Leto LXXV., št. 83 SpeAfton-Blaleta^ piše o vojaških do-gtjdkih v Tunisu in pripominja, da je Os v j tem afriškem odseku ohranila obširno svo-bođo kretanja, čeprav zavezniki že govorijo ! o zmagi. Zavezniki niso mogli takoj izkoristiti položaja po prekoračenju Marethove črte. To zakasnitev zavezniške akcije je gotovo povzročila nezadostna priprava an-gioameriskegs poveljstva. Zavezniki so si delali in mislili, da sile Osi ne bodo nudile tako ostrega odpora. Tudi niso znali uveljaviti svoje številčne premoči. Nesporno je, zaključuje dopisnik, da se je bitka čisto lmgače razvijata k-»t so zavezniki pričakovali. švedsko občud a van je italijanskega vojaka Stockholm, \2. aprila, s. V dopisih angleških vojnih poročevalcev s tuniške fronte t>c nas vaja. da ic bitka dosegi a nezaslišano ostrost. Dcpi.sniki opozarjajo na hrabrost talijanskih volkov ki napadaje i eksplozivnimi snovmi in ročnimi Granatami, ne meneč -c la. nevarnost, zavezniške tanke in uničujejo napredujoče kolone. Zaveznik] so imeli v teh spopadih iz bližine z ttalijan^nmi četami izcedno velike izcube. Novi vitezi Savojskega vojaškega reda Rim, 12. aprila, s. Za zaeluge na bojišču je blagovolil Vel. Kralj in Cesar na predlog Duceja podeliti viteški križ Sanrojskega \-ojaškega re^a polkovnikom Nikoli Stra-zdoti. Achillu Battagliji, Aleksandru Bet-toni-Carragu, Evasiu Bianrtranten in pod-polkovniuk Sini Beranaboju. Princ Piemontski v Milanu in Firencah Mttan. 12. apr a. Včeraj popoldne je skozi Milan potoval princ Piemontski. ki tja je na kolodvoru pozdravil milansk: prefekt Nj Viso-čanstvo je potoval strogo zasebno, vendar ;e napravil krajši sprehod po mestu. Pri izhodu na postaji ga je meščanstvo spoznalo ter mu pri-T-cdilo prisrčne ovacije Kasneje si ie pnnc Piemontski v spremstvu župana ojj'edal najvaž» aeiša dela za no>a zaklonišča in se je zelo ljubeznivo razgovarjai z zaposlenim* delavci, ki so se mu zahvali)- za poset z navdušenimi pozdravi Poset sc je precej zavlekel m )e prmc po-bvalil delavce za vse izvršene važne naprave. Firence, 12. aprila, s. Davi je slavna zastava 4. protiletalskega topniškega polka z junaškimi vojaki, ki so jo v Rusiji visoko držali, ob vzvišeni navz Cnosti Nj. Vis. punca Pijemontskega. odšlp. po kratkem postanku v F r?ncah na nov namembni kraj, kar se je zgodilo ob tcplih i nami .jah Crnih,, srajc, GIL-a in velike množice, ki so se poklonile z obilo cveti ca mi in vzklikale brTečim se silami in zmagi. Piemontski princ, ki sc mu Bled li proiekt. zvezni tajnik in vojaške oblr.^tj, je pregledal pestro-jitev ob zvokih narodnih himen in ponovnih vzki'k:a Savojski hl?i Oboroženim silam hi Duceju. Prebivalstvo Sardinije se v pslni meri zaveda svoje zgodovinske naloge Strateški pomen Sardinije in Sicilije za Evropo BerfMi, 12. aprila. ». >Berliner Borsen-Zeitungr> objavlja članek, v katerem je rečeno, da se je sardinsko prebivalstvo zadržalo zgodovinsko odločno, čeprav je bilo giavno mesto Sardinije Cagliari ob na.padih angleško-ameriških letal hujše pr zadeto kakor Neapelj. Presenetljivo je, nadaljuje list, kako se zgedov na ponavlja. S Sardinije ki je bila v d:*bi starin Rimljanov izredno važno pomorsko oporišče, in a Sicilije je Rim voc-il vojno proti Cartagini- ki se je nahajala na mestu sedanjega Tunisa. Cicero je označil Sardinijo, Sicilijo in Afriko (v dobi RimJ;an:v je bila >Afrikac sedanji Tunis) za tri najmočnejše utrdbe republike. Tudi danes se lahko uporabi ta označba aa strateški trikotnik sil osi v Sredozemlju. Sardinija sta naravni branik Italije ,n Južne Evrope v Sredozemskem morju. Angloameričani govorijo danes o "'zkroa-nju na Siciliji in tir* na Sardiniji, t:da med temi željami in njih uresničenjem stojita orožje Osi in sardinsko prebivalstvo. To ljudstvo je ob raznih prilikah svoje zgodovine dokazalo, da zna odbiti sleherni napad tist h, ki bt radi vdrli v netranjost ctoka. Zadošča ome ni te v ponesrečenih poizkusov bizantinrkih čet Francozov in angleške pomorske eskadre admirala Lakea ki je bombardiral Cagliari. Odkcr je Carl A^bort Sa-vojski po dunajskem kongresu dal otzku zopet mir, poteka zgodovina oteka sporedno z zgodovino Italije. Sardinija kakor tudi Sicilija imata zdaj odi realni vlogi v borbi, ki poteka v Sredozemlju. Karđ'nal Ajtiadsri umrl Rim, 12 aprila 8 Snoči je umrl v svoiem domii kardinal Fedenco Cattan Amadori Ro-se te 17 aprila 18V> v Maarad Dne S oktobra 1876 ie bi1 posvečen v duhovn ka Pr» dobil si ie doktorat z filozofne 'n terrlo^iie v Rimu ter Je poučevi' filozofijo v semTurju Leta 1887 mu ie M nanež Pi: X poveri' nekatere posebne funkcie B;- 'e an^tolsk x-»zi tatOT Abruzzm svetovalec sv kongregacije za-knmentov itd. Benedikt XV. ga je leta 1921 imenoval za tajnika kardinalske komisije. V tem svojstvu je odločaj o vprašanjih pristojnosti sv. kongregacij. Pij XI «a je Imenoval Zf> tajnika vrhovnega apostoldcega sodši;a. Leta 1926 je bil imenovan za apostolskcp3 pro-tonotarja Pod Pijem XI. jC postni kardinal /6. decembra 1935. Bolgarija stoji trdno na strani Osi Sofija, 12. aprila, s. Finančni minister Boži lov je imel v Dobriču pred mnogošte-\ilnim poslušalstvom važen pr-litični govor. Razčlenjeval je zunanjo politiko Bogarije od 1. 191S. do danes in med drugim dcj^l Pot Bolgarije, ki smo si jo izvolili in po kateri gremo m bomo še dalje hodili, ni slučajna. Začrtali smo si jo takoj po nesrečnem neuil -\skem dogovoru, ki nam ji prinese toliko nesreče in žalosti. Danes smo premagali vse Užkoče. Naša pot je zgodovinska in si je nismo izbrali iz kake trenutne volje, ampak iz nujnih razlogov Ostali bomo zvesti obvemostirn, ki smo jih prevzeli napram bolgarskemu narodu in napram nsšim velikim zaveznikom Osi. Minister je nato naglasa! srečni razvoj gospodarstva in financ v Bolgariji zadnjih let. Ob koncu 1. 1938. je izkazoval državni proračun 6 milijard levov, danes pa je dosegel 22 milijard, kar kaže blagostanje ta stalm napredek. Minister je naposled naslovil poziv ljudstvu, naj sodeluje z vlado, da si zagotovi blaginjo države. Obenem z našimi velikimi zavezniki, je zaključil Bo-žilov svoj govor se bomo bojevali za uvel-bo novega reda. da ne izgubimo vse to, kar 1 smo dosegli, ta da očuvamo svojo samostojnost Berfin 12 aprila a Postna uprava protektorata za Češko in Moravsko je izdala serijo znam' ob HUerjevem rojstnem dnevu, ki ko I 30. aprila MOGOČNI ODMEVI SESTANKA MED DUCEJEM IN HITLERJEM Zgodovinsko poslanstvo sil Osi — Jasni vojni cilji — Priznanje pravic malih narodov — Totalna vojna se šele začenja Berlin, 12. aprila, a Diplomatski dopisnik DNB posveča sestanku med Ducejem in Hitlerjem dolg komentar v katerem poudarja izredno važnost sklepov obeh poglavarjev narodov Osi, ko sta se razgovar-jala o vseh akUiainih vprašanjih sedanjosti in bodočnosti. Temeljita proučitev po-ložaja, kakišen'je v vsej stvarnosti, je do-vedl-a do zaključka, da je treba v tej, si-iam Osi vsiljeni vojni ne samo zmagati, .emvoč, da je zmaga izven đvoni-. Dopisnik .lporninja nadalje, Oa je komunike glad-ko onemogočil sleherno spekulacijo glede vsebine in izida tega sesti-nka ter kaže, da so na nasprotni strani ostali v mentaliteti iz leta 1914/1918 ne da bi se med tem kaj naučili. IV ^rotniki s tem dokazujejo, da nimajo smisla za stvarnost, kar jim bo prej ali slej prineslo trpka razočaranja. Sile, volje in logike, s katerimi delujeta ti dve zgouovinski osebnosti, ki čuvata usodo Italije in Nemčije, premagujoče ovire, ki se zde skoro neprem. gljive, ne bo mogoče nikoli dovoij vrednotiti. Dopisnik pripominja, da je treba to okoliščino poudariti zlasti z'.aj. ko obe sili še nista v polni totalni vojni, temveč šele v pričetku svojih totalnih naporov. Nn sestnku seveda ni bila proučena samo vojaška razpoložljivost, temveč tudi njena praktična uporaba. Navzočnost najožjih voj.ških sodelavcev obeh poglavarjev in njih ponovni i>'seg v razgovore lo-gično kazv, zet kaj je ^lo. Poleg čisto voja-ških vprašanj so ae obi-avnavala tiuli politična >7>iašimja in s temi so se podrobno bavili tud: politični sodelavci Duceja in Hlti-erju. Ob tej priliki j*4 treba predvsem omeniti. pišr< dopisnik DNB, da sklep sil Osi združeno se briti za totalno in dokončno odstranitev kakrtoe koli nevarnosti, ki bi ogi-oz;ia Evicpo ? vzhoda in z^paia. ne izhaja samo iz zavesti, da so na razpolago Sredstva z<-». dosego tega smotri, temveč tudi iz zavesti, da gi*e za zgx>dovinsko poslanstvo. V kolikor se tiče Evrope, obstoja to p članstvo v čuvanju in obdržim ju skupne kultiarajC in duhovne dedščine Evrope zh bodočnost. Ta del^S&a je nastala svoj č-as iz bogastva raznih omikanih narodov. Poslanstvo obstoja nadalje v čuvanju in zajamčen ju sA'obode kontinenta, da bo živel lastno življenje, ki se je odlikovalo po evropskih načelih in rmrodnih značilnostih. Ne gre tu. nadaljuje doslovno d »pisnik za antitezo k angleškemu stališču, ki zanika manjšim eviopskim narodom pravico do svobolnega individualnega razvoja v narodnem življenju in jim piiporoča, naj si skušajo pridobiti zaupanje Sovjetske zveze. Ta zahteva, ki bi dopuščala kontinentu samo izbiro med podrejenostjo angloameri-kanizmu, sovražniku Evrope, in kapitulacijo pred boljševizmom, za Evropca ni niti vredna, da se o njej razpravlja- Uradno poročilo poudarja tudi. zaključuje dopisnik, da se naloga, sil Osi skupno z Japonsko razteza preko aesnJfa evropskih zadev, kajti pci> čilo omenja istočasno soielovanje vseh narodov na osnovi skupnih interesov in označuje pravico do svobodnega razvoja nriredov in poštene lazdelitve gmotnih dobrin . encsga izmed ciljev, za katerega se sile trojnega pakta borijo v sedanji vojni proti monopolskim zahtevam hegemo-nističnih angleških, smeriških in boljševičkih interesov. Gfcsflnk vtis na Madžarskem Budimpešta. 12. aprila s. Madžarski tisk obiavlja z velikim poudarkom poročilo o sestanku med Ducejem in Fiihrerjem. Zaključno poročilo o razgovoru objavljajo listi v celoti pod velikimi naslovi na prvih straneh. V uredniških pripombah se podčrtava izredna važnost sestanka med obema velikima voditenema. »Esti Ujaag« poudarja, da sestanek Mussolini-Hitler potrjuje neomajno volio Osi po nadaljevanju borbe do dokončne odstranitve nevarnosti, ki groz" Evropi z vzhoda in z zapada. Vest o razgovorih med Ducejem in Fiihrerjem. piše poiuradni *Bndapesti Erte-sito je vzbudila največje zanimanje v madžarski javnosti. Politični krogi v Budimpešti poudarjajo, da je sestanek med obema poglavarjema Osi očitna manifestacija volje po nadaljevanju vojne do zmage Sile osi in zavezniške države odločno odvzeti sovražniku sleherno možnost, da b: motil v bodočnosti mir in novi evropski red. Spričo te trdne volje do zmage, ki io izražata sili osi. gledajo države, ki se borijo, z zaupanjem v bodočnost, ker so tudi prepričane, da bo lahko samo novi red. ki ga hočeta Dnce in Fu-hrer zagotovil vsem narodom spoštovanje njih interesov s pomočjo miroljubnega konstruktivnega sodelovanja. Madžarska javnost je prepričana, da imajo sile Osi in zavezniški narod: sredstva in moč za dosego teh ciljev, ki morajo edini zagotoviti Evropi mir. Bukarešta, 12. aprila, s. *est o sestanku med Ducejem in Fiihrerjem so objavil vsi rum uski iiafci z velikim poudark-m in podčrtali njega važnost- zlasti pa dejstvo, da »ta ol^a poglavarja Osi znova potrdila voljo svojih narodov do nadaljevanja vojne dokler ne bo dosežena končna zrn: ga in odstranjena sleherna nevarnost za evropski in afriški prostor. Listi omejajo nadalje, da so vse rta-Hjansko-n«mike effe mobfl sirane sa dosego tn da se štirje dnevi raz- govorov, ko so bila proučena vso. vojaška in druga aktualna vprašanja, ponovno dokazali, da Italija in Nemčija v celoti m popolnoma sodelujeta. Veliko zadovoljstvo v Bolgariji Sofija, 12. aprila s. Uradno poročilo o sestanku med Ducejem in Fuhrerjem je naredilo velik in izredno ugoden vtis v sofijskih političnih krogih in v vsej bol- garsKi javn su. rm . _. . .Vi ko - ■ dne po nedeljskem odmoru, zrcalijo zadovoljstvo, s katerim se je doznalo o sestanku obeh velikih poglavarjev Osi. in prepričanje, da je zgodovinskih dogodek velike važnosti za usodo cele Evrope. Izredno veliki naslovi nad celostranskim besedilom na prvih straneh poudarjajo, da obstoja med Italijo in Nemčijo najpopolnejše politično in vojaško soglasje in da sta oba velika narodn odločena uporabiti vse svoje ogromne vire za dosego dokončne zmage. V poročilu o sestanku med Ducejem in Htleriem vidi javnost absolutno jamstvo za to, da bodo majhni evropski narodi za vedno osvobojeni prod sleherno nevarnostjo vsiljevanjem in ošabnostjo tistih, ki trdijo, da so ali k bi rad j postali gosixxiarji Evrope. Sili Osi. pravijo v Sofiji z velikfm zadovoljstvom, sta znova potrdili skupne cilje za svobodni razvoj in piodnejše sodelovanje evropskih držav. V ta namen sta Italija in Nemčija zastavSj v celoti vse svoje energije za dosego končne zmage. Bolgarski narod čuti. da je najsrečnejša bodočnost Bolgarije neločljivo povezana z gotovo zmago njenih velikih zaveznikov: Špastsk; odmevi Madrid. 12. aprila s. • Li-:i objavljajo na prvih straneh z izrednim poudarkom poročilo o razgovorih med Ducejem in Fuhrerjem, opozarjajoč z nnslovi na izredno važnost sklepov med obema voditeljema glede na vodenje vojne, pa tudi na bodočo ureditev Evrope, za katero se narodi Os: borijo. Zlasti ^e podčrta\;.t;: enot- nost gledišč obeh velikih poglavarjev in njuna neomajna volja po dosegi popolne zmage in osvoboditvi evropsko-afnskega prostora izpod plutokraričnega trinoštva in boljševiške nevarnosti. Podčrtava se tudi. da so razgovori znova potrdili visoke ideale pravičnosti in sodelovanja med ntiro-di, ki so vojni cilji Osi v nasprotju z imperialističnimi stremljenji nasprotnikov. Poročilo o razgovorih je vzbudilo v vseh političnih krogih najugodnejši vtis. KorveSki odmevi Oslo, 12. aprila s. NorveSki tisk posveča cele prve strani sestanku med Ducejem in Fuhrerjem. Poudarja se popolni italijaiv-sko-nemški sporazum glede totalne mobilizacije vseh sil Osi v svrho dosege zmage in izjava obeh poglavarjev, da bo mir za-jamČil sodelovanje vseh narodov na osnovi skupnih interesov ter bodo z njim pravično razdeljeni gospodarski viri sveta, Švicarski tisk podčrtava jamstvo nandurn Evrope Bern, 12. aprila s. V svojih komentarjih k sestanku med obema voditeljema Osi poudarjajo popoldanski listi, da poročilo, ki je bilo objavljeno, če ga bolj natančno proučimo, ni podobno ooročilom ki so biLa objavljena po prejšnjih sestankih. Kar najbolj zadene v uradnem besedilu, je obširnost besedila o bodočnosti evropskih narodov. Listi poudarjajo zlasti besede, ki se tičejo novega reda. Spominjam«^ se, zatrjujejo listi, da je os po italijanski pobuni ob sestanku med Mussolinijem in Kibbentropom prvič dala taka )amstv& evropskim narodom. Besede o pravica] narodov do svobodnega razvoja, podelova nja in miru, ki jamči za sodelovanje vseh narodov, so torej važne ugotovitve, Vtis na švedskem stockhoLm, 12. aprila, a Švedski tisk je davi objavil na prvih straneh poročilo o sses^tmku med H U ter jem m Musscrtim jem. S švedske srtrani se pripisuje temu se*»tar>-ku, kakor dosiej vsem sestankom me« i poglavarjema Osi, veiik pomen. Ođi&iti sovjetski krajevni napadi Očiščevalne akcije severnozapadno od lzjuma — Dva sovjetska bataljona uničena Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojake je objavilo danes naslednje poročilo: V očločevalnih borbah sevemozapadno od lzjuma nta bila uničena dva sovnuna bataljona. Z ostale vzhodne front« »oročajo samu o brezuspešnih krajevnih sovjetskih napadih ob kubc nskom mostišču in južno od I atttr »k**£a jezera. V Tunisu se naši zaščitni oddelki na področju Kaimana in Suse žilavo upirajo napredovanju sovražnika in so vedno znova zadržale prodiranje prvih oddelkov sovražnih oklopnih siL V neprekinjenih borbah so se neniško-italijaaske bojne skupine umaknile proti severu in izpraznile v teku teh pokretov ter po načrtnem uničenju za j vojno važnih naprav Sfax m Kairuan. Oddelki letalstva za borbo iz bližine so ' podpirali operacije naših čet in prizadeli v v presenetijivih napmlih iz ni/k. višine sovražniku hude izgube. Posamezna sovražna letala so prodrla včeraj nad zasedeno ozemlje do državne meje. Pri tem je bilo sestreljenih 8 sovraž- ! nikovih letal. Pri brezuspešnem napadu angleških tor-pednih letal in bombnikov na konvoj, ki so jra Ščitile lahke nemške pomorske oborožene sile, sta bili v Biskajskem zalivu sestreljeni dve torpedni letali in trije bombniki. Ob obali zasedenega zapadnega ozemlja m ob Norveški so nemške lahke oboro- žene sile na mor hi mtićile štiri nadaljnja sovražna letala. Na zapadnem Sredozt*niskem morja j» nemška podmornica napadla skupino sovražnih bojnih ladij, potopila 8.00Oton*tkf> kri žarko in torpedirala en nišilec. Berlin, 12. aprila, s. Z dobrim u&pehotn *» sc včeraj nadaljevali sevemozapadno od lzjuma očiščevalne operacije, katere so nemške čete nedavno pričele. Med temi operacijsnv sta bila, kakor sc doznava iz vojaškega vira uničena dva sovražna bataljona in zajtt , mnogo sovražnikov. Izjalovili so se ofeusivni sunki krajevnega pomena Sovjetov v odseku kubanskega mtTAti>ča in južno od Ladc&cpa jezera. Z ostalih odadcov v/hodnt ironte «h poročati nič pomembnega. Učinkovita delavnost nemškega letalstva Berlin, 12. aprila, s. Kakor (Ovorosijsku. Nem.ško letalstvo je n.i-clalje bombardiralo z dobrim uspehom va?_ ne sovjetske železniške objekte, *ned dni-gim neki vlak na postaji v Kuv^-ku. Sovjetsko letalstvo je med napadi na nemške postojanke in v letalskih dvobojih včera> izgubilo 36 letal, nemško letalstvo pa s letala. Katastrofa anglosaškega brodovja Angassasi so izgubili že vse trgovinsko ladjevje, kar so ga ob pričetku vojne zen tega je poudarjal, da je skrajno potrebno ob\estiti javnost o podmomiski vojni. Lord zatrjuje nadalje, da je bila podmorniška vojna velika nesreča za Anglijo, ki je z vsakim letom v slabšem položaju. Članek vsebuje neusmiljene kr tiko obrambnih in zavarovalnih sistemom, k: jih je odredila admiraliteta. »Naše ladje, kolkor jih še imamo.« pravi pisec »in dve tretjini novih ladij so obsojene, da plovejo v počasnih konvojih kar pomeni da so tudi te ladje obsojene na smrt in da se nic ne napravi za zboljšanje položaja V priliocrnjih šestih mesecih bomo stali pred najstrašnejšmi pod' momiškimi napadi orez zadostne obrambe, i* s'cct zaradi tehmčnih napak zadn;ih dveh let, ki jih je kljrb svojim dobrim namenom napravila admiraliteta Važno je dejstvo, da Nemčija zaradi več podmornic nego jih mi lahko sproti uničmo Ne moren* se smatrati zven nevamosfi dokler se to razmerje m obrnilo.« V zaključku ora^ lord Winster da b! moral prevoz vojnega materiala >met< p redno« pred prevozom živil kar bo vsekakor imelo ne-■ angleški prehejuobeni Berlin, 12. aprila s. Od prieetka sovražnost; do konca marca 1943 je Anglija z zaveznik: izgubila vse trgovinsko brodovje, s kateri m je razpolagala ob izbruhu vojne, to je 30 milijonov 400.000 ton. Računajoč, da je bila tonaža vsake potopljene ladje povprečno 3500 ton, oziroma 5600 ton. sledi, da je bilo doslej potopljenih nad 8.500 ladij. Kaj predstavlja to število, spoznamo če pomislimo, da je svstovno trgovinsko brodovje ob pričetku vojne štelo 4606 ladij, s povprečno tonažo med 5000 in 10.000 tonami in 5367 ladij s povprečno tonažo od 2 do 5 tisoč ton. Na dnu morja je torej šlo okrog 85 odstotkov celotne svetovne trgovinske tonaže. To pomeni, da morata Anglija in Amerika odslej računati izključno samo na nove gradnje. Stockholm 12 apr e. V britanskem f'sru •Sundav Pctorial« ie lord VVmster :ziavil da e Britanca delno podlegla ▼ borb* prof* pod monream Zahteval ie takojšnjo odstavitev rasnih visokih funkcionarjev adm rahtetc. Ra* Stran 2 »SLOVENSKI NAROD*, toreX 13- aprfla 1M3-XXI Ster. g3 Ob dragi obletnici vkorakanfa itaKjansirili čet v LJubljano Ljubljana, 12. aprila Na brzojavke Visokega. Komisarja ob priliki druge obletnice vkorakanja italijanskih čet v Ljubljano, sta Eksc. vrhovni poveljnik Oboroženih sil »Sloventja-Dalnm-*to>c m poveljnik divizije »Isonzo« takole odgovoril*: Visoki Komisar, Ljubljana. Močno me je ganila VaSa brzojavka, spornlnjajoča na vneto sodelovanje v Ljub- j ljani. Zahvaljujem se Vam tudi ▼ Imenu svojih čet. General Robotti. visoki tkomiaar, i^jutMjjana. Sinje krvate »Isonza« se zahvaljujejo za plemenit goreč pozdrav ob drugi obletnici v korakanja v Ljubljano In ae spominjajo, da ste bili med njimi v slavnem pohodu. General Maccario. zemlji? Določbe za likvidacijo in izbris pravic, vpisanih na nepre mičninah nemških izselnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na italijan-sko-nemški sporazum z dne 31. avgusta 1941-XIX o preselitvi nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev iz Ljubljanske pokrajine, glede na svoje n- ^edbe z dne S. novembra 1941-XIX št. L«w, 16. februarja 1942-XX št. 39 in 9. septembra 1942-XX št 179 o likvidaciji terjutev in dolgov nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine, z dne 10. julija 1942-XX št. 142 z navodili za odpravo rent in drugih bremen z dajatvami na nepremičninah nemških izselnikov in z dne 11. julija 1942-XX št. 143 z navodili za razdružitev skupnosti in izbris zemljiškoknjižnih vpisov zastaranih bremen na nepremičninah nemških izselnikov, z dne 30. marca 1942-XX št. 59 o zastopanju nemških izselnikov in z dne 14. julija 1942-XX št 144 z navodili za likvidacijo nepremične imovine tukajšnjih Nemcev, bivajočih v inozemstvu in smatrajoč za umestno olajšati likvidacijo imovine, katere prenos je dovoljen, s pospešeno likvidacijo in ureditvijo zemljiškoknjižnih pravic, vpisanih v breme v Ljubljanski pokrajini ležečih nepremičnin, ki spadajo v imovino, obseženo z likvidacijo, odreja: Člen 1. Vsi zemljiškoknjižni vpisi, nanašajoči se na pravice kakršne koli narave in vrste, četudi izraženi v obliki utesnitve ali prepovedi, z izjemo poljskih služnosti, obstoječi na dan uveljavitve te naredbe tako v lastninskem (B) kakor v bremenskem (C) listu zemljiške knjige v breme nepremičnin, spadajočih v imovino nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev, za katero je dovoljen prenos v smislu itaiijansko-nemškega sporazuma, podpisanega v Rimu dne 31. avgusta 1941-XIX, se izbrižejo, ob upoštevanju določb iz sledečih členov v varnost vpisanih pravic, na prošnjo zavoda Istituto agricolo imrao-biliare di Lubiana »Emona« ali vsakega drugega neposrednega pridobitelja teh nepremičnin. Člen 2. Upravičenci pravic iz prednjega člena, četudi niso vpisani kot taki v zemljiški knjigi, morajo te pravice prijaviti v roku enega meseca od uveljavitve te naredbe Pohotnemu uradu, ustanovljenemu z naredbo z dne 9. novembra 1941-XIX št. 142. Prijavo morajo vložiti tudi tisti, ki so jo že vložili v smislu omenjene naredbe. Prijaviti se morajo vse na nepremičnine iz prednjega člena prvotno kakor tudi na te pozneje vpisane pravice. Za pravice, vpisane nerazdelno v prid več upravičencev, zadostuje, da vloži prijavo eden izmed njih. Člen 3. Prijava se mora napraviti, ločeno za vsako vpisano pravico, v dveh primerkih na posebnih obrazcih, ki jih dobijo prizadeti pri Pobotnem uradu, pri okrajnih sodiščih in pri občinskih uradih na sedežu okrajnih civilnih komisariatov, ter mora navesti tele glavne podatke: 1. priimek, ime, očetovo ime. kraj in dan rojstva ter domovališče upravičenca. Za pravno osebo ^e morajo navesti naziv, sedež in njen zakoniti zastopnik. Preži-vitkarji morajo priložiti rojstni list; 2. priimek, ime, očetovo ime in domovališče pred izselitvijo tako glavnega dolžnika kakor tudi morebitnih sodolžnikov, najsi so se aH se niso izselili; 3. vrsto vpisane pravice in njeno bistveno vsebino, kakor tudi vse morebitne poznejše spremembe z navedbo osnovnega naslova in morebitnih spreminjevalnih naslovov; 4. katastrsko občino in zemljiškoknjižne vložke, na katerih je vpisana pravica, z navedbo glavnih vložkov in so vložkov; 5. za terjatve, izražene v denarju, na dan uveljavitve te naredbe dolgovani znesek, ločeno po glavnici in obrestih, z navedbo obrestne mere in dneva dospelosti terjatve ter morebitnih zaostalih obrokov na glavnici in obrestih, mere zamudnih obresti .stroškov in pripadkov; 6. za terjatve z dajatvami, ki niso izražene v denarju, vrednost po ocenitvi upnika, kolikor mu gredo do dneva uveljavitve te naredbe; 7. za terjatve s ponavljajočim se dajatvami, tako v denarju kot v naravi, njih letno vrednost, izraženo v denarju; 8. za vse druge pravice, ocenitev v denarju po prijaviteljev: presoji; 9. navedbo, ah' je bila pravica že prijavljena v smislu naredbe z dne 8. novembra 1941 -XIX št. 143 ali vložena prošnja za odpravo v smislu naredbo z dne 10. julija lf>42-XX št. 142 ali pa se je glede nepremičnine, na katero je pravica vpisana, že uvedel postopek za razdelitev v smislu naredbe z dne 11. julija 1942-XX št. 143; j nadalje je navesti, ali je ta postopek še v teku ali pa je že zaključen z dokončno odločbo v smislu členov 1. in 2. naredbe z dne 9. septembra 1942-XX št. 179. Člen 4, Ko prejme Pobotni urad prijavo, določi na prošnjo zavoda Istituto agricolo immobiliare di Lubiana »Emona« ali kakega drugega neposrednega pridobitelja v členu 1. navedenih nepremičnin vsoto, ki jo mora prosilec, z valuto na dan uveljavitve te naredbe, položiti na poseben vezani račun pri bančnem zavodu, ki ga določi urad sam, z učinkom iz naslednjega člena. Ce sestoje prijavljene pravice iz rent ali preži vi tkov aH če sploh niso izražene v denarju, se ta vsota določi po zaslišanju odbora iz naredbe z dne 10. julija »1942-XX St 142, ki preskusi prijaviteljevo ocenitev po načelih iz člena 4. omenjene naredbe. Urad oziroma odbor sme po svojem preudarku na kratko zaslišati obremenjenče- vega zastopnika. Člen 5. Ko se je opravil po Pobotnem uradu določeni polog, ugasnejo glede zemljiške knjige prijavljene pravice z ustreznim izbrisom zadevnih vpisov. Te pravice se morejo uveljavljati izključno le na vezani račun in za priznano vsoto, pristo-ječo po naslednjih členih. Od te vsote gredo upravičencu, namesto vsakih drugih prvotno določenih obresti ali dohodkov, od dne uveljavitve te naredbe obresti, ki jih plačuje banka na vezani račun. Člen 6. Odločba, s katero določi Pobotni urad znesek pologa na vezani račun, in s tem izreče prijavljene terjatve glede zemljiške knjige za ugasle, je neizpodbitna in dokončna ter se uradoma vroči strankam. Opremljena s potrdilom banke o opravljenem pologu v izmeri, določeni od Pohotnega urada, je odločba izvršilni naslov za izbris zemljiškoknjižnih vpisov, nanašajočih se na prijavljene pravice. Člen 7. Pri določanju vsote, ki gre prijavitelju na dan uveljavitve te naredbe, postopa Pobotni urad po predpisih naredb z dne 8. novembra 1941-XIX št 143 in z dne 16 februarja 1942-XX št. 39. Ce gre za rente, užitke, pravice rabe, stanovanja, za osebne dajatve ali stvari ali sploh za pravice, ki niso izražene v denarju, določi odkupno protivrednost odbor, ustanovljen pri Pobotnem uradu v smislu člena 2. naredbe od 10. julija 1942-XX št. 142 po zaslišanju zastopnika iz-i selnika. Vse odločbe, razglašene od katerega si ■ bodi organa, se vročajo ali polagajo pri Pobotnem uradu v smislu členov 4., 5. in 6. naredbe z dne 9. septembra 1942-XX št. 179. Člen 8. Vsoto, ki gre prijavitelju, likvidira Pobotni urad z odlokom po izdanih odločbah ali poravnavnih zapisnikih, neposredno sprejetih pri tem uradu oziro-mu po razglašenih odločbah in sprejetih poravnavnih zapisnikih drugih organov in položenih pri Pobotnem uradu po zadnjem stavku prednjega člena. Odlok je dokončen in je izvršilni naslov po členih 1. in 2. naredbe z dne 9. septembra 1942-XX št. 179 ter vsebuje tudi plačilni nalog na vezani račun v dobro upravičenca. V nalogu je vsota, priznana upravičencu, izražena z glavnico v valuti na dan uveljavitve te naredbe. Obresti od tega dne do dne izplačila likvidira neposredno banka. Po likvidaciji pravic, za katere je bil račun ustanovljen, da Pobotni urad morebitni prebitek vezanega računa z odlokom položniku na prosto ruzpolago. Člen 9. Da se izbrišejo zemljiškoknjižni vpisi pravic, ki niso bile prijavljene v roku iz člena 2. te naredbe, predloži Istituto agricolo immobiliare di Lubiana »Emona« ali drug neposredni pridobitelj nepremičnin iz člena 1. posamezno prošnjo ali seznam Pobotnemu uradu z izjavo, da vstopi v smislu določb naslednjih členov in v kolikor pravica še obstoji, kot osebni dolžnik morebitnih upravičencev. Pobotni urad prouči prošnjo, ugotovi, da gre za pravice iz člena L, ki niso bile prijavljene, ugotovi nadalje, da je prosilec izpoinitev teh pravic prevzel v osebno zavezo v smislu prednjega odstavka, odredi varnostne ukrepe, ki se mu morda vidijo umestni, nakar odloči, da so te pravice glede zemljiške knjige ugasnile. Ta odločba je neizpodbitna in dokončna v smislu Členov 1. in 2. naredbe z dne 9. septembra 1942-XX št. 179 in je izvršilni naslov za izbris zemljiškoknjižnih vpisov, nanašajočih se na te pravice. S prevzemom dolga v smislu prvega odstavka tega člena ugasne sleherna zaveza izselnika v zvezi z izbrisano pravico. Člen 10. V prednjem členu navedene pravice uveljavljajo lahko prvotni upravičenec ali njegovi pravni nasledniki samo proti pridobitelju, na čigar prošnjo se je opravil zemljiškoknjižni izbris, in to najkasneje v enem letu po sklenitvi miru in po predhodnem dokazu, da se prijava v roku iz člena 2. ni mogla vložiti zaradi ali v nasledku dogodkov, ki jih je povzročilo sedanje vojno stanje. Sicer se te pravice štejejo za ugasle z dnem uveljavitve te naredbe in se prekliče] o po drugem odstavku prednjega člena morda odrejeni varnostni ukrepi. Člen 11. V primeru prvega odstavka prednjega člena gre uprav čencu ista vseta, ki bi se mu bila Ikvi lirala, da je vležil prijavo po členu 2.t z 2%nimj obrestmi od dneva »veljavitve te naredbe. Likvidacija se izvede po določbah členov r in S. te naredbe. Člen 12. Skupnost imovine med zakonci po § 1236. o. d. z. prertane, če se ie izseli samo eden cbeh zakoncev m se pri tem upo rablja'o po naliki določbe § 1262 o. d. z Prcenje more vložiti tudi kupec nepremič line izseilvsega se zakonca. Zakoncu, ki se m Izselil, je prtdrians predkupna pravica po ceni. ki jo pravično ioleči t* sto oblastvo, pri katerem teče postopek za razdružitev skupnosti. Z razdružitvijo skupnosti se cdredi tudi zemljiškoknjižni izbris morebiti vpiaane prepovedi odsvojitve Člen 13. Prepoved cdsvojitve, vpisana na nepremičninah iz člena 1. zbog lastninske tožbe, ki se teče in ki }o je vložil kdo. ki ni izselnik, ne ovira prenosa lastnine od izselnika na zavod Istituto agricolo immobiliare di Lubiana »Emona« ali na drugega neposrednega pridobitelja; vendar gre na njuno nevarnost, če bi se lastninskemu težbenemu zahtevku morda ugodilo, ko jima ostane le pravica, odlkodovati se prt svojem prodajalcu. Člen 14. Prepoved odsvojitve v zve z j s predkupno pravico, priznano komu drugemu, ki ni izselnik, ne ovira prenova nepremičnin od izselnika na zavod Istituto agri- colo imrnobiliare di Lubiana »Emona* aH na drugega neposrednega pridobitelja; toda ta drva sta dolžna upoštevati to pravic? pri naslednjem odstopu. Člen 15. V primerili navadne in fidejko-misarske substitucije se utesnitev odpravi po sledečih določbah: • a) če sta se izselila oba, postavljeni in na* domesrtni dedič, izbrižejo okrajna sodišča takc j to utsnitev na prošnjo skupnega pridobitelja nepremičnin; b) če se je izselil samo postavi.ent dedič, more nadomestni dedič prevzeti od Pohotnega urada nepremičnino v popolno last proti plačilu primerne odškodnine postavljenemu dediču, kakrr jo določi odbor iz naredbe z dne 10. julija 1942-XX št. 142 ProSn;a se mora vlož ti v enem mesecu od uveljavitve te naredbe; c) če se je izselil postavljeni dedič in nadomestni dedič ni imenovan ali če je imenovan, ne vloži v določenem reku prošnje v smislu prednje črke, dodeli Pobotni urad nepremičnine na prošnjo zavoda Istituto agricolo immobiliare di Lubiana »Emona* temu zavedu v last, odredivši hkrati, da se cena, določena z zastopnikom postavljenega dediča po odbitku postavljenemu dediču pripadajoče odškodnine, položi za upravičenca pri ljubljanski podružnici zavoda Banca drItaiia; d) če se je izselil nadomestni dedič, more postavljeni dedič, ki ni izselnik, zahtevati pri Pobotnem uradu, da oprosti nepremičnino fldejkcmisarske utesnitve In mu jo pusti v popolno last in na svobedno razpolago po predhodnem plačilu odškodnine nadomestnemu dediču, kakor jo določi odbor iz naredbe z dne 10. julija 1942-Xx št. 142. Člen 16. Določbe te naredbe se uporabljajo tudi pri likvidaciji in izbrisu zemljiškoknjižnih pravic, vp'sanih na nepremičninah tukajšnjih Nemcev, ki so postavljene v likvidacijo po čienu 1. naredbe z dne 14. julija 1942-XX št. 144. Rok za prijavo teh pravic začne teči v takem primeru od objave iz člena 4. omenjene naredbe. Člen 17. Vea postopek po tej naredbi ter spisi in listine, ki sc s tem postopkom v zvezi, so prosti vseh taks, kolkov in drugih pristojbin kakršne keli vrste Člen 18. Ta naredba stopi v veljavo na dan obave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 28. marca 1943-XxI-Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Graztali. kateri se morajo cene dejansko gibati pri pridelovalcu in trgovcih na debelo in na drobna To dopušča, da je pač mogoče prodajati po nižji, nikakor pa ne po višji nego odrejeni ceni. Cene v oklepajih veljajo za nadrobno rJTodajo za 1 kg. Česen Lir 9.50 (10.70). beluše 8.80 (10.40). karfijola 3.20 (3.70), korenje očiščeno 3.20 (4.—). čebula 2.40 (3.—). kopre 3.20 (3.80), solata 3.20 (3.90), špinača 3.20 (3.90), zelena 4.55 (5.05), Pomaranče la (Moro-Ta-rocco) 8.35 (9.35). Pomaranče Ha 7.35 (8.35). Limone la (15 cm obsega) 3.75 (4.35. kos 0.45), Jabolka la (n. pr. zlata parmena) 8.35 (9.55). orehi sorrento 26.— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.—). Opombe. 1. Cene se razumejo brez tare. 2. Z blagom T. vrste se razume samo zdravo, za prevoz sposobno blago. Izločiti le pridelke, ki so izobličen', poškodovani ali nagniti ter nezadostno sočnati. 3. Cene veljajo za blago, očiščeno zunanjih neužitnih listov. 4. Prodajalci na drobno morajo posta- viti na blago listič z napisom enotne cene in kakovosti blaga. 5. Ta cenik mora biti irvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodnjalnioah na drobno, 6. Trgovci na debelo morajo izdati kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Tudi preprodajalci morajo na zahtevo izdati tak račun. 7. Za domače pridelke v prodaji na dro bno veljajo maksimalne cene. ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku. 8. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komisarja, 9. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. 10. Kršitelji predpisov tega cenHca se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942?XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Ljubljana 7. aprila 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Mladinske športne igre za leto XXI VIL kolo medic lskega turnirja v odbojki, odigrano 10. aprila Delovanje GILL-a „11 Gatta di MarcolSo v ljubljanski drami Ljubljana. 13 aprila V ljubiJanskl dnm' so včeraj igrali težko pričakovano mlrdinsk opereto »II Gatto di Marcolfc«, po\*zcto po znani basni bratov Grimmov in ki jo je vglasbil skladatelj Ca_ millo Opri. Opereta ki so jo z velik m uspehom izva:'?.ii tui[ v nekaterih italijanskih meetih. je c'o^esria prvo nagrad- na fi-lodramatskem natcea-ju GIL-a v Triestu. Igrale:. izbrani med č!~ni lublj&nske Uk-torske mladine, so zelo debro izp'lmli pričakovanja, ki so b:la stavi ena nanje. Svo. jo ne baš lahko vl^cro s- podali z znatnim umetniškim čutom. Ne l~hka je bila naloga za to, ker je bil? na razpcla^o za priprave zelo mslo časa n -im je manjkalo izkušenosti v težili Igralski umetnosti. Vsak se jc pa lotil sv je ck>?žn?sti z z^o veliko vnemo In zato ni mmik-.io soglasnega prizna jrv gledalcev, ki sd bili vsi crganiz:ranci GILL-a. G'avnn igr?Tka operete neka mala Itnl;-janka živ krt srebro, je pokazala odličen smisel za umetnost. Obvladala e položaj spretno, b?ez zadrege In inteligentno. P ore čena e bila režji. O tem pa ni b lo mogoče dvomiti saj je bila p'vercjna ravn-tel.va drame samemu Posebej je bila nns*udirana glasba, sploh pn je bila vsa vprizoritev privlačne operete izredno skrbni. Med navzočim predstavniki oblasti smo .pazili Eksc Vis kega komisarja Ek3c Poveljnika Armai'.nega zbora- Zveznega tajnika z zveznim pcdtrijnikcm. Zvczneg3 p;d-poveljnika, Kvestorjn in nek?.tere druge. Navz či sta bili tudi zaupnica Ionskih Faši'ev in pokrajinska zaupnica GILL-a. Po igri se je poc'ooveljnik v imenu Zveznega tajnika eahvalil glavn m sodelavcem in je prisrčno p-hvalil igralce, ki so se najboli izkazali v njim poverjenih vlegah. Zaplemba Imovine upornika Pr "stavca Jakeba Visoki komisar za Ljubljansko pokraj i no glede na svoj naredbj z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 m z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 o zaplemb: imovine upor nikov. glede na predlog okrajnega civilnega komisariata v Ljubljani z dne 20 marca 1943-XXI. upoštevajoč, da je po ore:skavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201. štet Pristavca Jakoba živ Franca iz Pod peč: za upornika po členu 2. nav naredbe in da je torej njegova imovina zaplenljiva. odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upom ka Pristavca Jakoba živ Franca in Marije Suhadolnik. roj. 14 marca 1905 v Podeči, biv. tamkaj na št. 44. v prid Zavoda za upravljanje. l'kv:daeijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v 'Jub'janski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib ka :enskih odredb do členu 8 naredbe z dne S. novembra 1942-XXI št 201 vsi morebitni imetniki prem čnin po katerem kol-naslovu in dolžniki Pristavca Jakoba naj or javi jo v 30 dneh od dne objave te od ločbe Zavodu za upravlianje likv:dac»jc in dodeljevanje imovine, zaplenjene upor-n'kom v Ljublian-^ki ookrajini Napoleonov trg 7'II stvari ki jih imajo in dol šove. katere mu dolgujejo, s prepovedjr vrniti njemu ali drvemu stvari ali dol-Tovan' znesek *ud le deloma plačat: Ta odločba je takoj izvršna in se ob-iavi v Službenem listu za Ljubljansko po krajino. Ljubljana dne 5. aprila 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Ljubljana. 13 aprila-Tiskovni urad Fašistične zveze sporoča: VII kolo medšolskega turnirja v odbojki odigrano 10 aprila, se je končalo z naslednjimi rezultati: SKUPINA A (MOŠKI) II. mc.^ka realna gimnazija je premagala učiteljišče 10:2. 10:4. Tekma med III mo^ko realno gimnazijo in klasično gimnazijo je bila preložena Srednja tehniška šela je premagala I. moško realno gimnazijo 10:3. 10:7 IV mo ška realna gimnazija pa je premagala Trgovsko akademijo 10:3. 2:10. 10:6 Stanje: Srednja tehniška šola n II. mo«ka realna gimnazija po 12 točk. I. moška realna gimnazija 10 točk. klasična gimnazija 8. učiteljišče. III. moška realna gimnazija in IV mo-»e ob 19L 26. aprila: velikonočni ponedeljek. Is* ven ob 1830. Stcv. $3 Stran 3 Sindikalni prispevki delodajalcev Glede na člen 11. In 21. pravil Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in glede na sklep izvršilnega odbora zveze je Visoki komisar za Ljubljansko po. krajino odbor: 1 in izrekel za izvršne redne in izre.ne sindikalne prispevke dclod jacev Ljubljanske pokrajine za leto 1943. kakor jih ie skjenil izvršilni odbor zveze 14. decembra 1942,XXI na podlagi pooblastitve zvezinega sveta. Znesek prispevka, ki ga morajo plačati Industrije^ ter denarni In zavarovalni zavodi se priobči zavezancem prizadetih združenj s priporočenim pismom in se prispevki plačujejo neposredno pri teh združenjih. Pt. strokah in krajih določene prispevke, ki jih morajo plač ti obrtniki, sporoči obrtnikom in jih pobere Postna hranilnica. Prav ta'- ^-roci in pobere Postna hranilnica Pr ; posameznih trgovcev. Za _.ar.c gostinskega sindikata, ki točijo v no, v Ljubljani, se odobruje prispevek o 10 L za vsak liter vina ki ga uvo-z:jo Ta prispe^ rk določen po polovici go-st:lničarski bolniški blagajni, do drugi polovici pa Združenju trgovcev gostinskemu sindikatu se pob"ra hkrati z občinsko trošarino in se ne sme prevaliti na potrošnika. Prispevek članov sindikatov _____ _ , ■eHnlkov snaia 0.4#/» osnove za odmero zgradarine, t j. davčne osnove, zmanjšane za odbitke po predpisih zakona glede zgradarine. Prispevek pobirajo davčne uprave hkrati z zgradar.no. Redni prispevek kmetovalcev sestoji iz 12 odstotne doklade na zemljiški davek. Za tekoče leto se odobruje tudi izredni prispevek 0.50 lire za vsak hektar zemljišča, zavezanega zemljiškemu davku, Obojne prispevke pobirajo davčni uradi ob iz-teriav; zernljarine. Zoper predpis prispevkov je dopustna v 15 dneh po cbveetitvt pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev, ki odloči o pritožbi, ko je zaal dal izvršilni odbor. Zoper odločb; predsednika je dopustna nadal'nja pritežba na Visokega komisarja v 15 dneh od dneva obvestitve. Zoper odločbo Vitkega komisarja nj več pritožbe. Odločba o pritožbi se priobči prizadeti stranki s pri pc ročen i m pismom v enem mesecu od dne ko je bila pritožba vkžena Zamudnim plačnikom se zaračunajo zakon *> obresti m se dolgovani prispevki iz terjajo kakor neposredni davki po seznamih, ki ** bili izrečeni za izvrsne. Gornja odločba, ki je objavljena v »Službenem listu« 10. t. m., ,e takoj izvršna. DNEVNE VESTI — Dei Gmdicc predsednik zavoda za znanstveno organizacijo dela. Nac. svetnik prof. Rihard del Giudice je bil imenovan za predsednika nacionalnega italijanskega zavoda za znanstveno organizacijo dela. Inž. Guida Vanzetti pa je bil imenovan za zavodovega podpredsednika. — IV. umetnostna razstava treh Venc-zij. Dne 27. junija t. 1. bo v Benetkah svečano otvor jena tradicionalna umetnostna razstava treh Venezij, četrta po vrsti. Na omenjeni razstavi lahko sodelujejo tudi oni slikarji in kiparji, ki niso vpisani v zadevnem sindikatu. Umetnine bodo razstavljene v treh razstavnih paviljonih beneške Biennale. Eden od teh paviljonov .ie določen za razstavo slik in kipov giu-lijskdh likovnih umetnikov, ki se bodo polnoštevilno odzvuli povabilu za sodelovanje. — Italijanska razstava otvor jena v Stockholmu. V prostorih stockholmskega nacionalnega muzeja je bila otvorjena italijanska razstava kristalov, Čipk in knjig. Svečani otvoritvi sta prisostvovala švedski prestolonaslednik s soprogo in kraljev brat princ Evgen. Spremljal ju je italijanski opolnomočeni minister na Švedskem dvoru. — Umetnostna in kulturna tekmovanja ▼ maju. Zvezno poveljstvo G. I. L.-a je napovedalo vrsto umetnostnih ter kulturnih manifestacij, ki bodo v letošnjem maju. Predvsem bodo organizirane kulturne tekme, pri katerih bodo lahko sodelovali člani in članice BaLille, Malih Italijank, Avantgarde, Mladih Italijank, Mladih fantov in Mladih fašistk. Nadalje so na sporedu tekrne figurativne umetnosti, ki se nanašajo na risbe, slike in plastične umetnine. PrJ glasbenih tekmovanjih pridejo v jx>štev igralci violine, klavirja, violončela, harfe in harmonike. Seveda so predvidena tudi tekmovanja v petju in skladbah. V poštev pridejo pri teh tekmovanjih Mladi fašisti ter Mlade fašistke. Kazen tega bodo imeli udeležene; priliko preizkusiti .svoje znanje tudi v koralnem petju. Gledaliških tekem se bodo lahko udeležili člani Balille in Malih Italijank. — Potresne sunke so zabeležile potres o -merne priprave meteorološke in geofizi-3;alne opazovalnice v Bariju. Soditi je, da se nahaja potresno središče v razdalji okoli 250 km jugovzhodno od Barija. —- Natečaj za najboljše pesniško, slikarsko in glasbeno delo. Ob prilki 20-letnice Kr. italijanskega letalstva je objavilo nacionalno propagandno letalsko središče tri natečaje, namenjene stadija ruskim pesnikom, slikarjem in skladateljem. Prva nagrada 20.000 Ur je doiočena za najboljšo pesniško stvaritev, proslnvljajočo italijansko letalstvo. V razsodišču so prof. P. BernardelLi, V. Brocehier:, L. Gigli in M. Lualdi Druga nagrada v znesku 20.000 lir je namenjena najbolj kvalitetni simfonični skladbi z letalskim navdihom. V razsodišču so akademik H. Pizzetti. T. Serafin ter A. Lualdi. Tretjo nagrado 20.000 lir pa prejme slikar, ki bo najprimerneje upodobil mi?el letalstva. V tem razsodišču so akademik Cicppo, dr. M. Bernardi in M. Cascella. — Sneg na Vezuvu. Iz Neaplja poročajo: Po nekaj dneh občutnega mraza, ki je sicer nenavaden za Neapelj. so meščani ugotovili s presenečenjem, da je Vezuv pobeljen s snegom. Pa tudi vrhovi gore Ani lata ter okoliškega hribovja okoli Fa-briana so bili zasneženi. —j Proizvodnja tkaninskih surovin v Albaniji. Go.-podarsko finančni dopoln;lni vestnik aegncije »Agit« poroča: Proizvodnja tkaninskih surovin v Albaniji se tiče predvsem volne, bombaža in lanu. Albansko gospodarstvo je po svoji ekonomski tradiciji usmerjeno k reji domačih ŽJvali. številni pašniki, obsežnost v poštev prihajajočega teritorija ter relativno redko naseljeno prebivalstvo so ustvarili v Al-bano potrebne predpogoje za lep razvoj živinoreje. Proizvodnja volne omogoča tkaninsko proizvodnjo, ki povsem ustreza albanski notranji potrošnji in ki ustvarja možnosti za izvoz. Bombaža je sicer razmeroma manj ko volne, vendar ga gojijo predvsem v okolici Tirane, Elbasana, Durazza in Kava je ter na področju Musa-chie. Zlasti tukaj v Musachiji so tereni zelo pripravni za gojitev bombaža, tako aa je računati z vedno mcčnejs:m uspe-vanjem. Zaerkrat je osfcun obdeiana površina sicer neizpremenjena. vendar p-* beleži proizvodnja stalno naraščanje. Po izjavi tehničnih strokovnjakov bodo ugodni pogoji zemlje lahko že v bližnji bodočnosti omogočili izboljšanje ter razširjenje bombažnih kultur tako da je upati na zadostno proizvodnjo glede albanskih potreb in tudi glede primerne preskrbe za Italijo. Tudi proizvodnja lani je bila v zadnjih letih izdatno zvišana, vendar pa se bedo nadaljevala 01*173 de van j a za ustvaritev še boliš'h proizvodnih pogojev tudi na tem torišču. — Petrov blagor. Kakor poročajo iz Vi-gevana. so imelj ribiči iz okolice Sartina-ne izredno siečo. V velikem kanalu reke Sesia je več ribičev zajelo 24 kg težko kočo. ki so si jo bratovsko razdelili. Okoliški ribiči ne pomnijo, da bi bili kdaj ujeli tako veliko kečo. — Mati je zaman žrtvovala svoje življenje, da reši sinčka. 33-letna kmet.ca Conceta Ciccolini iz Atesse pri Chietiju je stekla na železniško progo, da reši svojega dveletnega sinčka Pavla, ki se je igral pri tračnicah. V naslednjem hipu je izza vogala pribrzel vlak, ki je povozil mater in sinčka. Oba sta bila pri priči mrtva. — Teliček s tremi glavami in šestimi nogami, iz Benetk poročajo: Te dnj je povrgla v hlevu posestn ka Janeza Bol-g je iz vasi Meolo krava švicarske pasme nenavadno tele. ki je vzbudilo v vsej vasi in daleč naokoli največje zanimanje. Gre za tele, ki je prišlo na svet s tremi glavami in šestimi nogam:. Ena izmed treh glav je bila normalne velikosti, druga je biia nekoliko manjša, tretja glava pa je bila brez ust. Ostaij del teličkovega trupa je bil povsem normalen. Tele je imelo samo en želodec, uživalo je krmo z dvema gobcema. Po treh dneh jo poginilo, ker ni imelo zaradi svojega prslsompllo-ranega telesnega uztroja potrebnih pobojev za normalno življenje. Zanimiv ne-stvor je pritegnd pozornost številnih pri-rodoslovcev. ki ?o poromali v Meolo. da ga vidijo na lastne oč'. Tele bodo naga-čili, nakar pride v prirodoslovni oddelek beneškega muzeja. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 29. z dne 10. aprila 1943-XXI. objavlja naredbe Visokega komisarja: določbe za likvidacijo in izbris zemljiškoknjižni pravic, vpisanih na nepremičninah nemških izsel-nikov; določitev časa za zatemnitev; odločba Visokega komisarja: Odobritev sin-d katnih prispevkov delodajalcev za leto 1943; zaplemba imovine upornika Jakoba Pristavca in cbiavo: mak-imaln; cenik št. 6 za zelen iavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. — OrjaSkj plazilec. Iz Ferrare poročajo: 2e nekaj dnf sem je b:lo preb:valstvo naselbine Ospitale d i Bendeno precej vznemirjeno zarai: pojava nenavadno ve- ljubljanski kinematografi KINO MATICA Telefon 32-41 Dnevno ob 15. film o nesmrtnem osvajalcu ženskih src Don Juan Adrteao Rimoldi, EUena Zaresci, Faoio Stoppa Dnevno ob 17. in 19.15 velezanlmiv in najsodobnejši film Ijubavno-kriminal-ne vsebine Zadeva Styx Napeti prizori, ples. — v glavnih vlogah: Viktor de Kowa, Laura Solati, Margit Symo Novo: KINO SLOGA Novo: Film naše mladine ... Film poln mladostnega duha! Sre2iti dnevi z najboljftimi igralci. Lllla Silvi, Amedeo Nazzarl, Leonardo Cortese, Paolo Stoppa. Vera Carmi, Valentina Cortese Vsak dan Štiri predstave: ob 14., 15.30. 17.30 in 19.30; v nedeljo Se ob 10.30 url KINO UNION Telefon 22-21 Pretresljiva zgodba, ki Je ne boste pozabili Žrtev velike ljubezni V glavnih vlogah: Assla Noriš Id Pfero Lulll Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 tn 19.30 uri: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 15.30. 17.?0 in 19.30 url likega in dolgega plazilca. Proti večeru je plazilec zapuščal svojo luknjo ter se splazil vzdolž nabrežja reke Panaro. Ljudje so bežali pred čudnim plazilcem, ki pa ni kazal nobenih napadalnih namenov. Nekateri mladeniči so ga, oboroženi z gorjaea-mit pričakali, vendar pa niso ničesar opravili. Končno sta se odločila dva lovca iz Bondena, da se preizkusita s čudno živali jo. Posrečilo se jima je, da sta jo pobila. Plazilec je meril v dolžini nad dva metra. Je skoraj črne barve, ima zelo veliko glavo. Strokovnjaki se zanimajo za nenavadnega plaz Ica, ki ga bodo nagačili ter izročili v bližnji muzej. Okoliškemu prebivalstvu je sedaj zelo odleglo. — Razstava odlične italijanske slikarice. V dvoranah palače San Qu:ntino v Mon-doviju je razstavila svoje slike odi čna Italijanska slikar ca Gemraa Beccuria, V vrsti njenih umetnin prevladujejo krajnskl motivi in tihožitja. Vseh razstavljenih slik ie 48. Zlasti v umetniškem oblikovanju tihožitij je Beccarijeva zelo preizkušena m kaže zrelostno kvalitetno stopnjo. V njenih tihožitjih se odraža prisrčna, intimna poezija. Posebno pozornost vzbuja njena simbolična slika »Žitna bitka«. — Smrten padec. Petletni Lucijan Fran-ceschett; iz Cande pri Rovigu se je igral na balkonu. Vzpenjal se je po ograji, ko je izgubil ravnovesje in padel z višine petih metrov. Ubogi deček je obležal s počeno lobanju. Kmalu potem je izd.hni1.. — SI karika nagrada poimenovana po padlem Slikarju vojaku. Iz No vare poro-rajo: Ustanovljena je bila nagrada za slikarstvo, k; bo imenovana po italijanskem slikarju vojaku, padlem na tunikem bojišču, po Mieciju Loiv>mbu. Prva nagrad.-tev bo ob priliki pete sindikalne razstave lep h umetnosti, ki bo otvorjena te dn: v Novari. Nagrad.tev bo združana s posmrtno razstavo izbranih Colombovih del. — Nesreče. V zadnjih dneh se je pripe tjlo več nesreč in v ljubljansko boln 5nico so prepeljali naslednje ponesrečence. Marijan Avsek, 8-letni dijak iz Ljubljane, jo bil povožen in je ran ie-n na de~nici. — Bogomila Vidmar, 52'letna ue teljlca iz Ljubljane, si je pri padcu na cest zlomila levo nogo. — Matiji Zajcu, 41-letnemu pozestnilcu .z Ratne, je padlo vozno dvigalo na d?:no nego in mu jo zicnrlo. — Fran j a Zaje. 23%e!na delavka v vevški papirnici se je peljala s tovornim avtomobilom v Zadvcr. Ko je avtomobil vozil v Ze"eni jami skozi železn'sk; podvoz, se ni pripomnila, pa je zr.ceia z glavo nb kamn -ti cbc-k. Udarila je tako močno z glavo ob kamen, da ii v bolnici niso rnog'i več re-š'ti žvljenja; kmalu po prevozu v bolniš" n co je umrla. — Helena Šotina. 14-!etno kmečko dekle iz Zc. Kašlja je tudi postalo žrtev nesreče. V Zalogu je skočila iz vlaka, padla pod kolesa, da ji je odrezalo obe nogi in je izkrvavela ter ie tudi kmalu 00 prevozu v bolnišn'co umrla. — Antonu Trunklju. 46-letnemu mizarju z Krke. le krožna ža^a odrezala prste lev:ce. — Metoda Puciharia. 10-letneg-a sina posestnika iz Sapa je konj mrčno brcnil v glavo. — Josipu Ceglarju. 45-letnemu posestniku iz Križiće vas:, je cdlelelo poleno v obra7. —• Vktor Svetek. 33 letni m>ar iz Ljub-liane, je pri padcu na stopnicah zlomil levico. IZ LJUBLJANE —Ij Aprilsko vreme. Prehod med zimskim in poletnim vremenom se je že za-čeL Včeraj je prevladovalo še južno vreme in na nebu so se zbirali nenavadni, hudourni oblaki. Popoldne ob 14. je tudi silno zagrmelo, skoraj povsem nepričakovano ter brez vsakega posebnega uvoda. Malo slabše je grmelo še pozneje. Od časa do časa je deževalo, vendar dežja ni bilo posebno mnogo. Takšno vreme nekoliko preseneča ob tako visokem zračnem tlaku — davi je znašal 771.5 mm — ki je še malo narasel od včeraj. Maksimalna temperatura včeraj ni bila visoka, ker ni bilo mnogo sonca, znašala je 14.2°. Davi je bilo mesto zagrnjeno v gosto meglo, ki se je pa kmalu dvignila. Nebo je b;lo oblačno. Minimalna temperatura je bila davi nižja kakor včeraj zjutraj, znašala je 3*. —Ij Prihodnji produkciji GLn^ben** Matice se bosta vršili pod ns slovom > Konce rt v dnržinic. Ta nalsov opravičuje tuli popolnoma drugačno sestavo sporedi produkcij, kakor pa je bila dosedaj. Vse. ki se zanimajo za naše glasbeno življenje, pred vsem pa za delo na Soli, vabimo na ti dve produkciji, ki bodeta v četrtek, dne 15. t. m. in v soboto, dne 17. t. m., obakrnt ob IS. uri v mali filharmoni^ni dvorani. Poirobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Skladatelj Matija Tome je predložil Glasbeni Matici ob njenem razpisu glasbenega natečaja v minolem poletju s\*oje najnovejše, pa tudi najobširnejse delo: Kri-žev pot, kantata za soli, zbor in orkester. Glasbena Matica je delo nagradila in odkupila ter naročila svojemu pevskemu zboru, da ponese tudi to slovensko delo na krstno izvedbo. Ta izvedba ho poj vodstvom ravnatelja Mirka P« liča in ob sole-lo vari ju solistov- aJtistke Franje Golobovr basista Julija Betetta in celotnega simfoničnega orkestra, na veliki četrtek, dne 22. t m. <^> 7. url zvečer v VCdH imlon-ski dvorani. Ponovljen pa bo koncert v celotnem obsegu na veliki petek ob istem času in na istem pre^t-ru. Predpro.lnja že v teku v knjigarni Gtaabene Matice in na koncert izvirnega d Mii.ičega dela pr.vv posebno opozarjamo. -—lj V Kosovem salonu v prehrklu nebotičnika je postavil na Ogled svoje umetnine priznani slikar I. K03, ki sp^da med naše najboljše sodobne akvareliste. Razstavljeni portreti, krajine in tih- -žit j a, ki dokazujejo, da jih je ustvarila mojstrska roka. so vzbudili me 1 ljubitelji upodabljajoče umetnosti živo posjotnosL fffllftlTl bo odprta, kratek čas. —Ij Združenje kmetovalcev obve^n vse one kmetovalce, ki so se prijavili za prehod preko blokov, du so dovoljenja že potrjena. —!j Ljubljanski kvartet bo koncertiral v ponedeljek, dne 10. t. m. v veliki fil" harmonični dvorani. Kvartet tvoriio člani: Leon Pfcifer. Albert Dermelj, Vinko Su-šteršič in Čenda Sedlbauer. sami priznani naši izvajajoči umetniki, ki so zdni/eni že več let v tem komornem združenju. Njihov koncertni .-pored primit dela: Cajkovskega, Mozarta, Respfgnija in domačina Petr-lča. JCa koncert oporarjamo. Predprodaja bo začela jutri v sredo dopoldne v Knjigarni Glasbene Matice. KINO Predstave dnevno ob 15., 17* in 19.15 uri Ob nedeljah in praznikih ob tv,y% 15«, 17* in 19.15 uri Izpred okrožnega sodišča PJd pretvezo da ga pošilja odsotni zuanec, je izvabil od njegsvih staršev razna živila in denar — Pokoril se b3 deset mesecev LjubiV-na. 13. aprila V petek se je pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča sos dr. Alcjzijem Ran-tom zvrstilo več mladih grešnikov, sodba pa je bila izrečena samo v enem primeru. Vse druge razprave so bile prekinjene in se bodo nadaljevale, ko bodo pristop ie Be nekatere priče. Poceni se je rešil nevarnosti obsedbe neki zasebnik. Tožitelj in ovadi teli mu je odpustil, ker mu je obljub'1, da mu b: v določenem času povrnil škode., napravljena z goljufijo. Ker sta se pobotala, je drž?vn;. t-žilec umaknil predlog za kazenski pregon. Taka umaknitev je seve dršavno t Ulstvo oW -zuje poskusa izsiljevanja Priča j'1 jzpove-dala za obteženca Ugodno, lzj ivila. je, da je kritičnega dne res delal z nj in skupno v nekem skladišču. Ker se pa zopet ni javil ovaditelj, je mcial sodnik odločitev BO* pet preložiti. Rdeč! križ poroča V pisarni IRK., avtonomna sekcija IJuh-Ijana, Via Arielb Rca 2. «c naj oi:'..i>v OSCbe, ki so poklale pakete naslednjim: Vclde Aloj/. Sever 1 rane Podržai Jane?r, Pajnič Ivan. Sečnik Jo/c. Hočevar Ivan Boh Franc. Mustcr J< ?c Zaic Vinko. Kozina Ivan, Vidic Stanislav. Y\i c rVntOIV l-'ink Frane. .M.'-rinč Martin, Kas: Adolf, Zupančič, Svajger Franc. Peterle Alojz, Peršin Cbrijcl. Č.crnič Franc. Zalar Mstic Arko Anton. Spreieef Ana, 5:arni.:a han, Marniinvlč Av^irr. rop Franio. Pakcfi 7.y vojne uittivlkc. ci\ ilne mttmirfln- ce kcnfmirance in jetnike i caporHl sl- spre jernajo iAljuCno po nu\em izpremenicnem redu (a sprejemnike z zajetnimi Črkam: in»en): ponedeljek : A. H ( f: F); torek: E F. G H. I. J; sreda : K. L; četrtek: M S ("). P: petek: R S, 3, Tj sobota: U V. z, z. Čas sprejema vsiik delaMiik od &.>0 do lLXi ir. od 15.30 do 17.30. ob sobotah pa *amo od 8.30 dn 11.30 Izven tega časa se sprejemajo samo paketi od poiujaJccv ;z\cn Ljubljane, ki sc izkažejo s prepustnico. Kdor nameni oddat več paketov za razne prejemnike, naj prklc nn vsak način popoldne, razer. ob sobotah. Red sprejemanja paketov je razviden tudi na vratih orada. Enscrlraf v „Stav. Narodu"! Zahvala Vsem, ki so na kakrS^n koli način sočustvovali z nami ob smrti nas? predrage soproge, matere, stare mame, svakinje, tete in tašče, gospe Ane Ceriarv jo obsuli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnj; poti, se prisrčno zahvaljujemo. Ljubljana, dne 13. aprila 1943. ŽALUJOČI OSTALI Kaznovani učitelj To dveh letih zakonskega živl^nja. se je ee-stala Genevieva Berthier s sv:jim tovarišem iz mladih let Leonom Durieurom. Srečala sta se na domači zabavi pil gospe j d'Avelesges in Genevieva jc odplesala z Leonom valček. Prej Genevieva nikoli ni Čutila do Leona nobene simpatije, ki bi prekoračila mejo tovarištva iz otroških let. Leon nikoli niti pomislil nI na to, da bi jo zasnubil in nred dvema "etoma je bil na njeni ovatbi, kjer ji je prisrčno čcetital. Toda fcsteg* včera — ne vem. ali ja bilo to pod vplivom plesa, Šampanjca aH sodbe - - je Genevieva prvič začutila posebno zanimanja za Leona. Tudi on ni bil do nje več tako tovariško brezbrižen. Skratka, oba &ta za-Čutfla petrebo ponovno sestati sc Toda to ni bilo tako lahko. Genevieva r ničemer ni hotela vznemirjati svojega moža, drugače dokaj hladnega in pcslovnega človeka. Hotela je ohraniti nedotaknjeno doste. janatvo zveste in srečno porrčene mlade žene. Njeni sestanki z Leonom k, je bil Se student na univerzi, bt vsjbaddl splošno pozornost tn dali b; ljudem povod zo obrekovanje. Vendar je pa ^enevisv.. nas!., prikladno pot, da se je ahko sestajalo i svojo smipati Pravijo da m*1 » zer«ke drugačno logiko in ctk i kakor »naskl In Genevieva je na§fa na rodročju *.e lo.e^ke tn etike *r>*"~--• • * i)g rjoravtSj si 1 sebe. i — Bruno je večkrat odsoten, --je govorila sama pri sebi. Njemu ?o glavna stvar posli. Zame se ne zmeni kcia ve kaj. Priznati moram, da je drugače 'Jcbcr mož, teda jaz sem toUkokrat sama. A tudi jaz sem človrško bitje, tudi jaz notreau*yn malo zabave in nedolžnega flirta. Frer:o tega Lecn itak ne pojde. On je polten rant ln niti malo ni vsiljiv. In nekega dne je prišla Genevieva k ror> žu s pismom svoje sestre. — Evo. sestra ml ptfte, d& je niali iuur dovršil osnovno V-lo in »a bo trona vp -sati v licej. Mora ga poslati v mer*o Ji prosi me, naj ga sprejmem na hrano m stan o. vanje. Deček potrebuie tudi roditelv-ico nadzorstvo. Sestri ne morem cdreči te usluge. Kar se tiče strcSkov za malčka, jih bo seveda v celoti krila. Midva pri tem ne bova imela nobene škode. Bruno ni dolgo razmišljal. — Stori, kakor hoceS. — je odgovoril kratko. — To ni moja stvar. Mali Luc je prišel v mesto ta ie pm dan se je pokazal kot velik navihe.nec. Navduševal se Je za xudne 4gre. Ta co Je nekega dne odprl vse pipe Vodovoda, ker le hotel pokazati, kakšen je Nla*ar=»ki vodo* pad V hiai le nastala pravcata poplava. D:t:gi dan se je igral r železnic! n podrl 1e dimn:k na štedilniku Končno *c prignal Se t^eern telička — sam enak ve!!. kje ga je nafte 1 — ln privezal ga Je k pisalni mizi svojega strica. Bruno je začel po ma^ lem godrnjati, toda Genevieva ga je znala hitro pomiriti. — Res je mali razborit toda sicer se ničesar ne uči. Treba mu bo pai3kati domačega učitelja. Psala sem že bcslri o tem . .. — Stori, kakor hočeS — je d^jai zopot njen mož. Kmalu je prišel domači uiitelj m gotovo že slutite, da je bil to Leon. Tako je Genevieva arečno uresnčila tudi drugi dei svojega načrta. • V hiš: ni to povzročilo nobenih neprilik. razen da se mali Luc nikakor t^i mogel sprijazniti z domačm učiteljem. Toda str c je bil zadovoljen, ker Luc zdaj m imel več pr^ke, niti časa, da bi usada svo;e vragolije. Nekega dne je zaslišala Genevieva iz učitljeve sobe strašen hrušč in tr .50. vmes pa celo grde kletve, izgovoijcrc sicer z zamolklim glasom. Kaj se je bilo zgodilo? Leon je poučeval svojega uxmcn v risanju. In Luc je porablj co .?o d* • narisal na hrbtu svojega učitelja s tušem celo futuristično kompozicijo Ko ;t Genevieva vstopila v sobo. z držal Leon sv? beli suknjič v rokah 'n kazai umetnino svojega nadebudnega učenca M*v; titprid* prav J« bi že odnesel pete. — Niti eno uro več ne "«iuneni v tej hi«! — je dejal Leon srdito. Genevieva se je opravičevala, kakor 1e vedela in znala, obljubila mu jc povrniti škodo, potem je pa šla iskat malega po-redneža. — No. le čakaj, falot ti grd\ *o si bcS zapomnil, — jc zakričala, ko ?a je zasadila na dvorišču in pridela za ačeaa. Oc;-vedla ga je v svojo sobo, srdito zaloput-ni'a vrata za seboj in jih zaklenila. Luc sc je prvič prepričal, da teta Gene-v eva ne pozna šale. Slekla mu ie hlačice in ga pošteno našeškala. Ko se je Bruno vrnil domov, je našle svojega nečaka na hodniku, kjer se je neusmiljeno drl. — Kaj se je pa že zopet zgodilo? — je vprašal presenečeno. Luc je solznih cči priznal svoj greh. Po. veda1 *e tudi da je bil našeškan. — Prav jc tako. — ze dejal Bruno za-(SOvotrno. — Teta je pametna žena. Bruno je bil potem dolgo odsoten na službenem potovanju. Po povratku je vprašal Luca: — No. kako se pa zdaj razumeta s teto? — Teta je dobra :n pametna žena, — Je dgovoril Luc veselo. — Oni dan je našeškala učitelja in to me zelo ^cse«. — Kako to? jc vprašal 3runo začudeno — Zaklenila ga je v sobo kakor mene in ostala ie tam dolgo z njim. Luc je pričakoval, da bo stre tudi to not zadovoljen ln da bo teto ponvaMl. Zato ne te zelo začudil ko je opazil njegov mračni cbraz Toda v svoj! naivnosti *< je rarl"«r*»l to s posebno «1n»in*\»tlo k! 1o le gojil stric do domačega učite ja. In to mu ni bilo po volji... MALI OGLASI KLOBUCAKNA »PAJK« vam strokovno osnaži preoblika in prebarva vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobu kov. — Se priporoča Rudolf Pajk. Ljubljana. Sv. Petra .cesta 38. Miklošičeva cesta 12 'nasproti hotela Union). ALI KES se NE v l STE, la vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skr-m ? Ce iščete službo \ii stanovanje, će želite Karkoli kupiti, se mrnite na oglasni od-leiek »Slovenskega Msiroria« KI Vam bo s -enenim oglasom tz-ooinli željo »Slov Narodu' Stran 4 »SLOVENSKI NAROD*. «■ jtrma 1943~X20t *ter. TI ' Prastara pravila o uživanju nekaterih jedi Postne ječi, velikonočni plrfci, potreba pn zelenjavi spomladi — zakaj? LJubljani %B. aprila Post je prastara Človeška ustanova^ ne izvira šele te dobe kršcansva. Tudi v dru-g h verstvih poznajo post, ki pomeni očiščevanje. Izkazalo se je. d:i b: bil t :vb . p"st zapovedati, co bi ga že ne predpiso- v:la \aastvn. p s t e p .t: :> n le!~5a p:,iv tr.kc ka&or brana. šsevedfi cb sva en o-su. Hrano moramo uživati vedno, toda tudi rednj pst je potreben tO se pravi V p. -meraih presledkih, v skladu z litmom narave. Zdravniki bode prav rad* pritrdili. da je za post najp: i- •......; čas k nor 7:- me. Prodvelikcui".eni peri je torej potreb n iz zdravstvenih razlogov. Mzdrost prastarih uvedb V prastarih uvedbah se skriva me i-..ai.' ki je dandanes p-prosto več ne razumemo. Marsikateri običaji so dandanes ade nesmiselni, ker se je splošni način življenja zelo spremenil in človek ne živi vač v isti okolic . ne opravlja istega dela in ne uživa jedi kakor v davnini. Prastari običaj so se pa razvili v zelo dolgi dobi človeškega naravnega ž.:vi en a. ko jo človek izbiral in ukrepal vse še p nagonih in nagon je bil boljši vodnik kakor je dandanes razum Počasi odkriva razum to. kar je nagon odkril že zdavn~i M n opra ravnan in preprostih ljudstev kti'turni človek obsoja in zasmehuje kot praznoverje in neumnost ter le p-časi odkriva, da se vendar za vsem skriva globlji pomen. V davnini je narava sama narekovala človeku. kaj je najboPe in potrebno. Narava ga je tudi silila, da je jedel prod zimo in v zimi »močne jedi bolj mastne in redjlne, in 'Ui se je spomladi postal tor se zdravi! z zelišči. Narava mu je nudila v posameznih letnih časih živila, ki so bila bodisi užitna le tedaj ali tedaj najbeljša. človek se je vsemu temu prilagodil. C>o pravimo, da je živel naravno, to pomeni, da se je ravnal strogo po naravi in po nagonih, ki so bili zdrrivi ter znt<> nezmotljivi. Kako so nastali velikonočni pirhi Jajce je ob veliki n;či pi spodoba veselega praznik:-, vstajenja prerojenja ter po-mladi. I'cenjaki so menda odkrili, da je jajce p a stari simbol življenja: zato baje tega ; smemo prezreti. .' • .-i hočemo raz- !'-:>T: nastanek veTkonccnih pirhov. Zdaj ne bomo raziskovali, kako je nastal ta cbi-C-aj, da so postali pirhi tako tesno zvezani z veliko nočjo. Velika noč je krščanski praznik, piihi so pa najbrž poganskega iz-vora. Primitivni pogani v davnini so ne-dvermn pra znovali ob raznih letn'h časih. • * In ost: o ob prehodih letrFh časov. Njihovih praznovanj ne moremo kratko malo pri-merjati z današnjimi. Morda je bila vsebina njihovega praznovanja le v pc«ebnih gostijah. To je tudi dokazano. Znano jc tudi, da i^o v davnini barbarska evropska plemena, ki so žvela v pragozdovih in moft i s eru< spomladi nabirala ptićja :-. t«-i s< pestila z njimi. Jajca sc bila ■ in glavnih živil spomladi. Da so prav spomladi nab:rali jajca ter jih uživali, jo razumljivo brez posebne razlage; jajca so pač po večini užitna le spomladi in teda; iih je največ, ko ptice gnezdijo. Spomladi | >> bilo torpj treba pohiteti, da niso zamu- • rii ugodnega časa. Evropski okus je pre-cej drugačen od kitajskega; Kitajci čislalo uležana, po naših pojmih pokvarjena jajca. V tem pogledu se okus naših pred-namcev ui razlikoval od našega kusa. S tem bi bilo morda mogoče razložiti nastanek velikonočnih p;rhov, ne da bi si pomagali še z razlago, da je jajce prispodoba faVljenja. Jedi, ki nam spomladi »diše« Ljudje, ki si se nis? povsem pokvarili naravnega okusa, uživajo spomladi tuda • iandanes jajoa z več*o slastjo kakor v drugih letn h časih Velikonočni pirhi se nam ade prava poslastica, medtem ko n. pr. poleti ne čutimo takšne potrebe po trde kuhanih jajcih in jih tudi ne moremo toliko pojesti kakor o veliki noči. V tem se torej ;udi kaže fziološka dediščina: naši predniki so v davnim uživali jajca sp< miadj in nagon nas opozarja na to spomladno jed, vitamin h«. To je nedvomn ; kolikor toliko zadovoljiva razlaga, vendar bi morali upoštevati tudi. da je Človek v davnini uživaj po nagonu spomladi rastlinsko hrano ter la ta nagon še ni p; vsem zatrt. Pri Nemcih je ob 'čaj, da je treba na veliki četrtek, ki ga imenujejo ozeleni četrtek*, pojesti nekaj zelenega. To je še ostanek rradav-nega načina živl.'enja. ko so se spomladi po"dolgi zimi in mesni hrani postili. Vel:- kon.Or. post ima dandanes predvsem za kmečke ljudi Sc sk araj prav tako velik pomen, kakršnega je imel za njihove davne prednike. Kmečki ljudje, ki si sicer vajeni predvsem rastlinska hrane, uživajo pozim; več mesa, j času kolin, in zlasti o božiču. Pustnj čas je doba življenjskega maksimuma človeka v letnem ritmu; narava si:' i čl veka k dejavnosti, živahnosti, g5- banju, plenu To je čas svatovanj •in gestij. v tem času pevečane dejavnost: zahteva teio tudi močnejša, bolj mastno ♦ hrano. Z to uživamo tudi s p sobno slastjo S pu.nne piažence, »krofe* prav cb pustu, ko telo potrebi:. - mastno in sladko hrane, bolj kakor v katerem k l*i di ugem letnem času. Pomladni prehod v hrani Telo se ne more ti ko hitro prilagodit n^» moč-nejš hrano po daljšem postu. Spomladi, ka čutemo utrujenost po zimski hrani, bi moral] izbirati posebna skrbno primerno hrano, da b; bil preh d od zmske na pomladno ht->n tem lažji. Na to se moramo ozirati tuoi pri živalih, ki sieei lade obolevajo, premalo se pa oziroma na ljudi. V n. ves dobj s- raziskovanja pokazala, da je tako imenovana pomladna utrujenost vrst.i lahke telesne kiize. ki jo povzroča sprememba krvnega pritiska/ Velikonočni ^ost je bil posebno primeren, ker Je izpodbujal tel k pi cosnovi. Prav tako je globljega pomena običaj, da nekateri jedo ob velik; noč j jagnjet no, preden začnejo zopet bolj redko uživati drugo, bij težko mesno hrano. Meso drobnice je lažje od svinjetine in govedine ter zelo primerno za piohod med postno in praznično hrano. Meseci s črko r PrastOrO pravilo je. da rakov ne smemo jesti v mesecih brez črke r. Nekateri misijo, da je to le praznoverje. Ribiči bi. pa n.-.jbrž znali povedati, da je tudi v tem skrita stara modre st. kajti raki so razmnožujejo v času od maja do avgusta, torej v mesecih brc?; erk*> r. V tistem času jih torej ne smemo loviti, ne le, ker tedaj n'so dobi : in ne tako debeli, temveč tudi, ker bi živali iztrebili, če bi jih lovili tudi v dobi r s 5 zmi i v, e va r. j i1. Pra •: t \ ko ni praznoverje, da je treba divjačino uživati jesena in pozimi, češ, da je tedaj najboljša, a ne spomladi in poleti: Divjač na, zajci, srne itd., se najbolj zradi med letom do zime ter je tedaj res najboljša. Pozimi živali shujšajo. To je k neke j primeiov. ki naj pc kažejo, da je človek v glavnini izbiral hrano tudi po letnh časih. Nastale so mnoge ustanove v zvezi s prehrano; od časa do časa se e primitivni človek hranil belje. Užival je mastno, mesno hrano, potem je pa nastopila dcfca po?ta, ko sc jc telo očiščevalo. Prehcd iz postnega časa v dobo boljše hrane ni bil sunkovit. Človek je užival vse ob pravem časni, kar mu je dajala narava in kadar mu jo kaj d£Salo. To pa ne velja le za našega davnega prednika, ki je živel še povsem prosto v naravi. Kmečki ljudje se še dandanes v marsičem ravnajo po starih običajih in tudi meščani, ki so pri nas p večini pomešani kmetje, ne smejo brez hujših posledic obračati hrbta naravi; čim bolj nenaravno žive ter se nenaravno hranijo, tem bolj morajo trpeti zaradi raznih bolezni in živčne neuravnovešenosti. Pritlikavci na Ceylonti Praprebivalcev tega otoka Vedov je ostalo samo še neka} sto Sovražni topovi, ki so jih uplenile italijansko četo mod nekira protinajtaduKi na tuni&kem bojišča pel in Combarbala sta tuli zelo trpela. Med potresom 1. 1939 povsem porušeno in pozneje zopet izgrajeno mesto L*a Sierrena je bilo zopet močno poškodovano. Prvi p«> tresni sunek je nastal opoldne in je trajal dve minuti. Drugi sunek je nastal sodem minut pozneje in je trajal tri minute. Potres so čutili na ozemlju od severnega pristaniškega mesta Iquique do Linaaesa v dolžini 1200 km. Tudi v S2ffitiago di C bile so bila po potresu poškodovana velika poslopja, široke razpoke so nastale v stenah p^ilače vojnega ministrstva in morali so takoj poklicati in-ženjerje, da ugotove, ali bi kazalo palačo spWi podreti, ker bi se utegnila sama porušiti. Vlada je takoj poslala v prizadete kraje več letaj s sanitetnim materialom. Zasebni telefonski in brzojavni promet jo bil ustavljen, ker so morete hiti vse progo na razpolago za nujne državne govore. madžarsko otivajaJno grenOco, W je znpfc' njen konzum 215.000 litrov in je naza-v primeri s predlanskim letom za. 165 %. Pač so pa popili ljudje lani v Budimpešti mnogo več kislo vodo in sodavice kakor prell nskini. Sodavice je šlo lani 26.2 nul>->>rta litrov ali 14 S % već kakor predlan*-skim. Konzum mineralne vode v Budimpešti V Bu dime pst i so lani prodali 40 milijonov litrov mineralne vode, sodavice in raznih zdravilnih vod. Konznm mineralnih vod se je poveći od pi milanskega lota približno za 4 milijone litrov aJi 11° Pač pa je na-aadoval konzum vode iz zdravilnih vrelcev v zdravilne svrhe, in sicer za okroglih 18 odstotkov. Poraba je zn tšaJa 350.000 litrov. Tudi konzum mineralnih vod v steklenicah je nazadoval za 20 r/r. Isto velja za sloveč« čtiftna rastlina smejalka Kiu najeikiovitcjših rastlin na svetu je v Arabiji rastoča unejalka. ki sc mora /ahvalir" z^i svuje ime čudni lastnosti. To je sivvinjc vel ka r.totlai.1 s Nvctlorumenimi cvetovi, ki da vsak bmed njih p*» 2 do 3 semena. Arabci semena U rastunc nie in BDOljeJo ter jih po rahljajo kot n pihalni h.kik. Kldnr v/anic pec tega praška, /u"uti enak učinek, kakor Če vdihava sme jalni plin: mora sc nam rtv na glas smejati. Krčevitemu >mehu pa >k*d- kmaln reakcija in človek trdo /aspi Mastni Ccblčki angleških delstičarjev ■»Oailv ilerali. ;» r< j... ii s uv. .u»l_-u Ske železni-kc dui/be lani Qo nvlijfmov. pred lanskim pa 65 mŠSjonOV lanti.v doh>niko% Angieđca vlacti je jantčila ticlničuri«. rn velikih žclc/niskh dru/b ruijmanjM letni d< bičcK > znesku 4X5 mifijona hmtov. I1X)ODOQO vt^ kakor so zashi/ilc družbe preti vojno. Delni carji so pa pokrcnih akcijo, da bi dobili poli'j teh 45.5 milijona oxl skapOCAl dobiJSoi šc °*J milijonov. št. $8 Svetišče v Colomba Coyk>n, bt^r vzhodne Azije, se prikaze evropskemu popotniku po več tednov trajajoči enolični vožnji skozi Suešk; prekop, po Rdečem morju in Indijskem oceanu tem lepši, ker sagleda na njem prvič trcp'Čno raslinstvo in živalstvo, tropična kraje v njihovi polni lepoti. V mirnem čsiyU so se skoraj vse v vzhodno Azajo namsajene ladje ustavljale v Colombo, Id je zasiovel po svojem pristanišču. Bila je že stara tradicija, da so se vsi evropski potnik; ustavljali na Cevlcnu. Colombo je okrog 11 km dolgo in 4 km široko mesto _žcče na obali- To je zelo živahno in -azg'bano mesto s krasno lego. Znana jc posebna njegova promenada Galle Faxe z isioimen-skim hotelom. Po -?vet:r.č-ih slavi na Ceylo-nu n? sto Kandv. po draguljih pa Ratna-pura. Tu so naši: "ajlense topaz:, turma-line. aqiu arine rubin« in safirje. Nikjer na svetu ni takega bogastva r.a iragadjih kakoi* tu. Cevlon je pa zanimiv '.udi po svojih p; aorebivalcih VecUtk To -o pritlikave . /..wvi na vzhodu cLoka ^'asti v pokra j m t'va. Njih .^tevlo se kr.*- Ker izumirajo. Razmeram, ki j h prinaša C *'at iia. se niso mocrl! pi ila«*".vU*i. To so bili prvo.m prebb ki Cevlona Sn živci na c:oku nemoteno, dokler se niso preselili iz nd^ie nar j s\retlopo!ti Sing-alezi. Ni torjj izklji-čeno, da so Vedi prebivali na C?v'--»nu še ko je bil otok sestavni del Iaui;sk'3 celine. V začetku sednnjeg-a stoletja jc živelo na Cevi on u kor - še okror 1000 čis^-krvmih Vedov, zd ij jih je pa sa.no še nekaj srto. To so v votlinah ob v?.uodue.r; vznožju centralnega, pogorja žfvcče pleme lovcev. Naselbin Vedi na poziujo 'n tuc*i za poljedelstvo nimajo nobenega lazum?-vanja. Dele jih v prave in nase''Danske ali trajno nas'efjene. Slednji so se pomešali s I Sing^leai m Tamili. Pravi Vedi »o zelo plahi, žive v poedinih družinah in vsaka pazi strogo na to, da druga spoštuje njene lovske pravice. V svojem lovskem revirju žive od ri bol ova, lova in vžitn-h zelišč. Ko nastopi deževna doba se z bero poeuine družine ter žive skupaj v skalnatih votlinah. V tem času se tudi ženijo ter opravljajo razne druge rodbinske zadeve. Vedi so majhni. 1.50 m merijo že zelo redki moški, ženske so pa še manjše. Obleke skoraj ne poznajo, moški nunjo samo iz trave ali ovijalk spletene pasove, ženske pa majhne predpasnike. Nakifa m domačega crodja skoraj ne poznajo. Hranijo se večinoma s tičjim in opičjim mesom. Moški ko izborni lokostrelci in kot takim ni težki priti do plena. Vsi pravi Vedi žive v zakonskem življenju, tcKla otroci ne spadalo v očetov temveč v materin rod. Duhovno stoje na zelo nizki stopnji. Števnikov ali 'astnih imen sploh ne poznajo. Verujejo v demone, ce kdo zbor začno klicati duhove, da bi pregnali bolezen. Bolezen povzročajo po njihovem mnenju zli duhovi, ki jih je treba notolažiti z žrtvami Mrliče puščajo tam, kjer so umrli, in se dolgo ogibljejo tistega kraja, kjer trupla gnije jo. Med češcenjem demonov plešejo svoje primitivne plese. Hud potres v Chile Iz Chile poročajo o hudem potresu, ki je povzročil v torek skoraj enako katastrofo kt kor leta 1939. Vse škode še ni mogoče pregledati in tudi število Človeških žrtev še ni znano. Najbolj je trpela pokrajina 200 km severno od Santiaga.. Mesto Sala-manca jo do polovice porušeno. Kraja Ilia- Besede pomenijo Vodoravno: 1. mohamedan^ko sveto pismo. 6. del Vojvodine. 11. mes »i izdelek, 17. hočem, želim. 19. zbo~ starejših mož, sodnikov, profesorjev, narednih zastopnikov, 21. kos. količ nska enota, 23 pripadnik ruskega p lem r na. ki pr?biva v Zapo-rožju, Podonju in Uralu. 25. pagansko božanstvo, 27. domača žival, 28. rizum, pamet, 30. kulturno-politična ljudsxa enota, 32. pogonski stroj, 34. termin. neobut. 37. moško ime. 39. povelje, zapoved, mandat, 41. predlo«. 42. riževo ž^arje, 44. boksar (hrvatsko), 46. sorodnik, -iS. zmota. pogTeška, 49. slabokrvnež, 50. re Navpično: 2. znamenit fizik (fon.). 3. žival, ki se rada urnika nazaj, Mojzesov brat, 5. povelje za umik, 7. igralna karta. 8. tih, brez besede, 9. država v zadnji Indiji, 10. del kart pri taroku, 12. pesniško okrajšan veznik, 13. del kioga, 14. bog ljubezni 15. prostozidar. 13. otok v Donavi pr Beogradu, 18. žensko ime, 20. velikani, orjaki, 22. reka na Kavkazu, 24 znamka vermuta, 26. davčna, taksna, sodna znamki ca, 29. tlačj med spanjem, 31. čednost, krepoet, kra.^. ."..a. del posode, 36. kraj pri Ljubljani ob dolenjski železnici. 38. bog' z dvema obrazoma; meško ime, 4«. kača, 43. pol kaše. 45. veznik, 47 veznik EMH'HV KRIŽANKE ST. 57. Vodoravno: 1. zgodovina, S. zamašiti, 15. lok. 16. pivo, 17. ralon, IS. pod 19. osa, 20. Ana. 21. kv. 22. itd., 23. ode 24. Ala, 25. Srem, 27. Nil. 29. Amor, 32. Ra, 34. Atika, 36. Jena. .i9. Abel. 40. resiti, 42. Mura. 4.J. uran, 11 zakol. 43. Bi 47. baje, 49. ; i. 51. otka, 52. Lca, 54. mik, 57. ona, 59. za, 60. Cid, 61. ido, 65 Ada, 6t. Leveč, 86. dete, 67. Mm, 68. toplomer. 69. kara tena Navpično: 1. zloba. 2. gos, S. Oka 4. opal, 5. vinar, 6. Iv... 7. do. ^ za, 9. ali. 10. motni, 11. Andi, 12. Ig-o. 13. tod 14. ideja, 17. .-.vetilka. 21. krasotec, 24. arena, 26 mit, 28. ljuba, ML mar, 31. ohu. 33. ara. 3o. kič. 37. ara, S& naj. 11. oko. 43. Udmat. 14. :::nei i. 16. elita. 48 Emona, 50. solo, 5;j Cd n. V> ido, 56. 1^ 5S. ave, 60. Oei 61 tate, 62. dan, 6 Er. 66. da. [ GEORGES OHNET: j__ @ PRODAJALEC r& STRUPOV ROMAN — Oh, ne, ne, — je dejal Kristijan, — če bi moja mati še živela, bi bila na svetu ena žrtev več. Pognal bi jo bil v obup, kakor ženem v obup svojega, očeta in tako, kakor silim ta hip v obup dra-žestno Genevievo, ki je sanjala, da m^ bo rešila. Mar sem se dal zadržati bojazni, da bo to za njo hud udarec? Ne. Kaj naj si torej misli o meni? Ali si smem drzniti stopiti pred njo? Mar nisem bitje, zapadlo svoji usodi, nepoboljšljivo? In kaj je bilo potrebno, da sem ?c zopet pogreznil v svoje staro blato? Cisto navaden povod, prvi povod, ki se mi je ponudil. Obed s prijatelji, nekaj steklenic in že zopet sem bil v krempljih alkohola. Kako žalostno je vse to! In vendar sem prisegal, da bom pameten, saj sem prisegel to samemu sebi. Zadostoval je pa en sam obed s prijatelji in takoj je bilo vse pozabljeno. In solze so se mu za lesketale v oćeh. — Pomirite se, — je dejal zdravnik, — ir» nikar nc preobremenjujte svoje volje. Bili ste zapeljani. . — Ne, sam sem se vrgel v pogubo. Oh, doktore, I saj sami dobro veste to. Sam sem vam to nekega ! dne priznal. Bilo je v Genevievinem domu, kjer ste me zdravili — priznal sem vam, da je v pitju zame nekakšen skrivnosten, nepremagljiv čar. Odšel sem na navaden obed s svojimi prijatelji kot povsem trezen in pameten človek, toda v globini mojega srca se je oglasil glas, ki mi je kričal na ušesa: Popivalo se bo! Hotel se boš upirati temu, pa ne boš mogel. In pil boš kakor po svoji stari navadi, kakor vedno, tudi proti svoji volji, proti prizadevanju vseh. ki te imajo radi. — Glejte, doktore, morda bi bilo najbolje, če bi za vedno kam izginil. Saj postanem tako predmet groze za svojo rodbino in v izvestnih trenutkih, ko se mi vrača pamet, sem tako skrušen pred samim seboj, da me zelo mika storiti vsemu temu enkrat za vselej konec... Oh. da. dobro merjen re vol verski strel v lobanjo Kristijana Verniera, to bi bil še najboljši izhod iz tega položaja. Toda vprašati se moram, ali bi našla krogla v moji glavi še to, kar je vsaj malo nodobno možganom ? — Nesrečnež, kaj pa govorite?! — Pojasnjujem vam samo en znak svoje bolezni. Sem namreč — in to je moje edino opravičilo — bolan človek, napol blazen . .. Da, kadar se mi posveti v glavi, kadar razmišljam o sobi, se nehote vprašujem, kaj prav za prav še iščem na tem svetu — toda odgovora ne najdem. — Molčite že vendar, dragi prijatelji! To. kar se je vam danes pripetilo, je nezgoda, ki je niste zakrivili sami. Zabredli ste v stare grehe, to jc res, toda to obžalujete in zato lahko trdno sklenete, da se nikoli več ne boste tako daleč spozabili. Ne pozabite, da niste zdaj za svoja dejanja odgovorni samo sebi Zaročeni ste z mladim dekletom, ki je prevzelo nalogo pomagati vam pri ozdravljenju. Mar jo hočete izdati s tem, da postanete malodušni in se izneverite samemu sebi? — O, gorje, doktore, mislim, da bi ji storil s tem veliko uslugo. Gotovo bi bila to večja usluga, mnogo večja, kakor če bi jo navezal nase. V kakšno tragično pustolovščino sili to dekle? Kaj more pričakovati od mene in v kaj upati? — Pričakuje od vas, da boste izpolnili svojo obljubo. In upa v vašo rešitev. To je plemenita duša, zmožna žrtvovati se. Olajšajte ji torej njeno nalogo. Izpolnjujte iskreno vse svoje dolžnosti do nje. Ljubite jo in bodite ji zvesti. Srečna bo. a vi se boste čudili, da je redno, pametno življenje v zakonski sreči tako lahko in prijetno in za vedno se boste odrekli svoji preteklosti, tako žalostni in prazni — in ozdravljeni boste. Povešene glave in globoko zamišljen je Kristijan poslušal besede starega zdravnika. Pijanost ga je bila že povsem minila in hvaležno je sprejemal zdravnikovo pomirjevanje. ki je učinkovalo nanj enako kakor vse mirno ozračje njegovega doma. — Ah. — je dejal končno, — morali bi me ločiti od vseh tovarišev prejšnjega neumnega življenja. Sem namreč tak slabič, da se bom vedno znova uklonil njihovemu volivu in da bodo lahko počeli z menoj, kar bodo hoteli... — Kakšna bi pa bila prav za prav vaša lastna zasluga za vaše ozdravljenje, če bi šlo vse tako lahko? NikoLi vam nisem zatrjeval, da poholjšan;jo ne bo zahtevalo nobenega prizadev:inja in premagovanja . . . Toda mi vam hočemo pri tem pomagati... Ura je odbila pol dveh. — Zdaj pa na noge, Kristijan, napočil je trenutek, ko se morate pojaviti v družbi. Obljubil s/\m vašemu očetu, da vas privedeni k njemu najpozneje čez eno uro ... A čas ne čaka na naju . .. Pojdiva torej. — Če že mora biti, mi dovolite, da se malo umijem in preoblečeni. V spodnjih salonih je naval gostov že pojemal, toda Vernier-Mareuil je še vedno stal na pragu prvega salona sredi članov svoje rodbine, kakor da bi se hotel zavarovati s to živo steno pred radovednimi vprašanji svojih gostov. Odsotnost njegovega sina — prav ta večer! — je bila predmet pogovora vseh krožkov, kar jih je bilo nastalo v tej družbi. Razširila se je bila govorica — nihče ni vedel od kod — da se je Kristijan odpeljal ob osmih zvečer z Etinnetto Dharielovo z ekspresnim vlakom v Monte Carlo. Ljudje so govorili, da so ga videli z njo na kolodvoru. Trdili so celo, da je potožil nekomu, ki ga je slučajno srečal: — Nasilno me hočejo oženiti, toda raje pobegnem v tujino, kakor da bi se sprijaznil s tem . . Te govorice so se širile kakor da imajo krila in enako hitro, kakor da si V h ljudje pr^poveduieio od ust do ust, je naraščal tudi njihov obseg in pomen. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jama — Za anaeratn* del Usta: Ljubomir Volčič — Val v Ljubljani