i 24. SEPT. 11964 m M-M- ij LETO III H ŠT. 37 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Na vprašanja uredništva odgovarja tov. Rudolf Deržič direktor tovarne elementov za elektroniko Kateri so važnejši izdelki je to odvisno predvsem od vaše tovarne in kdo So vaši tega, če bo na razpolago po- potencialni kupci?.., že san? naziv tovarne pove, katetri so naši izdelki. Težko bi se bilo pa odločiti ali so važnejši upori, potenciometri, ker. kondenzatorji,; keramika, magneti, 'ferrti ali žarnice. Kako lahko okarakterizira-te poslovni rezultat tovarne v letošnjem prvem polletju? Potencialni kupci fza vse naše izdelke so v glavnem elektronske industrije v tu ali inozemstvu. ... Poslovna rezultat tovarne v letošnjem prvem polletju je. prav tako ugoden, kot je bil zaključek lanskega leta. Pol-' . letni plan proizvodnje smo presegli ža 2,3 %, kljub temu, j da je bil postavljal plan ■ skoraj za 110% višji kot lani za isto obdobje. trebni reprodukcijski material, kar pa je zaradi neugodne devizne situacije komaj verjetno. Kakšne ukrepe nameravate pri vas podvzetl za čimprejšnji prehod na 42-umi tednik? Razne analize in priprave za prehod na 42-urni delavnik so v teku in računamo, da bomo z novim letom postopoma prešli., na skrajšani delovni teden. Predvsem se borilno za odpravo vseh nadur, ozkih grl v proizvodnji in , zboljšanje ; -. organizacije dela. Pri polavtomatski napravi za hanike v Kranju cihkanje, bakrenje in niklja tuje v galvaniki Elektrome- Delovni program samoupravnih organov podjetja Na zadnji seji delavskega sveta našega podjetja finančno poslovanje je zelo je bil sprejet delovni program samoupravnih organov podjetja. Ta program je že predhodno na predlog sindikalnega odbora podjetja, obravnaval uprav* -ni odbor podjetja. Kakšni so bili OD v prvem polletju in kakšni bi - morali biti po planu, ter kje leže razlogi za nastalo razliko? -Izplačana in obračunani osebni dohodki» v primerjavi Kje po Vašem mišljenju s planom kažejo 51% reali-I ležijo razlogi za uspešno ža- zacijo, to se pravi da so bi-I ključene proizvodne naloge li minimalno prekoračeni, vaše tovarne? Vzrok temu je močnejša di- [ Govoriti o uspešno zaklju- namika zaposlovanja v dru* I čenih proizvodnih nalogah -LIM tromesečju, kar pa je ' ker nismo zado- bl!o potrebno z ozirom na zahtevam trži- strm porast proizvodnega plana v drugem polletju. (Dalje na 2. strani) važen činitelj v poslovanju podjetja, saj nakazuje hitro reševanje mnogih notranjih in tudi zunanjih problemov ekonomike, tako je * v; programu,. sairipUpravnih, organov podjetje vključeno unij. vprašanje finančnega poslovanja. . IČot zelo važna problema sta • v programu dela sanio- I ne, moremo, voljili vsem ‘Šča, ki so izredno velike doma in v inozemstvu. Doseženi uspeh pa je pri-' pasati predvsem članom kolektiva, ki z izredno , prizadevnostjo in iznajdljivostjo rešujejo vse probleme v proizvodnji, kljub zelo pomanj-’ kljivi opremi, delu v treh izmenah. in ob nedeljah in tudi nesigurnih dobavah reprodukcijskega materiala, i Če ne bi bilo zastojev'zaradi pomanjkanja materiala in polizdelkov bi bil uspeli: še boljši, za prizadevanje vseh pa. pripomore seveda tudi, stimulativni način nagrajevati j a po doseženi realizac’-ji na trgu in- bolj ali manj ugodno doseženem mesečnem finančnem ** Rezultatu posamezne delovne enote .in tovarne kot Celote. : Kakšen bo zaključek, poslovnega leta za vašo tovarno? . jpgj r Zaključek letošnjega;, poslovnega leta bo lahko ugo- ve. Mišljenja šem, da sprejeti delovni program samo-, upravnih organov podjetja vsebuje vse tiste najvažnejše probleme v imšem podjetju. vsebovana proizvodni pr o*, gram podjetja in investicij-, ska izgradnja. Nujno je, da na področju proizvodnega programa preidemo na proizvodnjo tistih izdelkov, ki nam omogočajo specializirano veliko-serij&ko proizvodnjo. Pri investicijski izgrad- dein, kljub temu, da so pro- mudb in ni bil v Stanju red-izvodne naloge tovarne za no mesečno poročati o re* 146%: večje kot lani.'Seveda zultatih tekmovanja. , Upo4 če hočemo, da bo delo or- če gremo h konkretnim ganov. upravljanja podjetja problemom vidimo, da na novnrečni *mel° določen okvir in siste- prvem mestu stoji zahteya .lloii,. i« matiko je nujno, da organi za dosledno uveljavitev do-upravljanja začrtajo določen ločil iz statuta podjetja. Sta-delovni program. Razumlji- tut kot najvažnejši Samovo je, da program- mora ob- upravni akt podjetja, se mo- upravnih erganov podjetja segati vsa tista najvažnejša ra dosledno izvajati/ zato je - - - - vprašanja,; ki tarejo kolek- tudi skrb , organov samo-l|i in jih je treba čimprej upravljanja na prvem mestu rešiti. Prav tako mora biti za uveljavljanje njegovih dota program realen, tako, da ločil in čimprejšnjo realiza*, so naloge čimbolj uresniči ji- bij o tudi tistih določil, ki so, v statutu predvidena za sprejem v določenem roku. Finančno poslovanje, kot__________ __ ____________________ problem poslovanja podjet- - uji pa je treba čimprej ugo-Ia' s9: POgostb obravnavali toviti kakšna bo ekonomič-ki jim moramo nenehno po- na sejah organov upravljanja nost jn rentabilnost vloženih svečati vso pozornost! podjetja in tovarn. Urejeno investicij v proizvodnji. Večkrat- se ugotavlja, da odnosi med podjetjem 'in Zavodom niso najboljši, zato je tudi v tem programu / vsebovano vprašanje razvojne dejavnosti, ki ima nesporno za podjetje precejšnji pomen in je treba vse te v ; " probleme, ki nastajajo na Uspehi, ki so jih mladinci podjetja »Iskra« v pre- izračuni lahko obdelajo stroj- relaciji -podjetje _____ Zavod teklem tekmovalnem obdobju dosegli, so narekovali, no v računskem centru. čimprej odstraniti za uspeš-da se mora tekmovanje za dvig produktivnosti v tem Poeriterke bodo ,izpolnile le no poslovanje obeh enot. Za aetu se nadaljevati.. Kljub dobrim rezultatom, ki so jih osnovne obrazce-, k( . jih. bo poslovanje podjetja je vpra-posamezni mladinci dosegli v preteklem tekmovanju, nato pregledala tekmovalna šanje notranje ekonomike, je bilo potrebno odpraviti vrsto pomanjkljivosti, ki so komisija in poslala v račun- osnovno, temeljno vprašanje, se pokazale v času tekmovanja. Prenekatera vodstva ski ebnter kranjske tovarne, záto . tudi , program vsebuje po naših tovarnah, tekmovanju niso posvetila dovolj Po nekaj dneh bodo komisije določeno vrsto problemov, ki pozornosti, zato tiidi rezultati niso bili dobri. Posamez- dobile vrnjene tabele, na ka- jih. je treba reševati na pod-"iki so belo smatrali; da je ta mladinska akcija brez terih bodo izdelani izračuni ročju notranje ekonomike, pomena. - - - za posameznike po stroškov- kot so zlasti razvijanje skup- v. - » -. nih mestih, kjer bo razviden doseda- stevajoe vse pomanjkljivost*, uspeh mladincev EE in to-je koordinacijski komite varne. Izdelane bodo tudi sklenil, da zaprosi-., organiza- rangliste EÉ na nivoju to-cijsko službo podjetja.za po- varne in tovarn v sklopu pod-moč pri organizaciji- novega jetja. Vsi podatki bodo pri-mladinskega tekmovanja. To- kazani kumulativno. S tem variši iz organizacijske služ- načinom bo odpadlo mnogo be so radrpriskočili na ki je v lanskrem- moč in. ugotovili; da sc vsi I 1. oktobra pričetek novega mladinskega tekmovanja za dvig produktivnosti Ker so morale v njem tekmovanju tekmovalne komisije sam® zbirati in računati vse podatke; je prihajalo: - do pogiistih zastojev; Zaradi tega je osrednji odbor dobival podatke z veliko za- (Dalje na 6. strani) nih služb podjetja v skladu z njihovimi ekonomskimi možnostmi in potrebami, in še razne druge probleme, ki vplivajo na ekonomske rezultate podjetja in tovarn. Mišljenja sem, da ta program dejansko vsebuje . res tiste ključne probleme, ki se (Dalje na 6. strani) j Vodenje V našem podjetju Proizvodnja v avgustu 1964 _V prejšnjih dveh prispevkih sem skušal razložiti vsebino in smisel kolektivnega vodenja, danes pa bom skušal kritično presoditi naš sistem vodenja, v prepričanju, ¿k to lahko prispeva k raz-čiščenju različnih pogledov na naš obstoječi sistem vožnja. .Skrajno demokratična oblika vodenja v prvem letu obstoj a podjetja in dokaj avtoritativna oblika vodenja, ki je nadomestila prvo — se po svoji učinkovitosti in sposobnosti nista izrazito razlikovali. Prva oblika vodenja je dopuščala popolno iniciativnost, ki pa je ni" nihče usklajeval, zato je delovala dezjjjtegralno, to pa je krepilo sile in težnje po odmiranju vloge podjetja, kar so nekateri prakticistični politiki v podjetju in izven njega utemeljevali z analogno" uporabo teorije o odmiranju države. Ker tak sistem vodenja ni mogel uresničiti niti skupnih še manj pa vseh individualnih ciljev, ki so . omogočili združitev, je prišlo istočasno s personalnimi spremembami »v vrhu« podjetja tudi do. spremembe v sistemu vodenja. Nov avtoritativ-nejši sistem je s svojimi preizkušenimi metodami ^ uspel dokaj hitro zagotoviti red in potrebno enotnost v podjetju, toda bodočnosti kljub temu ne more imeti. Voditi takšno podjetje kot je naše tako, da eden misli za vse, oz. po sistemu »en človek na vrhu« je mogoče le zelo kratek čas, ker je malo značajnih inteligentnih ljudi, ki bi bili pripravljeni dalj časa brez premisleka izvajati edločitve drugih, če pa so to prisiljeeni delati iz kakršnegakoli razloga, tedaj običajno 1 postanejo brezčutni (apatični)' za vsa dogajanja v podjetju in iščejo možnosti za uveljavitev svojih sposobnosti izven njega. Vse to to imeli v mislih tudi sestav-jalci statuta, ko so v 104. čl. unesli določila d kolektivnem vodenju. Ker se ta določila, morda zaradi premajhne zavzetosti vodilne osmerice podjetja, počasi praktično uresničujejo, bi hotel s svojim kritičnim prispevkom pomagati pri odpravi ¡nekaterih ovir, ki po mojem mnenju zavirajo, če ne morda tudi onemogočajo praktično uresničite/teh določil. • Kadrovska struktura vodilne osmerice je s stališča šolske izobrazbe zelo ugodna, saj ima večina tehniško, pravno ah ekonomsko fakultetno izobrazbo. Enako je tudi z delovnim stažem, saj je ta v povprečju 19 let, sicer pa variira v območju 14 do 31 let, od tega v Iskri v povprečju 7 let in variira od 2 do 19 let. če k temu dodamo še to, da je večina zavzemala pred zaposlitvijo v Iskri zelo pomembna in odgovorna mesta v gospodarstvu In javni upravi ter, da imajo nekateri za uspešno delo tudi javna priznanja in odlikovanja, SmO S tega Vidnlra c tr> strukturo lahko v celoti zadovoljni. Slabša pa je njihova starostna struktura za tako veliko in zahtevno podjetje, saj ta pri povprečni starosti 45 let variira le od 38 do 52 let. To, da je povprečna. starost nekoliko prenizka, je posledica naše gospodarske zaostalosti in hitrega razvoja v povojnih časih. Seveda pa to ne opravičuje tudi nizkega razpona med najmlajšim in najsta-rej šim v tej skupini in prevelike gostitve okoli povprečja, namesto normalne razporeditve (distribucije) po celem starostnem razponu. Prav ta prevelika starostna enorodnost (homogenost) povzroča premajhno vitalnost skupine, ker se mladostna zanesenost in brezkompromisnost ne dopolnjujeta z izkušenostjo. starejših Sode- Tovarna ! Plan v 000 Izpolnitev v 000 % Kum . v avg. 63 Kum. v avg. 64 % Elektromehanika 1,018.018 998.152 98 7,340.433 8,694.578 118 Instrumenti 74.967 117.002 156 587.745 761.829 130 Avtoelektrika 640.030 606.707 95 2,484.833 4,210.626 | 169 Motorji 95.200 101.989 107 721.588 829.176 115 Avtomatika 193.204 319.865 165 3,497.524 4,561.865 130 Elementi 225.927 377.377 167 1,490.692 3,240.654 217 Naprave 230.995 138.569 60 501.390 808.968 161 Elektronika 126.640 96.134 76 422.183 890.650 211 Aparati 251.218 309.514 123 910.945 2,034.068 223 Kondenzatorji 172.000 204.328 119 856.421 1,342.207 157 Polprevodniki 75.039 103.030 137 213.235 749.533 352 Usmerniki 70.120 63.184 90 —. 517.692 — Mikron gj “ - 31.192 — — 143.325 1 ■— SKUPAJ 3,173.358 3,467.171 109 19,026.989 28,785.171 151 Problem strokovnih kadrov za telefonijo V časopisu »Iskra« sem vem le, da’strokovnih kadrov ževanje na tehniško visoko' . 3. septembra tl. bral šesta- ni dovolj. Bodj me zanima šolo Jako, da Bi dosegel lavcev. ,Pri bodočem kadro- vek »Pred novim šolskim ie- vrsta strokovnih kadrov, ki I. stopnjo izobrazbe (obrat-| --- tom in starimi problemi«, naj jz te^šole izidejo. nega) inženirja'. če bi iz- tega gledišča zrl j vanju posvetimo torej starostnemu razponu in normalni starostni razporeditvi po celotnem razponu več pozornosti. ki me je zelo zanimal, ker se zavedam, da bodo nove Moje osebno mnenje je takšno, da naj bi tisti, ki na novo ustanovljeno po- investicijp doživele ekonom- konča ’ gazijo in odhaja druŽnico mariborske tehih-1 t- ..v . , . , . ski uspeh le takrat, ko jih na mTimi nmrt- ske visoke šole v Kranju, bi Te°i^S° bodo zares uporabljali in iz- vsekakor pričakoval, da bo ski .uspeh le takrat, ^ko jih Pa~^v|““ že Vnaprej pred- ške IHMI M v Kranju, bd videl dve stopnji študija raoijaii strokovno sposoona sk™,aj ¡§jg£ da se ne bi ^ naši delavci/ , predmeti iste vsebine podi- kafFe' ki jih industrija naj- Morda sem prezrl ah-pa jali dvakrat v en«n študiju, ^ piš£m to vprašalno Na vprašanja odgovarja direktor R. Deržič za strokovno in raziskovalno delo,, doči-ni -je za vodstveno . . . dejavnost nezadostno in ne- zares nisem zasledil v gla- obakrat pa enciklopedično. pjsnlc) ustrezno. Brez poznavanja šilu »Iskra« kakšnih podrob- Tisti pa-, ki je zajadral v in- jskra oradi v Kraniu ob-npr. družbeno ekonomskih nosti o tem, da bo v Kranju dustrijo po drugi poti (iz jefct a projzV(xk;jo avtomat-ved, osnov psihologije in so- ustanovljena tehniška visoka industrijske ali- tehniške sole sj^ telefonskih naprav. Če etologije .dela, tehnike in me- šola za elektro in strojno ipd.), pa ga zanima višja b hoteli proizvajati te tod vodenja sodelavcev, go- stroko. Ali je takšna, šola stopnja izobrazbe (predvsem naprave moramo delavce-za vpmištva, logike, ekonomike, utemeljena ali-ne, o tem tu v proizvodni smeri), pa naj tQ ^e,' na- usposobiti-(Dalje na 6. strani I ne nameravam spraševati, bi odšel nti dodatno izohra- Obstoježih sodelavcev || premalo, mnogi so tudi premalo kvalificirani. Smatram, da moramo dvigniti šolsko raiven za spoznavanje telefonskih ¡naprav na' vseh kra- «HIsls SpijSffgž: Kaj lahko poveste o vaših hmM topel obrok, bo svojo vlogo, ko ga bodo strok. Prav to pa je pro- notranjih problemih v tovar- toto°zash^a predvsem ne- vsi člani kolektiva sprejeli blem(ce nisem preslabo po-m in kako jih -rešujete? ^ Vodenik v .teh kot »svoje glasilo«. uceni^k^a moramo skrb-- . Notranji problemi nastopa- enotah, ^ .?? Kaj menite zakaj v našem Videl sem program manijo predvsem vsled tega, nu prospevki-^ j glasilu ISKRA ni, več prir- borske tehniške, visoke šole, niso proizvodne kapaci nh dohodkov __ P . spevkov iz vaše tovarne, im ki naj velja tudi v Kranju, vsklajene s proizvodnima. - re in nabavili m •. kdo, po Vašem mnenju je pa se temu programu čudim, vezami, ki jih ima naš kol - neugodno vpli . . pretežno dolžan pisati v ča- zakaj ima za »šibkotokaše« tiv. Vzrok temu te seveda zen je ljudipnmerv «oh ^ ^ fe smer industrijske elek- pomanjkamje &n. sredstev. Da »Ui»n« v Šentjerneju. Tu je * trcnike telefoniie na nič' pa kljub vsemu Izvršujemo vsak član kolektiva ze v le- Prav to, da še vsi člani ko- Verui ’ xas Jki tma' postavljeni plan, so potrebne tu 1963 prispeval polovico lektiva ne smatrajo časopisa v ' ¿oda niti v -razne zasilne rešitve, ki pa enomesečnega osebnega do- kot »svoje glasilo« je po mo- 'niti v tram' povzročajo veliko težav im hodka, da bd se dogradila jem mnenju vzrok, da ni še . b___, taVinihTn^- problemov v proizvodnji, kar' menza, tovarna pa iz sklada toliko-prispevkov kot bi si tm. terja od vseh članov kolek- skupine porabe ni mogla ničet jih želeli. Pisati v naš čašo- - »elektrohičarie« ko na ie tiva velikih naporov. Ker pa sar prispevati in tako so se pds bi morali predvsem iz • . . . ¡1 se člani kolektiva zavedajo, vedno brez toplega obroka delovnih enot o tem, kar jih <^striia teIefoni;e J m da je Vprašanje bita ali ne in celo brez primernih pro- teži in tudi o dobrih rešitvah J . J * biti odvisno od tega, kako štorov za pripravo malice, svojih problemov na področ- torej ,.Iskra finansira v sedanjem obdobju zadovo- Za ureditev takih in podob- ju proizvodnje, življenjske- visoko šolstvo, .naj šolstvo ljimo tržišče, premagujejo nah stvari bomo v bližnjem ga standarda, družabnega odgovarja. mdustnji. V ča-tudi vse težave. obdobju kljub vsemu mora- življenja itd. sopisu »IT novine« sem bral Kako pri vas skrbite za ya- li najti potrebna sredstva. ° organizaciji visokega šol-, še zaposlene, za njihovo Dobra volja obstaja po- Vaše posebne želje za ob- stva y Beogradu, kjer imajo zdravje, stanovanja, in dobro vsod, le možnosti rešitve javo: vpeljano telekomuinkati. odstotki ne predstavljajo posebnega uspeha zaradi povečanja števila zaposlenih, menijo pa, da se bo stanje zboljšalo v II. polletju, ker se na novo zaposleni šele privajajo na delo. Kakor je bilo razvidno iz poročila; so imeli dokajšnje težave s kooperanti. /Zaradi nerednih dobav je izredno poraslo število opravljenih nadur, kar se neugodno 'odraža v poslovnem , uspehu. Problematične so tudi zaloge materiala in polizdelkov. Zaradi specifičnosti njihove proizvodnje tajajo visoke zaloge posebnega orodja in različnih vrst materiala, ki ga morajo zaradi dobavnih rokov imeti vedno na zalogi. Posledice so slabše obračanje obratovalnih sredstev in s tem slabši poslovni, uspeh. Da bi te težave odpravili, je bil dan predlog za čim tesnejšo povezavo s kooperanti, mesečno analiziranje zalog ta gospodarjenja ob proučevanju boljšega sdsteoia nagrajevanja, ki naj bi bil tak, da bi kolektiv še z večjim elanom dvigal proizvodnjo. Finančno poročilo izkazuje 25,5% povečanja dohodka nasproti letu 1963, istočasno pa kaže, da je poraba sredstev dokaj višja, znižal pa se je neto produkt. Kakor; vse kaže, je vzrokov za ta nesorazmerja- več: povečana nabavna cena materiala skoraj za 11 %, delno povečana amortizacija, povečani., poslovni stroški zaradi uvajanja nove proizvodnje in dokajšnji stroški skupnih služb. ABC Odslej večja aktivnost Pred nedavnim so se v Zavodu za avtomatizacijo - sestali predstavniki osnovnih organizacij ZK,/sindikata iti mladine, da bi se pogovorili o delu svojih organizacij. Soglasno so ugotovili, da so v preteklem obdobju Paštete organizacije v oddelkih ta sektorjih ZZA dejansko pokazale premajhno aktivnost. Čeprav na sestanku niso bili zastopani vsi povabljeni predstavniki, pa je razprava pokazala, da bo'sestanek ta na njem sprejeti sklep o poživitvi vsestranske dejavnosti sindikalne in mladinske prav tako pa tudi organizacije ZK v Zavodu, prinesel zaželene rezultate. Med drugim so se dogovorili, da bodo do konca meseca septembra v posameznih osnovnih organizacijah izdelali okvirne delovne programe, o katerih se bodo pogovorili na podobnem sestanku in te programe medsebojno vskladili. Tako vse kaže, da bo že v zadnjih treh mesecih tekočega leta znova zaživela dejavnost organizacij v ZZA, na kultumo-prosvetnem, športnem, študijskem,1 izobraževalnem in drugih področjih) prav tako pa se bodo predstavniki vseh političnih organizacij v Zavodu odslej pogosteje sestajali in obravnavali tudi notranjo problematiko Zavoda Za avtomatizacijo. . Upati je, da bodo organizacije znova Zaživele/ vendar bo treba odpraviti pasivnost njihovega članstva, saj stva organizacij prizadevajo, še ni dovolj, da si safha vod-da bi bila aktivnost sindikata,- organizacije ŽK ali mladine večja. Uspeh atletov iz šolskega centra Iskra V soboto so imeli srednjer. šolci kranjskih- šol atletsko tekmovanje za pokal padlih skojevcev na centralnem stadionu v športnem parku v Kranju. Uspešno se je' na tem tekmovanju uveljavila ekipa učencev iz šolskega centra Iskra, ki je v skupnem vrstnem redu dosegla' 2. mesto pri mladincih ih 4. mesto pri mladinkah. Mladinci so zbrali % 10.922 točk, medtem ko-mladtake 527 točk: Med posamezniki so bili najboljši: . tek na 400 m: 1. Štrumbelj 55,4; skok v vi-» j štao: 1. Lasič 170 cm; skok v daljtalo: 1. Lasič 584 cm; met krogle: 1. M. Fister 13,00 m; 3. Vidic 12,41 m; met kopja: 1. M Fister 46,62 m; štafeta 4 X100 m: 1. šolski center Iskra 49,8 Mladinke: tek na 600 m: 1. M. Sajevic 1:52,2. Obravnava ukrepov Na razširjeni seji družbeno političnih organizacij' in samoupravnih organov v Elektromehasiki so bili obravnavani ukrepi za prehod na krajši delovni čas, in sicer: znižanje šjevrla, zaposlenih na režijskih delovnih mestih za 5 odstotkov, analitična ocena delovnih mest in novi’’ pravilnik delitve osebnih dohodkov in .spremembe norm in vrednosti grup, O prvem problemu je govoril direktor tovarne -ing. Danilo Dolgan, in med drugim poudaril, da je .izkoristek delovnega časa faktor, o čemer je posebno treba razpravljati ob prehodu na krajši delovni' čas, Prf tem je treba upoštevati dejstvo, da moramo povečati osebne dohodke na zaposlenega, V občini Kranj je za letos; predvideno povečanje OD za 19 °/o, v Elektromehaniki pa je povečanje naraslo za 12 % nasproti letu 1963. . Druge tovarne so imele več je« uspehe. Za iste proizvodne rezultate in povečanja VOD pri skrajšanem delovnem času pa je potrebno nekaj ukrepov, med njimi tudi znižanje _zaposlenih na. režijskih delovnih mestih. Iz analize, ki, jo je izdelala posebna komisija na podlagi metode trenutnih opažanj, je raavidno, da so določene rezerve pri ■' režijskih delavcih. Upravni odbor je sklenil, da se zniža' število zaposlenih na režijskih delovnih mestih za 5 %• oziroma za 95 oseb. Predlogi • sektorjev so že izdelani, vendar bo potrebno sodelovanje | posameznih služb. Osebe na delovnih mestih, ki bodo ukinjena, bo treba postopno premestiti na produktivna delovni mesta, ^vendar je problem v tem, da nekateri oddelki želijo ukiniti delovna mesta-tam, kjer delajo bolehni ljudje, ki zaradi tega ne morejo delati v proizvodnja. Pri tem je treba upoštevati tudi bolne elane ZB. Na produktivna delovna mesta pa je treba zaposliti mlade in 'zdrave ljudi, ki bodo to delo lahko. opravljali. Glede pravilnika o . delitvi OD na podlagi analitične ocene delovnih mest je tov. Jaka Vehovec omenil, da bo novi pravilnik temelj il na spremenjeni vrednosti grup dela in norm ter na podlagi analitske ocene delovnih mest. Dosedanji sistem delitve-' je. namreč ustvaril nesorazmerja po ekonomskih! enotah, Produktivne tire ne morejo, biti več merilo za delitev osebnih dohodkov. Novi pravilnik uvaja prehod od stimulacije doseženih? produktivnih ur na; stimulacijo izdelkov. .To naj bistveno .pripomore k povečanju produktivnosti dela. Razmer-, je med najnižjim in najviš-' jim OD naj 'bi 'Ostalo npr spremenjeno, in sicer 1:4;1. j Prva'; grupa bi znaša la 130 din, petnajsta pa 265 din. , Tretje vprašanje je obrazložil ing, Peter, Mihelič in; dejal, da je pri sedanjem stanju preseganja norm onemogočeno določevanje terminov izdelave, ker nismo mogli ugotoviti dejanskih časov izdelavč na strojnih skupinah. Tudi sedaj posamezna Vprašanja korekture norm ne bodo rešena in bo za uskladitev potrebno še nekaj časa. Vendar jej v okviru tS-varne, po posameznih enotah 'in. oddelkih, mogoča trenutna sprememba norm in nadomestitev z vrednostjo grup. Seveda ob upoštevanju pogojev sedanjega efekta dela. Po razpravi, ki pa je zajela le nekatere drobne stvari, je bil sestanek zaključen z ugotovitvijo, da je potrebno ob taki obsežni akciji, kot so ukrepi za prehod na krajši delovni čas, pravočasno obvestiti in angažirati družbeno politične organizacije. Posnetek iz montaže telefonskih central v kranjski tovarni g . .. 9 Ne prilagoditi se razmeram - je nevarno Naš razgovor Na naša vprašanja odgo- tega, ker poskujam delavce varja član DS v tovarni razumeti in jiin predvsem iVTOrn^Vh naprav — Novo pri njihovih neposredniih te- ... žavah pomagati. Človek je -ač. potreben predvsem vse-- Iranskega razumevanja. Mislim, da bo potrebno na de-. "vskem svetu večkrat razpravljati o počutju delavcev; proizvodnji, o njihovih problemih in težavah, predvsem' pa o primernem na-;”:;qu uvajanja novih delavcev v. proizvodnjo. V produkciji '■ečkrat opažam določena nesorazmerja med kvalificiranimi in nekvalificiranimi, za katera smatram, da bd jih 'bilo možno z izboljšanjem, organizacije odpraviti. Kot član delavskega sveta sc želim predvsem,, seznaniti z vso problematiko samo-mesto — tov. MARJAN KO- upravljanja to s širšimi pro-LENC, kontrolor: • blemi tovarne, saj v nasprot- »Mislim, da sem bil izvo- nem primeru ni možno ak-ljen v DS predvsem zaradi tivno sodelovati.« ■■ t- J Nedavno je glavni direktor .velike angleške tovarne stekla Hary Pillcington imel predavanje v centru angleškega Združenja prosvetnih delavcev v Lgndonu, iz katerega prinašamo nekaj zanimivih izvlečkov. »Na področju tehnike; je naša generacija doživela eno revolucijo za drugOj eno izpopolnjevanje zg drugim. Na temelju dobljenih izkušenj pa lahko ugotovimo, da je ne prilagoditi se nastalim prilikam vedno želo nevarno.« PREPREČITI RAZSIPANJE »Proizvodnost ne pomeni samo , zmanjšanje izgube, teraveč tudi izkoriščanje vseh razpoložljivih sredstev; in boljša izobrazba je eno najvažnejših sredstev. Človeška delovna sila postaja Vedno bolj dragocena; čeprav imamo tu in tam — zaradi pomankljive organizacije in prepočasnega razvoja— še vedno nezaposlenost, to nikakor ne pomeni, da obstaja v svetu višek človeške delovne sile. Pri planiranju, .uvajanju in izobraževanju naših mladih ljudi, moramo brez obzira računati na dejstvo, da bomo v bodoče razpolagali z nezadostno človeško delovno silo in da se bo morala proizvodnost - vsakega posameznika znatno povečati, če želimo dvigniti splošni življenjski standard. RAZUMEVANJE ZA SODOBNE PROBLEME Najvažnejše je, da imajo prosvetni delavci pravilno stališče do aktualnih vprašanj In da mladg ljudi čim bolj upoznajo s sodobnimi življenjskimi potrebami. Kar zadeva izkoriščanje vse bolj redke človeške delovne sile, je treba podvzeti različne ukrepe. Najosnovnejši problem je še vedno osnovna izobrazba: čitanje, pisanje, matematika to popolno poznavanje svojega materinega jezika. Se vedno je dosti delovnih ljudi, ki ne morejo pravilno izkoristiti svojih sposobnosti, ker ne obvladajo teh štirih elementov. Velik napredek na tem področju bi lahko dosegli s sodelovanjem vodstev industrije z ene strani, to šol, z druge strani, ker je mlade ljudi treba izobraziti v skladu z nalogami, ki jih čakajo, prav tako, kot se mora kamen obdelati v skladu s prostorom, kamor bo vgrajen... Tov.Rozi Tičar pri spajkanju impulznega oddajnika za telefonsko centralo , n- • - ..Za tem pride druga stopnja! nadaljna izobrazba in priučevanje tistih, ki so že. zaposleni in ki- že spoznavajo namen boljše izobrazbe. ZAČETEK JE ŽE NAPRAVLJEN .Prvi koraki.so že podvzeti in je napredek vse boljši. Toda napredek mora biti tudi hitrejši. O praktičnem de; lu to trgovski dejavnosti naj se uče'tako na, visokih šojah kot tudi v srednjih, tako da ne bi bil nihče le na pol prepričah. o važnosti te dejavnosti. Boljša izobrazba tistih, ki se bavijo s trgovino, pripada višjim šolam. Do Sedaj so se vodilni ljudje najpogosteje izbirali po uspehu njihove dejavnosti v podjetju in po njihovi naravni nadarjenosti. Danes veljajo drugi kriteriji. Glavne principe upravljanja se lahko naučiš na vseučiliščih in drugih šolah. Upravljanje zahteva pravilno presojanje in odločnost. Nič več se ne moremo zadovoljiti s tem, da se učimo na lastnih napakah. TREBA SE JE DLJE UČITI Delavci z nižjo kvalifika-g jo postajajo s časom vse -j-ikejši. Stroji bodo pregreli. njihova mesta. Jutrišnji delavec bo moral znati precej več, kot njegov oče ali stari oče, zato bo pora-, bil več časa za učenje. i Ker so vse te spremembe v stalnem tokokrogu, mora-i mo mlade ljudi napraviti; sposobne za dela, iz katerih se bodo v obdobju razvila' nova' področja. Povprečni človek ima veliko sposobnost. prilagojevanja, seveda pod pogojem, da razpolaga s temeljitim ¡znanjem, ki mu omogoča nadaljnje učenje.«, (Disasirutik' not to accept chanjge«,“^. Target, 1 London, IV/1963 — ¿zbor št. 20/63) j S Vodenje v našem podjetju (Nadaljevanje z 2. strani) danes pri nas in v svetu, ne more vodja uspešno opravljati svoje funkcije. Sestan-karstvo — bolezen našega časa se bohoti samo zato, ker vodje ne obvladajo metod o vodenju sestankov, ker ne znajo zadosti jasna izražati svojih zamisli in sklepati. Koliko dragocenega istočasno pa je časa se zgubi zaradi tega, = ’ v J čim večja je vodilna sku- Če sem s tem. svojim razpona tem. težja in zahtevnejša glabljanjem koga prizadel, se je njena koordinacija in mu oproščam, ker tega’ na-usmerjanje. Ta naloga zah- mena nisem imeli če pa mi teva celega človeka in načrt-, bo kdo prikazal, da so moje no ter trajno -delo. Prepo- ugotovitve zmotne, mu bom gosta odsotnost vodje in tudi hvaležen za njegovo pomoč. drugih elanov vodilne skupine ustvarjajo ozračje stal-loffično ne časovne stiske in impro-8 viziranja, ker je premišljeno koliko dragocenih idej. propade zaradi pomanjkljivega izražanja in koliko ljudi zato zagrenjenih zapušča sestanke. Večina vodilnih ljudi vsega tega ne pozna ali pa vsaj ne uporablja pri svojem to tudi povod za nekoordinirane in preveč samostojne ukrepe posameznikov. Nivo koordinacije je prišel ekstremno do izraza prav pri letošnjem sestavljanju plana proizvodnje in materiala za leto delu. Mislim, da bi bilo ko- 1965. Da taki in slični dogod-ristno tudi pri nas čimprej pl porajajo dvome o učinko-ugotoviti, katera od potreb- vitosti in sposobnosti uprave, nih znanj posameznikom je jasno, ker^pač ljudje zelo manjkajo, nato pa zagotoviti ||§yp ločijo vsebinsko raz-možnosti, da si jih vsak čim- liko med strokovno sposob-prej s sistematičnim studi- n°stjo in koordinacijo. Ko-jem pridobi in v praksi utr- 'ordinacija se bp lahko izbolj-: d;. šala, če ji bo glavni koordi- i , . . 1 ; nator posvetil več časa in čeprav so pristojnosti vsa- svojih -sposobnosti ter, če se kega posameznika izmed vo- bodo za. njeno gojitev ogreli dilne osmerice ^v statutu do- mdi ostali njegovi sodelavka) jasno in toono opredelje- .¡j: .ne, se v praksi ta določila ne spoštujejo v celoti. Zato ni kriv samo tisti, ki smatra, da mora vse narediti sam, če hoče, da bo- naloga pravočasno in kvalitetno opravljena, temveč tudi vsi tisti, ki to omogočajo oz. bolj nazorno rečeno, ki. se pustijo »postavljati v kot«, kjer ugo- Frane Križaj Delovni program samoupravnih organov podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) v delu našega podjetja dnevno pojavljajo, in ki jih moramo reševati z ustrezno hitrostjo in strokovnostjo. Reševanje teh problemov ne sme biti »ad hoc«, pač pa je treba vedno zadevo proučiti in predlagati ustrezne strokovne . -rešitve, zaželene v večih variantah! Delavski svet podjetja je zadolžil generalnega direktorja podjet- Letni plan in izpolnitev (januar — avgust 1964) Tovarne Letni plan v 000 Izvršend v 000 % Elektromehanika 13,330.334 8,694.578 65 Instrumenti 1,0024228 761.829 76 Avtoelektrika 9,248.830 4,210.626 45 Motorji 1,486.750 829.176 56 Avtomatika 6,450.634 4,561.865 71 Elementi 5,270,664 3340.654 61 Naprave 2,809.477 808.968 29 Elektronika 1,521.670 890.650 58 Aparati g 3,278355 2,034 068 62 Kondenzatorji 1 2,026.450 1,342.207 66 Polprevodniki 902.276 749.533 83 Usmerniki 854.770 517.692 61 MiRron-Prilep 433.400 143.325 33 SKUPAJ 48,615.838 28,785.171 59 Do avgusta le 35,7 odstotkov izvoznega plana Izpolnjevanje: izvoznega pla- je- naša zunanjetrgovinska ja, da do naslednje seje de- Najtežjo nalogo . ima pri lavskega sveta izdela rokov- . __ . prehodu na tak sistem vode- mfe Za izvedbo tega progra- toa letos- nenehno spremljajo organizacija v preteklem obuja prav gotovo vodja skupi- ma> predloži seznam članov precejšnje težave, na račun dobju zaključila nekaj lepih ne, ker ga vsi dosedanji vzo- posameznih teamov (sku- katerih je bilo vključno z poslov v skupnem- znesku ri in njegove praktične iz- pin), ki bodo za program za- avgustom izvoženo skupno okrog 270.000' dolarjev. Med kušnje silijo nazaj k doseda- dolženi. Vidimo, da pred za.1,079.913 dinarjev, oz., dru- temi zaključki zavzemajo njemu načinu vodenja, isto- strokovnimi službami pod- gače povedano le; 35.7 % le- najugodnejše mesto elektro-^ časno pa- mu nov način na- jetja, kot Zavoda, stojijo ze- tošnjega izvoznega plana. V mptorji, nadalje diode za ^_________ ____________ JHt kga popolnoma drugačne lo važne naloge, ki jih bo avgustu je naše podjetje'iz- Madžarsko, števci za Saud-’ • tavljajo ,4,-ojo nekoristnost naloge Ih vlogo, za katero, se treba z vso doslednostjo, res- vozili) za nad 149.000 dolar- sko. Arabijo, telefonski deli za podjetje. Vse to je posle- ko moral v najkrajšem času nostjo ih strokovnostjo reše- jev, predvsem elektromotor- in kinoprojektorji za Turči- dlca premalo- tovariškega, temeljito usposobiti. Brez vati, šaj so za izvršitev tega jev, gramofonov, diod, kino- jo in drugo. Seveda bo glede premalo iskrenega in preveč njegovega dsebnega prepriča- programa pred organi uprav- projektorjev, telefonskih cen- na nujnost izvoza treba na- suhopamega uradnega od- -tja, da je taka oblika vode- ljanja podjetja ’ odgovorne tral in aparatov ter števcev, peti vse sile, da bodo obvez- nosa, katerega ne more na- nJa resnično najbolj ustrez- strokovne službe. Izvozni usDeh bi bil lahko inos® 4Q tujih kupcev v redu domestiti niti izredno velika na m potrebna za izboljšanje K posameznim poglavjem dober, ko ne bi bilo izpada izP°^ene- ker vsaka pridnost in prizadevnost po- P?s ovanja podjetja fn brez programa dela _ samouprav- pri izvozu telefonov, električ- nOVe sameznikov. Večji posluh za ?jegove Pripravljenosti,. da mh organov, bodo od strani ^ števCev, selenskih stav ** mumrn na začetne te- predstavnikom organov uprav- kov, močno zaostal pa je iz- ljanja in vodilnih delavcev človeka in toplino medseboj- zave pri uvajanju v zamišljenih odnosov ter njeno stalno ni obliki uvede v prakso, bo izpolnjevanje so jamstvo 104. člen statuta lahko ostal zato, da ho rezultat vodilne le kot oporoka, ki naj jo iz-skupine večji od vsote. polni naslednja »garnitura«. težave lin zmanjšuje- možnosti za-uveljavitev na medna-v . I , r, .... rodnth tržiščih, kjer je kon- ujetja priobčeni še pesa! ^ * I« ^ mezni članki', ki naj bi naka- jdi jie moreta kriti samoraz- uisa' zali smer reševanja teh pro- merno prav dobra izvoza Kljub objektivnim težavam Poslovanje zavoda v I. polletju 1964 (Nadaljevanje s 4 strani) za 39,4% in pomenijo v pov- blemov. Končno je treba elektromotoriev in sramof^ v proizvodnji, si bodo mora-pripomniti, da je DS pripo- TOv,. botruj^ tovarne v nrhzvtoostt rocil vsem samoupravnim or- v proizvodnji posameznih, iz-ganom po tovarnah da v delkov> deIno pa tudl snuslu navedenega delovne- pravočasno odpiranje akre-ga programa tudi organi ditivov s strani naših kup-upravljanja po' tovarnah iz- oev_ delajo svoje delovne programe v tekoči mandatni Če se bo stanje izboljšalo; zmanjšanjem popoldanskega dbbi. Glavni urednik le naše -tovarne v prihodnosti še resnejše prizadevati, da bodo izdelale čimveč svojih izdelkov za inozemska tržišča, ker je od tega odvisno koliko bomo lahko uvozili reprodukcijskega materiala, ki nam je nujno potreben dela. Masa je računati v septembru na tudi za izdelke na domačem ugodnejši izvozni rezultat, saj 'trguš ižplačanih osebnih preoju o /o dohodkov je prekoračila pla- sodelavcev zavoda. Da bi ugo- nirane za J2,6 %, kar je posledica izplačila regresa za tovili vzroke za takšno'stanje, je upravni odbor zavoda zadolžil obratno ambulanto, da izvede analizo zdravstvenega stanja zaposlenih in ugotovi razloge za' tolikšno povečanje bolezenskih izostankov. Izpade zaradi bolezni ni mogel nadomestiti niti precejšen obseg nadurnega dela, ki se je povečal za 12,3 %. V povprečju odpade na 1 zaposlenega 10 nadur mesečno. letne dopuste. Povprečni neto OD znaša skspno 54.212 din na zaposlenega, kar predstavlja v primerjavi z letom 1963 povečanje za 6,3%. Povprečni OD za redno delo (208 ur) pa znaša 48.174 din, to je v primerjavi z 1. 1963 za 11 % več. fla to razliko je poleg povečanja kvalifikacijskem strukture zaposlenih 1. oktobra pričetek novega mladinskega tekmovanja za dvig produktivnosti (Nadaljevanje s 1. strani) vidno, kako so mladinci do- Cilj mladinskega tekmova-. . , ' . t'-r segali normo, koliko je bilo nja je v tem, da se izkori- 525: zaSmd in neopravičenih, izo- stijo notranje rezerve, izbolj-easno poročanje o rezultatih s^adkov ^ koliko je bilo ša delovna disciplina, orga-tekmovanja. danih koristnih predlogov nizacija dela to tehnologija. Da bo tekmovanje doseglo oz. racionalizacij, vplivalo nominalno poveča- svoj namen, je nujno, da to- V kolikor se bodo v času nje OD v januarju letos. Za- varndški komiteji mladine tekmovanja pokazali nega-Nadure so značilne predvsem radi splošne težnje po pove- seznanijo s to ^nalogo vse- tivni rezultati, za. katere ne za oddelke, kjer primanjku- Čanju OD je zanimiva tudi mladince. Tudi rezultate tek- bodo _ krivi mladinci (Medeje- strokovnega kadra in primerjava razvrstitve zapo- movanja, ki jih bodo komi- seganje norine zaradi po-kjer je pomanjkanje kapaei- slenih po višini mesečnih OD, sije prejemale, bodo morali manjkanja materiala, slabih tet strojev in instrumentari- pri čemer prejemnikov OD mladinski komiteji redno ob- načrtov, nepravilne norme kl bo trajal do 30. april' ja. Iz pregleda izvršenih nad- pod 20.000 dto od meseca javljati ma proizvodnih kon— ipd.), bodo morali mladin-ur pa je razvidno, da se ob- marca dalje v ZZA m več, ferencah EE. Podatki ne bodo ski komiteji pri ustreznih seg nadurnega dela iz meseca manj kot 25.000 dto pa je zanimivi le za mladince, pač službah ali samoupravnih or-v mesec manjša, kar je v prejemalo v I. polletju 1,3% jpa tudi za uprave EE to to- ganih dosečr, da ste bo sta- lepe nagrade, skladu s splošno tendenco za zaposlenih. L. M. varn-, saj bo iz podatkov raz- nje izboljšalo. Nedvomno bodo rezultati pozitivni. le v primerih, če se bodo sproti odpravljale vse pomanjkljivosti v proizvodnji. . •_Na zaključku tekmovanja, 1965, bodo merniki to najboljši posa tovarne prejel F. D. r Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov i „„„„ •„ . v 1. in 2. kvartalu 1965 dve Sklepi 3. zasedanja soboti v mesecu ter v DS podjetja 3. kvartalu 1965 uvedba 42-ur- /1Q q nega delovnega tednika pod (10. ”• pogojem, da tovarna ob kon- • Delavski svet podjetja cu 2. kvartala 1965 predloži sprejema na znanje poroči- organom upravljanja podjetja upravnega odbora o iz- ja analizo o uspešnosti pogrešitvi sklepov 1. in 2. zase- stopnega prehoda, tlanja delavskega sveta s b) Tovarni kondenzatorjev tem da upravni' odbor do Semič; se odobrava postop-wslednjega zasedanja delav- ni prehod na skrajšam delov-skega sveta pripravi pred- ni čas s tem, da tovarna log za rebalans gospodarske- uvede y 4. kvartalu 1964 eno ga plana podjetja za leto prosto soboto >' mesecu, v 1964 in' pa tolmačenje glede 1, kvartalu 1965 dve prosti souporabe sredstev za tehndč- boti v mesecu in v 2. kvarni razvoj in bazjčnč raziskave talu 1965 42-urni delovni ted-izdelkov. niik pod pogojem, da tovarna © DS se strinja s pred- nja podjetja analizo o uspeš-logom upravnega odbora ih koncu 1. kvartala 1965 v smislu člena 9 statuta pod- predloži organom upravlja-jetia proglaša naslednje akte "nosti postopnega prehoda, tn dokumente kot poslovno c) Tovarni Elektronika Hor-tainost; jul se odobrava postopni ■j ' . prehod na skrajšani delovni 1. gospodarska plan, čas tako, ¡da tovarna uvede 2. perspektivni plan, v 4. kvartalu 1964 .eno pro- 5. operativni plani, sto soboto v mesecu, v 1. 4. tehnična |Sfj tehnološka kvartalu 1965 dve prosti so- dokumentacija, boti v mesecu in v 2. kvarta- 5. kalkulacije, lu 1965' 42-urni delovni ted- 6. ponudbe, nik z omejitvijo, da tovarna^ 7. pogodbe, in sicer licenč- . ponovno izdela analizo o iz- ne, kooperacijske, dobav- koriščanju proizvodnih kapa-ne z domačima im inozem- citet in izkoriščanja delovne-skimi partnerji, kakor tu- ga časa, ter to analizo pred-di korespondenca s tem loži organom upravljanja v zvezi, ■ podjetja do konca oktobra 8. razprava in določeni skle- 1954. pi upravnega odbora pod- © Na predlog upravnega jetja, strokovnega kolegi- odbora delavski svet p.oprav-ja, strokovniih teamov in ]ja svoj sklep, sprejet -na 2. komisij upravnega odbo- zasedanju DS dne 24. 7. 1964, ra m delavskega sveta točka 11) v tem smislu, da podjetja, - se zaradi povišanja cen živ- 9. zaključni računi in perio- 1 jenjskim potrebščinam odo-dičm obračuoK (v določe- brava dodatek na osebne do-nih podrobnosti — mate- hodke kot sledi: 23 VSC ^ane <^av~ a) Za mesce julij vse to-. skega sveta), . vame izplačajo dodatek v vi- 10. podatki o razvoju pro- šini 1.500 din, od meseca av-izvodov in razvojna doku- guSta dalje pa od 1.500 din mmtacija, do največ 3,000 din s tem, 11. programi propagandnih da tovarne upoštevajo svoj« “°l!> ekonomske možnosti za iz- 12. določeni podatki p invet plačilo dodatka. ,, sirijski izgradnji, Uprava podjetja še zadol- 13. dokumentacija in podat- ži, da koordinira zvišanje ki mehaniziranega proce- preko 1.500 din do 3.000 dim sa v administraciji. v skupnih službah podjetj”a, © DS soglaša s predlogom bilo to povišanje v upravnega odbora in v smislu člena 84 točke 11 statuta podjetja potrjuje ustanovitev nove prodajalne manjvrednega materiala v Ljub- skladu s povišanjem v tovarnah. h) V . zvezi s predlogom, podanim v razpravi na ■ današnjem zasedanju DS, za ljani. V ta namen US tudi povišanje štipendij in na odobrava povečanje sistemi- grad vajencem, delavski Svet zacije- delovnih mest za PSO zadolžuje upravni odbor, da — delovna enota maloproda- pregleda možnosti povišanja ja — za dve mesti. teh nagrad oziroma štipendi- Z ustanovitvijo navedene J® d1» č® 50 dane možnosti prodajalne se ukinja proda- virov sredstev za to poviša-ja vseh takih izdelkov po to- nJ®> nal upravni odbor v vamah in enotah skupnih predloga realizira po- služb. Prodajalna seAasianav- višanje štipendij štipendi-Ija s l. H). 1964. DS potrjuje ¡Ml podjetja in nagrad va-predloženi poslovnik proda- jencem v višini 1.500 din od jalne manjvrednega blaga. OVgusta 1964 dalje ter naj ® DS je obravnaval pred- °, *eW poroča na prvem nalog upravnega odbora za ' slednjem zasedanju DS. odobritev postopnega prelio- a^ ®S potrjuje predlog proda na skrajšani delovni, čas sr.mii dela samoupravnih v tovarni Elektromehanska O1-Sanov podjetja, katerega Kranj, Kondenzatorji Semič 1¡¡¡ Podložila sindikalni od-in Elektronika Horjul ter je ® «Pravni odbor pod-sklenil naslednje: jetja. a) Tovarni Elektromehani- b) Istočasno DS zadolžuje ka Kranj se odobrava po- generalnega direktorja pod-stopni prehod na skrajšani jetja, da do naslednjega za-delovnii čas na podlagi pred- sedanja DS izdela rokovnik Toženega ^elaborata s tem, da za izvedbo tega programa, se v 4. kvartalu 1964 uvede Rokovniku naj bo priložen ena prosta sobota v mesecu, tudi seznam članov posamez- nih teamov, ki bodo zadolženi za izvedbo tega programa. c) V zvezi s tem DS priporoča vsem samoupravnim organom po tovarnah, da v smislu navedenega delovnega programa- tudi organi upravljanja po tovarnah izdelajo svoje delovne programe ter zasledujejo izvrševanje le-tega v tekoči mandatni dobi. ®. Na prdelog ■ upravnega odbora je delavski svet spre— minja svoj Sklep, sprejet na 2. zasedanju DS dne 24. 7. 1964, glede uvedbe statusa poskusne proizvodnje v Tovarni avt oelektričnih izdelkov v Novi Gorici s tem, da ta tovarna preide v status poskusne proizvodnje s 1.19. 1964: @ Na predlog upravnega odbora delavski svet dodatno imenuje . v komisijo za oblikovanje poleg že imenovanih članov še tov. ing. Aleksandra škerlavaja, vodjo biroja za oblikovanje v propagandni službi ISKRE. ® DS podjetja odobrava sklenitev kupnih pogodb za vsa stanovanja, za katera je podjetje preko svojih enot: Tovarna .elektronskih naprav, Ljubljana, Celovška 180 in Tovarne za elektroniko "tn avtomatiko, Ljubljana — Br-žan uspelo na letošnjem natečaju Sklada za Zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana — šiška, in sicer ob kreditnih pogojih, s kakršnimi je podjetje na natečaju sodelovalo jn uspelo. Od vsakoletnih sredstev sklada skupne porabe se odvedejo sredstva do višine dospelih anuitet v | korist Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-šiška za vso dobo do popolnega odplačila vseh obveznosti po kupnih pogodbah za stanovanje. ■Z' - Ta sklep se dostavi stanovanjskemu skladu Ljubljana-šiška. ' © DS potrjuje poročila o poslovanju podjetja v prvem polletju 1964 po predlogu upravnega odbora z vsemi predlogi, Ü ■ jih je sprejel upravni odbor pri obravnavi polletnega periodičnega obračuna na svoji 8. seji dne 28. 8. in 12. seji dne 18. 9. 1964. DS naroča upravnemu odboru, da še odločneje zaideva reševanje svojih sklepov, katerih izvedba Se zavlačuje bodisi iz objektivnih razlogov ali pa zaradi pomanjkljive koordinacije med Strokovnimi službami. S @ DS zadolžuje nadalje upravni odbor, da podrobno razišče vzroke, zakaj je v Tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici prišlo do neizpolnjevanja predvidenega plana. UO naj sprejme ustrezne ' ukrepe, ki bodo omogočili hitrejšo in uspešnejšo premostitev navedenih težav v Novi Gorici. UO naj o rešitvi te problematike poda poročilo delavskemu svetu na enem naslednjih zasedanj. ® DS daje svoje soglasje k pravilniku o formiranju in delitvi OD Tovarne instrumentov Otoče pod pogojem, da tovarna prilagodi delitveno razmerje med sredstvi za OD in sredstvi za sklade delitvenemu razmerju iz gospodarskega plana podjetja za leto 1964 ob" upoštevanju dodatka na OD, katerega je DS odobril zaradi > povišanj življenjskih stroškov. © DS daje .svoje soglasje k predlaganemu pravilniku. OD Zavoda Za avtomatizacijo. © DS daje svoje soglasje k pravilniku o delitvi, OD Tovarne kondenzatorjev V Semič pod pogojem, da tovarna glede delitve čistega dohodka upošteva razmerja, sprejeta v gospodarskem planu podjetja. Pri tem je bil z večino glasov. sprejet predlog člana DS iz Semiča za uveljavitev prin-cipa dvojnega obračunavanja stimulativnega dela OD, po katerem je za delavce, ki delajo po času, lestvica Za obračun na podlagi realizirane: proizvodnje pregreši vnejša od lestvice Za delavce, ki delajo po učinku." ® Z ozirom na ugotovitev, da v večini primerov naše tovarne pri ¡izplačilu OD ne upoštevaj o planskih, razmerij iz gospodarskega plana podjetja, in ker obstajajo nejasnosti, katero razmerje je, za izplačilo OD merodajne (ali iz gospodarskega plana ali iz pravilnika o delitvi CD), delavski'svet potrjuje tolmačenje upravnega: odbora, da'je za izplačilo merodajno delitveno razmerje jz gospodarskega plana podjetja ob upoštevanju dodatka na OD, katerega je DS odobril zaradi povišanja življenjskih stroškov. V kolikor tovarne pri obračunu telN razmerij ne morejo upoštevati, naj ob rebalansu plana predlože spremembe teh razmerij, sicer bo DS smatral, da so razmerja pravilna v breme sredstev sklada skupne porabe posamezni h tovarn. DS potrjuje poročilo o polletnem poslovanju ZZA po predlogu upravnega odbora skupno z zaključki ZZA im gospodarske komisije. © DS sprejema plan eksterne proizvodnje za leto 1965, s tem, da je treba v gospodarskem planu., zagotoviti Instrumente, ki b,odo garantirali tak faktor obračanja kot ga predvideva plan. Istočasno so v skladu z določili statuta (čl. 63 in 114) 1 odgovorni za izpolnitev platna direktorji tovarn in di-. rektorji sektorjev vsak za svoje področje dela. Finančna sektor naj skupno s tovarnami izvrši razdelitev obratovalnih sredstev za razreda 3 "in 5. Na podlagi teh podatkov ter lastnih cen izdelkov naj izračuna nove faktorje obračanja. Prav tako naj tudi s PSO in ZTO izračuna faktorje obračanja za zaloge gotovih izdelkov in za stanje kupcev. @ Na podlagi upravnega odbora ih generalnega direktorja delavski svet sprejema plan izvoza za leto 1965. Komercialni sektor naj izdela na podlagi teh podatkov plan prodaje na domačem tržišču. Sklepi 5. zasedanja DS tovarne merilnih instrumentov (15.9.1964) @ Delavski svet odobrava dokumentacijo za uvedbo 42-unaega delovnega tedna — in Sklene, d,a po predlogu' •komifijc preide kolektiv na 'skrajšani.čas. Prehod bo postopen,., tako da bo v prvem tromesečju^ prosta ena sobota v mesecu, v drugem dve, , v tretjem pa' tri; © Brieetek dela je zaradi-prevozov..določen .'s 5-jninut- . mm začetkom pred ¡dosedanjo uro, ki pa se izravna s, ,5-minnitnim zaključkom dela' pred 14. oz. 22. uro. Vsi, ki v določenem 'času ne bodo na svojih delovnih mestih, se bodo obravnavali k oprema za laboratorije, signalno vamostiie naprave, avtoelektrika, električno orodje, rotacijski stroji, selenski usmerniki in stavki varilne . naprave, električne ure, radio in | televizijski sprejemniki, stikala, releji, sestavni deli za elektroniko in elektrotehniko. Kje vse to izdelujemo pa lahko nazorno vidite v zadnji številki (36) na zadnji strani v razpisu štipendij, kjer so s polnim naslovom (iz katerih je razvidna dejavnost) omenjene vse tovarne podjetja »Iskra«. Ob tragični in prerani iz- preč.ie 49.000 dira je mišljeno gubi ljubega moža1 in očeta skupno z zavodom, dočim' FRANCA GLOBOČNIKA Je Povprečje tovarn manjše, , , kar je dovolj razvidno iz se iz srca zahvaljujeva vsem, tabeI v že omenjeni (36) šte-ki so nama v najtežjih tre- igg gIasija nutkih pomagali, poklonili šopke in vence, s katerimi Na vprašanje o integraciji, so počastili njegov spomin. lahko povemo na kratko le Lep pozdrav! Uredništvo RAZPIS v za POKLICNO ŠOLO ZA ODRASLE pri šolskem centru podjetja Iskra Kranj v Kranju. Razpis veljaka naslednje poklice: — ELEKTRO MEHANIK — TELEFONSKI MEHANIK skupaj za elektro poklice 28 mest. — REZKALEC — STRUGAR — STROJNI KLJUČAVNIČAR — FINOMEHANIK — ORODJAR skuhaj ža kovinarske poklice 28 mest. Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem. Kandidati morajo do 3. oktobra 1964 predložiti tajništvu Šolskega .centra podjetja Iskra- naslednje dokumente: — prošnjo za sprejem, kolkovano z državnim kole-kom za 50 din ter z navedbo poklica, katerega se želijo izučiti, — rojstni list ali izpisek iz matične knjige, — spričevalo o dokončani osemletki, — lastnoročno napisan življenjepis, x — potrdilo, da je kandidat vsaj 3 leta delal na ustreznem delovnem mestu, , ; , * -— priporočilo UO tovarne, v kateri je kandidat zaposlen. Pogoji za. vpis so dokončana osemletka oziroma pogojno dokončanih 7 razredov in starost nad 18 let. Po vpisu bo šolski center kandidate obvestil o rezultatih komisije za sprejem. šolski center podjetja Iskra Kranj Kranj* Posebno se zahvaljujeva njegovim sodelavcem za nese- to, da so in bodo še v nadalje težave in pomanjkljivo- Program organizacije kulturnih prireditev v Elektromehaniki - vidno nazaduje bično pomoč in požrtvoval- sti, vendar koristi integraci-nost, s čimer so izkazali res- je vse to odtehtajo. Sicer pa nfičrao in iskreno tovarištvo. lahko uspehe podjetja sprem-Iskreraa hvala vsem, ki so ti ate v časopisu, kjer redno dragega pokojnika spremili vsak mesec poročamo o pro-na njegovi zadnji poti. izvodnji .tovarn in podjetja. žena Albinca in hčerka C*P™Y izpisano le v od-stotkin, je. vendar razumi ji- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) .0 Upravni odbor se strinja s predlogom komisije za Ssebne dohodke o novih dodatkih za delovne pogoje po posameznih kategorijah s tem, da se za stroškovna mesta 550, 551, 552 in 553 izjemoma odobri 12. kategorija — 60 din na uro. Ta' izjemni dodatek velja do 1.1. 1965. Do tega časa mora tehnični sektor pripraviti predlog tehničnih norm za vsa dela na navedenih stroškovnih mestih. Pri postavitvi tehnične norme mora obvezno sodelovati tudi vodilni kader teh delavnic. • Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da se s 1. oktobrom uveljavijo za ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatikoUrejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: ?0P Gorenjski tisk« Kranj vse delavnice nove norme in nove obračunske postavke za grupe dela. • Delavcem, ki bi po novih normah v mesecu oktobru pil enakem delu zaslužili manj kot po starih normah, se zagaranti-ra dosedanji' povprečni OD na uro, izračunan po osebnem dohodku ki ga je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred 1. oktobrom. Ta povprečni osebni dohodek se zagarantira toliko časa, dokler komisija pri UO ne razčisti primera. Komisija mora vse posebne primere rešiti do L 1.1965. © Upravni odbor je vzel na (znanje poročilo o izvozu v mesecu avgustu. § Pri obravnavi izvozne problematike je upravni odbor sprejel naslednje sklepe: ■— Sektor tehnične kontrole naj sporazumno s tehničnim sektorjem uredi, da se bo redno kontrolirala kvaliteta serijskih izdelkov s strani laboratorijev za kvaliteto v ZZA. — Prevzemna kontrola PSO naj vodi evidenco e rekla-« matijah ktjjpcev, V 35. številki glasila- je v pismih bralcev tudi’vpraša-; nje,-, kako bo letos z gledališko sezono in kaj bo letos organiziral sindikat Elektro-mohanike — oz. kako bo letos z obiskovanjem Prešernovega r'edaKš.ča v. Kranju ter Drame in Opere v Ljubljani. ’ ' Na gtfrnja vprašanja smo od imenovanega ; sindikata Zvedeli, da ima sindikat abonma za štiri predstave v letošnji jesenski sezoni. Za leto 1965 bodo razpravljali v oktobru, vendar so zaradi težav pri Finančnih sredstvih kar precej skeptični. Zaradi skromno odmerjenih »dinarjev« bodo odpadle letos tudi organizirane predstave v Operi in Drami, zato so/svetovali interesentom, da se sami abonirajo. Uprava Prešernovega, gledališča nam je sporočila, da bo tudi v letošnji sezoni gostovalo Ljubljansko mestno gledališče, ki ima v jesenski sezoni v Kranju takle program: Kreft: Kreature (uprizorjeno: v počastitev 40-Iet-nice umetniškega dela dr. Bratka Krefta); Breoht: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (ljudska igra), F. M. Dostojevski: Ponižani in razžaljeni (dramatizacija znanega popularnega roma-, na), J. Kerr: Mary! Mary! (vedra ameriška bulvama komedija). Prav tako pa ima imenovano gledališče za pomladno sezono pripravljenih nekaj novitet, ki bodlo gledalcem gotovo všeč,, Igralci Prešernovega gleda-, lišča (amaterji) bod<£j$de? lovaH v repertoarju z naslednjimi deli: Mery Camoletti: Boenlng — Boening; Fulda:; Ognjenik, Hodye: Dež in vihar, Oxiiia: Bog -z vami, mlada leta, Battehner-Nu-renberg: Happyend, Kanin: Razhamou, Sartre: Umazane roke, Oton Župančič:: Verovnika Deseniška, in za. naj-; 'mlajše Golia: Sneguljčica, ki. jo bodo -videli za novoletno jelko'. Vse kaže, da imai Prešernovo gledališče v okvirnem programu dokaj preveč tujih del, in prav bi bilo, da bi pri sprejetju dokončnega programa mislili' predvsem na gledalce, ki jih je zaen- krat treba privabiti" z bolj pisanim programom, pred«; vsem pa z domačimi deli. Izjava, da domača dela zahtevajo dosti igralcev, in' da teh ni klju-b razpisom, je jasen dokaz, da Krahj potrebuje vs;aj..polpokHčno::. gleda« lišče^če. že ne naenkrat poklicno, in da je že zadnji čaš, da smo si o teni na jasnem, : -Živeti ali životariti?! — Na to vprašanje; je le en . odgovor: živeti! V nasprotnem primeru pa bo le res, da smo tehniki dali svetle perspektive, na kulturo pa smo ob tej svetlobi pozabili. Iver Marljiva strelska družina Preteklo nedeljo je bilo Izvedeno v Preddvoru tradicionalno tekmovanje, v hitrem streljanju Z vojaško puško, ki se ga je udeležilo,' osem 3-članških ekip iz kranjske občine. Ekipe so se potegovale za prehodni pokal, - ki ga' je za prireditev- namenil ObSO Kranj. Strelska družina, Iskra — Eleklromehanika : Kranj, ki se;; j e s' svoj ¡mi. člani vedno udeleževala vseh letošnjih strelskih tekmovanj, je tudi v Preddvor poslala tri strelce, ki naj. bi; skušali ponoviti uspeh iz prejšnjih -let, ko - so enkrat . osvojili prehodni pokal v trajno last. Letošnja prireditev je bila odlično organizirana, za kar gre hvala . prizadevni m članom' SD ¡¿‘Preddvora in se- veda ObSO Kranj. Naši strelci, ki so letos v glavnem streljali le z zračno in malokalibrsko puško, tokrat niso mogli uspešno poseči v boj za prvo ‘mesto, čeprav niso dosti 'zaostajali za najboljšimi. Manjkal jim je. namreč najboljši strelec Franc Černe, ki je letos edini nastopal na tekmovanjih z vojaško puško, kar je bilo verjetno odločilno za uvrstitev naše elcipc. Vrstni red nastopajočih je naslednji: SAVA 29 zadetkov (156 krogov), BRATSTVO . EDINSTVO 28/159, - ISKRA 28/153, ZROP 24/126. Posamezniki: Lakner — Predoslje 10/64, Peternel, Sava, 10/60, Ciglič, — Iskro 10/60, Malovrh — Iskra 9/48, Markič — Iskra 9/45. B.