnosti ne govori »o nikoli obrambnih in vedno napadalnih vojnah, ki so jih Italijani, v ek-spanzionističnem delovanju proti Vzhodu, bili proti nedolžnim ljudstvom.« Na območju bivše Jugoslavije so italijanski vojaki za časa druge vojne pobili približno 500 tisoč ljudi. Nihče od odgovornih za
omenjene zločine ni bil primoran stopiti pred sodnike, kaj šele se opravičiti žrtvam za storjeno zlo. Pacciuci meni, da italijanska država stoji danes na krhkih temeljih tudi zaradi tega, ker ob koncu vojne ni obračunala s svojo temno polpreteklostjo.
Svetlo poglavje predstavlja v vojnem času vsekakor odločitev tistih italijanskih vojakov, ki so se po 8. septembru '43, nekateri tudi prej, odločili za »dezertiranje:« od 40ih tisoč, ki so prešli na partizansko stran, jih je 20 tisoč padlo v boju. Dotedanji italijanski vojaki so se s partizani borili v Črni gori, Makedoniji, Bosni, Istri, Vojvodini, Sloveniji in drugje. Scotti, ki je kot 16-letni mladenič dospel v Tržič z zavezniki, ki so 1945. leta osvobajali Apeninski polotok, je verjel v novo socialistično ureditev in se zaradi tega preselil v povojno Jugoslavijo. V svojem delu - za sestavo katerega je vzel v poštev vire tako v srbohrvaškem (kar italijanski zgodovinarji pri pisanju zgodovine obmejnega območja, so poudarili na srečanju, navadno ne počenjajo...) kot v italijanskem jeziku - se zaustavlja pri opisu bitk, pri katerih so sodelovali italijanski partizani. Avtor je
Giacomo Scotti in Gianluca Paciucci na predstavitvi
kroma
zbiral gradivo tudi prek pogovorov s preživelimi borci in pregleda cen-zuriranih dokumentov italijanske vojske. Posebej je izpostavil dejstvo, da je kmečko prebivalstvo po 8. septembru pomagalo italijanskim vojakom, da so le-ti prišli do civilnih oblačil, ki so jim omogočila povra-tek domov. Mnogi so jih skrivali pred Nemci na svojih domovih in s tem tvegali svoja življenja.
V drugem delu predstavitve je Scotti spregovoril kritično »o stalno naraščajočem« številu ezulov ter o proslavah ob Dnevu spominjanja na eksodus in fojbe, »na katerih se pljuva strup na vzhodne sosede, ki so bili za časa vojne zasedeni in preganjani, namesto da bi se upoštevalo njihovo trpljenje...»Na tak način ne bomo gradili skupnega evropskega doma«, trdi Scotti, ki se je hkrati polemično obregnil ob podelitev spominske medalje, ki jo je leta 2007 predsednik Napolitano izročil potomcem zadrskega prefek-ta za časa nemške okupacije, ki je zakrivil dalmatinskemu prebivalstvu mnogo gorja. Po vojni so jugoslovanske oblasti izvedle dvoletno preiskavo in proces, ki se je zaključil z njegovo smrtno obsodbo.
Matej Caharija
Kustos British museuma gost oddaje Važno je sodelovati
V	dvajseti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A danes v sklopu Studia D ob 12.15, (ponovitev pa bo na sporedu jutri ob 14.10), se bo urednik Peter Rustja pogovarjal s kustosem British museuma Philipom Attwoodom. V British museumu si lahko namreč do konca septembra lahko ogledamo zanimivo olimpijsko razstavo. Prvič so v javnosti predstavljene letošnje olimpijske kolajne, na razstavi pa s pomočjo številnih zanimivih eksponatov lahko zvemo tudi marsikaj zanimivega o polpretekli zgodovini Velike Britanije, ki je tesno povezana z nastankom tako olimpijskih kot paraolimpijskih iger.
Drevi Pesem na M'zarju
Nocoj bo ob 21. uri v Bazovici koncert Pesem na M'zarju, na katerem bodo nastopili domači zbori OPZ Slomšek, MOVS Lipa in MEPZ Lipa ter Godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Zaradi napovedanega slabega vremena in rahle ohladitve bo prireditev v športnem centru Zarja in ne na lepem vaškem trgu M'zarju. Člani SKD Lipa upajo, da se bo publika pol-noštevilno odzvala vabilu, čeprav ne bo sugestivnega vzdušja domačega vaškega trga.
Novsedež SEL
Tržaška pokrajinska federacija Stranke Svoboda Ekologija Levica bo danes okrog 18. ure slovesno odprla vrata svojega novega sedeža v Ul. Martiri della Libertà 18 (malo pred začetkom Ul. Commerciale). Prazničen dan bodo pozdravili Fulvio Vallon, Giu-lio Lauri in Claudio Fava, prisotnost pa so potrdili tudi župani Cosolini, Ne-sladek in Kukanja ter pokrajinska prva dama Bassa Poropat.
Springsteeg v Minervi
V	knjigarni Minerva bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo All the way home. Bruce Springsteen in the italian land 1985-2012 novinarja in pevčevega oboževalca Danieleja Benvenutija.
Obnova signalizacije
Občina Trst sporoča, da se tudi v teh dneh - če bodo vremenske razmere to dovolile - nadaljuje obnova cestne signalizacije v nočnih urah (od 21. do 6. ure). Dela bodo potekala na Mi-ramarskem nabrežju, Ul. Commerciale, Ul. Giaggioli, Trg Libertà, Trg Città Santos ter na Ul. Fabio Severo, Ul. Co-logna, Trg Tomizza, ter ulicah Giulia, Marconi, Battisti in pri obokih Portici di Chiozza.
briška jama
Teden netopirja
Srečanja in delavnice
S poletno soparo se med nas žel vračajo nadležni komarji. Vsak jih po svoje odganja, s citronko, česnom ali ultrazvoki, v naravi pa so zelo koristni netopirji, ki se hranijo z mrčesom.
Leto 2012 je OZN označila kot mednarodno leto netopirjev, v sklopu katerega bi se širilo raziskovanje njim v korist. Združenje Alpina delle Giulie je poskrbela za serijo oza-veščevalnih pobud o netopirjih v Briški jami. V četrtek bo ob 18. uri o njih z besedo in fotografijo spregovoril zoolog Sergio Dolce, v soboto in nedeljo pa bo poskrbljeno za več delavnic za otroke, in sicer ob 10., 12., 15. in 17.30 (vsaka po 45 minut). Zadnje srečanje pa bo v sredo, 20. junija, ko je napovedana ekskurzija po Dolini Glinščice v družbi naravoslovcev - predvidena je predhodna prijava na tel 040327312 (vsak dan od 10. do 18. ure) oz. info@grottagigante.it. Udeležba je vsakič brezplačna.
/
TRST
Nedelja, 10. junija 2012
7
naš intervju - Znanstvenica Margherita Hack slavi devetdeset let
Že celo življenje pogumno in vztrajno zasleduje svoje cilje
Otroštvo, univerza, zvezde in tržaški observatorij - Vozi avto, horoskop in onostranstvo pa je ne zanimata
Margherita Hack praznuje danes devetdeseti rojstni dan. Na njenem domu v Rojanu takoj opazimo nešteto knjig, ki polnijo police in mize, med naslanjači pa se potika eden od njenih hišnih ljubljenčkov, psiček Gnappy. Na steni je star volilni plakat s Hackovo, mačko ter srpom in kladivom, s police pa visi list z napisom »Margherita Hack Papa«.
Kdaj ste začeli opazovati zvezde?
Z zvezdami se v otroških letih nisem ukvarjala. Ko sem bila stara pet ali šest let, mi je oče razlagal, kakšna je razlika med zvezdami in planeti. Zvezde pa me niso posebno zanimale.
So se starši ukvarjali z znanostjo?
Oče je bil računovodja, mati pa učiteljica, diplomirana na umetnostni akademiji. Oče pa je redno bral poljudno znanstvene knjige -tudi o astronomiji.
Pa vas je okužil ...
Hm, ne bi rekla. Kot otrok sem imela druge interese, brala sem pustolovske knjige in se igrala.
Ukvarjali ste se z atletiko.
Pozneje. Najprej sem ljubila individualne športe, kot je plezanje po drevesih, hrepenela pa sem po kolesu. Ko so mi ga kupili, sem pre-kolesarila dober del Toskane. V Firencah pa sem cela poletja preživljala v ljudskem vrtu Boboli-ni.
Bral sem, da ste prav tam spoznali svojega bodočega moža.
Da, eno poletje sva se skupaj igrala, nato pa se nisva več videla, ker se je s starši preselil v LAquilo. Spet sem ga srečala devet let pozneje na univerzi.
Kdaj ste se odločili, da se boste posvetili proučevanju vesolja?
Po končanem liceju sem morala izbrati fakulteto, univerze pa sploh nisem poznala. Nekaj sem slišala o leposlovnih vedah in se tja tudi vpisala, saj mi je šlo pisanje dobro od rok. Zdržala pa sem samo eno uro. Na prvem predavanju je profesor govoril o knjigi Emilia Cecc-hija Pesci rossi, ki me absolutno ni zanimala. Razumela sem, da sem zgrešila pot.
Že po prvi uri?
Da. Na liceju sta mi ugajali matematika in fizika, pa sem se vpisala na fiziko, kjer sem se dobro znašla. Pozneje je prišel čas diplomske naloge. Jaz sem se ogrevala za eksperimentalno nalogo iz elektronike, direktor inštituta pa je določil, da moram pisati o elektro-statiki. Zbirala naj bi stare članke o zastareli temi, po nekaj tednih pa sem se opogumila in povedala, da me to ne zanima. Blizu inštituta za fiziko je bil astronomski observatorij: zmenila sem se s profesorjem in napisala diplomsko nalogo iz astronomije.
Po diplomi sem se hotela posvetiti raziskovanju, možnosti pa ni bilo. Sodelovala sem prostovoljno in istočasno učila optiko in geometrijo na šoli za optike. Deset mesecev sem delala pri Ducatiju, ki je v Milanu proizvajal ino-vativne fotografske aparate. Vrnila sem se v Firence, kjer sem na črno delala v observatoriju, po razpisu pa so me končno zaposlili.
Katera vesoljska skrivnost vas najbolj fascinira?
Najbolj skrivnostna je temna energija. Ko so ugotovili, da se vesolje širi, so domnevali, da se to širjenje zaradi gravitacijske sile upočasnjuje. Nove raziskave, ki jih omogoča opazovanje z močnejšimi aparaturami, pa kažejo, da naj bi bilo širjenje že šest milijard let pospešeno. Temna energija naj bi bila sila, ki se zoperstavlja gravitacijski sili. Ta je največja skrivnost, dvomov pa je veliko, ker je merjenje ogromnih razdalj med galaksijami še vedno težavno.
Kako je bilo leta 1964, ko ste prišli v
Trst?
Tržaški observatorij je bil zelo reven. Tam sta bila dva raziskovalca, knjižničar, uradnik in vratar. Opreme ni bilo, teleskop bi bil celo za ljubitelje premajhen. Na univerzi je bil študij astronomije namenjen matematikom, prvo leto pa sem imela enega samega študenta, duhovnika. Drugo leto so bili trije, nato pa se je zadeva začela počasi razvijati. Iz observatorija v Breri sem pripeljala italijansko raziskovalko in tri turške štipendiste, ki so bili v Italiji s štipendijo zveze Nato. Postopno so se nam začeli pridruževati mladi diplomiranci, fiziki, ki so se zanimali za astronomijo. Prva dva sta bila Roberto Stalio in Pavel Zlobec, Slovenec iz Čampor.
Potem sta bila tu Bruno Cester in Alberto Abrami, ki sta bila zelo dobra, prejšnji
Najbolj znani in priljubljeni italijanski znanstvenici, ki si je s svojo sposobnostjo, vsestransko angažiranostjo in toskanskim smislom za humor izborila prav posebno mesto na italijanski sceni, bodo danes ob 18. uri voščili na uradnem sprejemu, ki ga na tržaški prefekturi prireja astronomski observatorij
kroma
direktor observatorija pa ju je zapostavljal. Cester je razvil svoje študije o spremenljivih zvezdah, pomagal pa mi je najti nov sedež v Bazovici, kjer je bilo v primerjavi s Trstom manj moteče svetlobe. Izdelali smo teleskop s premerom enega metra, ki smo ga uporabljali v Bazovici. Pozneje so ga za 99 let posodili observatoriju v Sloveniji. Abrami se je ukvarjal s sončno radio astronomijo (raziskave so delno financirale ZDA), jaz z zvezdami, Giorgio Sedmak pa z informatizacijo in snovanjem mreže observatorijev. Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICTP) nam je omogočal skoraj brezplačno organizacijo kongresov. Tako so tržaški observatorij spoznali v tujini. Nekajkrat je princ Turn und Taxis gostil kongrese na devinskem gradu.
Je Trst idealen za raziskovalce?
Tu gotovo resno delajo. Ključna je bila ustanovitev centra ICTP, za kar ima največ zaslug Paolo Budinich. Nanj pogosto pozabljajo. Boril se je in se kosal s kandidaturami vplivnih evropskih prestolnic. Župan Mario Franzil je
načrt podpiral, tržaška univerza pa ga je ovirala. V okviru centra za fiziko je nastala visoka šola Sissa, na koncu pa smo dobili še znanstveni park. Za vse to pa se moramo zahvaliti Budi-nichu, ki je trdil, da je znanost razvojna pilož-nost za mesto, ki se je znašlo ob železni zavesi, brez zaledja in industrije.
Ste še vedno komunistka?
Sem levičarka, nikoli nisem bila članica kake stranke. V Demokratski stranki recimo niso zelo levičarji, so zelo zmerni. Jaz sem levi-čarka, ker hočem vsakomur zagotoviti enake možnosti za osebni razvoj.
Kaj menite o Montijevi vladi?
Ta vlada je veliko bolj resna od prejšnje, čudežev pa ne more delati. Položaj je zaradi preteklih uprav slab, vlada pa nima prostih rok, ker jo pogojuje šibka večina v parlamentu. Ko hočejo uvesti davek na premoženje, se Ljudstvo svobode upre. Sedanjim ministrom pa bolj zaupam kakor njihovim predhodnikom.
Samo enkrat sem zasledil vašo pohvalo Berlusconiju - ko se je zavzel za reševanje
miramarskih kolibrijev. Ste ga potem res poljubili?
Ne, ne. To izjavo mi je pripisala oseba, ki je skrbela za kolibrije!
Ljubite živali in še posebno mačke.
Vse živali so mi všeč. Rada imam mačke in pse, všeč pa so mi tudi osli, konji in krave.
Vam niso obnovili vozniškega dovoljenja. Je to problem?
Dovoljenje mi zapade 28. junija. Pri nekem zdravniku sem hotela naročiti pregled, pa me je zavrnil, ker ne pregleduje oseb nad 80. letom. Rekla sem mu, da greši, saj je njegovo ime na seznamu in zato me ne more zavrniti.
Še vozite avto?
Seveda. Zmenila pa sem se z drugim zdravnikom, ki me bo pregledal oktobra.
Žaljivo je, ko vas zamenjajo za astro-loginjo, kajne?
Saj se ne užalim. Na smeh mi gre.
Rojeni ste v znamenju dvojčkov.
Tako zgleda ...
Naj vam preberem Brankov horoskop: »Luna vas poriva naprej in nadrejenih se ne bojite, ker ste zelo ambiciozni. Sredi vsega tega sije ljubezen«.
(Smeh) Brez komentarja ... Teh neumnosti ne berem.
Ne verjamete v horoskop in niti v boga. Ali se boste proti koncu kariere spreobrnili?
Ne, z bogom res nimam opravka.
V	kaj verjame Margherita Hack?
V	materijo. V to, da se je iz »juhe« osnovnih delcev razvilo vesolje z nami vred. Razumem, da je to čudno, pravzaprav pa je čudovito. Med znanstveniki imamo vernike, ateiste in agnostike - to so osebne zadeve. Verska vprašanja me niso kaj prida vznemirjala, o onostranstvu nisem razmišljala. To me ni nikoli brigalo. Znanost temelji na opazovanju in ne ponuja vseh odgovorov. Vemo, da je svet, ki nas obkroža, krasen. Nastanek vesolja je nekaj tako imenitnega in težko razumljivega, da se marsikdo zateče k nadnaravnim silam. Bog pa je arbitrarna razlaga, ki ji lahko verjameš ali pa ne. Moje osebno mnenje je, da so take razlage nekoliko otročje.
Prof. Hack, vse najboljše!
Aljoša Fonda
trst
Pravilnik proti nočnemu razgrajanju
S prihodom poletja se, kot je znano, vedno znova ponavlja vprašanje delovanja in ponudbe javnih lokalov, ki so odprti do poznih ur. Zlasti v mestnem središču, a ne samo, se že nekaj let nabirajo številne pritožbe ljudi zaradi hrupa, ki v poznih urah mnogim ne da spati. Da bi naredila red na tem področju je tržaška občinske uprava pripravila načrt, ki sta ga včeraj v avditoriju muzeja Revoltella predstavila javnosti odbornika Elena Pel-laschiar in Fabio Omero. Sodelovali so tudi številni nosilci javnih lokalov, posegla pa sta tudi direktor za promocijo kulturnih projektov Adriano Dugulin in direktorica občinskih knjižnic Bianca Cuderi.
Odbornika Pellaschiar in Omero sta orisala osnutek občinskega pravilnika, po katerem se bodo morali ravnati javni lokali, ki v poletnem času na odprtem nudijo dodatno glasbeno ali kulturno ponudbo. Med drugim bo morala glasba utihniti ob 23. uri (ob petkih in sobotah ob 24. uri). Za vsak-kršno drugo glasbeno dejavnost kos o lahko karaoke, DJ ali glasbene ekhibicije v živo bodo morali zainteresirani narediti ustrezno prošnjo na občino. Odbornika Pel-laschiar in Omero sta poudarila, da so sami lastniki javnih lokalov spodbudili vzpostavitev novega pravilnika, gre pa za to, da se uskladijo potrebe tistih, ki upravljajo z javni lokali, s potrebo po znosnem življenju, do katerega imajo ljudje pravico.
Direktorja Adriano Dugulin in Bianca Cuderi sta ob tem predstavila pester program pobud Trst Poletje 2012, ki se bo odvijal na gradu sv. Justa, na trgu Verdi in na drugih lokacijah v mestnih rajonih, od Sv. Sergija do Opčin, starega mesta, Melare in Pončane.
brkovlje - Soliden koncert flavtistov GM, učencev prof. Erike Slama
S flavto v poletno noč
Razredni nastop izven šolskega okvira se razlikuje od vsake, tudi bolj odmevne šolske akademije; pod okriljem skupne rdeče niti enega samega glasbila in profesorja namreč učenci zastopajo koherenten koncept, kateremu vsakdo daje edinstveni doprinos s svojimi različnimi sposobnostmi. Med tovrstne večere spada tudi že tradicionalni koncert S flavto v poletno noč, ki so ga učenci prof. Erike Slama oblikovali v nedeljo zvečer na sedežu kulturnega društva v Bar-kovljah.
Vzdušje je bilo kot vedno prijetno, glasba dopadljiva, izvedbe solidne in nastopi samozavestni, kar je tudi značilni pečat učencev tega razreda, ki so vabljeni k oblikovanju zaključnega koncerta. Tri flavtistke so prvič nastopile v tem kontekstu: Nausikaa Concina z ljudskimi prizvoki Cainovega Preludija in plesa, Rosalba Calliari z Gaubertovim Ma-drigalom in Valentina Jogan z eksotičnimi odmevi Miyagijeve skladbe. Klavirska spremljava Matjaža Zobca je ubrano podprla nastope vseh treh debitantk, nakar je pianist predal odgovorno nalogo zvesti umetniški sodelavki razreda, profesorici Claudii Sedmach.
Kar je pri učencih Erike Slama posebno pohvalno je dejstvo, da se na nastopu posvečajo skladbi z vso pozornostjo, kar se zrcali v muzikaličnih dosežkih. Pri flavtistih z manjšo izkušnjo je kontrola nad celotnim dinamičnim razponom nekoliko manj uravnovešena, vsem pa je jasno, kaj morajo povedati z
Zadovoljni flavtisti po uspešnem nastopu
določeno skladbo in slogom ter kako oblikovati fraziranje za posredovanje primernega vtisa.
Lucia Jankovski je z eleganco vodila dolgo, neprekinjeno pripovedno nit Hueve Fantazije, medtem ko je Ivana Mi-lič podala Gannejev Andante in Scherzo z občutenim izrazom in suvereno izvedbo kadence. Marco Obersnel je kot pravi virtuoz izvedel solo Variacije na Mozartovo temo Saveria Mercadanteja, v katerih je lirično, igrivo in akrobatsko pokazal obvladanje tehnike. Carlo Venier
kroma
pa je našel naravno afiniteto z igrivostjo in očarljivo lirično dušo Francisa Po-ulenca z izvedbo njegove sonate za flavto in klavir.
Tudi za flavtiste Glasbene matice se začenjajo poletne počitnice, med katerimi bodo starejši učenci verjetno pogosteje pomislili na šolo in na dosedanje študijske izkušnje. Po sklepih reforme glasbenega šolstva bo odslej nemogoče diplomirati kot privatisti, kar pomeni, da bodo učenci višjih razredov s profesionalnimi ambicijami prisiljeni nadaljeva-
ti na državnem konservatoriju. Pomembna konvencija, ki jo je šola podpisala z videmskim konservatorijem, zadeva namreč izključno učence na pred-akademski stopnji, za ostale pa bodo morali profesorji sprejeti posamezne odločitve glede nadaljevanja, potem ko so več let prizadevno gradili umetniško identiteto svojih varovancev.
Novost bo na poseben način prizadela razred flavt, v katerem se je skrbna profesorica lahko ponašala z lepim številom starejših učencev. Kot je poudarila prof. Erika Slama v svojem uvodnem pozdravu, se je od lanskega do letošnjega koncerta flavtistov Glasbene matice veliko spremenilo in so učenci postavljeni pred ključne izbire, zato je vsem namenila voščilo, da bi se zavestno odločili v skladu z načrti, ki jih imajo za bodočnost.
Med zadnjimi, ki so lahko zaključili študij na Glasbeni matici z diplomskim izpitom na konservatoriju, je Sara Bembi, ki je ob koncu lepega večera sodelovala v duu s Carlom Venierom pri izvedbi slikovitih vtisov romantične Dop-plerjeve rapsodije Spomin iz Prage. Za konec pa so vsi skupaj izvedli zabaven potpuri, v katerem se je glasba Mozarta in Čajkovskega prepletala z irskimi plesi. Učenci Glasbene matice bodo tudi danes (torek, 12. junija) popestrili kulturno dogajanje v Barkovljah, tokrat z izvedbo zadnje akademije, ki jo bodo har-fistke prof. Tatiane Donis oblikovale ob 20.30 v cerkvi.
ROP
8
Torek, 12. junija 2012
TRST
križ - V organizaciji domačega kulturnega društva Vesna
Tudi letos Kriški teden za vse okuse
Prvi večer v četrtek, 14. junija, v prostorih gostilne Bita
Fotografija z enega lanskih večerov Kriškega tedna
kroma
Tudi letos bo v Križu že 15. leto zapored potekala prireditev Kriški teden v organizaciji kulturnega društva Vesna. Pokrovitelji niza kulturnih in razvedrilnih srečanj so Zveza Slovenskih Kulturnih Društev, Zadružna Kraška Banka in Rajonski svet Zahodnega Krasa.
Otvoritev Kriškega tedna bo v četrtek, 14. junija, v prostorih restavracije Bita s pričetkom ob 20.30. Tu bo razstavljala diplomantka iz grafičnega oblikovanja Helena Volpi, ki se v zadnjih letih veliko posveča tudi fotografiji. To bo njena prva samostojna razstava, že večkrat pa se je udeležila raznih skupinskih razstav. Fotografije, ki jih bo razstavljala na otvoritvi Kriškega tedna, so izvlečki iz slikovne predstavitve »Utrip narave«. Prav s temi fotografijami si je priborila drugo mesto na natečaju Ota -Hrovatin. Razstavi bo sledila poku-šnja vin, ki so jih pridelali kriški vinogradniki.
Naslednji večer bo na sporedu v soboto, 16. junija, v domu Alberta Sirka ob 21. uri. Na vrsti bo Magični kabaret, ki ga bo pričaral svetovno znani čarodej Vikj alias Ivo Va-letič. Čarodej Vikj je v devetdesetih letih osvojil tretje mesto v svetovnem tekmovanju v magiji. Od takrat je nastopal marsikje: v Las Vegasu, na Japonskem, na Švedskem, v Monte-carlu, Franciji, Angliji, Švici. Imel je niz svojih oddaj na slovenski deželni televiziji, poleg tega pa je aktivno sodeloval tudi pri nekaterih italijanskih oddajah, kot so »La sai l' ultima« in »Domenica in«. Pred kratkim je z asistentkama Evo in Tanjo postavil nov show z naslovom Rum' n Koca-cola, ki si ga boste lahko ogledali prav na ta večer. Predstava traja dobro uro in je v glavnem namenjena odrasli publiki.
Kriški teden se bo nadaljeval v četrtek, 21. junija, v agriturizmu Bibc ob 21. uri, in sicer s poklonom Alek-
sandru Vodopivcu, tržaškemu skladatelju, ki že od začetkov svoje umetniške poti sklada pesmi na besedila naših zamejskih pesnikov. Večer bodo obogatili Big Bang Orchestra, pevski zbor Rdeča zvezda in moški zbor Vesna. Ob koncu večera bosta zbora Rdeča zvezda in Vesna skupaj zapela tudi kriško himno.
Zadnji večer bo potekal v soboto, 23. junija pri Procj'sji, s pričetkom ob 21.30. Na sporedu bo Kresna noč z žonglerji iz Humina, ki bodo ustvarili imenitno predstavo z ognjem v srednjeveškem slogu. Glavni žon-gler, Alessandro Toffanello »Lo Giul-lambro«, je priznan žongler, ki se je izučil pri največjih mojstrih čarovništva in iluzionizma. Njegove predstave se med sabo vse razlikujejo, njihova skupna značilnost pa je srednjeveški slog. Predstavi bo sledil tradicionalni svetoivanski kres. V primeru slabega vremena bosta predstava in kres odpadla.
devin - Glasbena pravljica malčkov SCGV Emil Komel
Luna je pripovedovala ob zobobolu in rojstnem dnevu
V soboto, 2. junija, je devinska podružnica SCGV Emil Komel priredila prav poseben zaključni večer, saj so scensko uprizorili glasbeno pravljico Luna pripoveduje, ki so jo oblikovali malčki, ki obiskujejo tečaja Do-Mi-Sol in Nauk o glasbi ter učenci posameznih instrumentov, ki so jih pripravili profesorji Barbara Corbatto, Fabio Devetak, Mirko Ferlan, Frančišek Tavčar in Marja Feinig, ki si je celotno scensko-glasbeno prireditev tudi zamislila in koordinirala.
Za učence je bila to prav posebna in globlja izkušnja, ki jih lahko pozitivno zaznamuje. Skupno muziciranje, tako v zboru kot v instrumentalni skupini, pomeni za vsakogar prav posebno doživetje.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 12. junija 2012
ANTON
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 1.11 in zatone ob 14.11
Jutri, SREDA, 13. junija 2012
ANTON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1007,2 mb pada, vlaga 81-odstotna, veter 25 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno z dežjem, morje razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C.
[I] Lekarne
U Kino
Za spomin na lepo doživetje še fotografski posnetek s prireditve
Najmanjši so peli Bitenčeve pesmi o luni, ki so tudi predstavljale rdečo nit pripovedi. Za orkestracijo teh pesmi je poskrbel prof. Mirko Ferlan, orkester pa so sestavljali učenci klavirja, flavte, kitare, harmonike in violine. Da je bilo vzdušje v dvorani devinskih zborov res pravljično, sta poskrbeli že izkušeni lutkarici Nina Pahor in Nada Tavčar, ki sta izdelali luno, sonce, oblačke in zvezdice ter z animacijo teh nebesnih teles povezovali pevsko in glasbeno dogajanje in zgodbo, ki se začne z luninim zobobolom, konča pa z njenim rojstnim dnevom, kar je v veliko veselje udeležencev potrdila tudi velika torta, ki so jo pripravili za praznovanje tega sicer pravljičnega jubileja.
E.G.
s prof. Marijo Pirjevec, avtorico esejev
Tržaški književni razgledi
se bosta pogovarjali Loredana Umek in Nadia Roncelli.
v sredo, 13. junija, ob 10. uri v Tržaški knjigarni
kavo bo ponudil Qcug^
Do sobote, 16. junija 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
to forte incredibilmente vicino«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dark shadows«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 17.45 »Lorax«; 20.20, 22.15 »Marilyn«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.45 »M.I.B. Men in black 3 (dig.) 3D«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Molto forte incredibil-mente vicino«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Killer Elite«.
M Izleti
VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-820986 (Alojzija).
OTROŠKI PEVSKI ZBOR »Friderik Baraga« organizira v soboto, 23. junija, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran in Medvejo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123.
SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org.
¿j Čestitke
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Lorax«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Marilyn«.
CINECITY - 21.00 »Klitschko«; 17.00, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.30, 18.40 »M.I.B. Men in Black 3 -3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 16.30, 18.20 »Lorax«; 20.10, 22.05 »Lorax 3D«; 16.40, 19.10, 21.40 »Killer Elite«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggio in paradiso«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«.
FELLINI - 16.20, 19.10, 20.30 »Silent Souls«; 17.40, 22.00 »Viaggio in paradiso«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Love and secrets«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La mia vita e uno zoo«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Edward e Wallis - Il mio regno per una donna«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cosmopolis«.
KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »21 Jump Street: Mladenič v modrem«; 19.00, 20.50 »Diktator«; 19.10 »Moj teden z Marilyn«; 19.30 »Talisman«; 21.10 »Železna lady«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 16.50 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 15.50, 20.45 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.45 »Možje v črnem 3«; 15.30, 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 15.00, 17.15 »Pupijeva D. (sin-hro.)«; 19.10, 21.20 »Jekleno nebo«; 19.25 »21 Jump Street«; 18.00, 20.40 »Prometej 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Mol-
V Boljuncu novega otročička imamo, ki je razveselil tatka in tudi mamo. Inki in Alanu voščimo iz srca in IVANU želimo poljubčkov kupa dva. SKD France Prešeren.
Novica je vedno vesela, ker je štorklja v Boljunec priletela. IVANA je Inki in Alanu prinesla ter si s seboj mir odnesla. Iskrene čestitke vam želi Dekliška Boljunec.
Ob rojstvu malega IVANA se z Inko in Alanom veselijo in jima želijo vse najboljše, novorojenčku pa veliko sreče v življenju. Članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren.
Tečajniki joge pri SKD France Prešeren iz srca čestitajo Inki in Alanu ob rojstvu malega IVANA.
Hip hip hura', DEBORAHBRAJ-NIK 40 let ima! Včeraj je praznovala rojstni dan, veliko zdravja, sreče in veselja ji iz vsega srca želijo papa' Dario, mama Ivi, sestra Vanja z možem Federicom in prijatelj Štefan. 40 poljubčkov pa ji pošiljata nečaka Fabiano in Vanesa.
in Osmice
BORIS IN MARGARET sta odprla osmi-co na Katinari pri Nadliškovih.
DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabita na obisk.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906.
DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni!
OSMICO smo odprli pri Cesarjevih, Sa-lež 24. Toplo vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel. št.: 0402296058.
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451.
V	PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782.
V	ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293.
/
TRST
Torek, 12. junija 2012
9
■"N
SKD Lipa Bazovica
PESEM NA MZARJU
TOREK, 12.06.2012 ob21.00naM'zarju
SODELUJEJO Otroški pevski zbor A. M. Slomšek Moška vokalna skupina Lipa ob spremljavi tamburašev
SKD F.Prešeren Mešani pevski zbor Lipa
Gostje Godba na pihala "Viktor Parma" Trebče
V primeru slabega vremena bo prireditev v Športnem centru Zarja.
H Šolske vesti
SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september.
□ Obvestila
AŠD SHINKAI KARATE CLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 12. junija, ob 20. uri v sejni dvorani športnega središča v Zgoniku. Vabljeni vsi člani.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu od danes, 12. do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.30-12.15, ob sredah tudi 14.3016.45.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 12. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo organizirala srečanja z občani na tematiko javnih del po vaseh in novega davka IMU: danes, 12. junija, v Borštu, v srenjski hiši ob 20. uri; 13. junija v srenjski hiši v Mačkoljah ob 19. uri in v srenjski hiši v Prebenegu ob 20.30; 15. junija v društvenih prostorih v Gročani ob 19. uri in v Babni hiši v Ricmanjih ob 20.30; 18. junija v Sprejemnem centru v Boljuncu ob 20. uri; 19. junija v Dolini, v društveni dvorani V. Vodnik ob 20. uri.
MLADINSKA SKUPINA MLADI ZA PRIHODNOST obvešča, da bo nagrajevanje ob zaključku literarnega natečaja »Grmada v Pristanu, ob 20. obletnici Republike Slovenije« v sredo, 13. junija, od 18. ure dalje v agriturizmu v Cerovljah (št. 1/o). Vabimo vse udeležence, starše, prijatelje, dijake, profesorje in ravnatelje. Ob zaključku bo sledila družabnost in prigrizek s profesorjem in pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo tudi podelil nagrade.
OBČINA DOLINA obvešča, da do 15. junija poteka (vsak dan 10.00-12.00; 13. junija tudi 15.00-17.00) vpisovanje v občinska poletna centra. Od 18. do 29. junija (2 izmeni; 7.30-17.00): športni kamp nogometa/odbojke/košarke (od 6 do 14 let), ki bo deloval pri občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini v konvenciji z A.Š.D. Breg; od 2. do 27. julija (4 izmene; 7.30-17.00): tradicionalni poletni center, ki je oddan v zakup Združenju Slovenski dijaški dom in bo deloval v prostorih COŠ M. Samsa in telovadnice Nižje srednje šole F. Tomizza šolskega centra pri Domju (od 3 do 11 let). Obrazci in podrobnosti o vpisovanju: www.sandorligo-dolina.it; tel. št. 0408329 281/239 (Urad za izobrazbo in šolske storitve); e-pošta: scuole-sol-stvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it.
SKUPNOST SAN MARTINO AL CAMPO bo predstavila svoje socialno poročilo za bienij 2010-11 v sredo, 13. junija, ob 11. uri v prostorih Muzeja Sartorio, L.go Papa Giovanni XXII, 1.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 13. junija, ob 10. uri na zadnjo Kavo s knjigo v sezoni. Gostja srečanja bo prof. Marija Pirjevec. Z njo se bosta pogovarjali Loredana Umek in Nadia Roncelli.
ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 13. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani!
SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na Kriški teden. Otvoritev: Utrip narave - fotografska razstava Helene Vol-pi, pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem 14. junija ob 20.30 v Ljudskem domu; Rum'n Koca-cola magični kabaret - nastopajo Vikj, Eva in Tanja 16. junija ob 21.00 v domu A. Sirka; Na zdravje maestro - Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu, nastopajo MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna (dir. Rado Milič) z glasbenim presenečenjem 21. junija ob 21.00 v agri-turizmu (Križ 262 - v primeru slabega vremena v domu A. Sirka); Kresna noč - Li Giullambri, žonglerji iz Spilimber-ga 23. junija pri Procesiji ob 21.30, sledi svetoivanski kres (odpade v primeru slabega vremena).
SPDT prireja tečaj nordijske hoje v četrtek, 14. junija, od 17.30 do 19.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040220155 (Livio).
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu.
20-LETNICA MATURE LICEJ F. PREŠEREN - maturanti l. 1992, realčani in klasiki, se bomo zbrali na večerji v soboto, 16. junija, da preverimo svojo zrelost! Prijavite se čim prej na prese-ren.matura1992@gmail.com ali na tel. 329-8012528.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo v petek, 15. in v ponedeljek, 18. junija, zaprt zaradi selitve svojega sedeža. Od torka, 19. junija, bo inštitut ponovno deloval na novem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu, 4. nadstropje.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane na redni občni zbor v petek, 15. junija, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Se priporočamo za čim številnejšo udeležbo članov, ker bo potekala volitev novega odbora.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v petek, 15. junija, zaprt.
ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko.
DAVČNI URAD OBČINE DOLINA sporoča, da bodo konec meseca vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Info: www.san-dorligo-dolina.it Občinski davčni urad bo do 16. junija vsak dan na razpolago za informacije z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 8.30-10.30, ponedeljek 14.30-16.00.
DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 38. šagro v Prapro-tu: 16. junija - turnir v briškoli, ex-tem-pore, ples z ansamblom Happy Day; 17. junija - turnir v skrlah za 15. memorial Doljak Radovan, tekma v košnji, ples z ansamblom Alter Ego; 23. junija - turnir v briškoli, ples z ansambli Alter Ego in Ne Bojsega; 24. junija - nastop plesne, pevske in glasbene skupine ŠKD Vigred, ples z ansamblom Kraški Ovčarji.
ŠD PRIMOREC organizira v soboto, 16. in v nedeljo, 17. junija, ter 23. in 24. junija Športni praznik ob nogometnem igrišču »na Griži« v Trebčah. Ob glasbi bodo delovali dobro založeni kioski.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro.
DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA vabi na pohod v nedeljo, 17. junija. Dobimo se na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder bodo ob 9. uri krenili z avtomobili do Zagorja pri Kne-žaku. Ob 9.30 sledi ogled makete Pivške kotline, nato na razgledno točko Si-lentabor. Po prehojenih 11 km zaključek pri gradu Kalec. Informacije na tel. 041-350713 (Ludvik Husu).
NAVODILA ZA PLAČILO DAVKA IMU V ZGONIKU: Davčni urad Občine Zgonik sporoča, da bodo vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Davkoplačevalci bodo morali sami izračunati znesek. Na občinski spletni strani www.comu-ne.sgonico.ts.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 18. junija na razpolago za informacije davka IMU z naslednjim urnikom: torek, četrtek, sobota od 9.00 do 13.00.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150 ur - tečaj namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Pričetek: v ponedeljek, 18. junija. Pridobi se potrdilo, ki omogoča koriščenje prispevkov, namenjenih kmetijski dejavnosti. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org.
UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: 100 ur - tečaj namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih sektor zanima. Pričetek: v ponedeljek, 18. junija. Tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov in omogoča koriščenje subvencij. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org.
V KULTURNEM DRUŠTVU V BARKO-VLJAH - Ul. Bonafata 6, bo kreativna angleško-likovna delavnica od 18. do 22. junija, od 9. do 13. ure. Vodila jo bosta Mikael Bark in Dajana Kočevar. Vpis in informacije na tel. št. 0345-8249941 ali 040-415797.
JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccu-pa.org.
KMEČKA ZVEZA vabi na meddeželni praznik upokojencev FJK in Veneta, ki ga prireja vsedržavno združenje upokojencev ANP v nedeljo, 24. junija, ob 9.30 s posvetom v goriškem avditoriju, Ul. Roma 9, na temo: 2012 - Evropsko leto aktivnega staranja in medge-neracijske solidarnosti. Ob 12.30 skupno kosilo. Vpis in informacije: Kmečka zveza Trst, Gorica in Čedad.
AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kon-tovelu.
POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU -Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.3016.00).
ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vuze-nica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040-635626, 0481-531495, www.zskd.eu, info@zskd.org.
ARTEDEN/12 - Delavnice za otroke Igrajmo se umetnike, od ponedeljka, 2. do petka, 6. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in vpisovanje na tel. 3335062494.
SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šem-polaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. ju-
lija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org.
TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.0011.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsire-na.it.
IS Prireditve
PREŠERNO POLETJE s pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in ZSKD -SKD Lipa iz Bazovice organizira danes, 12. junija, ob 21. uri na M'zarju »Pesem na M'zarju«. Koncert bodo oblikovali domači zbori in godba na pihala »V. Parma« iz Trebč. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Športnem centru Zarja.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku« na dvorišču Rajonskega Sveta za Zahodni Kras. V sredo 13. junija, ob 20.00 nastopata Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in Godbeno društvo Prosek. V soboto, 16. junija, ob 20.30 nastopa Goriški pihalni orkester Nova Gorica. V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu na Proseku.
SKD PRIMOREC prireja v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst zaključno pobudo letošnje sezone Tisoč in en večer pod zvezdami v četrtek, 14. junija, ob 20.30 na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. S trebušnimi plesi in novo plesno zvrst tribal fusion se bodo predstavile plesalke Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra pod vodstvom mentorice Sanje Lovrečič. V primeru slabega vremena bo pobuda v četrtek, 21. junija, ob 20.30.
SKD V. VODNIK vabi v petek, 15. junija, ob 21.00 v Šanco na 3. Junijski večer. Nastopil bo MoPZ V. Vodnik. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih.
UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
KONCERT MEPZ LOJZE BRATUŽ: Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na koncert Hvalite gospodovo ime, ki ga bo oblikoval MePZ Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja v soboto, 16. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vljudno vabi na koncert hrvaške klape Opatija v soboto, 16. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gročani. Pobuda spada v sklop poletnih prireditev Prešerno skupaj slovenskih kulturnih društev vzhodnega Krasa. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 17. junija, ob 17. uri v Marijin dom pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) na prireditev »Na uokno pušelc, na vrata krancel!« - pri Sv. Ivanu nekoč in danes (režija L. Gec). Zvrstila se bodo razmišljanja in spomini domačink in domačinov, dokumentarec P. Ru-deža in nastop kitarista I. Starca. Etnografski kotiček sta pripravila M. Pa-sarit in M. Canciani.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na okroglo mizo »Fašistična taborišča za Slovence«. Ob izidu slovenskega prevoda študije Carla Spar-taca Capogreca »I campi del duce« bodo spregovorili prevajalka zgodovinarka Nevenka Troha, pisatelj Boris Pahor, strokovnjak za taborišče v Višku Ferruccio Tassin, časnikar Ivo Jev-nikar in avtor. Začetek ob 20.30.
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, Skd Vi-gred, KD Rdeča zvezda in MK Prosek Kontovel organizirajo v sredo, 20. junija, koncert za Emergency v Prapro-tu. Odprtje kioskov ob 18. uri. Nastopajo razne plesne in glasbene skupine.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige
Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00).
0 Mali oglasi
DELOVNA, POŠTENA IN IZKUŠENA
gospa išče delo kot hišna pomočnica, najraje v dolinski občini. Tel. št. 3395605221, v večernih urah.
KUPIM HIŠO z vrtom na Krasu ali v Bregu, primerno za 5-člansko družino. Tel. 347-1663324.
LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatično mucko in prikupnega muckota. Tel. št.: 040-213701.
PRODAJAM AVTO punto evo start & stop, bele barve, 1.4, letnik 2011, 20.000 km, cena 8.500 evrov. Samo resni interesenti pokličite na 3453361760.
PRODAM 6-hektolitrski vlečni atomizer na kardan znamke irco, v dobrem stanju. Tel. št. 329-7260688.
PRODAM SKUTER honda PS 125, 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni, letnik 2007. Tel. 3343539564.
PRODAM SKUTER yamaha xerox 50 cc, bele in modre barve, prevoženih 5.000 km, vedno v garaži, letnik 2009 (oktober), Tel. št. 347-1312619.
PRODAM STANOVANJE pri sv. Ivanu: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica z oknom, balkon, v 4. nadstropju z dvigalom in s centralnim ogrevanjem. Cena 105.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2866351.
PRODAM prikolico LB za prevoz čolna, nosilnost 1.000 kg. Tel. št. 3485913170.
UGODNO PRODAM odlično ohranjeno lončeno peč modre barve, model carinzia de biasi s klopjo. Tel. 3289633243.
V	CENTRU MILJ prodajam v 3. in zadnjem nadstropju popolnoma prenovljeno stanovanje z vidnimi tramovi; 47. kv. m.: vhod, dnevna soba, opremljena kuhinja, spalnica in kopalnica s tušem. Tel. št. 348-3667766.
V	DOLINI dajemo v najem skladišče z zagrajenim dvoriščem. Vstop v poslopje je na glavni cesti. Cena po dogovoru. Tel. 334-9484084.
Prispevki
Ob svojem jubileju daruje Marija Sonce 50,00 evrov za ŽePZ Prosek-Kon-tovel in 30,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na Petra Merkuja darujejo Marija, Alexandra, Andrej in Igor 150,00 evrov ter Gianna in Guido 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na sestro Majdo Legiša daruje Andrej 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Dimitrija Prašlja darujeta Marinka in Sergio 20,00 evrov za pihalni orkester Breg.
V	spomin na drago mamo Amalijo Renčelj daruje hči Nada z družino 50,00 evrov za MePZ Lipa.
V	spomin na pokojno Amalijo Renčelj daruje sestra Vida 50,00 evrov za cerkev v Bazovici in 25,00 evrov za MePZ Lipa.
V	spomin na Dimitrija Prašlja daruje nona Elvira 50,00 evrov za društvo Valentin Vodnik.
^ Zapustil nas je naš dragi
Stanislao Pechiar
Žalostno vest sporočajo
žena Nataša ter hčerki Irene in Tamara z družinama.
Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v ulici Costalunga v četrtek, 14. junija, od 11.00 do 13.20. Sledil bo kratek obred.
Trst, 12. junija 2012 Ob izgubi dragega očeta izrekamo
iskreno sožalje Ireni in družini.
Daniela, Giorgio, Marina, Matej in Katerina
Svojemu pevcu Davidu Zidariču in družini izražamo iskreno sožalje ob izgubi očeta.
MePZ Igo Gruden
1 0 Torek, 12. junija 2012
TRST
/
koncert brucea springsteena na stadionu nereo rocco - 30 tisoč mladih in manj mladih
Springsteen in njegovi
Prišli so iz Italije, Slovenije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije, Walesa - Biznis z majčkami
Prva prispodoba - čisto ameriška - je nehvaležna. Videti 1.500 ljudi, kako čakajo v desetih ograjenih vrstah na odprtje vhoda na stadion Nereo Roc-co, vsili v spomin kavbojske filme z vrstami goveda, ki v ranču nebogljeno čakajo na zakol. »Za Bossa to in drugo!« je zavpil fant v sredini v odgovor na vprašanje, ali ni nekajurno čakanje mučno. Bil je »zgoraj brez«: na golih prsih je imel zapisan latinski mrtvaški RIP, na srčni narisano srce, na trebuhu pa ime »Clarence«. Bil je svojevrsten spomin na lani umrlega Clarencea Clemmonsa, zgodovinskega saksofonista Springsteenove E Street Band.
Ljubitelje ameriškega rockerja je v tisto človeško stajo pred prizoriščem koncerta spravila loterija. Nov način določanja, kdo naj sledi predstavi najbližje, na travniku, tik pod odrom. 1.500 »srečnežem«, tistim, ki so se včeraj prvi javili pri blagajni, so okrog zapestja privezali rožnat trakec s številko. Ko je mala Lucia iz Riminija malo pred 15. uro izžrebala številko 57, je v prvi od desetih vrst Sara začela skakati in vpiti. Doma je iz Bergama, odpotovala je ob 4. uri zjutraj, po skoraj enajstih urah je bila presrečna, ko je izvedela, da bo prvi prostor, najbližji nje-
katerega je bil oče nor. Takoj mi je bil všeč in sem ga vzljubila.« Rossella in Anna bosta sledili koncertu na travniku. Njihovi starši, pa tudi strici in še nekaj druge žlahte, »vsega kakih dvajset ljudi«, bodo tudi prisotni; na oštevilčeni tribuni, kot se »starejšim« spodobi.
Ko je Anna izvedela, da bo njeno ime napisano na Primorskem dnevniku, je - presenetljivo - razkrila, da »ga poznam«. »Ne berem ga, a ob torkih sem, med študiranjem v Trstu, vedno prebirala rezultate košarkarskih tekem, ne samo Jadrana, tudi drugih ekip, ker sem izide dobila najprej v vašem časopisu.« Kakšna nepričakovana, simpatična pohvala torkovi Športni prilogi ...
Dež. To je bila dopoldne največja neznanka koncerta. Temni oblaki so ga napovedovali. »Tudi v Vili Manin, leta 2006 ali 2007, je bilo nebo vse črno,« sta se spominjala Ermes in Sabrina iz Codroipa. »Ko je stopil Springsteen na oder, pa se je čudežno zjasnilo. Ha fat-to una magia.« Za Sabrino naj bi imel ameriški rocker očitno tudi čudodelne lastnosti. Par iz Furlanije se je ustavil ob Eraldu, alpincu in članu tržaške civilne zaščite, ki mu je nekaj minut prej
Čakajoč v vrsti na odprtje vhoda in ... na dosego sanj
mk
parkirišče, v katero se je malo po deveti uri pripeljalo šest zelenih avtobusov. »IZ Firenc so prišli tehniki, tonski mojstri, elektrikarji, odgovorni za luči, za sceno, vsi, ki "upravljajo" koncert. Kakih 300 jih je. Vsi iz Velike Britani-
Z leve Chiara, Virna in Fabio, pred Springsteenom so bili v Briški jami
nemu glasbenemu ljubljenčku, njen.
Veselje je bilo kratkotrajno. Poleglo se je, ko je zvočnik sporočil, da bo treba na dostop na stadion počakati še najmanj dve uri. »Mogoče vam je znano, da je v Firencah močno deževalo, zato se je priprava odra v Trstu zavlekla,« so izvedeli čakajoči.
Prvi tržaški vidni »učinek« nedeljskega koncerta Brucea Springstee-na v Firencah so bile še povsem vlažne majice in drugi Bossovi »spominki«, ki so jih Oreste, Luigi in Gianni prodajali v komaj postavljenem kiosku na trgu pred stadionom Grezar. Vsi trije so iz Neaplja, dan prej so prodajali koncertne majice v Firencah, ponoči so se pripeljali v Trstu. »Bilo je kot vesoljni potop, vse se je zmočilo,« je tožil Ore-ste. V petek je podobno prodajal spominke v Milanu.
Iz Firenc je prispel tudi Daniele. Doma je iz kraja Casanova Lonato pri Pavii. Bil je že na Springsteenovem milanskem koncertu. »Bilo je fantastično. Akustika je bila perfektna, bil sem zgoraj, v drugem krogu, a slišati je bilo, kot da bi bil pod odrom.« V Firencah pa: »Po dobri uri, ko je začel Boss peti Born to run, se je ulilo, in ni odnehalo do konca.« Na sebi ni nosil majice s podobo ali imenom Springsteena, temveč Bonjovija, »ker je bila majica Bossa še vsa mokra.« »A tudi Bonjo-vi je - kot Bruce - iz New Jerseya. Bruce bi mu lahko bil - boter,« je opravičljivo podučil.
Daniele se je pred včerajšnjo opoldnevno ploho zatekel pod zunanjo streho bližnje veleblagovnice Famila. Malo stran sta Rossella in Anna iz Vidma prek slušalk poslušali glasbo. »Springsteena, seveda! Jungleland.« Mladi sta. Rossella je Springsteena spoznala pri šestih. »Nekega dne mi je oče Maurizio v garaži svetoval, naj prisluhnem pesmi. Bil je Springsteen, na
mk
Sara iz Bergama, prva pod odrom
mk
Za Bernharda je bil to 30. Springsteenov koncert, ob njem levo Hans, desno Christian
pravilno svetoval, kje naj parkirata (za Rižarno). »Nas je kakih 70, občini skušamo ob takih priložnostih pomagati,« je vlogo civilne zaščite na včerajšnjem koncertu pojasnil Eraldo.
Drugačno vlogo je imel Daniel. Doma je iz Čente. Stražil je vhod na
je ali Združenih držav.«
Daniel se na zadevo pozna, saj je že postavljal koncertne odre. »Najprej moraš opraviti plezalni tečaj, sicer ne moreš na oder,« je pojasnil. Springsteen mu ni ravno všeč, »... raje Bjork ali Vasco« sta bili njegovi glasbeni izbiri.
Na drugi strani stadiona je bilo parkiranih 27 velikih tovornjakov s priklopnikom. Toliko tovora je »težak« koncert Brucea Springsteena.
Na stadionu so pričakovali 30 tisoč gledalcev. Dejan in Srba sta prišla iz Novega Sada. »27 godina čekamo na Springsteena,« je povedal Dejan. Oba delata na televiziji. Do včeraj sta pošiljala v eter Bossove »komade«, sinoči sta ga slišala v živo.
Za Bernharda iz avstrijskega Wiener Neustadta pa je bil sinočnji že 30. koncert. »Bil sem na koncertih v Italiji, Španiji, Franciji, Angliji, Nemčiji, ZDA.« Župan Cosolini je dobil konkurenta, sicer ne tako resnega, saj je njuno koncertno razmerje 30:45 za Co-solinija, pa vendar ... Bernhard je prispel s prijateljema Hansom in Chri-stianom, najprej na nekajdnevni dopust na Hrvaško, sinoči pa še »skupni Springsteen.«
Tudi iz Nürnberga je prispela trojica: Andreas, drugi Andreas in Sandro. Slednji je po priimku Butazzo, njegov oče Salvatore je prispel v Nemčijo iz Lecceja, 40 let je delal pri Grundingu. Sin obvlada le nekaj italijanskih besed. Zaposlen je pri drugemu Andreasu, šefu firme, ki prodaja obleke. Na zapestju je imel rožnato zapestnico s koncertno številko 00982. Ob pogledu nanjo se je vsilila druga, nehvaležna in žalostna prispodoba. Tista o sramotnih, na zapestjih tetoviranih številkah: Flossenburg je oddaljen slabih sto kilometrov od Nürnberga ...
Prvi Andreas je nosil majico s Springsteenom s kölnskega koncerta. Stala je 10 evrov.
Polovico manj od cene majic s tržaškega koncerta. Oreste, Luigi in Gianni niso bili edini »prodajalci majic«. Na ploščadi pred vhodom se jih je zbralo še kakih deset, dvajset. Vsi so bili iz Neaplja, seveda. Majice so namestili kar na ograje in začeli s prodajo. Ilegalno, seveda. Francesco je moral biti eden od glavnih. Imena ni povedal, »izdalo« ga je ime, tetovirano z gotskimi črkami na podlahti. Tudi on je -kot vsi drugi - prispel s firenškega koncerta in bil tudi na milanskem. »V Mi-
Rossella (levo) in Anna, »bralka« PD mk Dejan (levo) in Srba iz Novega Sada sta 27 let čakala na Springsteena
mk
lanu je bil posel dober, v Firencah manj, zaradi dežja. Ja, Springsteen je dober, vleče, a ne tako kot Vasco,« je Nea-peljčan primerjal ameriškega rockerja z italijanskim. Seveda, ne glasbeno, temveč »ekonomsko«. »V štirih dneh milanskih koncertov Vasca Rossija je vsak od nas zaslužil po 3.200 evrov, v petek mi je Springsteen prav tako v Milanu nanesel kakih 500 evrov.« Res lep biznis: v Milanu je bilo za Vasca Ros-sija kakih sto takih prodajalcev, kot je Francesco. Skupni promet: 320.000 evrov v štirih dneh. Vsaka majica stane prodajalca 5 evrov, proda pa jo po 20 evrov s 300-odstotnim dobičkom. Čisti dobiček štirih Vascovih koncertov v Milanu: 240 tisoč evrov. Določena neapeljska ekonomija ne pozna krize. Pa tudi nima počitka: Francesca in njegove nocoj že čaka Madonna. V Rimu.
Okrog 14. ure se je začel prostor pred vhodom na tribuno Colaussi polniti. Chiara, Virna in Fabio sta prispela »... z milanskega koncerta, ki je bil sploh drugi najdaljši v zgodovini Springsteenovih koncertov, saj je trajal tri ure in tri četrt. Le ob izidu plošče The River je Boss priredil daljši koncert,« je povedal »izvedenec« Fabio. Trojica je prišla že dan prej, nedeljo je izkoristila za obisk Briške jame. »Smo ljubitelji jam, ko smo izvedeli, da imate tudi tu lepo jamo, smo jo obiskali. Res lepa je, in iz napisov v dveh jezikih smo izvedeli, da živijo tu tudi Slovenci,« je pojasnila Chiara. »The Boss in Briška jama - sistemska ponudba,« bi temu rekel zgoniški župan Mirko Sardoč s tretjo kraško-turistično prispodobo.
Tržaški koncert Brucea Spring-steena je imel tudi »magično moč«: združil je do včeraj »imaginarne prijatelje«, kot je sebe in ostale poimenoval Tomo. Doma je iz Zagreba, »administrator« strani na Fecebooku Bruce Springsteen Croatia. Preko te strani je spoznal Tino iz Splita, Vladimirja iz srbske Jagodine, Nino in Jano iz Zagreba, Dragano iz Nikšica v Srbiji, pa tudi Martina, Angleža iz welškega Cardiffa in Fabia iz Coma. Vsi ti spletni prijatelji so se včeraj fizično srečali na ploščadi pred vhodom na stadion Nereo Rocco. Vsak s svojo zgodbo, katere skupni imenovalec je Bruce Springsteen. Tomo je postal za Draga-no »the little Boss«, mali Boss, ker je mesto glavnega bossa, seveda, že zdavnaj oddano. Zagrebčan je bil seznanjen s hrvaško prisotnostjo na koncertu: iz Zagreba so prispeli štirje avtobusi, iz Dalmacije eden. Druga skupina Hrvatov je na ograjo namestila belo rjuho s povabilom: »You've never been to Croatia. Please come« - Še nikoli nisi bil v Hrvaški. Prosimo pridi.
Kdo ve, ali ga je »tržaški« Springsteen videl z odra, ko so ga mladi Hrvati med koncertom razgrnili nad tisočerimi glavami njegovih oboževalcev.
Marjan Kemperle
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 12. junija 2012
1 1
JEZIK NA OBROBJU
Včasih se ne morem otresti vprašanja, kje naši govorci in pisci najdejo vedno znova stare in zastarele izraze, ki zelo pogosto že sto let niso v splošni rabi. Verjetno vsi vemo, kaj pomeni glagol preobleči in preobleči se in tudi kaj je preobleka. Poleg tega je morda manj znana prevleka, ki nam služi za blazine ali prešito odejo. Nikdar pa doslej nisem slišala za pre-obliko ali celo za glagol preobli-čiti. Izrečen je bil na nekem tiskovnem srečanju. Omenjeno je bilo, da v deželno komisijo za slovenske šole nikakor ne smejo biti vključeni izvoljeni predstavniki krajevnih uprav, ker bi se drugače preobličila v neke vrste manjšinski šolski parlament.
Poved je sicer razumljiva, kljub starinski patini, vendar se danes izražamo drugače. Namesto starodavnega preobličenja, bi danes uporabili glagol preoblikovati ali preprostejši spremeniti.
Oglejmo si še tale stavek: zahteva glede ohranitve posameznih učnih smeri in stolic, ki jo zapro-šajo šolniki in starši. V slovenščini se mora oziralni ki v odvisniku navezati na zadnjo besedo glavnega stavka, v zgornjem primeru so to smeri in stolice, ki jih želijo ali zah-
tevajo starši, ali pa tudi: za katere prosijo starši. V našem zgledu pa se odvisni ki navezuje na ohranitev, ki je preveč oddaljena od odvisnika in zato v slovenščini neustrezna. Sporočilo zgornjega stavka je celo nerazumljivo. Njegov pomen izluščimo šele po nekajkratnem pazljivem branju. Podobni italijanski stavki so navadno razumljivi, ker nam stava besed s potrebnimi poudarki omogoča razumevanje.
V	slovenščini je nepravilna tudi v istem poročilu uporabljena zveza: gre izpostaviti uvedbo predstojnika (namesto treba je...).
V	SSKJ je geslu iti posvečenih kar šest stolpičev. Pod št. 16 je v drugem stolpiču zapisano: brezosebni gre izraža z nedoločnikom nedopustnost česa: po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati. SP ima neprimerno manj zgledov, ker je glede rabe dosti strožji od slovarja, vendar tudi v SP najdemo poudarjeni gre z nedo-ločnikom: Ne gre dvomiti o tem (ni mogoče). Mimo te slovenske posebnosti ni mogel niti Šlenc. Pri št. 15 (iti) beremo impersonale (izraža nedopustnost česa) non andare + participio: tega ne gre podcenjevati - la cosa non va sot-
tovalutata. V vseh treh SSKJ, SP in Šlenčevem Slovensko-italijanskem slovarju, povsod je zapisano, da se ta zveza uporablja samo, kadar gre za nedopustnost česa, torej nekaj, česar ne smem storiti, kar ni dovoljeno. Pri nas te omejitve ne upošteva nihče.
Zvez gre z nedoločnikom je vsak dan cela vrsta po italijanskem zgledu, kjer ni nobene omejitve glede dopustnosti, reči smemo va fatto ali pa non va fatto, v slovenščini pa je dovoljena samo kadar gre za nedopustnost.
Ko sem nekoga na to opozorila, mi je odgovoril, da tako pišejo tudi v Sloveniji. Na splošno je v Sloveniji zvez gre z nedoločnikom zelo malo. Večina piše: to se sme narediti in tega se ne sme narediti. O tem se sme dvomiti in o tem ni mogoče dvomiti. Posnemajmo jih!
Lelja Rehar Sancin
v spomin - V 89-letu starosti
Umrl Ivan Minatti, pesnik intimizma s prepoznavno noto
V	89. letu starosti je v soboto popoldne umrl pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Svojo pesniško pot začel z zbirko S poti iz leta 1947, s katero je upesnjeval čas NOB, najbolj znan je bil po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963.
Ivan Minatti (1924-2012) je bil eden najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu in tipični predstavnik povojnega intimizma. Teme njegovih pesmi so bile ljubezen, narava, družba in poezija. Rodil se je v Slovenskih Konjicah, po končani osnovni šoli se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je začel študirati medicino, vendar je študij med vojno opustil in odšel v partizane.
Po demobilizaciji leta 1946 študija medicine ni nadaljeval, temveč se je vpisal na slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Zaposlen je bil kot urednik pri Mladinski knjigi, kjer je urejal knjižna dela in revije. Leta 1987 je postal dopisni in 1991 redni član SAZU.
Pesmi je začel pisati že v gimnaziji ter jih objavljal v rokopisnem listu Utrinki. Med vojno so njegove pesmi izhajale v partizanskih glasilih. V prvi zbirki S poti je Minatti povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke.
V	naslednji pesniški zbirki Pa bo pomlad prišla prevladuje erotična lirika z impresionističnimi podobami narave. Zanjo sta značilna notranji mir in resignacija. Dokončen obračun z iluzijami in prestop v poudarjeno resignacijo pa predstavlja prelomna zbirka Nekoga moraš imeti rad. Nadaljnje zbirke so večinoma izbori iz že objavljenih zbirk in ponatisi z dodanimi nekaterimi novimi pesmimi in cikli, so zapisali pri Mladinski knjigi.
Njegova bibliografija šteje: S poti, 1947, Slamnati voliček, 1951, Pa bo pomlad prišla, 1955, Nekoga moraš imeti rad, 1963, 1981, Veter poje, 1963, Bolečina nedoživetega, 1964, Pesmi, 1971, Obraz, 1972, Ko bom tih in dober, 1973, Pesmi, 1977, Pesmi, 1981, Prisluškujem tišini v sebi, 1984, Pod zaprtimi vekami: izbrane pe-
Ob svoji osemdesetletnic i je bil Ivan Minatti gost Tržaške knjigarne, kjer so predstavili izid njegove jubilejne antologije
kroma
smi, Izbrana lirika, 2004, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, 2009.
Minatti je tudi veliko prevajal iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine.
Za svoja dela je med drugim prejel Prešernovo in Sovre-tovo nagrado.
Ivan Minatti je bil eden izmed prelomnih slovenskih pesnikov 20. stoletja, ki je zoper kolektivistično estetiko, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, nastopil z osebnim pesniškim glasom, je ob Minattijevi smrti ocenil pesnik Boris A. Novak. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer pa je poudaril pesnikovo človeško toplino.
Pesnika Ivana Minattija bodo pokopali v petek na ljubljanskih Žalah.
društvo bralna značka - Knjiga tudi za učence iz zamejstva
Zlati bralci se bodo letos učili osnov demokracije
Društvo Bralna značka Slovenije -ZPMS letos že deveto leto ob zaključku osnovnega šolanja podarja knjižna darila učencem, ki so vsa leta brali knjige za bralno značko. Zlatim bralcem in bralkam, tudi iz zamejstva in zdomstva, bodo letos podarili knjigo Osnove demokracije pravnika Mira Cerarja, opremljeno z ilustracijami Izarja Lunačka.
Knjiga Osnove demokracije je pripravljena po izdaji Cankarjeve založbe iz leta 2009 z naslovom Kako sem otrokom razložil demokracijo, ki je bila nagrajena s priznanjem zlata hruška 2010 za najboljšo izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo. Kot je za STA pojasnila predsednica društva Dragica Haramija, so se za pričujočo knjigo odločili zato, ker je bila prva poljudno-znanstvena knjiga, ki je prejela nagrado zlata hruška.
Vsako leto namreč izbirajo knjige, nagrajene z večernico, desetnico ali zlato hruško. Nagrado zlata hruška je Pionirska - center za mladinsko književnost Mestne knjižnice Ljubljana sicer uvedla kot znak kakovosti knjig za otroke in mladino, ki je viden že na platnici knjige.
Izid knjige Osnove demokracije v posebni darilni zbirki v nakladi 12.000 izvodov je omogočil Telekom Slovenije, ki nadaljuje Mobitelovo tradicijo spodbujanja branja. Letos se bo o osnovah demokracije tako podučilo približno 7000 devetošolcev, kar predstavlja 40 odstotkov učencev zadnjega razreda osnovne šole.
V okviru najdlje trajajoče vseslovenske knjižne darilne akcije so doslej podarili že 364.500 knjig.
Bralno značko sta osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in Stanko Kotnik. Prve - Prežihove značke - so bile podeljene leta 1961 na Koroškem. Od 70. let dalje je Bralna značka delovala kot eden nacionalnih programov v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, od leta 2002 pa deluje kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.
Gibanje že od začetka vodijo mentorji po šolah. Kot je dejala Haramija, je v Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu skupaj približno 6000 mentorjev. V vseh programih Bralne značke sodeluje okrog 120.000 otrok.
Zlati bralci so lani prejeli z ve-černico in desetnico nagrajeno knjigo Cesar in roža avtorice Bine Štampe Žmavc. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Auschwitz, Rab, Visco
Novica, da je italijanska nogometna reprezentanca pred pričet-kom evropskega prvenstva obiskala Auschwitz, je zelo lepa novica. Treba je namreč enkrat za vselej premostiti miselnost, da je nogomet samo brcanje žoge in izkazovanje mišic. Ko govorimo o zgodovini pa moramo vedeti, da so bili tudi Italijani protagonisti teh sramotnih in tragičnih poglavij novejše zgodovine. Ne smemo pozabiti, da je bil fašizem Hitlerjev »učitelj«, zato ko upravičeno obsojamo odgovornosti in krivde drugih, ne moremo in ne smemo pozabiti na naše.
Zato mislim, da bi se lahko nogometna reprezentanca tudi poklonila žrtvam taborišča na Rabu, kjer je v fašističnem taborišču zaradi lakote umrlo 1500 Slovencev in Hrvatov. Lahko bi naši nogometaši prišli v Gonars, kjer je umrlo 400 ljudi, ali pa v Visco, kjer je zavod za spomeniško varstvo rešil nekdanje taborišče, domača občinska uprava pa sramotno dovoljuje, da propada in torej umira. Za nogomet Visco pomeni nekaj posebnega. V naselju Joannis, ki sodi po župnijo Visco, se je namreč leta 1927 rodil sloviti En-zo Bearzot. Naj pridejo torej naši nogometaši v Visco, da bodo na lastne oči preverili sramoto, ki jo predstavlja propad nekdanjega taborišča. In to z namenom, da bi prikrili vsako sled težkih odgovornosti za to, kar se je tam dogajalo. Ferruccio Tassin (Združenje Terre sul Confine iz Visca-Videm)
Poimenovanje ulic
V soboto, 9. junija, je Svobodna pokrajina Istra v izgnanstvu izdala tiskovno sporočilo, v katerem piše, v zvezi z odhodom jugoslovanske vojske iz Trsta 12. junija 1945: »La citta ha un obbligo morale ineludibile nel fissare indelebil-mente nella memoria collettiva la data del 12 Giugno intitolando una via del centro storico alla liberazio-ne del giogo slavo-comunista ed in tal senso questo e un appello al sin-daco Cosolini ed all'intera Giunta Comunale che a distanza di set-tant'anni ha oggi - grazie all'orien-tamento politico di cui e espressio-ne - la concreta capacita di intra-prendere questa iniziativa con sen-so di responsabilita«.
Iz besedila je razvidno, da je pokrajina v izgnanstvu časovno precej v zaostanku, ker očitno ne ve, da sodobni toponomastični predpisi ne dovoljujejo sprememb poimenovanja ulic in trgov v zgodovinskih središčih mest. Glede izbranega datuma pa sem mnenja, da bi bilo veliko tržaških občanov bolj naklonjenih drugi toponomastični spremembi, brez spreminjanja poimenovanja ulic v zgodovinskem središču mest. Plošče z napisom »Riva tre novembre« naj občina izpopolni z napisom »inizio del tramonto di Trieste« (začetek zatona Trsta).
Samo Pahor
Zahodna civilizacija?
Naslov bi lahko imel več različic: krščanska, bela, razvita itn. Pa poglejmo, kaj vsa ta imena vključujejo in kaj pravzaprav pomenijo.
Zahodna civilizacija temelji na krščanskih vrednotah in bi to nekateri radi vključili v evropsko ustavo. Ali pa je to res civilizacija? Saj se o krščanskih vrednotah mnogo govori in piše a jih ne spoštujejo niti najvišji cerkveni dostojanstveniki, če je verjeti škandalom, ki so prišli na dan zadnje čase (in ne samo) in v katere je vpleten sam papež.
Tudi v zgodovini ni bilo nič drugače.
Španci in Portugalci so takoj na začetku odkritij novega sveta pobijali in ropali na veliko divje domače prebivalstvo, z izgovorom,da so pogani in jih je treba pokristjaniti. S topovi in puškami so jih hoteli civilizirati?
Demokratični Američani so enostavno pobili v devetnajstem in dvajsetem stoletju divje Indijance in se polastili njihove zemlje. Tudi tu je igrala krščanska vera odločilno vlogo. Nevernika lahko brez kazni ubiješ!
Angleži so v Južni Afriki pobijali divje Zuluje in Kafre in jim na konicah bajonetov vsilili svojo višjo kulturo in čisto krščansko vero.
Avstralci so ravno tako poklali skoraj vse divje domačine in jim pobrali zemljo.
Da ne govorim o lovu na divje črne sužnje in o morijah v Afriki in nečloveških transportih v severno in južno Ameriko.
Itn., itn.,itn. sami pokoli in ropanje!
Naši niso divji ampak civilizirani!
Zahodna civilizacija, ki smo nanjo zelo ponosni, je rodila velikane, kot so Dante, Gothe, Puškin, Shakespeare pa Bach, Verdi, Beethoven, Chopin in še slikarje in druge umetnike ter znanstvenike. In vse to ni zmanjšalo našega neznanskega pohlepa in grabežljivosti.
Vse to se imenuje tudi razvita, bela, zahodna in sploh civilizacija.
Taka je bila zgodovina in vprašati se je treba ali se je nemara kaj spremenilo. Imeli smo medtem dve svetovni moriji in še številne manjše vojne in 100 milijonov in več mrtvih. Morda se je človeštvo le kaj naučilo v tako kruti šoli? Nekaj časa je kazalo, vsaj pri nas v Evropi, da smo siti vojn in smo začeli graditi Združeno Evropo. Potem pa smo počasi na vse hudo pozabili in pred dvajsetimi leti se je začelo znova. Pa ne s fizičnim pobijanjem! Zdaj je dosti bolj prefinjeno. Zdaj nas mogotci prijemljejo za vrat s finančnimi kleščami in ekonomskimi natezalnicami. Moloh je začel jesti lastne otroke, ko nima več drugih. Bržkone so imeli Maji prav, ko so postavili konec (našega) sveta v leto 2012.
Civilizacija pri nas ni pozitivna vrednota! Civilizacija je le nadvlada in zasužnjenje (so)človeka in (so)lju-di in izkoriščanje vsega, kar se da, pa naj bo dovoljeno ali ne, saj se zakone lahko priredi tatvinam, ropom in ubijanju ter kriminalnim dejanjem sploh. Berluskonizem ni od danes, je prirojena človeška vrlina. Da vrlina, saj so cenjeni vsi tisti, ki jo imajo v čimvečji meri.
Fiktivne vrednote, kot so poštenost, zaupanje, resnica, pravičnost so le za kaline, lisjaki jih ne cenijo ampak si kujejo srečo s prav nasprotnimi načini in mi jim zato potem še pojemo slavo!
Večina ljudi ne zna živeti brez vere v kakršnokoli nadnaravno bitje in najdejo se vedno skupine, ki pragmatično izrabijo v svoje namene to človeško šibkost in vodijo množice, kot ovce v svoj hlev.
Vedno se najde nekdo, ki občuje neposredno z božanstvom in ukazuje v njegovem imenu to in ono. Bog hoče tako, Bog hoče drugače. Kako mu je to Bog povedal, seveda ne ve, ne on, ne tisti, ki ga ubogajo. Mislim, da je to najslabša oblika diktature, kajti ne moreš ji nikakor oporekati. Kdo bi se kregal z Bogom? In tak sistem je prinesel tridesetletno vojno, inkvizicijo, islamski džihad, judovski zob za zob itn. Zgodovina in tudi današnji čas sta polna primerov verskih ekscesov in morij.
Iz tega se je razvila naša civilizacija, ki smo nanjo tako zelo ponosni in bi jo radi še danes izvažali med divje in nekulturne pogane. O tem pričajo številni misjoni takih in drugačnih ver, ki pomagajo modernemu kolonializmu, da se bolje vrine v tamkajšnjo stvarnost in lažje krade in ropa reveže po vsem svetu.
Pri nas pa tudi! Tutto il mondo e paese.
Primož Možina
12	Nedelja, 10. junija 2012_KULTURA_/
naš pogovor - Sergij Canciani je trinajst let vodil dopisništvo RAI v Moskvi
»Rusija je zamenjala več režimov in sistemov, svoje duše pa ni spremnila«
V tržaški knjigarni Minerva bodo jutri predstavili Cancianijev knjižni prvenec Roulette Russia
Sergij Canciani je svoje trinajstletno dopisništvo iz Moskve prelil v knjižni prvenec Roulette Russia, ki ga bodo predstavili jutri v tržaški knjigarni M inerva
kroma
Trinajst let je vodil dopisništvo javne radio-televizije Rai v Moskvi in od tam na italijanske domove poslal preko sedem tisoč radijskih in televizijskih prispevkov; vse je natipkal na svoj pisalni stroj. Ljubljeni stroj je v zadnjih mesecih nadomestil računalnik; tudi z njegovim doprinosom se je na knjigarniških policah v teh dneh pojavil njegov knjižni prvenec Roulette Russia. Knjiga Sergija Can-cianija je izšla pri rimski založbi Castelvecchi, jutri ob 18. uri pa jo bodo predstavili v tržaški knjigarni Minerva. Ob avtorju bosta na predstavitvi sodelovala novinar Paolo Possamai in profesor Elvio Guagnini.
Uvodni citat si zaupal Dostojevskemu: »Rusija je veličastna ... Univerzalen, urejen kaos.« Kaj bi Dostojevski dejal ob pogledu na današnjo Rusijo?
»Dostojevski bi se verjetno najprej nasmejal, potem razjokal in ugotovil, da so bile vse njegove prognoze pravilne. Rusija je zamenjala več režimov, spremenila več političnih in družbenih sistemov, svoje duše pa, v dobrem in slabem smislu, ni spremenila.
Kakšna je ta ruska duša videti iz Moskve, kjer si živel do lani?
Duhovna, globoka, skoraj ne razberljiva, pod vplivom radikalnih čustev, kot so ljubezen, smrt, strah ...in seveda tudi pogum, da citiram Kocbeka. Ta duša je zelo velika in živi v telesih, ki so zelo naivna in celo infantilna. Tekom stoletij je praksa dokazala, da zaradi infantilnosti, ki meji tudi na anarhizem, potrebuje žalibog trdo roko. Rusi se zavedajo, da potrebujejo, če hočejo kot družba in kot država preživeti, resno in disciplinirano tovariši-co učiteljico. To so bili prej ministri raznih carjev, potem komunistični režim in danes Putin, ki se obnaša kot oče-gospodar. Večina Rusov čuti v danem trenutku to kot nujni potrebno.
Kako dolgo lahko traja ta trenutek?
Odvisno, kako se bo razvijala družba. Razvoj družbe pa je težko predvidljiv, saj ga lahko dosti elementov pospeši ali zaustavi. Danes bi rekel, da bo precej hiter, ker se novi del družbe, nova buržoa-zija, ki je odprta, ki pozna in uporablja internet, ki govori angleško in potuje, ne boji več oblasti. To je glavna karakteristika: oblast je ni več sposobna ustrahovati. Če se bo razvila, pa bo morala dobiti tudi politični prostor in predstavništvo v dumi.
Ta mlada nova buržoazija in seveda tudi inteligenca je svoje politično nelagodje predstavila tako, da je dva meseca skoraj vsak teden demonstrirala v centru Moskve, zahtevala korektne volitve in tako izrazila svojo politično težo. To je čisto
nov fenomen, ki ga tako množično še nismo zabeležili: z njim mora računati tudi Putin.
Kljub temu pa v knjigi postrežeš s podatkom, da sestavljajo 15% vseh zapornikov nekdanji podjetniki, ki so se uprli plačevanju podkupnin.
Oblast ima seveda še vedno glavno besedo, sistem in instrumente, da preide iz tolerance v represijo. Zakonov je toliko, da se eden z drugim izničujejo, birokracija je tak sistem, v katerem je vse dovoljeno in vse nedovoljeno; če si na politični črni listi, je zate vse nedovoljeno. Na to kaže primer Ho-dorkovski; prav gotovo je kršil zakone in davčne predpise, ampak kakor toliko drugih, ki pa niso bili obsojeni in poslani na prisilno delo. On se je postavil proti skupini Putin, imel je tudi politične ambicije, kar je seveda nedovoljeno.
Z zahoda je Putinovo obnašanje videti avtoritarno in nedemokratično.
Avtoritarno. Nedemokratično pa ne bi rekel:
če demokratičnost pomeni imeti parlamentarno večino, jo Putin ima. Potem lahko analiziramo, če je ta večina slika korektnih volitev. V velikih mestih verjetno je, kaj se dogaja v manjših mestih, ali na primer v Sibiriji pa je vprašljivo. Tudi zato, ker ljudje nimajo prave alternative in so prisiljeni glasovati za večinsko stranko - Enotno Rusijo.
Z našega zornega kota meji odnos med Medvedjevom in Putinom že skoraj na farso. Rusov to ne moti?
Verjetno se zavedajo, da gre za podajanje žoge med istimi igralci in na istem igrišču, kjer nasprotnikov ni ali so zelo skromni in kjer je sodnik na strani močne ekipe. Zavedati pa se je treba, da Rusom po 70 letih zelo neudobnega življenja pod komunizmom končno ni treba teči že ob 6. zjutraj po kruh, saj ga ne zmanjka. Obleke so tople, stanovanja so še vedno ogrevana po politični ceni, kar je za ruske zime zelo važno. Dokler bo sistem Putin nudil višjo stopnjo udobnosti ... Navaden člo-
vek misli na lastno življenje, na tisto svoje družine in je precej depolitiziran.
Kakšno vlogo ima pri tem pravoslavna cerkev?
Zelo močno, celo vedno večjo. Putin se je zavedel, da po padcu ideologije povezujeta Ruse samo še patriotizem in tradicija. In depozitar teh dveh je prav ruska nacionalna pravoslavna cerkev. Putin ima ves interes, da ga patriarh podpira, v zameno pa mu nudi velike privilegije, zlasti ekonomskega tipa. Mislim, da je moskovski patriar-hat ena najbolj bogatih religioznih organizacij na svetu.
Tvoj predgovor knjigi Roulette Russia spominja na poročila, ki so jih pred stoletji pisali cesarjevi odposlanci. V knjigi se zelo pogosto navezuješ na diplomate in literate.
To so teksti, ki so v moji knjižnici in so še vedno aktualni. Tisti sistem korespondence se mi zdi očarljiv, zanimivo pa se mi zdi, da je bilo v zadnjih treh stoletjih Rusiji posvečeno veliko tekstov, ki so zelo malo upoštevani. Moji kolegi jih malo citirajo, pretežno se držijo sodobnih tekstov, čeprav je bila tista preteklost izredno preroška. Da ne govorimo o ruski literaturi, kjer je bilo vse že napisano.
Potem ko spregovoriš o carju Putinu, o novih Rusih, ki so se končno naučili zavezovati kravate ...
... v preteklosti so bili pri tem bolj nerodni. Kakor povsod, kjer je bila kravata simbol deka-dentnega buržujstva.
...roman zaključiš leta 2024 s fantapoliti-ko. Bosta Putin in Medvedjev tudi takrat protagonista?
Relativno mlada sta, zlasti Medvedjev, in če jima projekt izgradnje nove ruske velesile uspe, bosta lahko še na oblasti ali na odločilnih pozicijah, čeprav morda v senci. Lobiji, ki sta jih in jih še bosta zgradila, bodo zelo vplivni.
Seveda, če ne bo prišlo do propada cen nafte in plina, ki dejansko financirata Putinov program. Če ne bo prišlo do krize s Kitajsko; nekateri že predvidevajo, da bo kitajska gospodarska in vojaška ekspanzija vplivala na družbeni razvoj Rusije, ker bo nevarnost ob 4.500 kilometrov dolgi meji prisilila Putina, da bo vlagal v vojno industrijo in vse manj v razvoj civilne strukture, kar seveda ne bo razveselilo ljudi. Če bo ruska federacija ohranila etnično in versko ravnovesje, če in kako bosta na Putina vplivali Evropa in Amerika .... Variant je več, njuna vplivnost pa bo odvisna tudi od tega, kako hiter in močen bo razvoj tiste nove buržoazije. (pd)
glasba - Državni pianistični natečaj Premio nazionale delle Arti
Zmagovalec Alexander Gadjiev
Še ne polnoleten nekdanji učenec SCGV Emil Komel zdaj pa študent na konservatoriju v Ceseni prepričal mednarodno žirijo
ki sta osvetlili virtuozne sposobnosti, nista pa pokazali dovolj izrazite poustvarjalne fantazije. Christian De Luca je izbral bolj romantičen program s Kreisleriano op. 16 Roberta Schumanna in Balado št. 4 v f-molu op. 52 Fryderyka Chopina: mladenič je pokazal svojo rahločutnost in željo po ekspresivni interpretaciji, kot najmlajši finalist pa se je Alexander Gadjiev najprej spoprijel z mogočnimi Schuman-novimi Simfoničnimi etudami op. 13. V variacijah je znal razviti res pestro sliko, najbolj prepričljivo pa se je izkazal v Sonati št. 5 v Fis duru op. 53 Alexandra Skrjabina: ognjevita, samozavestna in dovršena interpretacija je navdušila občinstvo in žirijo. »Bilo je fantastično! Sploh nisem imel treme pred nastopom: bil sem zelo sproščen, igral sem, kot sem čutil ..., upam, da bom v bodoče še bolje,« je po nastopu izjavil mladi talent, ki je prejel čestitke ravnatelja tržaškega konservato-rija Massima Parovela in mednarodne žirije, plaketo tržaške Občine in Pokrajine, zraven še denarno nagrado, ki jo je zmagovalcu poje presojati kandidate, ki igrajo ra- dykau je izbral dve tehnično zelo klonila Maria Luisa Vaccari, pred-zlične programe, postopoma pa se zahtevni skladbi, Lisztovo Madžar- sednica firme Suono Vivo in zdru-je izoblikovala dokaj jasna slika, ki sko rapsodijo št.12 in Sonato št. 6 v ženja Chamber Music. so jo odločitve žirije potrdile: Sa- A-Duru op. 82 Sergeja Prokofjeva,	Katja Kralj
Alexander Gadjiev bo decembra postal polnoleten, kot pianist pa je že polnoleten in polnopraven zmagovalec vsedržavnega natečaja Premio nazionale delle Arti, ki ga je razpisalo ministrstvo za izobraževanje. Približno 500 pianistov se je prijavilo na selekcije, ki so potekale na vseh italijanskih konservato-rijih, finale tekmovanja pa je bil v Trstu, kjer so se pred mednarodno žirijo pomerili najboljši, trije finalisti pa so zadnjo preizkušnjo igrali v nabito polni mali dvorani gledališča Verdi. Arseni Sadykau, triindvaj-setletni pianist iz Belorusije, ki študira na konservatoriju v Bocnu, devetnajstletni Christian De Luca, študent konservatorija iz Foggie, in še ne osemnajstletni Alexander, ki je svojo študijsko pot opravil na SCGV Emil Komel pod mentorstvom svojega očeta, odličnega mojstra Sija-vuša Gadjieva in pod skrbnim očesom pianistke in mame Ingrid Silič, zdaj pa je vpisan na konservatorij v Ceseni, so imeli na razpolago vsak po štirideset minut programa. Preizkušnja je bila naporna tako za tekmovalce kot za občinstvo, brez premora smo namreč poslušali dobri dve uri glasbe, še najbolj zahtevna pa je bila naloga žirije, kajti nivo finalistov je bil izredno visok. Težko
Alexander Gadjiev bo decembra postal polnoleten, kot pianist pa je že polnoleten in polnopraven zmagovalec vsedržavnega natečaja Premio nazionale delle Arti
ljubljana
Globočnik izbral »Porto Vecchio« Annibel Cunoldi
V ciklusu vizualnih postavitev »Likovni kritiki izbirajo« je Damir Globočnik izbral v Gorici rojeno avtorico Annibel Cunoldi Attems, ki od leta 1990 deluje kot svobodna umetnica v Berlinu, a ohranja tesne stike z rodno deželo. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo z današnjim dnem na ogled njeno delo »Porto Vecchio« (fotografija na pleksi steklo).
»Annibel Cunoldi Attems je julija 2011 s fotografsko postavitvijo Porto Vecchio sodelovala na "razširjenem bienalu" FJK v nekdanjem Skladišču št. 26 v starem tržaškem pristanišču, ki je bil zasnovan kot del 54. beneškega likovnega bienala. Fotografijo ene od pristaniških stavb, ki danes ne stoji več, je posnela leta 2002. Fotografija je v pozitivu in negativu razvita na prosojnem nosilcu. Negativu so dodane besede tržaškega pisatelja Claudia Magrisa, kar nas opozarja na avtoričino občutljivost za kraje, ki omogočajo sobivanje preteklosti in prihodnosti ter mešanje in križanje različnih kultur. Veliki fotografski podobi je An-nibel Cunoldi Attems ob predstavitvi v Dvorani Roberta Kocha v berlinski bolnišnici Charité dopolnila z manjšimi fotografijami, predmeti in elementi, ki jih je našla v tržaškem pristanišču (nekakšni objéts trouvées),« je o razstavi zapisal Damir Globočnik.
/
SVET
Torek, 12. junija 2012
13
španija - Kljub obljubljeni pomoči držav z evrom finančni trgi nezaupljivi
Kopičenje javnega dolga zvišalo zahtevano donosnost na obveznice
■ g	v • • •	•	|f	v f*	•••	•	|	II V • -	• • I	v	•
^ Gre/// upajo, da bo pomoč Španiji prinesla ublažitev njihovega varčevanja
MADRID - Četudi je napoved Španije, da bo zaprosila za pomoč držav z evrom, včeraj na kapitalske trge najprej vplivala pomirjujoče, se je zahtevana donosnost na španske desetletne obveznice nato zvišala. Vlagatelje namreč skrbi kopičenje španskega javnega dolga. V Grčiji medtem upajo, da bo pomoč Španiji prinesla ublažitev njihovega varčevanja.
Povprečna obrestna mera na španske državne obveznice z ročnostjo desetih let se je včeraj dopoldne na sekundarnem trgu znižala že za 17 bazičnih točk na 6,017 odstotka, a se je nato začela znova krepiti. Potem je poskočila na 6,48 odstotka, kar je 0,25 odstotne točke več od petkove zaključne ravni.
Vlagatelji so namreč negotovi, saj je glede posojila Španiji še ogromno negotovosti, predvsem pa jih skrbi, kako bo Španija obvladala svoj vse višji javni dolg, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Številna tveganja ostajajo. Vprašanje je, ali bo Španiji uspelo povrniti dolg, še posebej, če se državi ne bo uspelo vrniti na pot gospodarske rasti," je opozorila Anita Paluch iz Gekko Global Markets. Kot je dodala, vlagatelje v tej luči skrbi tudi izid nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Grčiji in dogajanje v Italiji.
Na španskem finančnem in gospodarskem ministrstvu so sicer včeraj z željo pomiriti vlagatelje zatrdili, da bodo imeli javni dolg tudi po prejemu po-
sojila evrskih držav pod nadzorom; še naprej bodo izvajali varčevalne ukrepe in strukturne reforme. Evro-skupina je obljubila do 100 milijard evrov težko posojilo.
V Nemčiji so medtem pozdravili odločitev Madrida, da bo zaprosil za sredstva začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). "To je dobro znamenje za trge in evropske partnerice," je v Berlinu poudaril tiskovni
predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. Po njegovih besedah napoved prošnje španske vlade dokazuje, da je Evropa "pripravljena ukrepati" in da ima za boj zoper krizo zdaj na razpolago instrumente, ki jih prej ni imela. Dodal je še, da bo šlo posojilo v roke španske vlade, ki bo odgovorna za izpolnjevanje pogojev, danih v zameno za pomoč.
Dogajanje v zvezi s Španijo odmeva tudi v Grčiji, kjer upajo, da bo na račun programa pomoči Španiji prišlo do ublažitve zahtev po varčevanju njihove države. "Hitrost, s katero se rešuje špansko bančno krizo, je jasen dokaz, da nove korelacije sil v Evropi predstavljajo učinkovit način za pritisk na Nemčijo," je včeraj pisal sredinski časnik Ethnos.
Dogovor po navedbah dnevnika kaže tudi na spoznanje, da strogo varčevanje, za katerega se zavzema Merklova, ni pravo zdravilo za gospodarsko krizo in da se je treba z le to spopasti drugače. S tem je Ethnos namignil na države, ki se zavzemajo, da se ob ukrepih za fiskalno konsolidacijo izvede tudi ukrepe za gospodarsko rast. Med najbolj glasnimi zagovorniki te politike je novi francoski predsednik Francois Hollande.
Španija naj bi v nasprotju z Grčijo prejela posojilo brez dodatnih zavez glede strogega krčenja javne porabe. (STA)
Mubaraku včeraj dvakrat zastalo srce
KAIRO - Nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, ki v bolnišnici v zaporu Tora v bližini Kaira prestaja dosmrtno zaporno kazen, naj bi včeraj že dvakrat oživljali z defi-brilatorjem, je razkril neimenovan varnostni vir. Predstavniki zapora so Mubarakovima sinovoma dovolili, da zaradi vse slabšega zdravja ostaneta pri očetu.
Nekdanji predsednik pogosto pada v nezavest, ker zavrača hrano, pa ga hranijo intravenozno. Že minuli teden so neimenovani viri iz bolnišnice razkrili, da ima Mubarak težave z dihanjem in je daljša obdobja priklopljen na respirator.
V Libiji preložili volitve v ustavodajno skupščino
TRIPOLI - V Libiji so volitve v ustavodajno skupščino, ki bi morale potekati 19. junija, preložili na 7. julij. Za preložitev prvih volitev po štirih desetletjih diktature Moamerja Gadafija so se odločili zaradi tehničnih in logističnih razlogov, je v nedeljo dejal predsednik volilne komisije Nuri al Abar. Po al Abarjevih besedah so morali volitve preložiti zaradi zamude pri sprejemanju zakona o organizaciji volitev in da bi volivcem omogočili več časa za registracijo, kandidatom, ki jih je volilna komisija zavrnila, pa čas za pritožbo. (STA)
srbija - Na včerajšnjem umestitvenem nagovoru
Novi predsednik Nikolic napovedal politiko miru, stabilnosti in sodelovanja

ž* #
www.primorski.eu
klikni
in izrazi svoje mnenje
Menite, da se bo evro obdržal?
Da
Upam, da se bo Upam, da se ne bo
BEOGRAD - Novoizvoljeni srbski predsednik Tomislav Nikolic (na sliki) je včeraj v govoru ob inavguraciji v predsedniški palači v Beogradu poudaril, da je pot prihodnosti Srbije pot v EU, da bo v interesu Srbije sodeloval z vsemi in da bo v regiji vodil politiko miru, stabilnosti in sodelovanja, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
"Evropska pot Srbije je pot prihodnosti, pot gospodarskega napredka in Srbiji bom pomagal, da to pot nadaljuje," je dejal Nikolic. Napovedal je, da bo v interesu Srbije sodeloval z vsemi in sklepal prijateljstva tako na vzhodu kot na zahodu, ker Srbija tako ne more ničesar izgubiti, lahko le pridobi.
Novi srbski predsednik, ki je razburil mednarodno skupnost z nedavnim zanikanjem genocida v Srebrenici in izjavami glede Vukovarja, je včeraj tudi poudaril, da bo v regiji vodil politiko miru, stabilnosti in sodelovanja. "Srbija in njeni otroci gledajo v prihodnost, zato ne bom dovolil, da
različni pogledi na posamezne dogodke iz preteklosti ogrozijo našo skupno prihodnost. Vse razlike in težave bomo reševali z mirnimi in demokratičnimi sredstvi, predvsem dialogom," je dejal.
Obljubil je, da bo ves svoj čas, moč, znanje in energijo posvetil Srbiji in njenemu razvoju ter blaginji državljanov. Med drugim je dejal, da bo ščitil ozemeljsko celovitost Srbije in poskušal poenotiti vse politične sile v državi glede politike do Kosova.
Napovedal je sodelovanje s prihodnjo vlado, ki pa jo namerava tudi nadzirati in kritično ocenjevati njeno delo. Med drugim je obljubil odločen
boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Dejal je še, da si bo prizadeval za nove tuje investicije v Srbiji in za obsežne reforme. Je pa opozoril, da bo treba tudi varčevati, in ob tem napovedal zmanjšanje stroškov svojega urada.
Včerajšnje inavguracije se je udeležilo okoli 1200 povabljencev, med njimi številni državniki. Med njimi pa ni bilo hrvaškega predsednika Iva Josipovica in predsedujočega predsedstvu BiH Bakir-ja Izetbegovica.
Nikolic je voditelja sosednjih držav, pa tudi Bruselj in ZDA, razburil z izjavo, da se v Srebrenici leta 1995 ni zgodil genocid, temveč velik zločin, ki so ga zagrešili nekateri pripadniki srbskega naroda, ki jih je treba najti, privesti pred sodišče in kaznovati. Razburil je tudi z izjavo, da je bil Vukovar srbsko mesto in da se Hrvati nimajo tja kaj vračati. Na inavguraciji ni bilo niti slovenskega predsednika Danila Turka, ki je odločitev utemeljil s tem, da se inavguracij ne udeležuje. "Inavguraci-
je predsednikov se v današnji diplomatski praksi opuščajo. Teh je zelo malo in načeloma se jih ne udeležujem, v tem primeru pa ni kakšnega posebnega razloga za to," je včeraj pojasnil Turk ob robu obiska v občini Šmarješke Toplice. Ob tem je spomnil na Nikoliceve izjave, ki so po njegovih besedah "škodovale razpoloženju v regiji, v kateri se nahaja Srbija", in izrazil upanje, da bo "s svojimi prihodnjimi aktivnostmi to sliko popravil".
Se je pa inavguracije Nikolica udeležil evropski komisar za širitev Štefan Fule, ki je v svojem govoru na inavgura-ciji napovedal, da bo Evropska unija največja zaveznica Srbije na njeni poti k polnopravnemu članstvu v povezavi. Dodal je, da EU upa na hitro oblikovanje srbske vlade.
Ocenil je, da Srbijo na evropski poti čaka veliko izzivov, s katerimi se mora Beograd soočiti brez odlašanja, kar Srbi po njegovem tudi pričakujejo. Pozdravil je tudi dejstvo, da je Nikolic za prvo pot v tujino izbral Bruselj. (STA)
francija - Na nedeljskem prvem krogu parlamentarnih volitev so z zavezniki dobili 46,77 odstotka glasov
Socialisti predsednika Francoisa Hollandea na dobri poti do absolutne večine v parlamentu
PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande in njegovi socialisti so na dobri poti, da bodo imeli po drugem krogu volitev 17. junija v spodnjem domu parlamenta absolutno večino. Na nedeljskem prvem krogu volitev so po končnih izidih z zavezniki dobili 46,77 odstotka glasov, doslej vladajoča Zveza za ljudsko gibanje (UMP) pa 34,07 odstotka.
Z absolutno večino v nacionalni skupščini, spodnjem domu parlamenta, si bo Hollande zagotovil podporo za izvajanje svoje politike in reform. Socialisti imajo namreč v zgornjem domu parlamenta, senatu, že večino.
Na volitvah se je pokazala tudi večja podpora skrajno desni Nacionalni fronti Marine Le Pen, ki je dobila 13,6 odstotka glasov, kažejo končni izidi, ki jih je objavilo notranje ministrstvo. Nacionalna fronta, ki želi izstop Francije iz evro območja in se bori, kot sama pravi, proti isla-mizaciji Francije, je na zadnjih volitvah leta 2007 dobila štiri odstotke glasov. Obstaja sicer možnost, da stranka dobi največ tri ali pa nobenega poslanca. Da bo izvolje-
Francois Hollande
ansa
na v parlament, se obeta predsednici stranke Marie Le Pen, ki je v nedeljo na severu države v mestu Henin-Beaumont dobila več kot 42 odstotkov glasov. Premagala je in tako iz tekme izključila vodjo skrajne levičarske Leve fronte Jean-Luca Melenc-hona, v nedeljo pa se bo za izvolitev potegovala s kandidatom socialistov. Le Pe-nova je po nedeljskih volitvah sicer izrazila zadovoljstvo, da so postali tretja politična sila v državi.
Inštituti za javnomnenjske raziskave TNS Sofres, Ipos in OpinonWay se strinjajo, da bi socialisti s tesnimi zavezniki (ra-
dikalnimi socialisti PRG, levo republikansko MRC ter različnimi levimi strankami) lahko dobili med 283 in 329 sedežev v 577-članski nacionalni skupščini. Tako za dosego absolutne večine 289 poslancev ne bi bili odvisni od podpore Zelenih, predvsem pa ne od podpore Leve fronte Melencho-na.
Protikapitalistična Leva fronta je dobila le 6,9 odstotka glasov, čeprav ji je pred predsedniškimi volitvami, na katerih je kandidiral Melenchon, narasla podpora. V nedeljo je oseben poraz doživel tudi Melenchon, ki je proti Le Penovi izgubil v omenjenem kraju na severu Francije.
Slabo kaže še enemu bivšemu predsedniškemu kandidatu, vodji sredinskega gibanja MoDem, Francoisu Bayrouju, ki je na predsedniških volitvah dobil devet odstotkov glasov, tokrat pa se bo moral v drugem krogu znova potegovati za glasove.
Ob premieru Jean-Marcu Ayraultu sicer na parlamentarnih volitvah kandidira še 24 ministrov vlade, ki bodo morali v primeru neizvolitve oditi iz vlade.
Hollande je vodjo UMP Nicolasa
Sarkozyja premagal na predsedniških volitvah minuli mesec in si želi, da bi mu volivci dali močan mandat za reforme v času evropske dolžniške krize, naraščanja brezposelnosti in stagnacije v gospodarstvu. Če bo drugi krog volitev 17. junija potrdil nedeljske izide, bo to okrepilo tudi njegov vodilni položaj v prizadevanjih za ukrepe za povečanje gospodarske rasti namesto varčevalnih ukrepov, ki jih za reševanje gospodarske krize zagovarja Nemčija.
Volilna udeležba je bila sicer rekordno nizka za prvi krog parlamentarnih volitev in je dosegla 57 odstotkov, poroča AFP. Kljub temu je premier Hollandeove vlade Jean-Marc Ayrault, ki je bil v nedeljo znova izvoljen za poslanca, pozdravil izide in volivce pozval, naj se prihodnjo nedeljo v velikem številu vrnejo na volišča, da bodo dali "veliko, trdno in jasno večino" socialistom in njihovim zaveznikom.
Vodja UMP Jean-Francois Cope je volivce pozval k podpori na drugem krogu volitev, če ne želijo, da bi v prihodnjih petih letih vso oblast imela levica. K pod-
pori je pozval tudi volivce Nacionalne fronte. Opozoril jih je, da bi z glasovanjem za Nacionalno fronto lahko pomagali levici do oblasti, čeprav je zavrnil možnost, a bi UMP pred drugim krogom z Nacionalno fronto oblikovala koalicijo.
V	Franciji od začetka pete republike leta 1958 velja polpredsedniški sistem, v katerem ima parlament manjše pristojnosti kot v številnih drugih državah. Vendar predsednik republike potrebuje večino v nacionalni skupščini, da oblikuje vlado. Če večine v parlamentu nima, je prisiljen v kohabitacijo, kot Francozi imenujejo sobivanje predsednika in vlade različnih političnih usmeritev.
V	Franciji je v veljavi večinski volilni sistem, volitve pa potekajo v dveh krogih. V drugi krog se v posameznem okraju prebijejo kandidati, ki v prvem krogu dobijo najmanj 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volivcev. Če posamezen kandidat že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov glasov oziroma glasove vsaj četrtine vseh vpisanih volivcev, se avtomatično uvrsti v parlament. (STA)
1 238 Sobota' 9- juniJa 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it
nova gorica - Osumljena umora tržaškega podjetnika Roberta Menicalija
Krivde nista priznala
Zlatan Blagojevič zatrdil, da jima je avtomobil pripeljal Menicalijev prijatelj Mario Pokojnikova hči se je na hodniku sodne palače zapletla v incident z Ljiljano Dalič
»Vsem vam, sodnemu senatu in svojcem gospoda Menicalija lahko mirno pogledam v oči in povem, da nisem kriv tega, česar me bremeni obtožnica, ki je le lažno upanje za družino, da so danes pred sodiščem pravi storilci. S to obtožnico sta uničeni dve družini in dve mladi življenji,« je pred sodnim senatom včeraj na novogoriškem sodišču zatrdil Zlatan Blagojevič. Tako kot dru-goobtožena Ljiljana Dalič se je odločil, da se zagovarja, oba sta tudi privolila, da bosta odgovarjala na vprašanja obrambe in tožilstva. Pred preiskovalnim sodnikom sta namreč oba molčala.
Zlatan Blagojevič in Ljiljana Dalič, oba državljana Bosne in Hercegovine, po narodnosti pa Srba, ki sta v priporu že enajst mesecev - najprej v Črni gori in nato v Sloveniji - sta včeraj povedala, da ne priznavata krivde za umor tržaškega podjetnika Roberta Menicalija. Obtožnica ju bremeni umora iz koristoljubja, ki naj bi ga junija lani izvedla na grozovit način. Truplo pokojnika, na katerem so bili vidni znaki nasilja, so policisti našli na območju Cerja v občini Miren-Kostanjevica. Kot je včeraj iz obtožnice prebrala okrožna državna tožilka Branka Stanič, naj bi storilca žrtvi okoli vratu zapestij in gležnjev zadrgnila zanke na zateg, nato pa jo s kamnom potolkla po različnih delih glave tako, da sta povzročila njeno smrt.
Blagojevič, ki ga zagovarja odvetnik Bruno Krivec, je v večurnem zagovoru podrobno opisal, kako je prišlo do njegovega poznanstva z Menicalijem, kakšno vlogo naj bi pri vsem imel njegov avtomobil znamke Mercedes ter dogodke do aretacije. Povedal je, da je Menicali pristopil k njemu, ko je na eni od tržaških ulic delil letake o tem, kakšna hišna popravila izvaja. Ker je potreboval nekaj tovrstne pomoči v svojem stanovanju, sta se odpravila tja in se zmenila za posel. Čez nekaj dni je Blagojevič v njegovem stanovanju res izvedel nekaj popravil, med tem pa sta se moška zapletla v obširen pogovor o vsem mogočem. Blagojevič je Menicaliju med drugim povedal, da se nameravata z Daličevo avgusta v BiH poročiti. Ko je Me-nicali slišal, da se v kratkem odpravljata v BiH, je po obtoženčevih besedah predlagal, da tja odpeljeta njegovega Mercedesa starejšega modela, saj da ga v Italiji ne more prodati, v zameno za uslugo naj bi mlademu paru, ki si je želel ostati v Italiji, ponudil pomoč pri najemu kredita za stanovanje, na katerega se sicer čaka več let. Ko je Blagojevič privolil, naj bi ga Menicali prosil še za drugo uslugo: v tujini naj na treh bankomatih skuša z lažno PIN kodo dvigniti denar z njegovo bančno kartico, to pa zato, da bi mu blokirali račun. Menicali je bil namreč ločen, potarnal naj bi, da ga je ločitev drago stala in da ga še stane, zato naj bi na tak način nekdanji soprogi onemogočil dostop do denarja. »Privolil sem. Ljiljana pa ni bila za to,« je povedal Blagojevič.
Na dan, ko naj bi prišlo do izročitve avtomobila in zatem do odhoda v BiH, naj bi
Menicali imel nepredviden opravek v Gorici, zato so se vsi trije odločili, da ju z avtomobilom pelje v Gorico, kjer bo par počakal na njegovo vrnitev in da bo nato prevzel avto in krenil na pot. Ker pa da se je Meni-cali na opravku nenačrtovano dolgo zamudil, je avtomobil paru pripeljal pokojnikov prijatelj Mario. Ta naj bi tudi povedal, da je po nesreči poškodoval zadnja vrata na vozilu. Par se je nato odpeljal. V skladu z dogovorom je Blagojevič trikrat skušal dvigniti denar z lažno kodo, nato pa bančno kartico odvrgel v smeti. Ob prihodu v BiH je ob zadnjem sedežu avtomobila opazil mobilni telefon, za katerega ni vedel, čigav natanko je. Prodal ga je znancu za 300 mark, za avtomobil pa se je dogovoril z lastnikom nekega avtoodpada. S partnerico sta nato odšla na dopust v Črno goro, kjer pa so ju pred načrtovanim povratkom prijeli. Blagojevič je še poudaril, da se ves čas ni skrival, dobro pa da ve, da so na vsakem bencinskem servisu in bankomatu prisotne varnostne kamere. »Ko bi ga res jaz ubil, bi se ne tako izpostavljal na več krajih, kjer so kamere. Ves čas sem uporabljal tudi isti mobilni telefon. Tako dejanje lahko naredi le oseba, ki ni uravnovešena. Na Menicalija, ki mi je obljubil pomoč pri kreditu, sem gledal kot na svetnika. Iskreno mi je žal za njegovo smrt. Nikakor mu ne bi tako vrnil tega, kar je nameraval storiti zame. Sedaj pa se mi očita, da sem nekaj takega storil za 3.000 evrov! V zaporu sem po nedolžnem enajst mesecev. V priporu je Lji-ljana celo izgubila otroka zaradi vsega, kar se je dogajalo. Moja družina je osramočena, najini življenji pri tridesetih pa uničeni,« je povedal Blagojevič.
Zagovarjal se je včeraj le obtoženi. Zaradi pozne ure je predsednik sodnega senata Goran Klavora namreč morebitna vprašanja obrambe in tožilstva ter zagovor in vprašanja obtoženki preložil na novo glavno obravnavo, ki je razpisana za petek.
Včerajšnjo obravnavo so spremljali tudi svojci pokojnika; med njimi so bili nekdanja soproga, hči, sin in sestra. Hči se je na hodniku sodne palače tudi zapletla v incident z obtoženko, ki sicer včeraj zaradi stiske s časom ni pričala, je pa na koncu obravnave preko svojega odvetnika Stojana Zorna sodni senat prosila za besedo. Povedala je, da jo je ženska, na katero je potem na poziv Klavore tudi pokazala, žalila z besedami »prekleta seratorka« in »kurba« ter da sta jo morali policistki, ki sta jo na obravnavo spremljali iz pripora na Igu, zaradi tega nadlegovanja trikrat premestiti na drug hodnik. Delno je pritrdila ena od policistk, ki pa ni razumela italijanskih besed, s katerimi naj bi hči zmerjala. Klavora je hčer pozval, naj pove tudi ona, kaj je bilo, a je ta odvrnila, da je obtoženko le gledala. Klavora je takšno morebitno obnašanje označil kot nedopustno in opozoril vse v sodni dvorani, da bodo ob čem podobnim nosili posledice zakonskih določil.
Katja Munih
Zlatan Blagojevič (desno, ob prihodu na novogoriško sodišče) in Ljiljana Dalič (levo, v sodni dvorani), oba državljana Bosne in Hercegovine, po narodnosti pa Srba, sta v priporu že enajst mesecev, najprej v Črni gori, kjer sta bila prijeta po usklajeni akciji policij štirih držav, in nato v Sloveniji
foto k. m.
IMU: prihajajo obrazci
V	občinah tržiškega mestnega okrožja - torej tudi v doberdobski občini - začenjajo prihajati na domove obrazci za plačilo davka IMU. Nekateri lastniki nepremičnin so jih prejeli že včeraj, drugi bodo na vrsti danes in jutri, sporočajo iz Tržiča. Ker je dvomov veliko, tržiška uprava in združenje Confedili-zia prirejata na temo davka IMU javno srečanje, ki bo danes z začetkom ob 19. uri v palači Palazzetto Veneto v Ulici Sant'Ambrogio v Tržiču. Poleg občinskih tehnikov bo spregovoril komercialist Fabio Lenhardt.
ACLI zbira pomoč za Emilijo
Pomoč za potresence v Emilii zbira tudi pokrajinska sekcija katoliškega združenja ACLI. V ta namen so odprli bančni račun na bolonjskem bančnem zavodu Unicredit Banca Bologna (IBAN: IT36N0200802413000002574372); z zbranimi sredstvi bodo obnovili župnijske strukture, vrtce in sedeže krajevnih krožkov ACLI.
Tat seje odpeljal z Benellijem
V	nedeljo popoldne so policisti na Do-brovem obravnavali tatvino motornega vozila. Neznani tat je 70-letnemu italijanskemu državljanu ukradel nezaklenjeno motorno kolo znamke Benelli, rjave barve, skupaj s čelado in motoristično jakno. Tatu še iščejo.
V Tržiču obnova treh ulic
V	Tržiču bodo obnovili ulice Colombo, Rossetti in Gorizia, ki so potrebne nove asfaltne kritine. Prenovitveni poseg je vreden 100.000 evrov. V Ulici Colombo bodo prekrili tudi več vodovodnih jaškov, za katere so ugotovili, da niso več uporabljeni. Ulici Colombo in Gorizia v Pancanu vodita do ladjedelnice Fincantieri, zaradi prehoda številnih tovornjakov s težkim tovorom se je cestišče v številnih točkah udrlo in je potrebno prenove.
doberdob-štarancan - Pogreb Rosine Lavrenčič
Žalostno slovo
Od pokojnice so se poslovili ravno na dan, ko bi se morala poročiti
Pogrebni sprevod v Doberdobu
Usoda je bila z Rosino Lavrenčič izredno kruta; na dan, ko bi se morala poročiti, je v resnici potekal njen pogreb. Kot znano je 60-letno žensko po rodu s Poljan prejšnjo sredo ubil njen partner, 57-letni Claudio Varotto, ki je zdaj zaprt v goriškem zaporu v pričakovanju na nadaljevanje sodnega postopka.
Včerajšnji pogrebni obred je v štarancanski cerkvi sv. Petra in Pavla vodil župnik iz Bistrinje Eugenio Biasiol. Ob množični udeležbi krajanov je župnik nagovoril sorodnike po-kojnice, hčerko Eriko in sina Miche-leja, mater Jolando in sestre, ki se še vedno sprašujejo, kaj je sprožilo tragični dogodek, zakaj se je umirjeni moški, ki so ga imeli za pridružene-
ga družinskega člana, spremenil v morilca. Rosina je Claudia Varotta poznala kakih deset let, dalj časa pa sta skupaj živela na njegovem domu v Ulici Marconi v Štarancanu, ki je bil sredi prejšnjega tedna prizorišče nerazumljive družinske tragedije.
»Ob vsaki smrti ostanemo brez besed, kar še toliko bolj velja za tovrstne dogodke. Prositi moramo za pomoč pri reševanju težav v medsebojnih odnosih, to moramo storiti za Rosino in tudi za vse nas,« je med mašo povedal župnik Eugenio Biasiol in poudaril, da ni drugih poti od odpuščanja, čeprav gre v tem primeru za zelo težko dejanje. Biasiol je pozval vse prisotne, naj v srcu nosijo Ro-sino in naj se spominjajo vsega, kar je
bumbaca
dobrega pokojnica storila med svojim življenjem. Po maši so se v žalnem sprevodu odpravili v Doberdob, kjer so Rosino pričakali domačini. Med njimi so bili številni Poljanci, ki jih je njena smrt zelo prizadela in so s svojo prisotnostjo izrazili sočustvovanje z globoko užaloščenimi sorodniki. Rosino so tako pospremili na do-berdobsko pokopališče, kjer je zapel doberdobski cerkveni zbor pod vodstvom Daria Bertinazzija. Župniku iz Štarancana se je pri pogrebnem obredu pridružil domači župnik Ambrož Kodelja, nato pa so se številni krajani in prijatelji v tišini poslovili od nesrečne Rosine; pokopana je bila v družinski grob, kjer se je pridružila očetu, ki je umrl pred leti.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 12. junija 2012
15
gorica - Pri podjetju za socialna stanovanja ATER
števerjan
Prenavljajo 400 stanovanj,
na čakalni listi 1500 družin
• • •
Danes predaja devetnajstih stanovanj v Ulici Mazzini - V kratkem zaključek del v Ulici Rabatta sinergije
Mladostna
simfonija
sprožila
Pri podjetju za socialna stanovanja ATER je v prenovi 400 stanovanj v raznih krajih goriške pokrajine, s katerimi računajo, da bodo delno potešili povpraševanje po bivališčih z znižano najemnino, ki je v vseh zadnjih letih zelo visoko. Že danes bodo v Ulici Mazzini predali novim najemnikom 12 od 19 komaj prenovljenih stanovanj, v kratkem se bodo zaključila obnovitvena dela v Ulici Rabatta, kjer bo na voljo 6 novih stanovanj.
»Podjetje ATER upravlja približno 4.600 stanovanj, razpršenih po vsej pokrajini, v katerih skupno živi okrog 12.000 ljudi. Vsako leto se iz raznih razlogov izprazni med 120 in 130 stanovanj, ki jih prenovimo in nato zanje na podlagi lestvic določimo nove najemnike. Kljub vsem našim prizadevanjem, da bi oddali v najem čim več stanovanj, pa je na čakalni listi okrog 1500 družin. Med temi jih je po 400 v Gorici in Tržiču, kjer je povpraševanje po socialnih stanovanjih največje,« pravi predsednik podjetja ATER Pietro Zandegiacomo Rizio in pojasnjuje, da je v Gorici v obnovi poslopje, ki je bilo nekoč v lasti podjetja INAM; v njem bodo pridobili 39 stanovanj. V obnovi je tudi kompleks v Ulici Pola, kjer so dela začasno zaustavljena zaradi težav z izvajalci. V kratkem bodo začeli prenavljati 10 stanovanj v Ronkah, 12 v Ro-mansu, 16 v Škocjanu in 5 v Štarancanu, v načrtovanju pa je obnova poslopja v Krminu, kjer bodo pridobili 13 novih stanovanj. »Zelo pomemben je tudi projekt v Ulici Carso v Gorici, ki ga izvajamo po naročilu goriške občine in v katerem bo 60 stanovanj,« navaja Zandegiacomo in razlaga, da bo v Ulici Del Carso zgrajen tudi nov vrtec. »Če seštejemo vsa stanovanja, jih obnavljamo oz. gradimo okrog 400, kar pomeni, da bomo z njimi krili lep del povpraševanja, čeprav vseh 1500 vlagateljev prošenj zaenkrat ne bomo uspeli zadovoljiti,« razlaga predsednik podjetja ATER in opozarja, da se povpraševanje po socialnih stanovanjih v zadnjih letih ni dvignilo na račun negativnih učinkov gospodarske krize, pač pa opažajo, da so se spremenile značilnosti vlagateljev prošenj. »Družine, ki zaprosijo za socialno stanovanje, so vedno manj številne; veliko je posameznikov, malo je res številnih družin,« poudarja Zande-giacomo in pojasnjuje, da so trendu zmanjševanja števila družinskih članov prilagodili tudi svojo ponudbo stanovanj. Po novem so prenovljena stanovanja v glavnem srednje-majhna, saj so na ta način primerna za manj številne družine in posameznike. Tej logiki odgovarjajo tudi stanovanja, ki jih bodo danes oddali v namen v Ulici Mazzini v Gorici. »Začetno bomo oddali v najem dvanajst stano-
vanj, dodatnih sedem pa v prihodnjih tednih, ko bomo rešili še nekaj odprtih vprašanj glede njihovega vpisa v katastrske knjige,« pravi Zandegiacomo in pojasnjuje, da je obnova poslopja v Ulici Mazzini vredna 4.080.000 evrov. »Obnova poslopja se je zavlekla, ker gre za stavbo z zgodovinsko vrednostjo, zato smo za
V Ulici Mazzini bodo danes oddali lastnikom 12 do 19 pred kratkim obnovljenih stanovanj
bumbaca
gradbeni poseg morali pridobiti dovoljenje spomeniškega varstva,« pojasnjuje Zandegiacomo in za zaključek opozarja, da je prenova vsakega stanovanja v Ulici Mazzini stala 185.000 evrov, eno izmed njih pa je primerno za osebe s težavami v gibanju, saj nima nikakršnih arhitektonskih pregrad. (dr)
GORICA
Peš cona na Korzu Verdi do Ulice Crispi in nič več
»Korzo Verdi v Gorici bo tudi v prihodnje imel svojo peš cono med križiščema z Ulicama Diaz in Crispi. Doslej nisem nikoli razmišljal, da bi peš cono podaljšali do križišča z Ulico Oberdan ali celo z Ulico Mameli.« Tako pravi župan Ettore Romoli, ki svoje stališče o peš coni na Korzu Verdi pojasnjuje, ker je v javnost prišla izjava občinskega odbornika Stefana Ce-rette, da naj bi promet prepovedali tudi na odseku Korza do Ulice Mameli. Pojasnjevanje je sicer sprožil občinski svetnik Romolijeve liste Fabio Gentile, ki je bil kot znano v prejšnjem mandatu podžupan. Na račun peš cone na Korzu Verdi je Gentile pripravil in vložil svetniško vprašanje, ki je po majskih volitvah že tretje po vrsti. Gentile sprašuje tudi, kako bodo urejena parkirišča v mestnem središču, saj je Ce-retta napovedal, da bodo na novo premislili parkirni režim v središčnih ulicah; pri tem bodo upoštevali, da se bo kmalu začela gradnja večnadstropnega parkirišča v Ulici Manzoni. Gentile je v minulih dneh vložil že dve svetniški vprašanji. Župana je vprašal, ali bo postopal za odstranitev jugoslovanske zastave z mlaja v Pevmi; zaprosil ga je tudi za mnenje o italijanskih vojakih, ki so leta 1916 prišli v Gorico: so bili okupatorji ali osvoboditelji?
gorica - Prometne težave na Trgu Divisione Mantova
Krožišče brez odtoka
Po včerajšnjem nalivu poplavljeno cestišče - Polni luž tudi razriti pločniki v Ulici Diaz
Ob vsakem močnejšem nalivu voda popolnoma zalije krožišče na Trgu Divisione Mantova na goriških Rojcah, kar še zlasti velja za predel pod železniškim mostom. Avtomobilisti so se s poplavljenim cestiščem morali soočiti tudi včeraj popoldne, ko je nekaj po 14.30 v Gorici začelo liti kot iz škafa. Po kakih petnajstih minutah gostega dežja je voda poplavila ves severovzhodni del krožišča, za katerega se je spet izkazalo, da nima primerno urejenih odtokov. Vozniki avtomobilov in tovornjakov, ki so bili namenjeni v Gorico, so morali krepko znižati svojo hitrost, saj je bilo na cesti kakih petnajst centimetrov vode. Kar nekaj težav so imeli tudi - sicer maloštevilni - pešci, saj je voda zalila tudi pločnik ob robu krožišča.
Poplavljeni pločniki pa so postali prava stalnica tudi v Ulici Diaz, kjer so gradbeni stroji zabrneli lanskega aprila, nato pa so bila gradbena dela večkrat prekinjena. Spričo poplavljenih pločnikov so morali pešci svojo pot nadaljevati ob robu ceste, kar je seveda izredno nevarno. Župan Ettore Romoli je že večkrat napovedal, da naj bi se delavci vrnili v Ulico Diaz in dokončali svoje delo, a se doslej njegove obljube še niso uresničile.
Poplavljeno krožišče na Trgu Divisione Mantova fotod.r.
S koncertom The Queen Symphony bodo v petek, 22. junija, na posestvu baronice Tacco v Števerjanu skupaj nazdravile poletju osrednje slovenske kulturne organizacije iz Gorice. Večer bo posvečen glasbi skupine Queen v izvedbi novogoriške mladinske filharmonije Nova.
»Pri centru za glasbeno vzgojo Emil Komel smo se odločili, da med organizatorje dogodka povabimo še Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom iz Gorice, pokroviteljstvo pa so zagotovili SSO, SKGZ, ZSKP, ZSKD, društvi F.B. Sedej in Briški grič iz Števerjana, pokrajina Gorica, občini Števerjan in Brda. Že lani smo v okviru Snovanj priredili koncert v Števerjanu, ki je zelo posrečena lokacija za tovrstne poletne prireditve. Tako smo se letos odločili za organizacijo koncerta, med katerim bo nastopila mladinska filharmonija Nova, ki bo zaigrala glasbo skupine Queen v klasični izvedbi,« pojasnjuje Mara Černic, predsednica SCVG Emil Komel, medtem ko je ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel mnenja, da je združevanje moči med slovenskimi ustanovami dobrodošlo, saj lahko pripomore k organizaciji zelo odmevnih dogodkov. Komel razlaga, da so pred tremi leti v Doberdobu potekali dnevi slovenskega petja, pri katerih sta sodelovali društvi Jezero in Hrast, zato pa upa, da bo do večjih skupnih pobud prihajalo tudi v prihodnjih letih. Podobno željo izraža predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec, ki se spominja, da so pred leti na goriškem gradu skupaj prirejali poletne koncerte, zato pa bi bilo podobne prireditve nedvomno treba obuditi. S tem se strinja tudi Metka Strošar v imenu ZSKD, medtem ko je Julijan Čavdek (SSO) prepričan, da bi treba med lokacije tovrstnih skupnih prireditev obvezno vključiti tudi goriški Travnik.
V petek, 22. junija, se bo koncert The Queen Symphony, s katerim se zaključuje spomladanski ciklus glasbenih večerov Snovanja 2012, pričel ob 21. uri. Že ob 20. uri pa bodo svoja vina in druge dobrote udeležencem ponujali člani društva Goriška Vinska Cesta z Domačimi Okusi, ki mu predseduje Robert Komjanc. »Kulturo želimo vezati na vino in enogastronomske dobrote, ki jih naše društvo želi ovrednotiti in uspešneje promovirati,« poudarja Komjanc. Podravnateljica SCVG Emil Komel Alessandra Schettino nazadnje razlaga, da sestavlja filharmonijo Nova 75 mladih glasbenikov. Nekateri med njimi so gojenci SCVG Emil Komel, drugi so člani orkestra Ars Atelier, med njimi je kar nekaj prijateljev Kulturnega doma in Kulturnega centra Lojze Bratuž. »The Queen Sympnhony sestavljajo odlomki iz 24 Queenovih pesmi v klasični izvedbi, koncert bo skupno trajal 55 minut,« napoveduje Schettinova in opozarja, da bo v primeru slabega vremena koncert v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Vstopnina znaša 8 evrov, vstopnice je mogoče rezervirati v tajništvih Kulturnega doma (tel. 0481-33288) in Kulturnega centra Lojze Bratuž (tel. 0481-531445).
kromberk - Koncert mladinske filharmonije Nova
Queeni v klasični preobleki
V okviru vseprimorske turneje mladi glasbeniki pritegnili množico s prepletanjem uspešnic legendarne rock skupine
Kromberški nastop Mladinskega orkestra Nova
foto k.m.
Mladinska filharmonija Nova je z izvedbo The Queen symphony v petek zvečer napolnila amfiteater ob kromberškem gradu. To je bil četrti iz niza koncertov, ki jih izvajajo v okviru vseprimorske turneje. Nastopili bodo še v Števerjanu, 22. junija (o tem pišemo v sosednjem članku), in na Opčinah, 30. junija. Mladi glasbeniki so na petkovem koncertu znova osvojili številno občinstvo. V simfoniji, ki so jo izvajali pod taktirko dirigenta Simona Perčiča, se je prepletalo več uspešnic legendarne rock skupine The Queen, kot so Radio Ga Ga, The Show Must Go On, Bohemian Rapsody, We Will Rock You, Who Wants To Live Forever; skladbe so bile začinjene z vokalnimi vložki mez-zosopranistke Irene Yebulah Tiran.
Klasično delo The Queen symphony je po dveh letih kom-poniranja ustvaril britanski skladatelj Tolga Kashif. Premierno je bila simfonija izvedena novembra 2002 v Kraljevi festivalni dvorani (Royal Festival Hall) v Londonu, kjer jo je pod skladateljevim vodstvom izvedel kraljevi simfonični orkester. (km)
10	Nedelja, 240. junija 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
brda - »Biser« zablestel v obnovljeni podobi ob vrhuncu Praznika češenj
Polepšano Šmartno še privlačnejše za turiste
Ulice tlakovane z briškim kamnom, osvetljene z mehko svetlobo lampijonov
Biser Goriških Brd - srednjeveška vas Šmartno - je tudi uradno zablestel v obnovljeni podobi, z na novo tlakovanimi ulicami, osvetljenimi z mehko svetlobo lam-pijonov. Nova podoba se je ljudem razkrila ob koncu minulega tedna, ob vrhuncu Praznika češenj. Na zgornjem vaškem trgu so obiskovalce pričakale stojnice z briškimi dobrotami, na ulicah je bila na ogled razstava »Šmartno nekoč in danes«, na kateri se je razkrivala še nekdanja podoba vasi. Praznično dogajanje se je začelo s slavnostnim rezanjem traku ob vstopu v vas, ki ji je sledila slavnostna seja briškega občinskega sveta. V čast prenove vasi je letos prvič potekala v Šmartnem in ne na Do-brovem. V geografskem središču Brd se pravzaprav nahaja ravno Šmartno.
Vas na griču, obdana z obzidjem in utrjena z obrambnimi stolpi, je prvič omenjena leta 1317. Hiše so strnjene okrog cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih; po tem svetniku je vas tudi dobila ime. Obnova Šmartnega se je začela že lansko leto, naselje je dobilo novo čistilno
S prihodnjo pomladjo bo v Goriških Brdih že več kot500 turističnih postelj
napravo, pločnik do pokopališča, urejen je bil priključek lokalne ceste iz Šmartnega na regionalno cesto ter območje znotraj obzidja: pod zemljo so »spravili« električno in telefonsko napeljavo in uredili odvajanje meteornih voda, ulice pa tlakovali s kamenjem iz Višnjevika. »Investicija se giblje okoli milijona evra. Sredstva smo pridobili iz naslova razvoja regij - 85 odstotkov s strani EU oziroma proračuna Republike Slovenije, 15 odstotkov pa iz občinskega proračuna,« pojasnjuje Andrej Markočič, direktor briške občinske uprave.
»Z vidika turizma je obnova Šmart-nega zelo pozitivna,« pravi Patricija Pirih iz agencije Jota v Šmartnem. Že urejen dostop do vasi in parkirišča bodo poskrbela za pozitiven prvi vtis, svoje bodo dodale še urejene in ponoči osvetljene ulice Šmartnega, ki so jih tlakovali z briškim kamnom. »Obisk je bil že doslej uspešen, s prenovo pa bo še toliko bolj,« je prepričana sogovornica, ki dodaja, da sta obnovo pozitivno sprejela tudi druga dva turistična ponudnika v vasi: hiša Marica in gostilna Turn. V bodoče se v Šmartnem obeta še en turistični ponudnik, ki bo prav tako pripomogel k oživitvi vasi: ob državni cesti nasproti na novo urejenega rondoja ob vstopu v vas že nastaja hotel Šmartno. Gradi ga podjetje Binst, nudil bo 48 ležišč, kar pomeni da bo prihodnjo pomlad, ko bo hotel dograjen, v Goriških Brdih že več kot 500 turističnih postelj.
Katja Munih
Obnovljeno Šmartno (levo in desno) ter briška poroka, ki je v vasi potekala v soboto (zgoraj in spodaj)
k.m., sclauzero
Dnevi nakupovanja v Tržiču
Tržiško združenje Vivacentro prireja v prihodnjih dneh v središču mesta dneve nakupovanja »Shopping Days«, v okviru katerih bodo ponujali popuste, delili bodo bone za napitke v barih in zgibanke z informacijami o mestnih trgovinah. V petek, 15. junija, in soboto, 16. junija, bodo trgovine odprte do 23. ure, v vsaki izmed njih pa bodo potekale posebne promocijske akcije. Že jutri bodo na Trgu Republike namestili mizice in stole, ob katerih bo mogoče do konca tedna po 18. uri okusiti etnične in »fusion« jedi, ki jih bo pripravila Manuela Rossi iz restavracije Hostaria Al Refolo.
Natečaj Dario Mulitsch
Likovniki se lahko do konca tedna prijavijo na 4. natečaj Dario Mulitsch. Svoja dela morajo poslati Caterini Trevi-san na naslov Ulica Margotti, 11 -34070 Gorica. Zmagovalec bo prejel 1500 evrov nagrade, drugouvrščeni si bo zagotovil 1000 evrov, tretjeuvršče-ni pa 750 evrov. Prijavnica je na voljo na Facebook strani Concorso Mulitsch. V okviru natečaja je tudi sekcija za dijake umetnostnih licejev iz Gorice, Nove Gorice in Celovca.
Prispevek za šolo Komel
Goriški občinski odbor je včeraj odobril prispevek za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki bo tako imel na voljo 500 evrov za organizacijo projekta-koncerta »Glasbeni mozaik - Kitara skozi čas«; dogodek bo 15. junija ob 20.30 v parku dvorca Coroni-ni Cronberg na Vialu v Gorici.
Nagrada za pasjo plažo
Pasja plaža iz Gradeža »Lido di Fido« je prejela priznanje, ki ga združenje za pravice živali in okolja podeljuje turističnim krajem, pozornim na potrebe štirinožnih družinskih ljubljencev. Gra-deška plaža si je nagrado prislužila, ker je prejela zelo veliko glasov na spletni strani »Vacanze a 4 zampe«. Priznanje je v Milanu izročila predsedniku turistične ustanove GIT iz Gradeža Sergiu Schiaviju bivša ministrica za turizem Michela Vittoria Brambilla.
gorica - Slovesnost v spomin na Mirka Fileja
Z vedrino in osvajalno močjo razgibal goriško kulturno in družbeno življenje
Ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti Mirka Fileja so Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž priredili v nedeljo na dvorišču centra Bratuž slovesnost v spomin na vsestranskega kulturnega delavca, ki je zaznamoval goriški prostor.
Franca Padovan in Dario Bertinaz-zi sta v imenu ZSKP in ZCPZ v parku položila šop cvetja pod doprsni kip Mirka Fileja, ki ga je naredil France Gorše, moški pevski zbor, ki nosi ime po njem, pa je pod vodstvom Zdravka Klanjščka odpel eno izmed njegovih pesmi. Nato je pod lipami g. Marijan Markežič daroval mašo zanj; s petjem jo je popestril krepki združeni zbor pod Klanjščkovo taktirko, na orgle je igral g. Mirko Butkovič. Markežič je poudaril, da je bil g. Filej dejaven ne le na kulturnem, narodnem in političnem področju, temveč tudi kot duhovnik. Obletnice naših zaslužnih mož nas vabijo k temu, je še dejal, da premislimo, kako, čemu, zakaj, za koga delamo.
Polaganje cvetja k Filejevemu doprsnemu kipu v parku centra Lojze Bratuž (desno) in publika (levo)
bumbaca
Mirko Filej, ki se je rodil 28. oktobra pred sto leti v Me-dani, umrl pa 10. junija pred 50 leti v Gorici, se je odlikoval »po izrednih srčnih in umskih sposobnostih, znal se je približati vsakomur ter ga pritegniti in navdušiti, v različnih dejavnostih se je vsega razdal, zlasti mladini in pevskim zborom,« je povedala Lojzka Bratuž v svojem priložnostnem govoru. »Vedrina in osvajalna moč sta mu omogočili plodno delovanje na dušnopastirskem in kulturnem področju.« Imel je velik posluh za kulturna vprašanja. S svojimi zbori je večkrat nastopal na Primorskem in Koroškem. Vodil je dijaške zbore, nastopal na šolskih prireditvah, bil je član številnih odborov itd. Njegovo življenje je bilo bogato in razgibano. Iz rodnih Brd ga je pot vodila v goriške šole in bogoslovje, dušnopastirske dolžnosti pa v Idrijo in nato v Mavhinje. Tu se je odločil, da se vpiše na tržaški kon-servatorij. Najprej je poučeval na slovenskem učiteljišču v Trstu, hkrati tudi verouk v Nabrežini, nato v Gorici. Maševal je v
cerkvi sv. Ivana in uvedel polnočnico. Njegova srebrna maša 23. maja 1962 je bila obenem njegova zadnja javna mašna daritev. V Gorici je razgibal kulturno življenje in postal duša vsega dogajanja na glasbenem in družbenem področju. Vključil se je v Slovensko katoliško prosvetno društvo in bil nekaj časa njegov predsednik. Uvedel je božične koncerte v stolnici in leta 1957 koncert na god sv. Cecilije, ki so ga pozneje preimenovali v Cecilijanko. Danes se po njem imenujeta goriško društvo in moški zbor. Preden so njegove pesmi
izšle v pesmaricah, so jih pri bogoslužju in na kulturnih prireditvah uporabljali v razmnoženih listih, ki jih je napisal Maks Debenjak. Veliko Filejevih uglasbenih pesmi je priložnostnih.
V kulturnem sporedu je nato moški zbor Mirko Filej odpel šest Filejevih pesmi. Tik pred zadnjo se je Bertinazzi zahvalil vsem, ki so omogočili spominsko slovesnost, prebral pa je tudi krajše pismo prisotnih sorodnikov, ki so se želeli zahvaliti vsem, ki so vsa ta leta ohranjali živ spomin na lik in glasbo Mirka Fileja.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 12. junija 2012
17
gorica - Pesnik Miroslav Košuta gost Kulturnega doma
Film in pogovor
Predvajali bodo dokumentarec »Razvijem od časa sprano jadro« - Pri pobudi sodeluje državna knjižnica
V Kulturnem domu v Gorici bo v četrtek, 14. junija, ob 17.30 srečanje s tržaškim pesnikom in Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuta. Prirejata ga goriška državna knjižnica in Kulturni dom v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine. Ob tej priložnosti bo predstavljen dokumentarec »Come una vela ... logora di tempo« (Razvijem od časa sprano jadro) v režiji Tatjane Rojc in v produkciji RTV Slovenija. V dokumentarnem filmu so zabeležene najpomembnejše etape Ko-šutovega življenja. Rojčeva se je poglobila v njegovo življenje vse od srečnega otroštva, o katerem Košuta pravi, da je veliko pripomoglo do njegovega uspeha, preko študijskih let in njegovih zve-
stih prijateljev do dobe, ko si je pesnik ustvaril svojo družino, ki predstavlja zanj najpomembnejšo celico v družbi. V dokumentarcu je govor tako o pesnikovi navezanosti na Srečka Kosovela in o njegovem zanimanju za zapuščino kraškega pesnika, kot tudi o njegovem preizkušanju v pisanju besedil za slovenske popevke, o dolgoletnem sodelovanju s tržaškim gledališčem v njegovih zlatih letih in o njegovem uspešnem kulturnem delovanju, po zaslugi katerega je bil lani deležen Prešernove nagrade.
Na četrtkovem večeru, ki bo potekal v italijanskem jeziku, se bosta z gostom pogovarjala Tatjana Rojc, docentka na Univerzi v Novi Gorici, in Walter Chiereghin, direktor tržaškega mesečnika Trieste Arte Cultura.
Miroslav Košuta
kroma
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
~M Gledališče
»GLEDALIŠČE POD ZVEZDAMI« prireja prosvetno društvo Štandrež na igrišču ob župnijskem domu A. Gregorčič v Štandrežu: v petek, 15. junija, ob 20.45 »Ali ženske kdaj odnehajo« Edite Frančeškin v režiji Edite Frančeškin, nastopa kulturno društvo Domovina - OSP. V soboto, 16. junija, ob 20.45 »Zbeži od žene« Raya Cooneya v režiji Jožeta Hrovata, nastopa prosvetno društvo Štandrež. Lastniki gledališkega abonmaja Štandrež 2011 si bodo lahko ogledali brezplačno eno izmed predstav. Ob slabem vremenu bodo predstave v župnijski dvorani Anton Gregorčič.
V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 19. junija, ob 20.30 gledališka predstava Pina Rovereda »Parole allo specchio«; vstop prost.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Lorax«; 20.00 - 22.00 »Marilyn«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mol-to forte incredibilmente vicino«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »Project X - Una festa che spac-ca«.
Dvorana 2: 17.45 »Lorax«; 20.20 -22.15 »Marylin«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mol-to forte incredibilmente vicino«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«.
Koncerti
STANDREZ ROCK FESTIVAL 2012 v
organizaciji KD Oton Župančič bo potekal v soboto, 16. junija, od 16.30 dalje v domu Andreja Budala v Štan-drežu.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v
dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bosta danes, 12. junija, ob 20. uri nastopila pianista Carlo Corazza in Simone Pe-raz.
SNOVANJA 2012: »Glasbeni mozaik« bo v parku dvorca Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gori-
ci v petek, 15. junija, ob 20.30; nastopali bodo izbrani solisti in komorne skupine iz razredov klasične in ele-krične kitare ob spremljavi šolskega orkestra Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel.
H Šolske vesti
MALČKI Sovodenjskega otroškega vrtca vabijo na veselico danes, 12. junija, ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah.
INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 3283155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@li-bero.it.
OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša).
S LOV IK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150 ur tečaja za pridobitev potrdila, ki omogoča koriščenje prispevkov, namenjenih kmetijski dejavnosti (program za razvoj podeželja 2007/2013, ukrep 112). Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Tečaj stane 300 evrov. Pričetek v ponedeljek, 18. junija; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org.
UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov, hkrati omogoča koriščenje subvencij, predvidenih po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Tečaj traja 100 ur in stane 200 eurov.Priče-tek v ponedeljek, 18. junija; informacije in prijave: Ad formandum, Kor-zo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org.
KUHARSKI TEČAJ V GORICI »Sladice, prave dobrote!« bo potekal 16., 23. in 30. junija (od 9. do 14. ure), prijave sprejemajo do 13. junija. Na razpolago so prosta vpisna mesta; informacije: Ad formandum, tel. 0481-81826,
M Izleti
štandrez - Drevi
Prvo srečanje o Primorskem dnevniku
V domu Andreja Budala na Pi-lošču v Štandrežu bo danes z začetkom ob 19. uri prvo javno srečanje o Primorskem dnevniku, o njegovih finančnih težavah in še zlasti o njegovi vlogi znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji in v krajevni družbi. Prisotna bosta odgovorni urednik Dušan Udovič in predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jurij Kufersin, moderator bo Albert Voncina. Naslednja srečanja na isto temo in z istimi sogovorniki bodo jutri, 13. junija, na sedežu Združenja staršev otrok romjanske šole v Sel-cah, v torek, 19. junija, na sedežu društva Kremenjak v Jamljah, v četrtek, 21. junija, pa še pri društvu Danica na Vrhu; začetek bo ob 19. uri.
epošta: go@adformandum.org, www.adformandum.org.
PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA organizira lutkovni teden v Sovodnjah s poletnim tečajem za osnovnošolske otroke pod mentorstvom študentk Karen Ulian in Ivane Milič. Zbirališče v sovodenjskem župnišču vsak dan od ponedeljka, 18., do petka, 22. junija, od 7.45 do 13. ure. Zaključni nastop bo v ponedeljek, 25. junija, na kresovanju na Largi na Vrhu; informacije in vpisovanje čimprej, ker je število mest omejeno, po tel. 338-8229940 (Karen Ulian) ali 3202129284 (Katia Tomsič).
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo.
MLADINSKI DOM prireja poletno središče »Poletni izzivi« do 22. junija (za pe-tošolce in srednješolce), zeleni teden v Žabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvo-šolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štar-tu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
¿j Čestitke
VILKO je na harmonko igral, s ta pravo pesmico je BRANKO k sebi zapeljal. Od takrat je že 40 let minilo, marsikaj je vajino skupno pot popestrilo. Da bi se še tako naprej rada imela, vama iz srca želiva Nataša in Martin z družinama.
Ü] Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2.oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik, povezan z izletom v zanimiv kraj. Kateri kraj bodo člani obiskali, bo društvo sporočilo pozneje. Srečanje bo v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481- 884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov.
KRUT vabi ob 150-letnici rojstva umetnika Gustava Klimta na izlet na Dunaj: na programu ogled mesta in obeh razstav enega najpomembnejših avstrijskih sodobnih umetnikov od 13. do 15. julija. Program izleta, pojasnila in prijave v pisarni v Trstu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it ali v pisarni v Gorici, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.
SPDG organizira v soboto, 16. junija, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet MTB na Sv. Lovrenc pri Predjami. Predstavitev izleta bo v četrtek, 14. junija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v soboto, 16. junija, ob 7.30 na parkirišču Rdeče hiše v Gorici. Dolžina proge približno 35 km., obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev.
AŠZ MLADOST išče osebo za prostovoljno upravljanje in vzdrževanje (s povračilom stroškov) nogometnega igrišča v Doberdobu; informacije po tel. 328-8274010 ali 340-9329906 (v večernih urah).
PET TISOČINK ZA SOCIALO: sovo-denjska županja Alenka Florenin sporoča vsem davkoplačevalcem, ki bivajo na občinskem teritoriju, da se lahko pri davčni prijavi vpiše 5 tiso-čink tudi za socialno skrbstvo v pristojnosti občine tako, da se na ustreznem mestu napiše »Socialna dejavnost obcine Sovodnje ob Soči« ali v italijanščini »Attivita Sociali del Co-mune di Savogna d'Isonzo«.
POŠTO V LOČNIKU dostavljajo poštarji iz goriškega poštnega urada v Ulici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neoddana priporočena pisma in druge pošiljke od ponedeljka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema prispevke v spomin na Silvana Kerševa-na na tekočem računu bančnega zavoda Banca di Cividale v Ulici Kugy v Gorici (IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225, SWIFT CIVIIT2C).
USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič).
V KNJIŽNICI DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) obveščajo, da so v prostorih knjižnice našli otroška očala za vid in fotoaparat.
ŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 3. turnir prijateljstva v soboto, 16. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev.
OBČINA SOVODNJE vabi udeležence na razstavi vin, olja, kruha in guban-ce, da prinesejo svoje izdelke 16. junija do 17. ure na sedež društva Vipava na Peči.
Prireditve
»FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: danes, 12. junija, ob 21. uri predavanje Inge Miklavčič Brezigar »Moja srečanja z aleksandrinkami«, sledila bo videopro-jekcija filma »Aleksandrija, ki odhaja«.
KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja danes, 12. junija, ob
21.30 v kmečkem turizmu Diaul v Moraru predstavitveni večer operete »La vedova allegra«, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu od 14. junija. Večer bo vodil Claudio Dornik.
V	SPOMIN NA PROF. BEKARJA se bodo v sredo, 13. junija, ob 17.30 na dan njegove smrti nekdanji dijaki srečali ob glavnem vhodu goriškega pokopališča in se nato odpravili do njegovega groba, kjer bo kratka spominska slovesnost.
2. GREGORČIČEVI DNEVI z naslovom »Nepretrgana pesem« bodo v organizaciji goriškega literarnega kluba Govorica v sodelovanju s KS Gradišče potekali v Kulturnem domu Gradišče nad Prvačino, v spominskem parku Simona Gregorčiča in Jožefa Tominca: v petek, 15. junija, ob 20. uri bo predstavitev knjig Radivoja Pahorja, Darinke Kozinc, Vide Mokrin-Pauer, Maje Smole-Djordjevic.
KROZEK ANTON GREGORČIČ vabi na predstavitev knjige »Revolucionarno nasilje na Primorskem. Goriška in Vipavska 1941-1945« v petek, 15. junija, ob 20. uri pod lipami pri Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. O knjigi bosta spregovorila avtor Renato Podbersič in novinar ter zgodovinar Jože Možina, povezovala bo novinarka Erika Jazbar.
JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: 16. junija, bo na prireditvenem prostoru na Peči program z razstavami kruha, vina, olja in gubance, 17. junija pa bo ob 18.30 osrednja slovesnost v Kulturnem domu v Sovodnjah z nastopom pevske skupine Danica, med 20. uro in 20.30 se bo dogajanje preselilo na Peč, kjer bosta kotalkarska revija in nastop plesalcev AŠKD Vipava. Na pobudo krvodajalcev bo 16. in 17. junija na Peči na ogled krvodajalsko vozilo skupine Spi-raglio; 18. junija bo v Rupi razstava le-tal-modelčkov in predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V sinjo brezkončnost«; 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kre-sovanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Od 4. do 22. junija bo na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu, od 18. do 22. junija turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir.
KRESNA NOČ V SELCAH v organizaciji društev Jadro in Tržič bo v petek, 22. junija, od 20. ure dalje. Do 21. ure bodo potekale igre za otroke, nato bo sledil program z glasbenimi skupinami, nagrajevanje najlepših vencev in ob noči vžig kresa. Ob slabem vremenu prireditev odpade.
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju v bližini centra Gorice, samostojni vhod, garaža za dva avta in shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov.
V	DOBERDOBU dajamo na razpolago travnik na 12.000 kv. metrih za košnjo in odnašanje trave; tel. 3475875297.
Pogrebi
DANES V GORICI: 12.00, Vittoria Ron-celj iz splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev.
DANES V LOČNIKU: 10.00, Vitale Troncar (iz goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MEDEI: 11.00, Alfeo Vittor (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Alberto Be-vilacqua (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepeli-tev.
DANES V TRZIČU: 12.00, Alessandro Russo iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališče.
DANES V BEGLIANU: 11.00, Silvana Iustolin vd. Mauri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KOPRIVNEM: 14.30, Maria Mauri por. Silvi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Ob težki izgubi drage sestre ROSINE LAVRENČIČ izrekamo odbornici Danieli in ostalim sorodnikom iskreno sožalje
Združenje Prostovoljnih krvodajalcev Doberdob.
18 Torek, 12. junija 2012
APrimorski
r	dnevnik
w
PREVEČ SUHA TRAVA?
GDANSK - Po latinskem derbiju s skupini C na evropskem nogometnem prvenstvu med Italijo in Španijo (1:1) so v medijih zaokrožile informacije o nezadovoljstvu «furie roje» s travnato površino na stadionu v Gdansku. Aktualni svetovni in evropski prvaki so se po remiju z Italijo pritoževali nad neustrezno igralno površino, češ da je bila zelenica preveč suha, posledica tega pa naj bi bila slabša igra obeh ekip. Poljski mediji pa so še poročali, da je bila tudi trava na stadionu v Gdansku menda previsoka.
POLJSKO-RUSKA SPRAVA
VARŠAVA - Delegacija poljskih in ruskih navijačev je včeraj v poljski prestolnici skupaj položila cvetje na vojaški grob padlih ruskih vojakov v drugi svetovni vojni.
Odnosi med obema narodoma so bili v zgodovini večkrat zelo napeti, tako da so take geste več kot dobrodošle.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it
UEFA PISALA ZUPANOM MEST
VARŠAVA - Evropska nogometna zveza (Uefa) je pisala županom poljskih in ukrajinskih mest, ki gostijo tekme evropskega prvenstva v nogometu, da naj s svojim vplivom preprečijo morebitne navijaške izgrede ter sovražno in rasistično nastrojenost zoper gostujoče nogometaše. Uefa je v izjavi za javnost pozvala vse župane, naj preprečijo «diskriminacijsko ali rasistično ravnanje navijačev zlasti na odprtih treningih».
skupina c in d - Oba dvoboja »velikanov« neodločena
»Ševa« zasenčil »Ibro«
Francija - Anglija 1:1 (1:1)
Strelca: 0:1 Lescott (30.), 1:1 Nasri (39.).
Francija: Lloris, Debuchy, Evra, Rami, Mexes, Cabaye (od 84. Ben Arfa), Ribery, Nasri, Malouda (od 85. Martin), Diarra, Benzema. Anglija: Hart, Johnson, Cole, Terry, Lescott, Gerrard, Young, Milner, Parker (od 78. Henderson), Oxlade-Chamberlain (od 77. Defoe), Welbeck (od 90. Walcott).
Ukrajina - Švedska 2:1 (0:0)
Strelci: 0:1 Ibrahimovic (52.), 1:1 Ševčenko (55.), 2:1 Ševčenko (62.). Ukrajina: Pjatov, Gusev, Mihalik, Kačeridi, Selin, Jarmolenko, Timoščuk, Konopljanka (od 90. Devic), Nazarenko, Ševčenko (od 81. Milevski), Voronin (od 85. Rotan). Švedska: Isaksson, Lustig, Mellberg, Granqvist, M. Olsson, Elm, Kallstrom, Larsson (od 68. Wilhelmsson), Toivonen (od 62. Svensson), Rosenberg (od 71. Elmander), Ibrahimovic.
GDANSK - V nedeljo in v ponedeljek sta bili na sporedu dve nogometni poslastici, ki sta se končali z enakim izidom. Tako dvoboj med Španijo in Italijo kot med Anglijo in Francijo se je končal 1:1.
V nedeljo so se »azzurri« pomerili z branilci naslova, Španci, in so izpolnili pričakovanja. Prandellijeva ekipa je dokazala, da je zbrana in konkurenčna. Le v napadu ni povsem prepričala dvojica Cassano-Balotelli. Resnici na ljubo sta se bolje odrezali rezervi Giovinco in Di Natale, ki je dosegel vodilni zadetek. Španci so nato izenačili. Selektor Prandelli že razmišlja, ali bi na četrtkovi tekmi proti Hrvaški, poslal že od začetka v ogenj Di Nataleja, prav na račun Balotellija. Hrvaška je na uvodni tekmi, v nedeljo, zasluženo premagala Trapattonijevo Irsko.
Drugi dvoboj velikanov je bil na sporedu včeraj. V Donjecku sta se pomerili Anglija in Francija. Angleški selektor Roy Hodgson, ki je na čelu reprezentance prišel komaj pred mesecem dni, je imel kar nekaj težav s sestavo ekipe, potem ko se je nekaj ključnih igralcev (Frank Lampard, Gareth
Barry, Gary Cahill ...) poškodovalo pred prvenstvom, za nameček pa morajo Otočani svoji uvodni dve tekmi odigrati brez zvezdnika rdečih vragov Wayna Rooneyja, ki mora odslužiti kazen iz kvalifikacij za EP. Galski petelini so zato v dvoboj vstopili kot favoriti, saj so bili pod vodstvom Laurenta Blanca ne-poraženi že 21 tekem.
Tekma se je razživela po zadetku Angležev v 30. minuti, ko je Steven Gerrard izvajal prosti strel z desne strani, žoga je priletela na glavo Joleona Lescotta, ki je matiral vratarja Huga Llorisa. V 35. minuti so imeli galski petelini novo priložnost, ko je dvakrat poskusil Alou Diarra, a je bil Hart vnovič na mestu. V 39. minuti pa so Francozi izenačili. Kombinirano akcijo Francozov je z izjemnim strelom s kakšnih 18 metrov lepo zaključil Nasri. Reprezentanci sta na odmor odšli poravnani, sodnikovega žvižga pa so se bržkone bolj razveselili v angleškem taboru, saj so jih Francozi proti koncu polčasa precej stisnili in si priigrali še nekaj priložnosti. Francozi so želeli drugi polčas nadaljevati v enakem slogu, kot so končali prvega, a so jih Angleži po kakšnih
Domači junak Andrej Ševčenko
ansa
petih minutah naleta, iz katerega so odnesli celo kožo, lepo zaustavili.
Premierni ukrajinski nastop na evropskih prvenstvih se je razpletel nad pričakovanji. Izbranci Olega Blohina so
naša anketa - Ob igrišču na turnirju 12 ur nogometa v Štandrežu
Favorita sta Španija in Nemčija
Se ne strinjajo z Montijevo izjavo o nekajletni prekinitvi prvenstev - Repenski Kras jih je pozitivno presenetil
Evropsko nogometno prvenstvo na Poljskem je že v polnem teku in ga napeto spremljajo tudi tržaški in goriški ljubitelji tega športa. Na turnirju 12 ur nogometa v Štandrežu smo jim zastavili nekaj vprašanj:
1. Za katero reprezentanco boš navijal? 2. Kdo so po tvojem mnenju favoriti in kateri igralci se bodo v prvenstvu najbolj izkazali? 3. Kako gledaš na afero o stavah v italijanskem nogometu? Se strinjaš z izjavo predsednika vlade Montija, da bi morali tri leta prekiniti igranje nogometa? 4. Katera zamejska ekipa te je v letošnji sezoni presenetila in katera razočarala?
24-letni Oliver Regent s Proseka:
1.	Za Italijo.
2.	Za zmago se bodo borile Španija, Nizozemska in Rusija. Kar zadeva igralce se po mojem mnenju bodo izkazali Italijan Mario Balotelli, Nizozemec Arjen Robben in Rus Alan Dzagojev.
3.	Vse te afere niso prinesle nič dobrega italijanskemu nogometu. Z Mon-tijevim mnenjem pa se ne strinjam.
4.	Letos me je presenetila košarkarska ekipa Kontovela, ki je igrala v D-ligi, ker so kompetitivni in so zelo lepa skupina. Razočarala me je nogometna ekipa Primorec, ker kljub temu, da je slovenska ekipa, nima niti enega slovenskega igralca.
23-letni Elija Fajt iz Gorice:
1.	Za Hrvaško.
2.	Favoriti so Portugalska, Nemčija in Rusija. Izkazali pa se bodo Italijan Antonio Di Natale, Portugalec Cristiano Ronaldo in Nemec Bastian Schweinsteiger.
3.	Okrog tega športa kroži v Italiji preveč denarja. Z Montijem pa se vsekakor ne strinjam.
Ruski nogometaš Alan Džagojev ansa
4. Presenetila me je nogometna ekipa Krasa, ki je napredovala v D-ligo, posebno razočarala pa me ni nobena ekipa.
25-letni Mitja Kemperle iz Trsta:
1.	Za Rusijo.
2.	Najboljše bodo Rusija, Portugalska in Anglija. Kar se tiče igralcev pa bi imenoval Rusa Andreja Aršavina, Angleža Weyna Rooneya.
3.	Italijanski nogomet je slika političnega stanja v Italiji, vse skupaj je za nič. Preden ukinejo nogomet pa naj izboljšajo politiko.
4.	V letošnji sezoni me je presenetil Kras, ki je ponovno napredoval v D-ligo. Razočarala me je predvsem naša ekipa (Prosek-Kontovel, op.a.) na nogometnem turnirju v Štandrežu (smeh). Če resnično pomislim, me je
razočaral Jadran, ker sem pričakoval napredovanje.
22-letni Matevž Čotar iz Gorice:
1.	Navijam za Nemčijo.
2.	Favoriti so Nemčija, Španija in Nizozemska. Izkazali se bodo Rus Alan Dzagojev, Poljak Mariusz Lewandowski in Nizozemec Robin van Persie.
3.	Kar se tiče stav, kdor je zgrešil mora plačati. Monti ni tak izvedenec v nogometu. S tem je očitno želel samo provocirati, saj ne more prekiniti nogometa in prodati vse igralce. Nima smisla.
4.	Presenetili sta me košarkarska ekipa Doma, ker so lepa skupina in so dobro igrali prvenstvo, ter Kras, ki je napredoval. Razočaral me je ekipa Zaleta D, ker je izpadla.
35-letni Savo Lipovec iz Trsta:
1.	Za Rusijo.
2.	Prva mesta si bodo priborile Španija, Nemčija in Anglija. Kar se tiče igralcev, bi med najboljše uvrstil Nemca Ba-stiana Schweinsteigerja ter Rusa Romana Pavljučenka in Alana Dzagojeva.
3.	Žal, kjer je denar se to dogaja in ne samo v Italiji. V Italiji je stanje vsekakor slabo in te zadeve pridejo na dan. Podobno se je dogajalo tudi drugje. Se ne pa strinjam s Montijevo izjavo. V Italiji je to industrija, je prvo ekonomsko sredstvo, ki tudi daje ljudem možnost zaposlitve.
4.	Letos me je presenetil Kras, ker je napredoval. Razočarali so me košarkarji Kontovela v D-logi (smeh).
24-letni David Sanzin iz Gorice:
1.	Za Italijo.
2.	Favoriti so Španija, Nemčija in Francija. Za najboljše igralce pa bi imenoval Rusa Alana Dzagojeva, Nemca Me-suta Ozila in Francoza Karima Benzemaja.
3.	Stave so naravna posledica prevelike vsote denarja, ki kroži v italijanskem nogometu. Monti ni ravno strokovnjak v nogometu, saj ima pomembnejše stvari, s katerimi se ukvarjati.
4.	Letos me je presenetila Sloga Tabor, ker so odigrali dobro prvenstvo. Razočarali so me odbojkarji Vala, ker so na papirju imeli dobro ekipo in se niso uvrstili v skupino za napredovanje.
Andreja Farneti
na kolena spravili Švede in po neodločenem izidu med Francijo in Anglijo v Donjecku zasedli prvo mesto v skupini D. Uvod v ukrajinsko-švedski obračun ni postregel z razburljivimi trenutki, igra je v glavnem potekala med obema kazenskima prostoroma in brez izrazitih priložnosti na obeh straneh.
Drugi polčas se je začel po željah Švedov, ki so v sedmi minuti nadaljevanja dolgo časa pletli mrežo pred ukrajinskimi vrati, po podaji Kima Kallstroma pa je Ibrahimovic žogo s petih metrov zabil v mrežo za vodstvo z 1:0. Po prejetem golu so ukrajinski privrženci obnemeli, nogometaši pa uprizorili naravnost sanjski preobrat. Osrednja osebnost je bil Ševčenko, nekdanji napadalec Milana in Chealseja je dvakrat prelisičil skandinavsko obrambo. Oba gola je dosegel na identičen način - po strelih z glavo. V 55. minuti je izenačil po predložku Andreja Jarmolenka z desne strani, sedem minut kasneje pa Ukrajino popeljal do zmagovitega vodstva po kotu z leve strani.
Skupina A
Skupina B
Rusija Grčija Poljska Češka
4:1 1:1 1:1 1:4
Danska Nemčija Portugalska Nizozemska
0	1:0
0	1:0
1	0:1
1	0:1
Izidi: Varšava: Poljska - Grčija 1:1; Vroclav: Rusija - Češka 4:1. Danes, 12. junij: 18.00 Vroclav: Grčija - Češka; 20.45 Varšava: Poljska - Rusija. Sobota, 16.junij: 20.45 Varšava: Grčija - Rusija; 20.45 Vroclav: Češka - Poljska
Izidi: Nizozemska - Danska 0:1, Nemčija -Portugalska 1:0. Jutri, 13. junij: 18.00 Lvov: Danska - Portugalska; 20.45 Harkov: Nizozemska - Nemčija. Nedelja, 17. junij: 20.45 Harkov: Portugalska - Nizozemska; 20.45 Lvov: Danska - Nemčija
Skupina C
Skupina D
Hrvaška	1	1	0	0	3:1	3
Italija	1	0	1	0	1:1	1
Španija	1	0	1	0	1:1	1
Irska	1	0	0	1	1:3	0
Izidi: Gdansk: Španija - Italija 1:1; Poznan: Irska
-	Hrvaška 1:3. Četrtek, 14. junij: 18.00 Poznan: Italija - Hrvaška; 20.45 Gdansk: Španija - Irska. Ponedeljek, 18. junij: 20.45 Gdansk: Hrvaška
-	Španija; 20.45 Poznan: Italija - Irska
Ukrajina	1	1	0	0 2:1	3
Anglija	1	0 1	0 1:1	1
Francija	1	0 1	0 1:1	1
Švedska	1	0 0	1	1:2	0
Izidi: Donjeck: Francija - Anglija 1:1; Kijev: Ukrajina - Švedska 2:1. Petek, 15. junij: 18.00 Donjeck: Ukrajina - Francija; 20.45 Kijev: Švedska - Anglija. Torek, 19. junij: 20.45 Kijev: Švedska - Francija; 20.45 Donjeck: Anglija -Ukrajina
Četrtfinale, četrtek, 21. junij: 20.45 Varšava: 1. skupine A - 2. skupine B (1). Petek, 22. junij: 20.45 Gdansk: 1. skupine B - 2. skupine A (2). Sobota, 23. junij: 20.45 Donjeck: 1. skupine C - 2. skupina D (3). Nedelja, 24. junij: 20.45 Kijev: 1. skupine D - 2. skupine C (4)
Polfinale, sreda, 27. junija: 20.45 Donjeck: zmagovalec ČF 1 junij: 20.45 Varšava: zmagovalec ČF 2 - zmagovalec ČF 4 (2)
zmagovalec ČF 3 (1). Četrtek, 28.
Finale (nedelja, 1. julij): 20.45 Kijev: zmagovalec PF 1 - zmagovalec PF 2
OBODO OSVOBOJEN
LAGOS - Nigerijski nogometaš Christiana Oboda naj bi se sam osvobodil iz ujetništva v domačem kraju Warriju. »Ko sem razumel, da me želijo celo umoriti, sem izkoristil priložnost nepazljivosti in sem zbežal,« je Obodo, zvezni igralec Lecceja (Udineseja last), dejal novinarju ANSE.
Oboda so ugrabili 8. junija in zanj zahtevali 150.000 evrov. »Obodo je zdaj svoboden, v akciji pa smo priprli pet oseb,« je še dodal tiskovni predstavnik lokalne policije.
/	ŠPORT
Torek, 12. junija 2012
19
IZŽREBALI SKUPINE
TERRACINA - Italijanska nogometna reprezentanca na mivki, katere kapetan je slovenski nogometaš Michele Leghissa iz Medje vasi, je na zadnji tekme Euro Beach Soccer League v Terracini izgubila s 4:2 proti Švici, ki je tako osvojila prvo mesto v skupini 2. V skupini A je pokal osvojila Rusija. V soboto so medtem izžrebali kvalifikacijske skupine za nastop na svetovnem prvenstvu (pod okriljem svetovne nogometne zveze FIFA), ki bo letos septembra na plaži Papeete na Tahitiju. Kvalifikacije bodo od 1. do 8. septembra v Moskvi. Italija bo v skupini E igrala proti Madžarski, Izraelu in Bolgariji.
BRITANEC HAMILTON PRVIČ LETOS
MONTREAL - Britanec Lewis Hamilton (McLaren Mercedes) je zmagovalec dirke za VN Kanade v Montrealu, sedme letošnje preizkušnje svetovnega prvenstva. Drugo mesto je zasedel Francoz Romain Grosjean (Lotus), tretje pa Mehičan Sergio Perez (Sauber). Hamilton je dosegel 18. zmago v karieri in prvo v sezoni 2012. Hamilton je z zmagoslavjem prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi. Po sedmih dirkah je zbral 88 točk, sledita mu Španec Fernando Alonso (Ferrari) s 86 in Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) s 85 točkami.
tenis - Španec Rafael
Kralj
PARIZ - Španec Rafael Nadal se je po včerajšnjem zmagoslavju v finalu odprtega prvenstva Francije v Parizu zapisal v zgodovino tenisa, saj je postal prvi igralec, ki je sedemkrat slavil zmago v Roland Garrosu. Španec je v velikem finalu, ki so ga prireditelji v nedeljo prekinili zaradi dežja, premagal Srba Novaka Bokoviča s 6:4, 6:3, 2:6 in 7:5. Šestindvajsetletni Nadal je na večni lestvici zmagovalcev najbolj slovitega teniškega turnirja na peščeni podlagi prehitel legendarnega Šveda Bjorna Borga, ki je v francoski prestolnici slavil v letih 1974, 1975, 1978, 1979, 1980 in 1981.
»Danes je zame res poseben dan. To, da sem dosegel rekord, je velika čast, a najpomembneje je, da mi je uspelo zmagati. Vedno je naslov v Parizu zame nekaj posebnega, tega bom pomnil za vedno,« je dejal igralec iz Mallorce. Razmerje zmag in porazov na pariškem pesku ima 52:1, edini poraz je v osmini finala leta 2009
doživel proti Švedu Robinu Söderlin-gu. Za zmago je prejel še ček v višini 1,25 milijona dolarjev za svoj enajsti naslov na turnirjih velike četverice, skupno pa je v karieri zgolj s turnir-skimi nagradami zaslužil že blizu 50 milijonov dolarjev.
Španec je v zadnjih osmih letih sedemkrat zmagal v Parizu. Najboljši je bil v letih 2005, 2006, 2007, 2008, 2010, 2011 in 2012, leta 2009 pa je slavil Švicar Roger Federer. Nadal je včeraj dosegel enajsto zmago na turnirjih za grand slam, ob sedmih zmagah v Parizu je še dvakrat slavil v Wimble-donu ter po enkrat na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu in odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku.
»Danes (včeraj) sem odigral zelo težak in naporen dvoboj proti najboljšemu igralcu sveta. Izgubil sem tri finalne dvoboje na grand slamih - lani Wimbledon in odprto prvenstvo ZDA, letos pa odprto prvenstvo Avstralije. Zelo sem srečen, občutki kar
vrejo iz mene in težko jih opišem,« je še dejal španski zvezdnik.
Dokovič je imel na finalnem obračunu priložnost, da doseže četrto zaporedno zmago na turnirjih za veliki slam in svojo prvo na odprtem prvenstvu Francije v Parizu, po dvodnevnem dvoboju pa je moral priznati premoč Nadalu. Srb je doslej osvojil pet turnirjev za grand slam: trikrat je zmagal v Melbournu ter po enkrat v New Yorku in Wimbledonu.
»Rafa je izjemen igralec in za njim stoji odlična ekipa. Nisem razočaran, ker sem dal na igrišču vse od sebe. Če bi nadaljevala dvoboj že včeraj, ko sem se počutil fantastično, bi se mogoče dvoboj prevesil v peti niz. Zdaj me čaka nekaj dni premora, nato pa priprave na Wimbledon,« je dejal Dokovič, ki je letos na pesku proti Nadalu izgubil že tri turnirje - Monte Carlo, Rim in Pariz.
»Nadal je definitivno najboljši igralec v zgodovini na tej podlagi ter

eden najboljših, kar jih je kdaj igralo tenis. Star je komaj 26 let. Upam, da bova imela še veliko podobnih bitk kot danes,« je še dejal 25-letni srbski igralec.
L
Izid: - Pariz, grand slam (18,72 milijona evrov): - moški, finale: Rafael Nadal (Špa/2) - Novak Bokovič (Srb/1) 6:4, 6:3, 2:6, 7:5.
nas pogovor - Novinar Gianni Mina
»Nogomet je dolgočasen«
Nagrada Pričevalec zgodovine, ki jo je Gianni Mina prejel v soboto, sodi nedvomno med tista priznanja, ki so šla v prave roke. Popularni novinar je bil namreč očividec mnogih nepozabnih dogodkov ne samo na športnem področju. Zadnja leta opise teh dogodkov v glavnem ne more posredovati množicam. Že pred 14 leti so ga pri državni televiziji »odžagali« saj, tako mu je bilo rečeno, 'ni bil udomačljiv'. Besede, ki so zanj velika pohvala:
»Delo novinarja mora biti ravno tako. Mi moramo poročati o tem, kar smo videli, imeti najbolj podrobno sliko o dogajanju in nato to sliko predati bralcem oziroma poslušalcem. Ko se novinar 'udomači', potem to pomeni, da ne opravlja več svojega poslanstva. Res je, kot pravi kolega in prijatelj Gianni Mura, da so me odstranili, ko naj bi vladala levica, a menim, da je bil problem v tem, da to ni bila več levica.«
Med zanimivo debato ste povedali, da sploh ne gledate več nogometnih tekem, ker vas nogomet dolgočasi. Je res tako?
Najprej želim poudariti to, da nikoli ne govorim o nogometu, ker me enostavno nikoli ne pokličejo, da bi kjerkoli komentiral nogometna dogajanja. Res je, da tekmam ne sledim preko TV ekranov, a sem stalno informiran o tem, kar se dogaja. Mislim, da je nogometa vse preveč. Kažejo vsako tekmo. Ob tem menim, da je moderen nogomet grd, dolgočasen, 'neizobražen' in v njem vlada mafijsko pravilo molčečnosti. Opažam pač, da tudi tekme, ki bi me zanimale, po nekaj minutah me dolgočasijo. Zdi se mi, da je igra dolgočasna in mladi komentatorji, ki navdušeno komentirajo tekmo, to počenjajo nekako pod ukazom, kar me dodatno razburja in moti.
Ne gre za nostalgičnost. Čeprav sem prepričan, da je moja generacija doživela najlepše obdobje doslej. Druga polovica prejšnjega stoletja je bilo najbolj zanimivo obdobje v zgodovini človeštva po inova-tivnosti in številu nepozabnih dogodkih. In za šport velja isto. Gre za obdobje, ko je nek športnik, Muhammed Ali, sam dosegel spremembo zakona o obveznem vojaštvu v ZDA. Mislim, da je to zdaj nekaj ne-
Novinar Gianni Mina (na sliki zgoraj) je kot zgled športnika imenoval boksarja Muhammeda Alija
kroma/ansa
pojmljivega in neponovljivega. Nikoli ne bom pozabil njegovega dvoboja v Kinšasi proti Foremanu, ko je med 200 in več novinarji povabil ravno mene na praznovanje v slačilnico. To so bile osebnosti, to so bili pravi šampijoni z vseh zornih kotov, tako da mi lahko dovolite izjaviti, da mi je nekako dolgočasno govoriti o sedanjih 'zvezdnikih'.
Torej je nogomet dolgočasen, ker ni več takih zvezdnikov, ki bi pritegnili posebno pozornost?
Nedvomno je Maradona mnoge približal nogometu. Leta 1986 je sam popeljal Argentino do naslova, ali leta 1990, ko je imel ob sebi povprečno ekipo, jim je omogočil se uvrstiti v finale, kjer so jih okradli. Mehiški sodnik je dosodil več kot sporno 11-metrovko v korist Nemčije, saj je bilo nedopustno, da bi lahko Argentina dvakrat zapored slavila. Ne pozabimo, da je bil takrat na čelu Fife Brazilec Havelan-ge. Če bi Arfentina znova zmagala, bi si vzel življenje!
Možno je, da na zanimivost ali ne-zanimivost nekega športa vplivajo zvezdniki, ki jih v določenem obdobju dobimo ali ne. Spominjam se namreč tiste sezone v A-ligi, ko smo lahko v živo gledali vse najboljše. Maradona pri Napoliju, Platini pri Juventusu, Zico pri Udineseju, Rumenig-ge pri Interju in še bi lahko našteval. Vsi najboljši, ki so igrali takrat še ne dolgočasen nogomet. Zdaj je nogomet postal šport številk. Res smešno se mi zdi, da je zdaj najpomembnejši podatek, ali je nekdo igral s 4-2-3-1 ali 4-3-2-1.
Torej ni le igra boj dolgočasna. Je ves svet, ki se vrti okoli nogometa, veliko bolj dolgočasen?
Brez težav bi lahko rekel, da so bili komentarji tekem Niccoloja Carosia, Nanda Martellinija in ostalih veliko bolj človeški. Zdaj se mi zdijo poročevalci podobni komentarjem tehnika, ki popravlja računalnik. Vse skupaj izpade zelo hladno. Na debati je bil med občinstvom prisoten tudi Galeone. No, Galeone si je kar »izmišljal«
ekipe. Ni nikoli razpolagal z zelo kakovostnimi ekipami, a jim je vselej dal neko igro, ki jih je približala bogatim Interju, Milanu in Juventusu.
Govorili ste o bolj človeškemu nogometu. Je morda s tega vidika nogomet odraz celotne družbe?
Tu pa gremo že na bolj globoke tematike, skoraj človečanske. Prejšnji teden sem prebral, da ameriški predsednik, med drugim temnopolti in izvoljen v vrstah demokratske stranke, enkrat tedensko prebira seznam ljudi, ki jih je dovoljeno ubiti brez procesa in on ima pravico brisati in dodajati imena na tem seznamu. Potem je jasno, da ta svet ne gre v pravo smer. Claudio Fa-va, bivši komisar v evropskem parlamentu, je predsedoval podkomisiji, ki je poizvedovala o ugrabitvah s strani tajnih služb oseb, osumljenih terorizma. No, prišlo je na dan, da je bilo nedolžnih kar 18 od 20 preiskovanih oseb, ki so jih ugrabili in nato prepeljali v države, kjer je bila dovoljena uporaba kateregakoli sredstva, seveda tudi mučenja. Razumem, da moraš ugotoviti, kdo se vojskuje proti tebi. Morda pa bi bilo tudi pametno razumeti, čemu se nekdo vojskuje proti tebi. Nemogoče je govoriti o svobodi in demokraciji, ko lahko ameriški predsednik s križcem ob imenu odloči o življenju in smrti nekoga. Taka družba nima bodočnosti. Tako da nikakor me ne čudi, če se tudi na športnem področju stvari slabšajo.
Prej sem govoril o tem, da sprašuješ za pomoč ravno tiste, ki so te v preteklosti »najebali«. Mednarodni denarni sklad je spravil v revščino Grčijo in zdaj sprašuješ za pomoč ravno mednarodni sklad?
Primerjava bi lahko na prvi pogled izgledala pretirana, a novinar je kot zdravnik. Če dobro opravljaš svojo nalogo prispevaš k temu, da je družba boljša. In seveda obratno.
Hipotetično bi vam jutri prva državna mreža omogočila večerno oddajo. Kateri zadevi bi jo vi posvetil?
Mislim, da bi se odločil zadnji trenutek, saj moraš biti stalno na tekočem in se na svetu vsako sekundo zgodi nekaj pomembnega. Če se že vnaprej odločiš resno tvegaš, da bo tematika na dan oddaje že zastarela. (I.F.)
košarka - Al-liga
Siena v finalu
že vodi z 2:0
SIENA - Montepaschi iz Siene je tudi na drugi finalni tekmi play-offa za osvojitev naslova državnega prvaka premagala Milano. Končni izid je bil 86:58. Tretja tekma bo na sporedu jutri v Milanu.
LIGA NBA - Košarkarji Miami Heat so drugi finalisti velikega finala severnoameriške košarkarske lige NBA. Na domačem parketu so na sedmi tekmi pol-finala premagali Boston Celtics 101:88 in napredovali v finale s skupnim izidom 4:3 v zmagah. Miami se bo v finalu meril s košarkarji Oklahoma City Thunder, ki je v polfinalu premagal San Antonio Spurs s 4:2 v zmagah. Finalna serija se bo začela v sredo v Oklahomi.
Tržaški AcegasAps: v četrtek peta tekma
LIGA DNA - Tržaški Acegas Aps (Zaccariello 4, Moruzzi 4, Gandini 12, Ruzzier 7, Ferraro 2, Carra 16, Maganza 2, Bonetta 4, Ujrbani 2, Teghini) je zapravil prvo priložnost, da bi osvojil serijo s Chie-tijem in s tem napredoval v Legadue. Tržaška ekipa je spet zaigrala katastrofalno v napadu, tokrat pa pogosto odpovedala tudi v obrambi. 31-odstotna realizacija z igre (21:68) in 47-odstotna pri prostih metih (7:15) zgovorno pričata, da je ekipa zaigrala eno slabših tekem sezone. Odločilna tekma bo v četrtek v Trstu. Trener Dalmasson ima sedaj velike probleme s poškodbami: v petek se je poškodoval Mastrangelo, v nedeljo pa Gan-dini, ki je bil tudi edini, ki je uspešno kljuboval nasprotnikom. Brez njiju bo zelo težko premagati Chieti, pri katerem so se na zadnji tekmi poleg običajnega Rossi-ja izkazali tudi rezervni igralci.
LEGADUE - Enel Brindisi je izkoristil prednost domačega igrišča in dvakrat premagal Pistoio z 79:47 in 79:67. Ekipi iz Apulije manjka torej le še ena zmaga za napredovanje v A ligo.
LIGA DNB - Rožaški Calligaris je v finalu končnice izgubil odločilno tekmo v Ferrari s 67:57. Ferrara je z Lucco in Agrigentom tako napredovala v DNA ligo. (M.O.)
20 Torek, 12. junija 2012
ŠPORT
/
nogomet - Novosti v 2. amaterski ligi
Primorje in Breg z novima trenerjema
Primorje bo vodil nekdanji nogometaš proseškega društva
namizni tenis
Veteranke over 40 brez kolajn
Na državnem prvenstvu veteranov in veterank v namiznem tenisu, ki te dni poteka v Ricconeju, Kras še ni zbral kolajn. V preteklih dneh sta med veterankami over 40 nastopili Sonja Doljak in Damjana Sedmak, ki sta tekmovali na ekipni tekmi, med posameznicami ter med ženskimi in mešanimi dvojicami, vendar brez vidnejših uvrstitev. Lanskega državnega naslova v ekipnem tekmovanju nista potrdili: igralki Krasa sta tokrat izpadli že v predtekmovanju, kjer sta v prvem krogu izgubili proti ekipi Coccaglio, za katero sta nastopali Morettijeva (št. 26 v Italiji) in bivša igralka Krasa Wang. V odločilnem drugem srečanju za preboj v finalno fazo sta s 3:2 izgubili še proti Eppanu, tretje srečanje proti ekipi Gallarate pa po dveh porazih ni odločalo o napredovanju.
V ženskih dvojicah sta izgubili že v prvem krogu, v mešanih dvojicah pa je Doljakova z Alessandrom Bisi že v prvem srečanju srečala kasnejša državna prvaka brata Arrisi, ki sta bila pretrd oreh, Sedmakova pa je z Manfredom izgubila v prvem krogu.
Med posameznicami se je iz skupine prebila samo Sedmakova, ki je nato v četrtfinalu (v osmini finala je bila prosta) izgubila proti Morettijevi s 3:0. Sonja Doljak pa se ni prebila iz skupine, v kateri sta prednjačili igralki 2. kategorije Mau-riello in Morettijeva. Nasploh je konkurenca v kategoriji over 40 kakovostna glede na to, da veliko igralk, ki šele prestopa v to starostno kategorijo, še vedno nastopa v najvišjih ligah.
Danes bodo z nastopi začeli igralci in igralke Krasa v kategoriji over 50, nato pa se bo prvenstvo nadaljevalo ločeno po kakovostnih kategorijah.
Medtem ko nogometaši naših društev nastopajo na raznih turnirjih, se predsedniki in odborniki pogajajo z igralci in trenerji. Pri Krasu, kot smo že poročali, bo člansko ekipo v D-ligi še naprej vodil Sergej Alejnikov.
Nekaj novosti pa je v nižjih ligah. V promocijski ligi so pri Juventini potrdili dosedanjega trenerja Franca Murro. »Za to smo se sicer odločili že na zadnji prvenstveni tekmi proti Capo-riaccu,« je dodal športni vodja Gino Vinti. V 1. amaterski ligi še ni nobene novosti. V Sovodnjah bi radi zadržali trenerja Enrica Coceanija, ki je sicer imel nekaj drugih ponudb. Kot kaže, pa naj bi ostal pri belo-modrih, ki jih je letos pripeljal vse do končnice za napredovanje.
Novega trenerja pa imajo pri Bregu in Pri-morju v 2. amaterski ligi. Dolinske modro-bele bo v novi sezoni vodil Lorenzo Cernutta. »Odločili smo se, da prekinemo sodelovanje z Bassanesejem in trenerski stolček zaupamo Cernutti, ki je do lanskega decembra vodil Zau-le v promocijski ligi. Nato ga je na klopi zamenjal Sambaldi,« je dejal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj.
Novi obraz na klopi bo tudi na Proseku, kjer je rdeče-rumene v letošnji sezoni vodil Davor Vitulič. Slednji bo v prihodnji sezoni treniral mladince Krasa v državnem prvenstvu. Pri-morje pa bo klop zaupalo nekdanjemu nogometašu proseškega društva Davideju Ravalicu. »Zanj smo se odločili, ker ga poznamo dobro, in ker smatramo, da lahko uspešno vodi našo ekipo v 2. AL. Ravalico je bil tri leta pomožni trener pri Ponziani, ki jo je vodil izkušeni Za-nuttig. Davide si je tam nabral veliko izkušenj,«
Gianluca Bassanese ni več trener Brega
kroma
je prepričan predsednik Primorja Roberto Zup-pin.
Pri ekipah naših društev ostaja še nekaj neznank. Trenerjev niso še potrdili oziroma zamenjali pri kriški Vesni v promocijski ligi, Primorcu v 1. AL in Mladosti v 3. AL. To bodo najbrž storili do konca tedna oziroma najkasneje prihodnji teden. (jng)
jadranje
Dvanajst optimistov na DP kadetov
Na državnem prvenstvu v razredu optimist za kadete letnikov 2001, 2002 in 2003 bo letos nastopilo dvanajst članov Ču-pe in Sirene. Pravico do nastopa na državni fazi v Cagliariju, kjer se bodo pomerili v začetku septembra, so si najmlajši jadralci slovenskih klubov priborili na dveh selekcijskih regatah, in sicer na prvi, ki jo je organizirala Sirena konec maja, in na nedeljski preizkušnji v Trstu v organizaciji YC Adriaca. Na pokalu Presidente - DP za letnike 2001 - bo iz XIII. cone nastopilo 14 najboljših, med katerimi tudi Sirenina jadralka Petra Gregori (3. v coni, prva kadetinja 2001) ter Čupini optimisti Nina Benedetti (5.), Francesco Ferletti (8.) in Giorgia Sinigoi (14.). Na pokalu kadetov - DP za letnike 2002 - bo nastopilo 13 najboljših iz naše cone, od teh Alessandro Deluisa (2. v coni), Elena Lo Cascio (12., oba Čupa) ter Tinej Sterni (3.) in Elisa Manzin (4., prva ka-detinja 2002, oba Sirena). Najmlajši jadralci letnika 2003 pa bodo v Cagliariju tekmovali za pokal Primavela: med njimi bodo tudi Jan Pernarčič, Caterina Sedmak (oba Čupa), Gaja Pela in Marko Sancin (oba Sirena).
V nedeljo na zadnji selekcijski regati za kadete so v zmernem vetru dokončali dva plova. Med 54 tekmovalci so se v prvo deseterico uvrstili Francesco Ferletti (4.), Nina Benedetti (5., prva kadetinja, oba Čupa), Petra Gregori (7., 2. kadetinja, Sirena) in Alessandro Deluisa (8., prvi 2002, Čupa). Med najmlajšimi je med 13 jadralci letnika 2003 prvo mesto pripadlo Gaji Pela (Sirena), drugi pa je bil Jan Pernarčič (Čupa). Na promocijski regati za juniorese pa so prav tam tekmovali tudi jadralci Čupe in Sirene. Po treh plovih so bili najuspešnejši Luca Carciotti (6., Čupa), Pietro Osualdini (9., Sirena) in Sebastjan Cettul (10., Čupa).
CONSKA REGATA 420 - Pri Ribiškem naselju so se v nedeljo na šesti conski regati pomerili jadralci v razred 420. Najboljša sta bila jadralca Čupe in Sirene Mattia Ugrin in Mirko Ju-retič, ki sta po treh plovih druga, na 3. stopničko pa sta tokrat stopili jadralki Čupe Ingrid Peric in Chantal Zeriali, ki sta v posamičnih plovih zbrali tudi eno prvo mesto, Martina Husu in Cecilia Fedel (Čupa) pa sta bili 9.
prej do novice
www.primorski.eu1
ritmična gimnastika - Borovke uspešne na državnem finalu v Mariboru
Za konec še srebro in dva brona
Bron je pripadel (četrtič) mlajšim deklicam, srebro in bron pa so osvojile starejše tekmovalke v skupinskem sestavu z rekvizitom in brez njega - Skupno 18 kolajn
KOŠARKA
V državno divizijo B je napredovala Venezia (ki je izločila Jadran)
Po tretji tekmi finala v play-offu državne divizije C je napredovanje v višjo ligo dosegla Ve-nezia, ki je v polfinalni fazi z 2:1 premagala Jadran Qubik. V nedeljo je na odločilni tekmi finala premagala še drugič Caorle. Tokrat je bila boljša s 56:66 (10:15, 17:10, 10:23, 19:18), najbojša na igrišču pa sta bila Sartor z 18 in Zatta s 17 točkami.
Pri Valu želijo dodatno okrepiti mladinsko dejavnost
»S prihodnjo sezono bomo še dodatno okrepili mladinsko dejavnost, ki jo izvajamo v štandreški telovadnici. Ustvarili bomo še eno vmesno skupino, ki se bo ukvarjala tako s telovadbo kot z usvajanjem prvih odbojkarskih prvin. Poleg tega bomo imeli tudi nekaj igralcev in igralk Under 12, ki so izkazali zanimanje za odbojko in ki sprašujejo po igranju, nastopanju in tekmovanju.« Tako pravi predsednik OK Val Sandro Corva, ki je del načrtov za prihodnjo sezono razkril med petkovim zaključnim nastopom otrok, ki vadijo v štandreški telovadnico. Pred številnimi starši in sorodniki so nastopili otroci iz vrtca ter 1. in 2. razreda osnovne šole, ki jih vodi prof. Samuel Brajnik s pomočjo Selme Diz-darevic, za njimi pa so bili na vrsti starejši otroci, ki se odbojke učijo pod vodstvom Roka Magajneta in Sebastijana Valentinčiča. Corva napoveduje, da se bo 18. junija začel dvotedenski športni kamp, ki je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti, potekal pa bo v Doberdobu. Septembra se bodo mladi odbojkarji in odbojkarjice iz Doberdoba odpravili na priprave, letos pa se jim bodo prvič pridružili tudi starejši otroci, ki vadijo v Štandrežu.
Tudi za ritmičarke ŠZ Bor se je z državnim finalom, ki ga je v nedeljo gostilo DŠRG Branik Maribor, končala sezona. Končne tekme programa A1 so se udeležila vsa društva, ki trenirajo ritmično gimnastiko v Sloveniji: gostujoče društvo DŠRG Branik Maribor, DRG Gumica, GD Vrhnika, DŠR Murska Sobota, KŠRG Šiška, ŠD Kranj, ŠD Sokol Bežigrad -ŠRG Zala, KRG Narodni dom, ŠK Bleščica in ŠD Moste. Kljub številni konkurenci pa je borovkam uspelo si priboriti kolajno že v najmlajši kategoriji tekmovalk. Mlajše deklice Veronika Starc-Albi, Katerina Antler, Claudia Humar, Katja Coren, Sophie Alessandra Tobou Mouafo in Vera Seli so namreč četrtič v sezoni osvojile bronasto kolajno. Njihove vrstnice Alessia Coss, Jamila Orel, Carolyne Rende in Veronika Milič pa so končale prvo tekmovalno sezono na osmem mestu, kar je v taki konkurenci dober rezultat. V ritmični gimnastiki so večkrat manjše napake in nepazljivosti usodne. Tako je tokrat bilo za Katarino Polojaz, Karol Kovic, Mašo Kocijančič, Emilie Chini, Martino Ster-gonšek in Ano Cossutta, ki so prišle šeste z malo več kot točko razlike od prvouvrščenih. Še manjša razlika pa
Borovke so letos tekmovale v desetih ekipah in osvojile kar 18 kolajn
ločuje kadetinje Vido Petaros, Matejo Coren, Sanjo Žagar in Nežo Zobec od tretjeuvrščenih. Sanja Žagar in Neža Zobec sta v številni konkurenci dobro nastopili in pristali v prvi polovici lestvice, na šestem mestu. Vida Petaros in Mateja Coren sta od začetka leta, ko sta prestopili v kategorijo ka-detinj, pokazali velik napredek in sta si v zelo ostri konkurenci priborili sedmo mesto. Tudi Neža Petraros, Veronika Savi in Nika Čermelj so se morale pomeriti s številno in zelo kakovostno konkurenco. Kljub prestopu ene izmed tekmovalk, ki pomeni v ritmični gimnastiki velik odbitek, pa jim je uspelo osvojiti deseto mesto v najštevilnejši kategoriji parov in trojic članic. Tudi na zadnji tekmi niso razočarale najstarejše borovke Petra Švara, Vera Šturman, Linda Cappel-lini, Ivana Cossutta, Alenka Cossutta in Irena Cossutta, ki so še enkrat osvojile dve kolajni. Srebrne so bile s skupinsko sestavo brez rekvizita, v kategoriji skupinskih sestav z rekvizitom pa so osvojile bronasto kolajno. Bo-rovke so letos pod vodstvom dr. Branke Vajngerl, trenerke Petre Dilli in va-diteljice Valentine Oblak tekmovale v desetih ekipah in osvojile kar 18 kolajn, kar je zares odličen rezultat. (v.o.)
/
ŠPORT
Torek, 12. junija 2012
21
umetnostno kotalkanje - Poletov Pokal Sedmak/Bressan na Opčinah
Rekordno število in predvsem kakovost
Na kotalkališču na Pikelcu na Opčinah je v soboto in nedeljo nastopilo 178 kotalkarjev in kotalkaric iz osmih držav in treh celin. Domači Polet je v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in pod pokroviteljstvom ZKB organiziral že tradicionalni pokal Sedmak/Bressan, v spomin na preminula Poletova kotalkarja Pavla Sedmaka in Davideja Bres-sana. »Tekmovanje je zelo kakovostno v vseh starostnih kategorijah. Sodelovalo je precej evropskih in svetovnih prvakov, kot športni par Merri-Ragaz-zi in Debora Sbei. Lepo je bilo videti tako kakovostne tekme, saj so prvič nastopili tako kakovostni tekmovalci in še posebno toliko tekmovalcev. Letos je bilo rekordno število in vse je steklo v najlepšem redu. Upam, da bo prihodnje leto še boljše,« je povedal Poletov odbornik Samo Kokorovec. Tekmovanje so pred dvema letoma vključili v koledar Evropske kotalkarske zveze, kar pomeni, da sodi v sam evropski vrh.
V soboto je bil dan namenjen najmlajših in kratkim programom, v nedeljo pa so bili na vrsti dolgi programi in športni pari. Na Opčinah so se z najboljšimi pomerile tudi kotalka-rice Poleta in goriške Vipave ter zamejska kotalkarica Martina Pecchiar, ki sicer tekmuje za tržaški PAT. »Z nastopom sem zelo zadovoljna. Tekmovala sem z novim kratkim programov in sem ga izvedla dobro. Dolgi program pa je bil že star in ga boljše obvladam. Za italijansko prvenstvo, ki bo konec
Slovenska kotalkarica Nika Arčon, v ozadju Samo Kokorovec
kroma
julija, pripravljam nov dolgi program s Sandrom Guerro,« je povedala Pecc-hiarjeva, ki je zmagala v kategoriji mladink. V isti kategoriji je bila poletovka Valentina Scamperle 5. »Naše kotal-karice so tekmovale dobro. Zadovoljen sem predvsem s Katarino Jazbec, ki je nastopila nad pričakovanji in opravila nastop brezhibno,« je povedal Poletov trener Mojmir Kokorovec. Katarina je v kategoriji kadetinj zasedla 4. mesto.
»Sem zelo zadovoljna. Si nisem pričakovala tako dobrega rezultata. Opravila sem dobro tako kratki kot dolgi program, boljše kot sem si predstavljala. Niti na treningih nisem nikoli kotalkala tako dobro,« je povedala Katarina. Z njo sta v kategoriji tekmovali še Metka Kuk (Polet) in Katja Pahor (Vipava), ki sta bili po vrsti 6. in 9. Zamejka Fran-cesca Roncelli (Edenlandia) ni nastopila, svetovna prvakinja Debora Sbei, pa je samo nastopila, a ni tekmovala.
Poleg kotalkarjev iz Italije in Slovenije, so na Pikelcu nastopili tudi Hrvati, Španci, Nizozemci, Kolumbij-ci, prvič pa tudi Argentinci in Japonci. »Trst mi je zelo všeč. Na tekmovanju sem se zelo zabaval, bilo je dosti ljudi, ki je navijalo. Sem se zelo zabaval in Italijani so zabavne osebe,« je povedal Shingo Nishiki z Japonske, ki je zmagal med člani. Argentinki Lucrezii Rocchetti (3. med članicami) sta bila kraj in tekmovanje zelo všeč. Približno 90 tujcev se bodo v naših krajih zadržalo še dva dni. Tu bodo trenirali.
Uspeli pokal Sedmak/Bressan sta sklenila nastop vseh Poletovih kotalkaric in parada vseh nastopajočih. Najboljše so nagradili predsednik Poleta Marino Kokorovec, edini deželni sodnik Bruno Marelli, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, podpredsednik ZSŠDI Livio Rožič in nekdanja svetovna prvakinja ter kotalkarica Poleta Tanja Romano. Vsi nastopajoči so prejeli spominek in darilo zavarovalnice Allianz. Tekmovanje so omogočile še Dežele Furlanija-Julijska krajin in Občina Trst.
Andreja Farneti
gorsko kolesarstvo
Kolesarji Devina nastopili na dveh tekmah v kraju Monte Prat pri Vidmu
Pretekli konec tedna so kolesarji Devina nastopili na dveh tekmah gorskega kolesarstva v kraju Monte Prat pri Vidmu. V soboto je na 7. preizkušnji za Trofejo Junior Bike nastopilo 82 kolesarjev. Zaradi letošnjih spremenjenih pravil italijanske kolesarske zveze so morali mladi kolesarji progo prevoziti v dveh poskusih: prvič so žrebali startno vrsto, pri drugem poskusu pa so startali v obratnem vrstnem redu, seštevek obeh voženj pa je dal končno uvrstitev. Težava je bila v tem, da so morali hitrejši prehitevati v drugem poskusu počasnejše kolesarje.
V nedeljo pa so kolesarji Devina nastopili na četrti preizkušnji 15. Alpe Adria Cup. Na tehnični progi je nastopilo 300 kolesarjev v različnih kategorijah. Omeniti velja visoko četrto mesto Erika Mozana med mladinci.
Vrstni red: Junior Bike: G2: 7. Adam Hamoussi; 3. (med dekleti) Alessia Ma-strangelo; nevčlanjeni: 2. Vanja Razem; G3: 14. Mattia Di Biagio; G4: 2. Peter Chen-da; 7. Tristan Taverna; 8. Thomas Balzano ; 12. Ivan Ferfolja; G5: 5. Jan Godnič; 2. (med dekleti) Amina Hamoussi; G6: 10. Ivan Braico, nevčlanjeni: 1. Jarno Za-noni. Alpe Adria Cup: naraščajniki: 6. Francesco Carletti ; 7. Piermarco Griso-nich; mladinci: 4. Erik Mozan; 7. Peter Sossi.
odbojka - U13
2. mesto za Slogo Dvigala Barich
V	nedeljo je bilo v Trstu še zadnje poglavje letošnjega prvenstva Under 13 v mešani kategoriji. Pravico do nastopa si je po rednem delu prvenstva priigral tudi mešani sestav Sloge Dvigala Barich.
Zjutraj sta bili na vrsti pol-finalni tekmi. Sloga Dvigala Barich se je pomerila z mešano ekipo Brunner, s katero se je srečala prvič, saj med rednim prvenstvom nista bili v isti skupini. Naša ekipa je zmagala brez težav, saj je svoje nasprotnike nadigrala v vseh elementih.
V	drugi polfinalni tekmi je Coselli prav tako gladko premagal Virtus, ki pa popoldne tekme za tretje mesto ni mogel odigrati, ker se Brunner ni predstavil v telovadnico.
Tako je bil popoldne torej na sporedu le najvažnejši spopad, to je med Slogo Dvigala Barich in Cosellijem, ki pa ni bil prava »mešana« ekipa, saj so jo sestavljali izključno fantje. Njihova udarna moč na mreži je nekoliko spravila s tira igralke in igralce naše ekipe, ki tehnično prav nič ne zaostajajo za Cosellijem, niso pa zdržali psihološkega pritiska. Prvi set je bil povsem enosmeren, v drugem je najprej kazalo na preobrat, saj sta si bili do 10. točke ekipi povsem enakovredni, nakar je prevzel pobudo Coselli in zasluženo osvojil prvo mesto. Drugo mesto Sloge Dvigala Barich predstavlja vsekakor zelo dober rezultat, s katerim so se naši najmlajši in najmlajše pridružili »srebrnim« pokrajinskim klubskim soigralkam iz prvenstva Under 14.
Izidi: Coselli - Virtus 2:0, Sloga Dvigala Barich - Brunner 2:0 (25:10, 25:10) Finale za 1. Mesto: Coselli - Sloga Dvigala Barich 2:0 (25:11, 25:14) Končni vrstni red: 1. Coselli, 2. Sloga Dvigala Barich, 3. Virtus, 4. Brunner.
Sloga Dvigala Barich: De Luisa, Feri, Jerič, Kalc, Kocman, Kovačič, Kralj, Počkaj, Starc, Sutter, Škerk. Trener Nicholas Privileggi
Zaključni nastop Cheerdance Millenium v pravljičnem vzdušju
S pravljičnimi melodijami in plesom so člani in članice Cheerdance Millenium zaključili letošnjo sezono z nastopom v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini. Bogat in raznolik program je bil trodelen: začetek sta uvedli skupini cheerleadinga Zajčki in Škrati, ki sta se predstavili s tekmovalnima točkama, na parterju pa so se zvrstili tudi najmlajši Palčki (od 3. do 6. leta) z gim-nastično točko. Prav slednji so nato uprizorili s trenerkama Petro Križmančič in Kim Furlan pravljico Lepotica in Zver, zaključno točko pa so pripravili starejši tekmovalci. Pod vodstvom Kim Furlan, ki je s Katerino Iscro in Rayanom Starcem izdelala koreografije, so prikazali venček treh pravljic. Ob glasbeni spremljavi različnih zvrsti glasbe so pred gledalci zaplesali Rdeča Kapica, Trije prašički in tudi Volk in sedem kozličkov. Sezono so tako zaključili v pravljičnem vzdušju in bogatim nagrajevanjem, kjer so podelili kolajne Zajčkom, ki so letos zasedli 1. mesto na Millenium cupu,ter priznanja posameznikom, ki so se med letom izkazali. Po poletnem premoru bo društvo organiziralo za najmlajše avgusta poletni center, nova sezona pa se bo začela 10. septembra.
odbojka - V Trstu
Macerata zasluženo mladinski prvak
Lube Banca Marche Macerata je zmagovalec državnega odbojkarskega finala med mladinci, ki se je od četrtka do nedelje odvijal na Tržaškem, vrhunec pa dosegel s finalom za 1. mesto v športni palači Palatrieste. Na njem je Macerata s 3:0 (25:23, 25:20, 26:24) premagala Sisley iz Trevisa. Proti istemu nasprotniku je v finalu slavila tudi leta 2010. Visoki in tehnično dobro podkovani fantje so prikazali zelo do-padljivo igro. V tekmi za 3. mesto sta se prav tako pomerili mladinski ekipi prvoligašev, Itas Trento pa je s 3:2 premagal Casa Mo-deno. Na prvenstvu je nastopilo 16 ekip, šlo je torej za pravo parado italijanske mladinske odbojke, k uspehu prvenstva so prispevali tudi odborniki ŠZ Sloga in ŠD Sokol, saj so bile tekme kvalifikacijske faze tudi v telovadnicah v Repnu in Nabrežini.
»Prvenstvo je bilo kvalitetno,« je ocenil eden najboljših italijanskih strokovnjakov, nekdanji selektor reprezentance mladincev in prvoligaški trener Luigi Schiavon. K temu je še dodal: »Po nekaj slabih letin, so igralci letnikov 1995 in 1996, v Trstu jih je bilo kar precej (kar tri v ekipi zmagovalcev, op.ur.), spet zelo perspektivni. Na podlagi testiranj, ki jih opravljamo na zvezi, je med njimi kar šest potencialno vrhunskih odbojkarjev,« je še povedal Schiavon. «Kar zadeva finale, je bila Macerata za odtenek boljša v vseh elementih, predvsem pa se je lahko vedno opirala na diagonala zelo dobrih tolkačev (Randazzo 17 in Tartaglione 16 točk, op.ur.),« je še ocenil Schiavon, ki je bil v minuli sezoni strokovni svetovalec reprezentanc FJK, posebno redno je v tej vlogi zahajal v telovadnico Olympie v Gorici. Njegovo sodelovanje z deželnim odborom deželne odbojkarske zveze in klubi iz FJK za rast moške odbojke pri nas pa se ne bo nadaljevalo, ker se Schiavon vrača v Padovo trenirat tamkajšnjega prvoli-gaša. »Nekoliko mi je žal, da začetega dela ne bom nadaljeval, ker je bilo prvo leto bolj spoznavno in bi bilo lahko v prihodnji sezoni še boljše. Ekipa, ki bo letos nastopila na Trofeji dežel (v D-ligi je igrala pod okriljem Olympie, op.ur.), je zelo solidna in lahko doseže dober rezultat, še bolj perspektivna pa je ekipa, ki bo na Trofeji dežel nastopila prihodnje leto,« je še povedal Schiavon. (ak)
MEMORIAL ŠPACAPAN - Sinoči: Olympia - Naš prapor 2:0 (25:14, 25:14), Naš prapor - Kanal 0:2 (12:25, 12:25), Kanal - Olympia 2:1 (25:14, 30:32, 15:7).
Popravek
V nedeljski številki našega dnevnika smo na športnih straneh napačno napisali, da je v finalu Žogarije v Ljubljani nastopila osnovna šola Avgusta Černigoja z Op-čin. Šola Černigoj pa ni z Opčin, ampak s Proseka. Prizadetim se iskreno oproščamo.
H Obvestila
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. ŠD JUVENTINA organizira poletni kamp od 13. do 23. junija (vsak dan od 8.30 do 17.30) na nogometnem igrišču v Standrežu. Prijave (do 10. 6.) in informacije: 3290913340 (Maja Peterin) ali 3333693689 (Luciano Collenz). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata »v Doberdobu 3. turnir prijateljstva« v soboto, 16. junija za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo mlajših cicibanov. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. SK DEVIN vabi na 38. občni zbor, ki bo v nedeljo, 17. junija 2012 na sedežu v Slivnem ob 15. uri v drugem sklicanju. Sledila bo podelitev priznanj najmlajšim smučarjem za delovanje v zimski sezoni in družabnost. OK VAL in ZSŠDI organizirata v doberdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). AŠD BREG vabi na redni Občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija ob 20.00 uri v prvem in ob 21.00 uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan.
AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL IN ZSŠDI organizirajo kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 18. junija do petka, 22. junija in druga izmena od ponedeljka, 25. junija do petka, 29. junija. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: picerik@hotmail.it
22
Torek, 12. junija 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA A SLIK

TOLMEČ O
14/22

GRADEC ^
13/21

CELOVEC
O 11/18
TRBIŽ O
11/18
o 9/13 KRANJSKA G.
5G
éi Ts/23 0
O PORDENON
16/22	sr"-!
ČEDAD O
16/22
18/23
<56
o[
TRŽIČ
12/17 _ O
KRANJ
Ö 11/17 S. GRADEC
CELJE 12/19 O
MARIBOR
012/20
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 13/21 .
O N. GORICA
15/19
O
LJUBLJANA
13/19 n. MESTO 12/21
ZAGREB 15/21 O

O 13/17
KOČEVJE
V NOV
ČRNOMELJ

PAZIN O
(^NAPOVED ZA DANES
Nebo bo povečini pretežno oblačno s plohami in nevihtami po širšem območju; padavine bodo povečini močne na zahodu, obilne pa na vzhodu. Ob obali bo pihal močan jugozahodnik.	Zjutraj in dopoldne se bo spet pooblačilo. Padavine, deloma nevihte, bodo čez dan prešle vso državo. Možni bodo tudi močnejši nalivi. Ob morju bo pihal šibek do zmeren jugo. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo, pojavljale se bodo še kratkotrajne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 16 do 22, na Primorskem do 24 stopinj C.
	
grADec Cv^
12/20
M. SOBOTA
O 13/22
Zaradi obširnega ciklona, ki je prisoten nad srednjo in severno Evropo, dotekajo nad naše kraje vlažni in nestabilni sredozemski tokovi. Danes bo našo deželo prešla fronta kateri bodo sledili <i mrzli in nestanovitni tokovi v višjih slojih ecS^i v. atmosfere.
Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam razmeroma topel in precej vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55
Dolžina dneva 15.40
r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.11 in zatone ob 14.11

BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.06 najnižje -28 cm, ob 7.30 najvišje 1 cm, ob 12.08 najnižje -16 cm, ob 19.05 najvišje 43 cm. Jutri: ob 2.22 najnižje -38 cm, ob 8.26 najvišje 7 cm, ob 13.03 najnižje -13 cm, ob 19.39 najvišje 45 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............6
1000 m ..........14 2500 m............2
1500 m ..........10 2864 m............1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v visokogorju 10.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
velika britaniJa - Po poročanju časnika The Sun
Premier David Cameron osemletno hčer pozabil v pivnici
grčiJa - Po brutalnem nastopu na TV
Predstavnik Zlate zore toži političarki
Premier
David Cameron na srečanju s skavti med praznovanjem 60-letnice kraljevanja Elizabete II.
ansa
ATENE - Tiskovni predstavnik grške skrajno desne stranke Zlata zora Ilias Kasidiaris, ki je prejšnji teden med oddajo zasebne televizijske postaje Antena udaril eno in z vodo polil drugo grško političarko, je včeraj vložil tožbo proti političar-kama in televizijski postaji.
31-letni Kasidiaris je na atenskem sodišču vložil tožbo proti poslanki komunistične stranke Liani Kaneli in članici stranke stranke Si-riza Reni Duru zaradi žalitve brez povoda, proti televizijski postaji pa zaradi nelegalnega zadrževanja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tožilstvo v Atenah je že izdalo nalog za aretacijo Kasidiarisa, ker je v oddaji, ki jo predvajajo v živo, proti Durujevi vrgel kozarec z vodo, potem ko je omenila njegovo domnevno vpletenost v oborožen rop leta 2007. Ko se je poslanki v bran postavila Kanelijeva, ji je Ka-sidiaris prisolil tri klofute. Voditelj
Ilias Kasidiaris
ansa
oddaje je skušal razjarjenega poslanca pomiriti, a mu ni uspelo.
Zlati zori se je na zadnjih parlamentarnih volitvah 6. maja prvič uspelo prebiti v grški parlament. Osvojila je 6,97 odstotka glasov oz. 21 poslanskih sedežev. Ker strankam v predvidenem roku ni uspelo sestaviti vladne koalicije, bodo Grki v nedeljo znova odšli na volišča. Zadnje jav-nomnenjske Zlati zori napovedujejo, da bo na novih volitvah osvojila okoli štiri odstotke glasov. (STA)
LONDON - Britanski premier David Cameron je svojo osemletno hčer po družinskem kosilu v pivnici za približno četrt ure prepustil samo sebi, so včeraj potrdili Cameronovi predstavniki z Downing Streeta. Hčerka Nancy je namreč odšla na stranišče, Cameron in žena Samantha pa sta ugotovila, da sta jo pustila v pivnici šele, ko sta prišla domov.
Premier in njegova žena sta bila očitno, ko je bila Nancy na stranišču, zaposlena z urejanjem prevoza in sta tako pozabila nanjo, poroča britanski časnik The Sun. "Premier in Samantha sta bila popolnoma pretresena, ko sta opazila, da Nancy ni zraven njiju. Takoj sta poklicala pivnico in ugotovila, da je Nancy še vedno tam. Premier je nato nemudoma šel ponjo," je dejal predstavnik z Downing Streeta.
Čeprav so nerodno prigodo potrdili včeraj, naj bi se zgodila že pred nekaj meseci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Cameronova sta obedovala v pivnici The Plough v kraju Cadsden blizu premierjeve podeželske rezidence Chequers. Pivnico sta obiskala s svojimi tremi otroki, šestletnim Arthurjem, 22-mesečno Florence in Nancy ter dvema drugima družinama. Cameron je mislil, da se Nancy pelje v drugem vozilu z mamo Samantho, medtem jo je žena mislila obratno. Zmoto sta opazila šele doma. (STA)
zDa - Denar bo šel v dobrodelne namene
Za kosilo z milijarderjem Warrenom Buffettom skoraj tri milijone evrov
NEW YORK - Warren Buffett je trenutno tretji najbogatejši človek na svetu, vendar na splošno živi zelo skromno. Za kosilo ne bi nikoli plačal več milijonov evrov. Vendar so nekateri za kosilo z njim pripravljeni odšteti veliko denarja. Na dražbi je neznani bogataš za obed z Buffettom namreč plačal astronomskih 2,8 milijona evrov.
Ameriški milijarder vsako leto v dobrodelne namene priredi dražbo, na kateri se lahko dražite-lji potegujejo za kosilo s finančno legendo v New Yorku. Buffett je letos z 2,8 milijona evrov podrl svoj lastni rekord. Lani je kosilo na dražbi prodal "le" za nekaj več kot dva milijona evrov. Kosilo z Buffettom velja med finančnimi krogi sveta za čast in poveča sloves najvišjih ponudnikov. Neznani ponudnik bo lahko tako letos z Buffettom skupaj s sedmimi prijatelji obedoval v newyorški restavraciji Stake-
house Smith & Wollensky. Dražba se je začela z izklicno ceno 20.000 evrov. Kmalu je cena narasla na pol milijona evrov, na koncu pa na 2,8 milijona evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Denar bo šel v dobrodelne namene. Buffett vsako leto denar daruje fundaciji Glide, ki pomaga brezdomcem v San Franciscu. Na zadnjih 13 dražbah je za fundacijo zbral že nekaj več kot devet milijonov evrov.
81-letni Buffett velja za vlagateljsko legendo. Izvršni direktor holdinga Berkshire Hathaway je s približno 50 milijardami ameriških dolarjev tretji najbogatejši človek na svetu. Kljub temu živi precej preprosto in veliko denarja namenja za dobrodelne namene. Skoraj celotno premoženje bo po svoji smrti namenil dobrodelni fundaciji svojega dobrega prijatelja, Microsoftovega milijarderja Billa Gatesa. (STA)
Warren Buffett
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 12. junija 2012
23
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Videonatečaj 2012 - Roparja na šoli 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Film: Un amore di lana (rom., Nem., '10, r. J. Del-bridge) 16.50 Dnevnik in Parlament 17.15 Šport: Stadio Europa
17.45 Nogomet: EP, A skupina, Grčija - Češka Rep., prenos20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP, A skupina, Poljska - Rusija, prenos 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee
Rai Due
^ Rai Tre
Chanel - L'amore prima del mito (biog., Fr., '09, r. A. Fontaine, i. A. Tatou) 23.45 Film: Gli abbracci spezzati (dram., Sp., '09, r. P. Almodovar, i. P. Cruz, L. Homar)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Nan.: Finalmente sli 9.10 Film: E' arrivato Zachary (kom., ZDA, '03, r. J. Schultz, i. J. Lipnicki) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Po-meriggio Cinque cronaca 16.45 Dnevnik -kratke vesti 16.50 Film: Inga Lindstrom -Legami si sangue (rom., Nem., '08, r. A. Niessner) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Talent show: Veline
21.10 Nan.: Dr. House - Medical Divi-sion23.30 Film: Il bacio che aspettavo (kom., ZDA, '07, r. J. Kasdan)
O Italia 1
6.00 Nad.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik L.I.S. 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.:Super-natural 23.25 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Rubrika: Terre meravigliose
6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Resničnostni show: Mammoni - Chi vuol sposare mio figlio? 23.20 Rubrika: L'Italia che funziona
6.00 Aktualno: Rai News Morning 7.00 Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik 11.15 Nan.: Pepper Anderson 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Af-fari 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: Sil lago dora-to (rom., ZDA, '81, r. M. Rydell) 17.35 Dok.: GeoMagazine 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano (pon.) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.00 Nan.: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Tutti per Bruno 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Film: I giganti del mare (pust., V.B./ZDA, '59, r. M. Anderson) 18.55 Dnevnik 19.35 Rubrika: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Nan.: La signora in giallo 21.10 Film: Coco avant
23.35 Film: Scary Movie 2 (kom., ZDA, '01, r. K.I. Wayans, i. M. Wayans, S. Wayans)
^ Tele 4
La 7
LuA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 6.50 14.05 Nan.: Beverly Hills 90210 7.4015.40, 21.35
Rubrika: Chiacchiere 8.2512.00, 20.15 Rubrika: Attualita 8.55 11.15, 18.15 Rubrika: Cucina 9.35 16.30, 19.30, 22.50 Rubrika: Hobby 10.15 17.20 Nad.: Dynasty 12.40 19.00 Rubrika: Casa 13.15 20.50 Aktualno: Storie 15.05 22.20 Rubrika: Salute 23.35 Rubrika: Moda
(t Slovenija 1
6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.50 Nan.: Ribič Pepe (pon.) 11.10 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 11.20 Tv kotiček 11.25 Zgodbe iz školjke 11.35 Kratki igr. film - Ciak Junior: SMS 12.00 Poročila 12.10 Ars 360 (pon.) 12.20 Pisave (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.40 Risanke 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.25 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.30 Kratki dok. film: Sanje v skrinjici (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Ugriznimo znanost 17.45 Izobr. dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.55 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.30 Nan.: Minute za jezik 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.50 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Igr. dok. film: Klic z gora 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Amerika, zgodba o ZDA - Na zahod
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program - Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.50 0.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro (pon.) 13.15 EP v nogometu: Ukrajina - Švedska, posnetek iz Kijeva (pon.) 15.05 EP v nogometu: Francija - Anglija, posnetek iz Donetska 17.50 EP v nogometu: Grčija - Češka, prenos iz Wroc-lawa 20.10 Žrebanje Astra 20.35 EP v nogometu: Poljska - Rusija, prenos iz Varšave 23.00 EP v nogometu: Grčija - Češka, vrhunci 23.15 EP v nogometu: Poljska - Rusija, vrhunci 23.30 Brane Rončel - Izza odra
|r Slovenija 3
6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.30 Poročila Tvs1 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napo-vednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 21.30 Žarišče 23.20 Odmevi (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Nautilus 15.30 Sredozemlje 16.00 EP v nogometu: Francija - Anglija, posnetek 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.35, 0.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je 20.40 EP v nogometu: Poljska - Rusija, neposredni prenos 22.50 EP v nogometu: Grčija - Češka, posnetek
Tv Primorka
7.00 Dnevnik 7.3514.05 Dok.: Italia da sco-prire 8.00 16.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Talk show: A tambur battente 12.30 13.55, 20.25 Aktualno: TG Agenparl 12.35 19.02 Dok.: Luoghi magici 13.00 Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: La laguna di Caorle 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: La scala a chiocciola (ZDA, '45, r. R. Siodmak, i. D. McGuire, G. Brent) 22.30 Epoca... che storia 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Koncert: Festival dell'Adriatico 2012
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.05 Naš čas 10.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 V tretje gre rado 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Pogovor in pika 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 V poslanski pisarni 20.30 Tistega lepega dne - Ponovno v Podnanosu 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 17.00 24Ur popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Castle 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30
Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Nan.: Vohun v nemilosti
Kanal A
7.00 Jakleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.2512.15 Brata (hum. nan.) 8.5513.15 Fra-sier (hum. nan.) 9.25 13.45 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 Faktor strahu Južna Afrika (res-nič. serija) 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Ulični bojevnik (ZDA) 16.05 Top Gear 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Teksaški mož postave 20.00 Film: Marinci (ZDA)
21.45 Nan.: Kaliforniciranje22.25 Film: Trener Carter
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stane-se in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.15 Obmejni pogovori - Od Černobila do Fukušime: Katastrofalne posledice človeške nepremišljenosti; 12.15 Važno je sodelovati (vodi in pripr. Peter Rustia); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Milan Petek - Le-vokov »O soncu, ki je zaspalo«, bere Maja Bla-govič; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Feri Lainšček - Sprehajališča za vračanje, roman v verzih, 8. nad.; 18.00 Iz naših arhivov: življenjska zgodba Mare Samsa; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.50 EP v nogometu; 10.00 EP v nogometu; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40 Ballando con Secondo Ca-sadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Sonoricamente Puglia; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tra-dizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradi-zioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 7.50, 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40;8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
z iskrico v očeh
Tisto, ki jo pusti tudi bežen pogled v strani dnevnika, vsako jutro. Iskrico vedenja o tem, kar se spreminja, in o tem, kar ostaja nespremenjeno. O naših ljudeh in njihovih dejanjih. O vsem, kar smo preživeli, in o tem, kar nas še čaka. Iskrico zavesti, da dokler se spoznavamo, javljamo, debatiramo, ostajamo močnejši.
Tudi zato vam Primorski dnevnik ponovno ponuja priložnost, da se naročite na 6-mesečno dostavo dnevnika po znižani ceni. Znižana naročnina na tiskano izdajo Primorskega dnevnika za 6 mesecev, od 1. julija 2012 do 31. decembra 2012, znaša 90 evrov in jo lahko poravnate tudi v dveh obrokih: 45 € do 30. 7. 2012 in 45 € do 30. 9. 2012.
Bralcem, ki jih zanima tudi spletna izdaja dnevnika, nudimo za isto obdobje posebno naročnino na tiskano in
spletno izdajo za skupnih 100 €. Tudi to naročnino lahko poravnate v dveh enakih obrokih.
Naročniki, ki se bodo naročili pred koncem tega meseca, bodo časopis do konca junija prejemali brezplačno.
Vsi novi naročniki bodo dobili v dar knjigo Spomini na leto 1945.
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga.
POLETNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE
6-mesečna naročnina na Primorski dnevnik po znižani ceni + DARILO
90 evrov
^Primorski
r	dnevnik
INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
Dnevnik Slovencev v Italiji

(Zadruga