GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L10DS \ OVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna -00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 39 (549) Leto XI. NOVO MESTO, 29. SEPTEMBRA 1960 UREJ -^uniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLCv UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani SILEN ODMEV GOVORA PREDSEDNIKA JOSIPA BR0ZA TITA NA GENERALNI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV V NEW Y0RKU Današnji in bodoči svet nima izbire razen aktivnega, miroljubnega sožit a Govor predsednika Tita pred Generalno skupščino OZN je v minulem tednu odjeknil po vsem svetu kot eden največjih dogodkov v mednarodni politični areni zadnjega časa. Vedno znova prihajajo z vseh strani ugodni odmevi na Pomembne besede našega predsednika; milijoni in kontinenti *o prisluhnili besedam treznega razuma, preudarne državniške modrosti in naše globoke vere v stvar miru. Prav zavoljo izredno globoke človečnosti, razumevanja za tegobe in nemir današnjega sveta in še zaradi kristalno čistih načelnih in praktičnih stališč jugoslovanske zunanje politike so našle besede našega tovariša Tita odmev v srcih ljudi vsega sveta. Ponosni smo na to in globoko smo hvaležni dragemu tovarišu Titu, da je tako dostojno in tako prepričljivo povedal politikom vseh dežel, vseh naziranj, različnih prepričanj in hotenj: mi verujemo in trdimo, da je ogromna večina človeštva proti vojni! Objavljamo zaključek govora tovariša predsednika pred Generalno skupščino OZN, ko je dejal: Gospod predsednik, gospodje delegati! Navedel sem tukaj naša gledišča o nekaterih mednarodnih problemih, ki jih »mamo danes za najvažnejše In najbolj pereče. Ko zavzemamo stališča glede raznih vprašanj, si vedno prizadevamo imeti pred očmi načelna pojmovanja, ki so osnova naše celotne zunanjepolitične dejavnosti, ki pa, kakor sem že rekel, po našem mnenju niso nič drugega kot določena konkretizacija načel Ustanovne listine OZN. Dovolite mi, da tu na kon- ja vojna zaradi strašne rušilne moči sodobnega orožja čedalje bolj absurdna. Na drugi strani kopičenje čedalje bolj uničevalnega orožja samo po sebi vodi v vojno. Rešitev je očitno treba najti samo v preprečevanju nadaljnjega kopičenja orožja oziroma v razoroževanju. V tem smislu vztrajamo, da se čimprej v ustrezni sestavi obnovijo pogajanja o razorožitvi. Če ne bo moč že zdaj doseči sporazuma o splošni razorožitvi, je treba biti pripravljen tudi na delni sporazum. Kakor hitro bo to cu svojega govora v splošnih sprejeto, je treba biti pri c*tah navedem ta naša pojmovanja. Prepričani smo in trdimo, da za današnji in bodoči svet ni druge alternative razen aktivne, miroljubne koeksi-stence, s katero razumemo možnost in potrebo, da bi razvijali trajno sodelovanje med državami z različnimi družbeno-političnimi ureditvami. V usodnem problemu razorožitve je svet danes zadel na protislovje, navidez nerešljivo. Na eni strani posta- pravljen tudi na to, da ta sporazum ne bo popoln. Tveganje, ki lahko iz tega izvira, je vsekakor neprimerno manjše od tveganja, ki tiči v sedanjem popolnoma nekontroliranem tekmovanju v oboroževanju. Takšno naše pojmovanje določa tudi naše stališče do nekaterih tendenc, ki lahko privedejo do razdelitve sveta sploh in ki očitno pomenijo eno od osnovnih negativnih dejstev in faktorjev v sodobnem mednarodnem življenju ter so eden poglavitnih vzrokov tako imenovane hladne vojne. Vsako poglabljanje in zaostrovanje tega boja zategadelj neizbežno pelje k zaostrovanju hladne vojne s propagandnimi potezami in ekstremnimi, izključnimi stališči, k razvrščanju vseh držav glede na ta stališča, na ta način pa se nadalje deformirajo in otežujejo mednarodni odnosi, krepijo in zaostrujejo se sedanji spori in porajajo novi, sporazumevanje pa je otežkočeno. Vedno smo si prizadevali, zlasti v zaostrenih položajih, da bi glede raznih predlogov in pobud zavzemali stališča ne z ozirom na to, katera stran jih sproži, ampak kaj pomenijo z gledišča krepitve miru. V tem smislu smo na primer tudi v celoti podprli sovjetski predlog o splošni in popolni razorožitvi. To delamo tudi danes, tako pa bomo delali tudi v prihodnje in bomo podpirali vsako pobudo, o kateri bomo prepri- Izreden tehnični pripomoček Pred dnevi je začel v Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu obratovati elektronski center za obdelavo podaDkov. Razen za statistiko bo novi center delal tudi za potrebe Narodne banke, Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Zavoda za gospodarsko planiranje in za nekatere druge ustanove. Beograjski elektronski cedter, ki smo ga kupili v tujini, j« zdaj največji v Evropi. Strokovnjaki menijo, da bodo z njim lahko že v 10 do 12 mesecih ob-.delali vse podatke popisa prebivalstva, k; bo v naši državi prihodnje leto. čani, da prispeva k okrepitvi miru, ne glede na to, kdo jo sproži. Iz vsega tega izhaja, da iz položaja, ki je poln nevarnosti in v katerem je svet, ne vidimo izhoda v razvrščanju na to ali ono stran, še manj pa v zaostrovanju boja med obema stranema. Mi sodimo, da je izhod v postopnem premagovanju ovir, ki jih ta boj prinaša s seboj, v postopnem premagovanju in odpravljanju obstoječih vojaških zvez. Očitno je namreč, da koeksi-stenca v vzdušju oboroževalne tekme nikakor ne more biti osnova za trajen in trden mir. Nasprotno, mir je mogoče zagotoviti in okrepiti samo z razvijanjem vsestranskega sodelovanja glede vseh vprašanj, ki so splošnega pomena, in z odločnim bojem za razorožitev in za odpravo neenakopravnih odnosov. Mi verujemo in trdimo naposled, da vojna ni več neizogibna, ampak da obstajajo vse realne možnosti, da bi jo za zmerom izključili kot sredstvo politike in reševanja mednarod- nih sporov. To naše prepričanje temelji na oceni, da je z dosledno politiko miru možno izolirati in onemogočiti tiste sile na svetu, ki se zaradi svojih ciljev usmerjajo na vojno in se nanjo pripravljajo. Z drugimi besedami, mi verujemo, da je ogromna večina človeštva proti vojni, da čedalje bolj dozorevajo materialni in družbeno-politični pogoji za ohranitev miru in da so danes sile v svetu, ki so proti vojni, dovolj močne in sposobne preprečiti njen izbruh. To so torej temeljna načela, ki navdihujejo jugoslovansko zunanjo politiko. Mislim, da bodo pojasnila, ki sem jih dal, omogočila boljše razumevanje tako teh načel kakor vse naše zunanje politike. Prepričan sem, da bo v tem okviru postalo jasno, zakaj in v kakšnem smislu pripisujemo poseben pomen prispevku, ki ga lahko dajo tako imenovane nevezane države za ozdravitev mednarodnih odnosov, ter veliki vlogi, ki jo pri tem lahko in so jo dolžni odigrati Združeni narodi. Medtem ko so rane sorte res že dozorele in smo že pokosili tudi novo »portugalko«, naši kmetje po stari (a slabi!) navadi kar preradi že na splošno trgajo. Mudi se jim okrog Trške gore in v Spodnjem Posavju, vzdolž Krke in v Beli krajini. Deževje zadnjih dni je marsikoga prignalo do preranega trganja. Pustite grozdje dozoreli, saj mu je letos sonca že tako manjkalo! Privoščimo sladke jagode posebno otrokom! Naši ljudje se vse preveč boje za vsak grozd in vidijo njegovo korist samo v moštu oz. vina! (Foto: Polde Grahek) Z ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO V KMETIJSTVU: OBDOBJE Odborniki obeh zborov ObLO Novo mesto so na skupni seji sprejeli odlok o agrominimumu za pšenico in travni štvo — Živahna razprava o gozdarski službi Na zadnji seji ObLO v Novem mestu — na kratko smo poročali o njej že v pretekli številki — so odborniki potrdili poročilo o stanju in realizaciji kmetijstva v občini ter nato sprejeli tudi odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice in enak odlok o pridelovanju krme. Seja je bila zelo razgibana, saj je v razpravi sodelovalo vsaj 50 ljudi. Pred obiskom celjskega gledališča Prvega, drugega in tretjega oktobra bodo v našem okraju gostovali igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki jih je povabila okrajna komisija za prireditve in gostovanja. Tokrat se nam bodo predstavili z odrsko uprizoritvijo dela — KORCZAK IN OTROCI, ki ga je napisal Er- rotišnici, ki jo sam vzdržuje, bra ob 15. uri; v SEVNICI 2. zbral skupino židovskih otrok, oktobra ob 20. uri; v NOVEM Odločen, neustrašen, pošten in MESTU bodo 3. oktobra tri poln vere v življenje vzgaja predstave* ob 11., 16. in 20. te otroke v varšavskem ghetu in jih brani ter skriva pred nacističnim nasilstvom. Ko mora vsa skupina otrok zapustiti gheto in oditi v taborišče smrti, kjer jih bodo po- uri. — Ne zamudite priložnosti! redke Letos bomo izpolnili naloge petletnega plana, uspehi, doseženi v kmetijstvu, ne zaostajalo več mnogo za uspehi v ostalih panogah. Na 6.600 zasebnih gospodarstvih v občini živi 28.800 ljudi. 11 200 pa se jih ukvarja s kmetijsko porizvodnjo. 64 odst. gospodarstev sodeluje v tej ali oni obliki s kmetijsko zadrugo. V raizne oblike pogod- bene proizvodnje je vključenih 1990 ha zemljišč. Hektarski donosi proizvajalcev, ki sodelujejo z zadrugo, so v večini primerov za 100 cdst. večji od prejšnjih. Največ so dosegle doslej v pogodbeni proizvodnji kmetijske zadruge v Mirni peči. Brusnicah in Dolenjskih Toplicah. Plani posevkov so najznatneje preseženi pri krompirju. Pri jesenski setvi zorjemo s traktorji le 30 do 40 odst. površin, strojno setev pa opravimo le na 25 odst. površin, čeprav imajo zadruge v občini že IS traktorjev s potrebnimi priključki in 5 kombajnov. Največ krivde je na razdrobljenih obdelovalnih površinah. Zato bodo morale zadruge v bodoče pogodbe pogljabljati predvsem vsebinsko in težiti ?.a združevanjem parcel. Tudi politične organizacije so nudile zadružnim vodstvom, čeprav ne povsod, pri njihovem delu nemajhno podporo. Kmetijstvo bo letos po druž- benem planu prispevalo za 32 odst. ali za 710 milijonov več kot lani. Po dosedanjih ocenah so pridelki poljščin ugodni, tudi živinoreja se lepo razvija, (Nadaljevanje na 3. strani) VREME ZA CAS OD 29. SEPTEMBRA DO 9. OKTOBRA Pretežno deževno in hladno vreme, nizko po gorah sneg. — Okrog 5. oktobra približno 3 dni zboljšanje, nato zopet dež. dr. V. BL OB LETOŠNJEM TEDNU VARNOSTI Nesreče - veliko breme u>in Sylvanus. — Zgodba se odvija leta 1942 v Varšavi. Zdravnik dr. Korczak je v si- Oktobra in novembra: volitve krajevnih odborov SZDL Na seji predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije so pred dnevi pod predsedstvom tov **>he Marinka razpravljali o Pripravah na kongres Sociali rt'čne zveze Slovenije. V okvi-teh priprav bodo v oktobru Ji novembru krajevne konferen-z volitvami krajevnih odborov SZDL. Glavni odbor SZDL 8,ovenije bo na plenumu 20. °ktobra sprejel sklepe o sklicu * kongresa. Končali v plinskih celicah, dr. Korczak ponosno odkloni prostost, ki so mu jo poklonili Nemci, čeprav je tudi on Zid. Prostovoljno oddide z otroki, kj jih je ščitil in vzgajal, v smrt. Prjkriva Jim strašno resnico in jim pripoveduje, da potujejo v »obljubljeno deželo«. Čeprav visi nad transportom senca smrti, dr. Korczak s svojimi otroki celo poje. — Igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki bodo gotovo odigrali vloge tako, kot smo bili vajeni doslej, bodo naši publiki nudili obilo umetniškega užitka. V VIDMU-KRŠKEM bosta 1. oktobra dve predstavi: ob 16. in ob 20. uri; v MOKRONOGU bo predstava 2. oJcfo- Stalna konferenca za varnost pri delu pri Republiškem svetu ZSJ za Slovenijo bo organizirala od 16. do 23. oktobra 1960 v vsej Sloveniji »Teden varnosti*. Konferenca se zaveda velikega družbenega pomena varnosti pri delu, zato želi v času tedna opozoriti predvsem neposredne proizvajalce, organe upravljanja, sindikalne organizacije, vodstva gospodarskih organizacij, varnostne in zdravstvene delavce, „L *re proizvajalcev in samouprave socialnega zavarovanja na to, da bi v še večji meri ne le v tednu, temveč tudi po njem kar najsistematičneje delali na tem, da bi bilo Čim manj nesreč. To ni le enkratna naloga. »Teden varnosti* naj le opozarja na to, da je treba še bolj obravnavati ta vprašanja ter na podlagi dosedanjih izkušenj omejiti nesreče pri delu. Za varnost pri delu lahko najuspešneje skrbijo kolektivi gospodarskih organizacij. Neposredni proizvajalci naj kot gospodarji proizvajalnih sredstev skrbe tudi za lastno varnost pri delu, za svoje zdravje in delovno sposobnost, saj je ■ tem povezana proizvodnost, dvig življenjske ravni in tudi osebna sreča. Zato je »Teden varnosti* namenjen predvsem kolektivom. V gospodarskih organizacijah naj vsi, z1a«rti pa komisije za higiensko- tehnično varnost, pripravijo vse potrebno, da bo teden uspel. Vse zaposlene naj seznanijo s tem, kaj vse je bilo do sedaj storjenega, da bi bilo manj nesreč; kaj je bilo storjenega za izboljšanje delovnih pogojev, koliko so nabavili varnostnih sredstev, kaj kažejo analize o številu in vzrokih nesreč pri delu, na poti na delo ali z dela, kako je izkoriščen odmor med delom, kako je urejeno vprašanje letnega dopusta, prehrane, prevozov delavcev itd. Pri tem se je seveda treba poslužiti številk, s katerimi razpolaga podjetje in tudi služba socialnega zavarovanja. V naši republiki je bilo lani 50.505 nesreč pri delu, od tega pa je bilo nesreč na poti od stanovanja do delovišča 3.172, od dclovi-šča do stanovanja 2.561 ter 81 smrtnih nesreč. tem niso u..JJtevaae nesreče doma pri delu. Tudi te so povzročile znatno ekonomsko škodo. Tako znašajo neposredni stroški, ki jih imajo gospodarske organizacije in socialno varovanje v LRS zaradi nesreč pri delu v letu 1959 skoraj Z milijardi din. Ce bi jim prišteli izgubljeni osebni dohodek in zmanjšani narodni dohodek, bi skupna škoda znašala 10 milijard din na leto. Glede na 9tev41o zaposlenih oseb je novomeški okraj po številu nesreč tretji v Sloveniji. V okraju je bilo lani 2.998 nesreč pri delu, od tega na redni poti od stanovanja do kraja dela 195 in od kraja dela do stanovanja 212 ali 11 odstot. od skupnega števila nesreč. Bili so tudi štirje primeri smrtnih nesreč. Zaradi takih nesreč je bilo izgubljenih 46.100 delovnih dni. Zavarovancem je bilo izplačano 23,050.000 din nadomestila plače zaradi nesreč pri delu; od tega so plačala podjetja za prvih 7 dni nezmožnosti za delo 7,530.000 din. Izguba pri narodnem dohodku zaradi nesreč pri delu znaša 107,477.000 din, zaradi drugih obolenj pa 639,229.000 dinarjev. Poleg tega je plačal zavod za socialno zavarovanje za zdravljenje poškodovanih oseb 120,000.000 dinarjev. V prvi polovici 1960. leta je bilo v novomeškem okraju 1.458 nesreč nri delu. Izgubljenih delovnih dni pri gospodarskih organizacijah, ki zaposlujejo več kot 50 zavarovancev, je bilo zaradi nesreč 16.097. Nadomestilo za plače za te dni znaša 8,543.000 din. Izguba narodnega dohodka znaša 43,809.000 din zaradi nesreč pri delu, zaradi drugih obolenj pa -318,15? "Afl din. Kljub temu so bili doseženi vidni uspehi na področju higiensko-tehnič-nega varstva, predvsem v organizacijsko utrjenih gospodarskih organi- zacijah. Vendar nas navedene številke opozarjajo, da nismo še dovolj storili za večjo varnost pri delu. Okrajni sindikalni svet in občinski sindikalni sveti ter občinske komisije za delovno varnost v novomeškem okraju pripravljajo programe za teden varnosti. Na zasedanju komisije za zaščito zdravja in delovnih pogojev pri Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu in društva varnostnih inženirjev in tehnikov so sklenili, da bodo napravili analize nesreč pri delu in določeno število grafikonov, ki bodo v »Tednu varnosti* obešeni na sedežih občin. V večjih podjetih bodo predvajali ozkometražne filme in diafilme. Člani skupščine zavoda za socialno zavarovanje in podružnic bodo sodelovali na sestankih, ki jih bodo organizirale sindikalne organizacije v oktobru. Tako bodo imeli zavarovan n možna t seznaniti se s poslovanjem socialnega zavarovanja ter s problemi te službe. Da bi v širšem merilu zajeli celotno problematiko nesreč pri delu, je prav, da v času tedna varnosti skli-čejo občinski sindikalni sveti širše konferen-- samouprave socialnega zavarovan*" -> —wA*ai»Je skunščin. Prav tako naj Rase*a1n »1>ori nroiz-vajalcev občinskih Ita4«kt odborov. RUDI HRVATIN 46 Stran I DOLENJSKI LISI Stev. 39 (54S) ZUHflHJEPOLITIĆNI TEDENSKI PREGLED pravnem sistemu Predsednika Okrožnega sodišča v Novem mestu, tovariša Štefana Simončiča, smo pred kratkim naprosili, naj bi našim bralcem obrazložil nekatere bistvene značilnosti sprememb kazenskopravnega sistema, ki so začele veljati letos 1. januarja z Zakonom o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika. V danainji in prihodnji številki bomo z njegovim odgovorom postregli bralcem Dolenjskega Usta. Odlika našega sodstva je bila že od vsega začetka v učinkoviti povezavi z razvojem naše socialistične revolucije. Tako so bili pogoji dela in nalog*3 sodstva v prvih letih revolucije, ko so jo ogrožali še notranji in zunanji sovražniki, dokaj drugačni kot danes, po zmagah naše ljudske oblasti, zlasti pa po uvedbi delavske-ga in družbenega upravljanja ter utrjevanja komunalnega sistema. Utrjevanje zakonitosti, hu manizma in neodvisnosti sodišč postaja vse važnejši element za nadaljnji razvoj socialistične demokracije, splošne družbene discipline In reda. Družbeno gospodarski razvoj je tudi narekoval spremembo kazenskopravnega sistema, ki je prišel do izraza v Zakonu o spremembah in dopolnitvah kezenskega zakonika. Ta Je začel veljati s 1. januarjem 1960. Ta zakoniti predpis prinaša vrsto novih ukrepov v kazenskopravnem sistemu, kj varuje pred nasiljem, samovoljo, družbi nevarnimi dejanji (na primer gospodarskim izrabljanjem) osebnost, pravice in svoboščine državljanov ter temelje družbene in državne ureditve. V tem sestavu se seznanjajo, z najvažnejšimi spremembami in ukrepi, ki omogočajo nadaljnjo humanizacijo in čimprejšnjo resocializacijo storilcev kaznivih dejanj, kar pomena, da se ti storilci čimprej Prizadeven sindikat gostincev v Vldmu-Krškem Ker so gostinski delavci v Vidmu-Kržkem spoznali, da bodo strežbo v gostinskih obratih in odnos do gostov izboljšali najlaže z nagrajevanjem po učinku, o tem vneto razpravljajo v sindikalni podružnici in način nagrajevanja uvajajo. Ker se bo hkrati povečal promet, bodo večji tudi osebni prejemki gostinskih delavcev in skladi podjetij. — Slednje bodo lahko uporabili za izboljšanje opreme In v druge investicijske namene. Upravni odbor podružnice nI pozabil na strokovno izpopolnjevanje gostincev; pripravljen imajo že načrt za vrsto seminarjev in tečajev. Sredstva, ki jih potrebujejo za strokovno izobraževanje, bodo prisluž;li na družabnem večeru, ki bo v soboto, 1. oktobra, v Zadružnem domu v Kostanjevici. spet vključijo v normalno življenje. 1. Vrste kazni, t. j. smrtna kazen, strogi zapor, zapor, zaplemba premoženja in denarna kazen ki se smejo izreči storilcem kaznivih dejanj, se si-cp* niso spremenile, vendar je višina kazni močno omiljena. Tako se sme sedaj izreči smrtna kazen, ki se izvrši z ustre-litvijo. le izjemoma, samo za najhujše primere kaznivih dejanj, n. pr. vohunstvo, ogrožanja državne neodvisnosti, sabotaža, vojno hudodelstvo, uboj uradne osebe pri izvrševanju službe, uboj več oseb ali za uboj izvršen iz koristoljub-ja, na zahrbten ali grozovit način. Toda še v teh primerih je zagrožena smrtna kazen skupno s strogim zaporom. Kazen sirogega zapora se sme izreči le do 15 let m ne več do 20 kot do sedaj, Če torej pride do nadomestitve smrtne kazni s kaznijo strogega zapora, sme ta trajati največ 20 let. Enako je najdaljša kazen zapora le do 3 let, do sedaj do 5 let. .Utemeljeno pa je seveda povišanje denarne kazni, ki je bila dosedaj od 100 do 50.000 din, če so bila kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti. pa do zneska 300.000 din. Tozadevna nova določila določajo najmanjše denarne kazni od 1000 do 30 tisoč dinarjev, če pa so bila dejanja storjena iz koristo-Ijubnosti, pa do 1,000.000 din. Ce se denarna kazen ne da izterjati, se spremeni za vsakih 500 din denarne kazni v en dan zapora, vendar z omejitvijo, da kazen zapora ne sme biti daljša od 6 mesecev. 2. Novela h kazenskemu zakoniku je prinesla nov sodni ukrep, s katerim se družba brani pred manj nevarnimi storilci in kaznivimi dejanji: to Je sodni opomin. Ta ukrep se izreče, kadar je utemeljeno pričakovati, da se doseže namen kaznovanja, tudi če se kazen ne izvrši.. Tako se sme sodni opomin izreči: a) za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 1 leta ali denarna kazen, če so dejanja storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahka; b) za kaizniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora daljša od 1 leta, če so izpolnjeni pogoji, kH jih določa Pred gradnjo 3 nove bolnišnice Reševanje vprašanja Infekcijskega dermafcovenerološkega oddelka je po investicijskem programu določeno za tretjo faro izgradnje bolnišnice. Prostori infekcijskega oddelka bi s« uporabili za povečanje internega in za združitev bolnične in izven-bolnične službe. Prav tako bi se prostori dermatovenerološkega oddelka uporabili za interni oddelek, ki bi tako pridobil nekaj prostora za bolniške postelje. Hkrati bi bila dana možnost razširitve biokemičnega in centralnega bolniškega laboratorija, ki sta zdaj nameščena le v treh prostorih v levem krilu prvega nadstropja Internega oddelka, V tretji fazi naj bi zgradili Še rentgenološki oddelek, preuredili in izboljšali bi obdukcijske prostore, zgradili prostore za upravo ter družbene prostore s srednje veliko dvorano, ki bo služila za kulturno, strokovno in politično izživljanje članov delovnega kolektiva in bolnikov. Ti prostori bodo zgrajeni že v prvi oziroma v drugi fazi gradnje, vendar v manjšem obsegu, in sicer v kletnem delu, katerega bomo po dograditvi vse bolnišnice uporabili v druge namene (jedilnica ali dnevni prostor osebja). Vzporedno s tem bo treba reševati vprašanje novih prostorov transfuzijske postaje. Prostori, ki so bili v ta namen urejeni v kleti kirurškega oddelka, bodo postali oddaljeni centru bolnišnice, razen tega pa kletna lokacija, slabo zračenje in ostali problemi, ki se pojavljajo v takih prostorih, narekujejo gradnjo nove transfuzijske postaje v okviru centra bolnišnice. Lekarna bolnišnice je bila urejena leta 1958 in je po izjavi komisije, ki jo Je strokovno pregledala, med najsodobnejšimi bolndčnlnvi lekarnami v LRS. Ce bi se čez čas pokazala potreba po razširitvi, bo lahko dobiti prostor poleg lekarne, kjer je zdaj nameščen tekstilni inventar. Skladišča so predvidena v novem delu bolnišnice, v kletnih prostorih H paviljona. V istem paviljonu bodo tudi ostali prostori obrtnih delavnic, ki jih zdaj močno pogrešamo. Kuhinja in pralnica na desni strani Krke sita bili zgrajeni leta 1956 in sta sodobno urejeni Ob povečanju kapacitete bolnišnice pa bo treba pralnico in kuhinjo mehanizirati Kuhinja bi se po potrebi lahko povečala tudi s prostorom, ki je namenjen za pripravo hrane (v Izmeri 37 m') in je sedaj neizkoriščen. Pralnica bo ustrezala povečanim potrebam, nastalo bo le vprašanje zmogljivosti sušilnice; ta »e bo pp lahko razširila v prostore likalnlce. Llkalnica bo zavzela sedanje prostore Šiviljske delavnice, ta pa se bo preselila v kletni del H paviljona. Tudi stanovanjsko vprašanje spada v sklop osrednjega vprašanja bolnišnice, fe hočemo, da bo bolnišnica naorMovala tudi v bodoče. 2e letos smo začeli gradlH 9-stanovanlski blok. kar pa ne bo zadostovalo niti za sedanje potrebe Vendar je tudi to napredek v reševanju stanovanjskega problema V prihodnjih letih bo potrebno zgraditi vsaj še dva bloka na Znančevih njivah, ki so najbliže novim objektom bnlnlSrlee, kar je glede na značaj zdravstvene siulbe vellkeea p^mons. V končni fazi hcffradn'« novom«'.!?« boin"5nfce bo treba zgraditi še g'neko1nšVo-r>orodnJškI oddelek In tako združiti vso bolnično in polikllnično službo v tesno povezan zdravstveni center Novo mesto. £e prej pa bo moralo biti rešeno vnrašanle cestišča in nrr-rn^tnepn vozla snloh ker 1e v tem dehi hudo problematičen ^ttrtteo** Ho n**TQ6*ta ?e nove natope in probleme, ki lih bomo mor«U »*«Bevatl v korist bolnikov iz Dolenjske,. Bele krajine in okolice. (Konec prifisdnjič) zakon pri posameznih kaznivih dejanjih. Sodišče mora pni odločanju upoštevati prejšnje življenje storilca, ali je bil že kdaj obsojen, nagibe iz katerih je dejanje storil, povrnitev priza-dejane škode in še druge okoliščine. Med drugim bo možno sodni opomin izreči storilcem kaznivih dajanj za obrekovanj«, razžalitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, zlasti, če je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem poškodovanca in če pred sodiščem izjavi, da je pripravljen opravičiti še oškodovancu, oziroma da prekliče tisto, kar je trdil ali raznašal. Enako se sme izreči sodni opomin, če je razžaljenec razžalitev vrnil. Večkrat bodo podan! pogoji za izrek sodnega opomina pri kaznivih dejanjih majhne tatvine, zatajitve in goljufije; to so tista kazniva dejanja, kjer vrednost ukradene ali zatajene stvari ne presega 5000 dinarjev, zlasti še, če bo sodišče ugotovilo, da je storilec ukradeno ali zatajeno stvar neposredno porabil ali uporabil zase ali za svoje družinske člane, ali če je vrnil stvar in povrnil škodo. 3. Ce pa so nova določila močno omiljena, so pa strožja proti takozwnim povratnikom, t. j. proti storilcem, ki so bili že najmanj dvakrat obsojeni za naklepna kazniva dejanja na kazen strogega zapora ali na kazen zapora nad tri mesece in kažejo nagnjenje k nadaljnjim kaznivim dejanjem. V teh primerih sme sodišče izreči storilcu strožjo kazen kot je predpisano, n. pr.: če je predpisana kazen zapora do 3 let, sme izreči sodišče namesto te kazni kazen strogega zapora do 5 let. 4. Pri pogojni obsodbi, t. j. kjer se izvršitev kazni odloži pod pogojem, da storilec v določenem roku ne bo storil novega kaznivega dejanja, je pripomniti, da utegne to preoblikovano določilo zadeti zlasti brezobzirne voznike motornih voil. saj bo za preklic pogojne sodbe že zadostovalo novo kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti; po prejšnjem tozadevnem zakonitem predpisu se pa je za preklic pogojne obsodbe zahteval pogoj, da je storil obsojenec v času pogojne dobe novo naklepno kaznivo dejanje. 5. Varnostnim ukrepom, ki imajo namen, da se za družbo nevarni storilci začasno izločijo v posebne zavode in. se jim s tem omogoči ozdravlj**-nje in povratek v normalno življenje, dajejo novi predpisi še prav posebno pozornost. Tako je predvidena za neprištevne ali zmanjšano prištevne storilce, ki &o zaradi takega duševnega stanja nevarni za svojo okolica, oddaja v zavod za varstvo in zdravljenje. (Konec prihodnjič) LAMA tovarna ključavnic in kovinske galanterije DEKANI izdeluje: ključavnice, obešanke, pohištvene ključavnice In okovje, ščitnike za čevlje in druge izdelke kovinske galanterije Izvršuje dela po naročilu iz vseh vrst kovin Brzojavni naslov: Lama-Dekanl. Telefon: Škofije 6. žel. postaja Podgorje. Tekoči račun: NB 657-T-347, Koper Petnajsto zasedanje Generalne skupščine OZN se je začelo v znamenju iskanja novih poti za reševanje perečih mednarodnih problemov. Navzočnost velikega števila nabolj vidnih in najvišjih državnikov sveta je dokaz, da se teh problemov ne da več odlagati, ampak da jih je treba Čimprej reševati. Že takoj v začetka je postalo jasno, da izmed množice perečih vprašanj, ki tarejo današnji svet, izstopata predvsem dve: problem razorožitve in kolonialno vprašanje. Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki vodi jugoslovansko delegacijo na zasedanju, je govoril v prvih dneh zasedanja in je s svojim govorom vzbudil veliko pozornost tako izven-blokovskih držav kakor tudi držav, ki sodijo v en ali drug blok. Predsednik republike je nedvoumno in jasno zastavil načela jugoslovanske zunanje politike, ki so predvsem boj za mir, za miroljubno koeksistenco med narodi, za pomoč manj razvitim državam, boj proti kolonializmu v vseh njegovih oblikah — starih In novih — ter predvsem boj za razorožitev na svetu. Preveč je bilo komentarjev in odmevov na govor predsednika Tita, da bi jih lahko tukaj naštevali, toda večina teh komentarjev in odmevov je izražala eno misel: da je Jugoslavija, ki je prosta spon in obveznosti do blokovskih držav, lahko naravnost in »brez obremenitve* pokazala na najbolj pereče probleme sedanjosti. S posebnimi simpatijami so Titov govor sprejele azijske in afriške države, ki so v njem videle »odmev lastnih skrbi in prizadevanj«. Toda zasedanje Generalne skupščina OZN ni edina oblika dela na sedežu svetovni organizacije. Mimo zasedanja skupščine se vrstijo številni stiki, sestanki in posvetovanja med najvišjimi državniki sveta, delegacijami, zunanjimi ministri itd. Doslej je predsednik republike sprejel že več tujih državnikov, oziroma se sestal z njimi. Tako je že prišlo do sestanka med predsednikom Titom in predsednikom ZDA Eisenhowerjem, s predsednikom vlade Indije DžavaharPalom Nehrujem, s predsednikom Gane Kvarne Nkruma-hom, do srečanja s premierom Hrušče-vom in predsednikom Naserjem in drugimi osebnostmi. Ta živahna dejavnost, ki se še nadaljuje, dokazuje, da se številne delegacije, ki se udeležujejo XV. premiera Hruščeva dvignile velik hrup in obtožile delegacijo ZSSR, da spod-kopuje temelje in ugled svetovne organizacije. Razpoloženje izvenblokovskih držav pa je bilo nekoliko drugačno. Delegacije teh držav so zamerile tako premieru Ilruščevu, ker je sprožil predlog o spremembi strukture sekretariata in o premestitvi sedeža OZN, kakor tuli /ahodnim državam zaradi njihove preostre in nekoristne reakcije. To je samo ena epizoda v odnosih med dvema blokoma, ki pa je značilna za splošne odnose med njima. Zato j« bolj kot kdajkoli potrebno, da med obema blokoma nastopajo samostojni in nevezani činitelji, ki lahko brez Odmevi iz New Yorka zasedanja, tudi izven skupščinske dvorane močno trudijo, da bi ublažile trenje med obema blokoma. Ta dejavnost je tembolj koristna in potrebna, če upoštevamo, da je že takoj po govoru sovjetskega premiera Hruščeva prišlo do »ohladitve* vzdušja v New Yorku. Hruščev je namreč v svojem govoru zahteval spremembo strukture ustanove generalnega sekretariata OZN in je namesto položaja generalnega sekretarja predlagal imenovanje treh generalnih sekretarjev OZN, izmed katerih bi vsak zastopal po en blok, oziroma te« venblokovske države. Hkrati je predlagal, da bi sedež OZN premestili iz New Yorka v Švico, Avstrijo ali celo ZSSR. Zahodne države so takoj po govoru obtožbe, da delajo za eno ali drugo stran, večkrat koristno posredujejo in zmanjšujejo trenja med obema blokoma. Marsikaj se je spremenilo v zadnjih letih. Dandanes izvenblokovske države niso več predmet napadov z ene ali druge strani, temveč predmet poklo-nov in pozornosti. To ni nobeno naključje, saj se je s sprejemom štirinajstih novih držav v članstvo OZN na XV. zasedanju Generalne skupš&nc okrepil samo tisti »blok«, ki ga oba bloka rada nazivata »tretji blok« ali -nevtralni blok«, ki pa je v bistvu samo čedalje večje število držav, ki nočejo biti v nobenem bloku in hočejo voditi samostojno in neodvisno politiko. Priprava vina iz gnilega in pokvarjenega grozdja Zadnje deževje je povzročilo, da nekatere vrste grozdja (predvsem belina) gnijejo. Gnkje grozdja pa vznemirja vinogradnike, da grozdje predčasno trgajo. Zgodnja trgatev (pred 10. oktobrom) pa ima za posledicp slabo kakovost vina, ker Je grozdje dobilo premalo sladkorja. To velja predvsem za letošnje leto. ker za i'azvoj vinske trte ni bilo godno. Res je, da se na gnilih jagodah naseli mnogo škodljivih glivic, toda kljub temu nam zaradi gnitja grozdja ni treba prej trgati. Pridelek bo zaradi izhlapevanja vode sicer nekoliko manjši, toda glavne sestavine grozdja (sladkor, rudninske snovi) ostanejo. S koruzo: četrti na svetu Čeprav letina koruze v nah državi še ni pod streho, kažejo vendarle vse dosedanje ocene strokovnjakov, da bomo letos pridelali pribl. 6 milijonov ton S tem smo še vedno med vodilnimi pridelovalci koruze na svetu, saj smo na četrtem mestu takoj za ZDA, Sovjetsko zvezo in Brazilijo. Ne vemo pa. k\> likšen je pridelek koruze v Romuniji, ki zadnja leta ni objavljala teh podatkov, čeprav pridela tudj velilko koruze. Škodljive glivice, ki se naselijo na gnilem grozdju, začno svoje pogubno delovanje v glavnem Šele potem, ko smo gnilo grozdje izprešali, to je v moštu. To škodljivo delovanje gliv v moštu pa lahko preprečimo takole: Ob trgatvi vse gnilo grozdje ločimo od zdravega. To velja predvsem za črne sorte grozdja, kjer mora mošt vreti na tropu zaradi izluženja barvila, na tropu iz gnilega grozdja pa mošt ne sme vreti. Zato je važno odbiranje gnilega grozdja ob trgatvi predvsem pri črnih sortah. Bele sorte, katere hitro prešamo, lahko trgamo tako, da poberemo skupaj gnilo in zdravo grozdje kar velja posebno takrat, če je veliko grozdja gnilega. Posebej pobrano gnilo grozdje sproti (5e pred prenašanjem) posipamo z belim prahom imenovanim kalijev neta-bisulfit, ki ga dobimo v dro- gerijah. Na 100 kg grozdja vzamemo okrog 10 gramov tega prahu. Ko imamo gnilega grozdja za eno prešo, ga sproti prešamo. Mošt iz gnilega grozdja natočimo v močno za-žveplan sod (tri azbestne trščice na 1 hI prostornine). Žveplo uničj ali vsaj omami vse v moštu se nahajajoče glivice, da padejo na dno soda. To &e zgodi v 24 do 48 urah. Po preteku tega časa moramo močno zažveplani mošt iz gnilega grozdja pretočiti v drug zmerno zažveplan sod (eno azbestno trščico na 3 hI prostornin^). Pretočenemu moštu dodamo za vsakih 100 litrov 2—4 litre moštva iz zdravega grozdja. Ta mošt iz zdravega gozdja povzroči, da mošt iz gnilega grozdja začne normalno vreti (kipeti). Nadaljnje oskrbovanje mošta iz gnilega grozdja je isto kot pri moštu iz zdravega grozdja. Bojazen, da bi imel močno zažveplan mošt iz gnilega grozdja škodljive posledice za potrošnika ni upravičena. Žveplo se pri vrenju mošta in s pretokom zelo izgubi in se veže v neškodljive spojine, tako da praktično ne pride do potrošnika nič škodljivega žvepla. Škodljive posledice ima za človeški organizem samo žveplo, ki smo ga v preveliki meri uporabljali pri vinu. Poudarjamo, da je močno žveplan je mošta v vsakem oziru koristno. Poznejše močno žvepljanje vina pa je lahko škodljivo za človeški organizem. D. T. Razveselite sorodnike v tujini z Dolenjskim listoml DOLENJSKI LIST v vsako hišo Spodnjega Posavja, Bele krajine in Dolenjske! TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO VELETEKSTIL LJUBLJANA Nazorjeva 4 vabi nadrobno trgovino, da obišče skladišča, kjer je na razpolago vedno izbrana zaloga tekstilnega blaga, modnih vzorcev konfekcije In trikotažnih izdelkov ter pletenin Opozorilo kmetijskim zavarovancem! ZDRAVSTVENI DOM V NOVEM MESTU opozarja vse kmetijske zavarovance, da imajo po zakonu o kmetijskem zavarovanju pravico do brezplačnega prevoza v bolnišnico i samo tiste osebe, ki bolujejo za boleznijo, ki zahteva hitro pomoč v bolni "niči (težke poškodbe, komplicirani porodi, krvavitve itd.). Za tak prevoz Izda posebno potrdilo pristojni zdravnik ali bolnišnica. Za vse ostale bolezni, za katere so kmetijski zavarovanci napoteni v bolnišnico in je potreben prevoz, morajo plačati zavarovanci sami takoj ob prevozu, čeprav imajo od zdravnika napotnico za prevoz v bolnišnico. To opozorilo daje Zdravstveni dom zaradi tega, ker zavarovanci niso dovolj poučeni o brezplačnih prevozih v bolnišnico in so mnenja, da so vsi prevozi z napotnico v bolnišnico brezplačni. 25. septembra je bil zaključen 59. jesenski Zagrebški ve-lesejem. Na njem je razstavljalo 6400 domačih in tujih razstavljavcev. Pri vhodu na velesejem je vihralo kar 30 zastav držav udeleženk. Značilnost letošnjega Zagrebškega velesejma je, da je za povprečnega državljana veliko boJJ zanimiv kot lanski. Razstavljenih je namreč veliko več strojev in ostalih predmetov za široko potrošnjo In gospodinjstvo. Izdelki pa niso samo številnejši, ampak tudi kvalitetnejši. Plastična Industrija na določenih področjih uspešno zamenjuje kovinsko, steklarsko lesno in druge. Plastične kopalne kadi, umivalniki, obešalniki, skodelice, krožniki in Se mnogi dru^i predmeti kažejo, da se je ta industrija zelo razmahnila. Elektroindustrija, predvsem predmeti za široko potrošnjo. Je imela veliko občudovalcev. Bojlerji, sesalci za prah, hladilniki, pralni stroji, kuhalniki, mikserjl, radijski aparati, televizorji In drugi aparati, ki so bili (ali pa tudi ne) razstavljeni že na lanskem in prejšnjih velosejmih, so se pojavili na sedanjem v novih', boljših, ekono-rničnejših in cenejših izvedbah. Lesna industrija ima vedno JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM Letos poudarek na osebni potrošnji nove, boljše in cenejše načine proizvodnje. Spalnica za 60 tisoč dinarjev, ki je zelo lepa, je velik uspeh nekega našega podjetja. Toda izdelke ima prodane že za dve leti naprej in žal jo ne posnemajo tudi ostale naše lesne tovarne (mislimo v ceni In seveda tudi v kvaliteti). Tudi strojna industrija se vedno hitreje razvija. Z uvajanjem najsodobnejših proizvodnih postopkov posebno na področju a\rtornatizacije in elektronike je dosegla velike uspehe. Obljublja, da se bo vedno hitreje razvijala v tej smeri, da bo naša industrija začela brez oklevanja s pospešeno uporabo avtomatizacije v proizvodnji. Proizvodi se bodo na ta način seveda občutno pocenili. Vendar mm tudi tu manjka »t rok evn is kov, kakor prikazuje grafikon Avtomac'-ie. Prehranska industrija je napravila veli!: korak naprej Posebno veliko je prikazanih rasnih konzep" Gospodinji n več treba ure in ure kuhati kosila, taj ga s pomočjo raz- nih na pol pripravljenih jedil pripravi lahko v nekaj minutah. Na sploh je na sejmu mnogo lepo embaliranih živil, kar pomeni znaten napredek v higienskem smislu, hkrati pa razbremenjuje gospodinjstvo ter omogoča vse večje uveljavljanje samopostrežnih trgovin. V turističnem delu sejma si ljudje radi ogledujpjo vikend hišice. Velika montažna lesena hiša z dvema spalnicama, kopalnico, dnevno sobo in malo kuhinjo ter velikim vhodom stane 690.000 din. V njej bi lahko udobno bivalo osem in več turistov. Podobna hišica s tremi ležišči pa stane samo 250000 dinarjev Razstavljenih je še več vikend hišic v raznih izvedbah, njihova cena pa se giblje (pri nekaterih ?. opremo vredi okoli pol milijona dinarjev Ni treba po«ebe1 poudarjati, da se mnogi obiskovalci sejma '.animajq za nakup teh hišic r,\ svoje privatne potrebo iMi-oč na novnra'MJpjo no \}\h sind:kalne in druge or ^anizacije in ustanove, ki skušajo organizirati ceneno in udobno letovanje za svoje člane oziroma delavce. Tekstilna industrija Je zelo močno zastopana, vendar obiskovalci niso preveč pozorni na njene Izdelke. Vzrok Je Jasen: naše trgovine so s tekstilom dobro založene, človek si lahko vse ogleda in kupi kar doma. Veliko pozornost pa vzbuja med ženskim svetom pierlvsem okusno izdelano perilo. Tudi obrtni Izdelki so na velesejmu razstavljeni. Obiskovalci so občudovali predvsem krznene, usnjene in ostale izdelke, lesno galanterijo, sodobno pohištvo tekstilno konfekcijo itd. Agroindustrjja se seveda tudi hitro rnzvi.ia. — ker se pač hitro razvija kmetijstvo. Ker Drl na? prim^nikire silosov, so nekatera niša p xljetia razstavila makete m >rlernih silosov. Razen tega pa Je razstavljenih veliko že znanih Pa tudi novih strojov In osta lih frdelkov tgroindu*tr»Je V paviljonu saraiev«k^'_v< podjetja »Energoinvcst« zbuja največjo pozornost maketa in idejni projekt nuklearne termoelektrarne. Občudovanje vzbujajo še izdelki naše težke Industrije: ladijski vijaki, ogromni dedi za električne centrale, kotli* maketa dvižnega mostu In drugI. Z zadovoljstvom gledamo sezname o tem, v katera države izvaža naša težka industrija. Na Zagrebškem velesajmu Je bilo seveda še več zanimivosti, Še več proizvodov vrednih omembe, ker Je vedno ve* razstavljavcev in rastejo novi paviljoni. Obiskovalec si v enem dnevu ne more vsega ogledati. Poslovni ljudje vedo, kaj morajo obiskati in kje bodo našli, kar potrebujejo. —" Ostali obiskovalci si ogledujejo vse po vrsti in proti večeru ugotovc, da si še mnogo stvari niso ogledali. Zagrebški jesenski velese-lem je naša največja vsakoletna gosi>odarska razstava, ki ima nalogo, navezati poslovne stike med domačimi in tujimi razstavljavci. Na velesejmu vidimo vsako leto. kakšen napredek je napravilo naše gospodarstvo Seveda pa lah*° hkrati primerjamo razvoj Vmr >ega gospodarstva In njeg°v dosežke ? fosoodarskimi s«žki ostalih razstavljavcev, se pravi z razvojem svetovnega gospodarstva. Stav. 39 (549) DOLENJSKI LIST V KMETIJSTVU: NOVO OBDOBJE (Nadaljevanje s 1. strani) •pomiadanska pozeba je prizadela le sadjarstvo in vinogradništvo. Pet kmetijskih zadrug že ima •voje ekonomije, skupna povr •taa vseh pa znaša 240 ha. Proizvodnja na njih se dobro razvija. Tudi ostale zadruge morajo resno razmišljati 0 ustanavljanju ekonomij, sai je dovolj ponudnikov zemlje. Odklanjajo aaj le slabo zemljo in težijo pri Ustanavljanju ekonomij za tem. da bodo njihove površine zaokrožene. Do letošnjega 1. januarja je bilo v okraju 6 manjših družbenih kmetijskih posestev, ki so v proizvodnem pogledu pomenila zelo malo. Po sklepu ObLO so se združila v KGP Novo mesto. Uspeh te združitve je viden že tdaj, saj je KGP Novo mesto največje družbeno kmetijsko posestvo v okraju in celo v republiki. Pod novlim In boljšim strokovnim vodstvom se proizvodnja na teh površinah hlcre-Jt razvija. Letos je bilo lzHočenlh 28 odst. občinskega investicijskega sklada za potrebe kmetijstva. Zadruge In družbeni sektor km<-ttjstva bi morali porabiti leto« v Investicijske namene skupaj 225 milijonov din. Od tega Je bilo Odobrenih le 177 milijonov, do »daj pa porabljenih 133 milijonov ali 77 odst. Realizacija bi bila mnogo ugodnejša, če bi bila sredstva prej odobrena, na žalost, pa so Investicijski krediti za kmetijstvo odobreni navadno šele na pragu jeseni. Kmetijske organizacije so porabile 40 odst. investicijskih sredstev za gospo darske gradnje. 23 odst. za me hanizacijo in 37 odst. za ostale namene. Razveseljiv je porast Investicij za mehanizacijo, ki jo v novomeški občini kmetijstvo najbolj potrebuje. Zadruga mora ustvariti najmanj 60 milijonov bruto proizvoda in 1 milijon čistega dohodka na leto. da lahko uspešno uresničuje svoje naloge v kme tijstvu. V novomeški občini je zdaj 10 zadrug, pogoje za razvoj pa jih ima le 6. Celotni dohodek zadrug niha med 29 ln 132 mldi-joni. Leta 1958 so osnovna sredstva vseh zadrug znašala 125 milijonov dinarjev, lani Pa so porasla kar na 175 milijonov. Povečala so se predvsem tista osnovna sredstva, ki služIjo neposredno proizvodnji (stroji, na sadi ipd.). Tu je zabeležila največje uspehe KZ Škocjan. Tudi odnos v delitvi dohodka se je letos močno izpremenii. saj V BRŠUINU: INDUSTRIJSKO SREDIŠČE 22. septembra Je bilo v prostorih Novoteksa posvetovanje o industrijskem središču, ki se bo razvilo v Bršljinu. Na povabilo ObLO Novo mesto sta se razgovorov kot gosta udeležila podpredsednik republiškega Izvršnega aveta tov. Viktor Av-belj-Rudi in član Izvršnega sveta Jože Ingolič. Letos bo v Bršljinn pričela graditi svoje prostore Iskra Iz Kranja, prihodnje leto pa bo začela rasti nova tovarna stekra, ki jo bo gradilo podjetje Kremen. Ing. Josip Dldek, projektant novega industrijskega središča, je razložil načrte prisotnim, med katerimi so bili tudi Gozdarsko službo približati ljudem Na zadnji občinski seji tudi pri nas pričeli z umnim ObLO Novo mesto se je poro- gospodarjenjem v gozdovih, Čilo sveta za gospodarstvo do- zato bo v bodoče takih prime- taknilo tudi gozdarske službe, rov vedno več. Odborniki Letos je zaradi reorganizacije ObLO pa so v razpravi našteli prevzela obračunavanje gozd- vrsto primerov in težav, katere predstavniki Iskre iz Kranjla, občine Novo mesto, OLO, Kremena ln Novoteksa. Projekt celotnega industrijskega središča enostavneje ln ceneje rešuje razne komunikacijske in komunalne probleme, katere bi moralo sicer reševati vsako izmed podjetlj-investitorjev zase. Fia-zumljlvo Je, đa bi bili pri takšnem načinu stroški znatno večji. Projekt je vsklajen z urbanističnim načrtom Novega mesta. Tov. Viktor Avbelj Je rs*la«o ing. Dtdka in razpravo prisotnih intenzivno zasledovtal In tudi sam dal več nasvetov. Predstavniki Iskre h Kranja, Novotekea hi Kremena, ki bodo v Bršljinn letos m prihodnje leto gradili nove obrate, so « predlagano koordinacijo načrtov soglašali Tovariša Viktor Avbelj in Jože Ingolič sta si po posvetovanju ogledala še obrate Novoteksa. so zadruge v prvem polletju o'-' delile na sklada 62 odst. več či stega dohodka, kot je bilo pred videno. Nagrajevanje po učinku (najbolje je v zadrugah v Sent Jerneju. Skocjanu. Novem me stu, Straž; in Dol. Toplicah) je močno vplivalo na boljše pošlo vanje. Treba ga bo izboljšati tako da bo osebni dohodek zaposlenih bolj neposredno vezan na posamezne enote v eadrugi ln ne več na čisti dohodek zadruge kot celote. V razpravi Se Je pred sprejet Jem obeh odlokov zvrstilo več desetin odbornikov. Navzlic temu moramo poudariti da razprava ni bila vseskozi najboljša. Odborniki kmetijske skupine pogosto v razpravi preveč zasto pajo drobne, zasebne interese v kmetijstvu in manj družbene, kar jim gotovo ni v čast. Oba odloka sta bila sprejeta enoglasno, pot pa je kmetijstvu v novomeški občini zdaj mnogo bolj odprta, kot doslej. Vlado Lamut: KRKA PRI KOSTANJEVICI Obrobni zapiski s seje OLO Novo mesto Glavne ugotovitve z zadnoe seje obeh zborov OLO Novo mesto smo že omenili v prejšnji številki. Danes poročamo se o nekaterih zadevah ki so tudi bile na dnevnem redu seje ln o katerih v prejšnji številki zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli poročati. SPREMENJEN PRORAČUN Odborniki so sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o letošnjem okrajnem proračunu. Odlok predvideva občutno zvečanje stroškov za državno upravo na račun prosvete in kulture, komunalnih dejavnosti ln še nekaterih postavk. Zvečana proračunska sredstva za državno upravo bodo porabljena za gradnjo stanovanj. REVIZIJA KATASTRA Spre;eli so predlog odloka o reviziji katasitra. Revizijo bodo opravili v vseh občinah razen v Žužemberku in Trebnjem, kjer Je nih taiks uprava za dohodke, gozdarji pa so se zato laže posvetili svojemu strokovnemu delu. Crnih posekov je bilo za 75 odstotkov manj kot lani, poostrena pa je bila tudi kontrola nad venecijankami. Pri izdaji sečnih dovoljenj so prizadeti lastniki gozdov s področja Mirna peč, Šentjernej ln Smarjeta. Nekateri posestniki so zaradi premajhnega prirastka ostali brez dovoljenj za sečnjo in bodo morali les za domačo potrošnjo in kurjavo kupovati. Potrebno je, da smo bi bilo mogoče odpraviti s tesnejšimi stiki gozdarske službe s prebivalstvom. Ker je predvidena postopna reorganizacija gozdarske službe v tem smislu, da bodo nadzor nad nedržavnimi gozdovi in gospodarjenje v njih počasi prevzele V TEDNU POŽARNE VARNOSTI Odstranmjmo vzroke požarov! Prostovoljno gasilstvo terja vsaki občini referat za pozar- mnogo požrtvovalnosti in na- nevarnostno službo, ki bi tes- porov, prav zato pa ga lahko no sodeloval z gasilsko organl- ocenjujemo kot dokaz ljubezni zacijo. Skupnost bi lahko ob- zadruge, so "odborniki ^sprejefli do ljudstva in domovine. Po- črnskim gasilskim fez*™ P°- priporočilo, naj GLPZ go- žar lahko preprečimo le s so- magala £adi tako, da bi usta- delovanjem ljudstva. Delo da- navili občinske gasilske skla- je našemu življenju vrednost, de, sredstva pa uporabljali gasilstvo pa to vrednost varu- za požarnovarnostno gasilsko je. službo v občini. Tudi delovni zdarsko službo že zdaj pribli žuje zadrugam. Številne težave, ki se pojavljajo v zvezi z izdajo sečnih dovoljenj, bo nato s sodelovanjem zadružnih organov laže premostiti. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V nekaterih bankah so že pred časom začeli preizkušati »ov sistem nagrajevanja, takšen, ki upošteva opravljeno delo posameznih uslužbencev. Že pred tem so se začele razprave, kako bi kazalo v bodoče nagrajevati vse javne uslužbence. Prav gotovo Je, da veljavni uslužbenski sistem s svojimi plačilnimi razredi, ne spada več v naše ustanove. Toda, kljub vsej kritiki ga še vedno uporabljamo, ker pač še nimamo novega sistema, ki bi ga lahko uporabili. Zato bo treba pripravljati nove načine nagrajevanja, jih uveljavljati v posameznih ustanovah in na osnovi izkušenj predlagati tudi spremembe. Ne le spremembe nagrajevanja, pač pa tudi zakonov in predpisov, ki omejujejo bolj sproščeno delo. Nič novega ne bomo zapisali, če ugotovimo, da je dosedanji sistem takšen, da so dohodki odvisni od predpisov, ki jih določa zveza. Občina na primer si ne more.prav nič pomagati, de njen uslužbenec dela slabše ali boljše. Prejemke trna dolo- Kako nagrajevati uslužbence i cene vnaprej, no, nekoliko se jih da popraviti z dopolnilnimi plačami, ki pa še zdaleč ne predstavljajo modre rešitve, kar danes po dopolnilnih prispevkih posegajo že vse občine. Rezultat: sposobnejši in manj sposobni ima za uspeh spet enako priznanje za zelo različno opravljeno delo. Uresničenje dobrega načina nagrajevanja je kot rečeno odvisno tudi od tega, ali se bodo v posameznih ustanovah pogovorili ter vsaj kot poskus, uvedli nek nov način nagrajevanja. Torej gre tudi za prizadevnost kolektivov, ki naj odkrivajo ter postopno tudi uveljavljajo razne nove osnove in oblike priznanj za delo. Le to bo omogočilo uresničiti načelo, da naj bodo sredstva za nagrajevanja uslužbencev dejansko zaslužena, odvisna od obsega in zahtevnosti poslov, funkcij, od družbene pomembnosti posameznih služb, in konec koncev tudi od gospodarske zmogljivosti komune. Nikjer ni namreč rečeno, da bi morali biti plačani uslužbenci, pa naj si bo bank, bolnišnic, občina ib uradov itd., v vseh občinah enako. Prepričani smo, da so stvari že toliko Jasne, da bi se smejali tistemu, «1 bi trdil, da morajo imeti inženirji, zato pač, ker •o hodili v iste iole, (morda celo v iste razrede), vsepovsod in v vseh tovarnah, enake osebne dohodke. V prvi tovarni Ima inženir odgovornejše delo, v drugi je uspeh njegovega dela večji, v tretji upoštevajo morda višje življenjske stro-ike itd. Nesmiselno bi bilo torej terjati, da kaj takega uveljavljamo v gospodarstvu in s takim mišljenjem smo že Ida v naj obračunali. Nekaj povsem enakega pa velja tudi sa javne službe. Dohodek ne more biti določen po lestvicah poč pa je lahko odvisen edinole od opravljenega dela, od osebnih sposobnosti in sredstev, ki jih ima posamezna ustanova na razpolago za nagrajevanje svojih uslužbencev. Tista, ustanova, ki bo dosegla pri delu večji uspeh, bo imela zato tudi za nagrajevanje več sredstev. Le tako se bo uveljavilo T prihodnosti večje zanimanje uslužbencev za delo v lastnem zavodu, v občini, 'kjer so zaposleni. In zato je potrebna tudi večja finančna in ekonomska samostojnost takih služb. Ce bomo kmalu uresničili take težnje, potem ne bo težko dobiti sposobne uslužbence tudi v Javne ustanove. Zdaj namreč prav v teh ustanovah ugotavljajo, da vsi sposobnejši uslužbenci odpovedujejo službe, ter se zaposlujejo v gospodarskih organizacijah. Nenehna fluktuacija teh kadrov pa prav gotovo zelo slabo vpliva na kakovost dela, na ažurnost in še na mnoge druge stvari v naših uradih. Naloga seveda ni lahka, toda izvedljiva, če smo že vsi prišli do spoznanja, da tega ne bo moč rešiti kot pravimo, z vrha navzdol, pač pa, da moramo to delo začeti spodaj. V posameznih ustanovah, ki bodo lahko z dokumentiranim gradivom dokazale, da bi bilo veliko bolj smotrno, če sprostimo nagrajevanje tudi v javnih službah ter jim damo za to tudi Potrebno ekonomsko osnovo. Nekaj izkušenj že imanjo. Kot amo omenili v začetku, so v posameznih bankah začeli z nagrajevanjem po učinku. Tega ne hi podrobneje opisovali v našem pregledu. Toda že Prve ocene takega nagrajevanja dokazujejo, da je stvar Izvedljiva, čeprav se sistemov, ki jih sedaj uveljavljajo, drže •e mnoge slabosti. Predvsem, povsod iščejo rešitev nekje na •redi med tedanjim sistemom in pravim nagrajevanjem po Opravljenem delu. To pa prav gotovo ni dobro. Posegi bodo PJorall biti bolj odločni ln pogumni, če hočemo doseči mene v objektivne 'ti obratno. Od novih instrumentov torej ne moremo pričakovati, da bodo merili vse tovarne in vse kolektive z enakim, za vse zveličavnim merilom. Največ hi najbolj bistveno, kar lahko od njih pričakujemo, je atimulativnost. Odločilno Je to. ali bodo novi Instru- menti bolj stimulativni od dosedanjih in ali bo novi način delitve dohodka bolj kot dosedanji stimuliral kolektiv in posameznika kot proizvajalca. Dosedanji sistem smo kritizirali predvsem zato, ker je obračunaval med kolektivom in družbo na osnovi minimalnega osebnega dohodka in je torej priznaval večje ugodnosti kolektivu, ki je imel več zaposlenih, ne oziraje se na storilnost. V skupnem znesku je bila namreč kvota minimalnega osebnega dohodka večja v kolektivu, ki je imel več zaposlenih. Na razpolago je več rešitev. Nekateri predlagajo, naj bi novi instrumenti vsebovali določila, po katerih bi bil kolektiv obdavčen od celotnega dohodka. Doslej smo od celotnega dohodka odšteli minimalne osebne dohodke, preostanek pa podvrgli ostri"progresivnosti. Po drugem predlogu naj bi bilo merilo za določanje obveznosti kolektiva do skupnosti v družbenih sredstvih, t katerimi kolektiv upravlja. Cim več sredstev je dala družba kolektivu, tem več Je ta dolžan vračati. Ko razpravljamo o delitvi dohodka, ne moremo mimo odnosa cen v našem gospodar- skem sistemu. Pri cenah imamo še mnogo anomalij, dosedanji instrumenti pa prav zato odločilno vplivajo na akumu-lativnost podjetij. Vzemimo za primer papirno in tekstilno industrijo in ju primerjajmo z opekarsko industrijo. Prvi dve stroki sta visoko akumulativni, opekarska pa ni; nihče pa ne more reči, da je med naštetimi strokami, če gledamo ekonomsko, 10-kratna razlika v produktivnosti. Kolikor bolj bodo cene ekonomske, toliko bolj bo položaj podjetij izenačen instrumenti pa ne bodo več' upoštevali teh razlik in bodo zato lahko enostavnejši. Tega seveda ne bo mogoče uresničiti čez noč. V začetku bi morala biti delitev za visoko akumulativne stroke na primer: 90 odst. družbi m 10 odstotkov kolektivu, za nizko akumulativne stroške pa prav obratna. Prav zato pa težimo za proporcionalnim sistemom obdavčenja, čeprav bi moral v začetku tudi ta upoštevati razlike, ki smo jih že omenili. Bolj ko bomo naše tržišče odpirali navzven in hkrati izravnavali cene, manjše bodo razlike, instrumenti pa hkrati enostavnejši. Navzlic temu pa bo moral novi sistem nekatere razlike odpraviti. Ni prav. če ima eno samo železarsko podjetje toliko fondov kot visi premogovniki v Sloveniji skupaj. Blagovna proizvodnja mora nuditi več tistemu, ki si zna sam ustvariti boljše objektivne pogoje in bo bolje uspevaL Bistvo novega sistema delitve dohodka mora biti zato v ten\ da bo bolje nagrajeval tistega, ki bo bolje delal. Sistem enakih pogojev se j« pokazal kot neprimeren že v administrativnem socializmu prva leta po vojni, saj je takrat dobil vsak enako: tisti, ki se j« trudil in delal ln tteti. ki je držal roke v žepih... Pismo CK ZKJ je opozorilo na razne slabosti v družbenem sistemu, ki ovirajo hitrejši napredek. Nekatere slabosti amo odpravili, še vedno pa «e dogaja, da so odobritve prošenj za razne kredite, odobritev elaboratov in Investicijskih posojil ter podobno odvisne od poznanstev in dobrih zvez. Pogosto Je slišati izgovore, da ao takšne napake splošen pojav in da Jih je zato odveč načenjati v posameznem podjetju ali občini. (Nadaljevanje sledi) Stran 4 D O L L M I S K I LlM Stev. 39 (549) SKOZI OLIMPIADO IN RIM Mnogi muzeji, cerkve, galerije, spomeniki in vodnjaki tvorijo zakladnico od naj-ttarejše dobe. Iz te dobe je očuvan simbol volkulje, ki doji Rimljane in ki je še danes grb mesta. Na stari Rim živo spominja nekaj monumentalnih zgradb, ki so le danes največje v mestu. Ena najbolj izrazitih je Koloseum — (Colosseo). Ta stoji sredi Rima in priča o razuzdanem življenju rimskih cesarjev in patricijev. Podoben je Arzni V Puli. Graditi ga je pričel cesar Vespazian leta 72 pred našim štetjem, a dokončal njegov sin Titus v osemdesetem letu po našem štetju. V velikem amfiteatru, v katerem je bilo prostora za 60 tisoč ljudi, so se nekoč borili sužnji proti lačnim in razdiv-janim zverem. Usoda premaganega je bila čestokrat od-visna od razpoloženja cesarjev in njihovih ljubic. Če je cesar pokazal s palcem navzdol, je zmagovalec svojo žrtev ubil, če pa je obrnil palec navzgor, mu je bilo podarjeno življenje. V dobi največjega preganjanja so kristjane metali podivjanim zverem. Te borbe so bile zlasti razširjene za časa cesarja Nerona. lajudstvo je v tej dobi namreč zahtevalo kruha in iger. Dali so mu lahko le igre in ga s tem odvračali od perečih življenjskih vprašanj. V bližini Koloseuma so še mnoge znamenitosti iz starega Rima. Med posebnosti Rima sodi tudi Vatikan. Ta uživa poseben položaj v državi. Pred Vatikanom je obsežen trg Sv. Petra, ki ga z obeh strani ob-krožuje veriga močnih stebrov in tvori zaključen prostor z enim vhodom. Tu se nahaja največja cerkev na svetu, cerkev Sv. Petra. V svoji notranjosti ima polno kapel, oltarjev fn drugih prostorov. Posebno je okrašen strop, poslikan z zlatom. Tla so poslikana 2 mozaiki in so velike umetniške vrednosti. Na vrh kupole vozi električno dvigalo. Mi smo se povzpeli še višje, do skrajne možne točke, od koder smo videli ves Rim. Cerkev so začeli graditi leta 1506 po načrtih znanega umetnika Michelangela. Okrog, cerkve so velike stavbe, v katerih prebiva poglavar Katoliške cerkve papež s svojim klerom in diplomatskim zborom. Dohode v te kraje in cerkev čuva posebna švicar- ska straža v rumenordečih unijormah s halebardami. Posebna turistična privlačnost v Rimu so številni vodnjaki (fontane). V te vodnjake lahkoverni ljudje mečejo kovance, češ da se jim bo uresničilo, kar si tedaj želijo. To sem hotel preizkusiti tudi jaz-Ob istem času, ko sem se nahajal pri glavni fontani, je naš nogometni klub igral tekmo proti »Triglavu« iz Kranja. ŽeleČ si zmage v Črnomlju, sem vrgel nekaj kovancev v vodnjak, toda toliko večje je bilo razočaranje, ko sem še isti večer po radiu zvedel, da smo izgubili 5:1... Razlika med starim in novim Rimom je velika. Medtem ko je središče staro, se dviga novi Rim okrog in PISE: JANEZ VITKOVlC okrog tega središča v novi arhitekturi. Nove stavbe imajo največ deset nadstropij. Opazili smo, da je življenje v Rimu dokaj drago, posebno hrana, tekstilno blago in obutev. Medtem so potekale športne prireditve in jugoslovanski športniki so glede na hudo konkurenco dosegli dokaj dobre uspehe. Treba je omeniti vaterpoliste, košarkarje, kolesarje, ki so zavzeli srednja mesta. V rokoborbi smo osvojili srebrno medaljo. Posebno prijetno presenečenje so nam pripravili nogometaši, ki so v hudi borbi izbranih moštev vsega sveta osvojili zlato olimpijsko medaljo in poštah v tej športni panogi prvaki 17 olimpiade. Največji užitek za športnike in obiskovalce je, kadar zmaga njihovo moštvo, ko zaigrajo državno himno in potegnejo njihovo zastavo nad vse ostale- Prav to se je do^ godilo našim nogometašem 10. septembra 1960 v Rimu. Olimpijski ogenj je ugasnil, s tem je odšla olimpiada v zgodovino. Naš vlak iz Rima pa je vozil 120 kilometrov na uro in prav srečni smo bili, ko smo stopili na tako lepa domača tla. Športniki širom po svetu se bodo zopet pripravljali za prihodnjo olimpiado, ki bo čez štiri leta v Tokiu na Japonskem. Upamo, da bodo tudi takrat preseženi olimpijski rekordi in da bo pri tem imenovana tudi naša domovina. V NEDELJO POPOLDNE V NOVEM MESTU: VIL odprto atletsko prvenstvo Dolenjske Močno deževje v preteklem tednu je preprečilo izvedbo letošnjega posamičnega prvenstva Dolenjske v atletiki. Tekmovanje bi moralo biti v Kočevju, ker pa je Rinža tako narastla, da je poplavila stadion, so morali tekmovanje odpovedati. Ker ni bilo druge izbire, se je komisija za atletiko pri Okrajni zvezi Partizana, Novo mesto, odločila, da sama izvede letošnje prvenstvo Dolenjske, in sicer v nedeljo 2. oktobra dopoldne in popoldne na novomeškem stadionu »Bratstva in enotnosti«. Da bo tekmovanje še bolj zanimivo, je bil sprejet sklep, da bo prvenstvo odprtega značaja, tako da bodo lahko nastopili tudi tekmovalci vseh društev in klubov Slovenije in Hrvatske, ki se bodo pravočasno prijavili. Potemtakem se Novomešcanom v nedeljo obeta zanimiv športni dogodek, ki si ga bo vredno ogledati. SpiVar Marijan 12,41 m, Bele Vinko 111,50. m. Met krogle: Penko Igor 15,12 m Maric Bosko 13,70 m, Potrč Mart an 1348 m. Met diska: penko ig©r 43,54 m, Potrč Marijan 36,41 m, spilar Marijan 30,9. Met kopja: Spilar Marijan 59,45 m Maric Boško 52,82 m. Peruko Igor 46,32 m. ŽENSKE: 60 m: Picelj Vida 8,5, Tome Mira 8,6, Gašperšič Štefka 8,7; 100 m; Serbec Zloka 13,3, Kotnik Meta 13,4. Picelj vida 13.8; 200 m: Gorštn Joža 28,6, Hude Jelika 292; 400 m: G&ršln Joža 64,6, Hude Jelka 66,0, Kukman Slavka 66,5; 600 m: Barbič Marija 1:18.6. Hude Jelka 1;48.8. Kukman Slavka 1:51,4; 800 m: Gorštn Joža 2:26,8, Hude Jelka 2:27,5. Kukman Slavka 2:34,0. Skok v višino: Kotnik Meta llo cm. Gantar Majda 135 cm Kožuh Mateja 130 cm. Skok v daljino: Hude Jelka 466 cm. Svetličič Anka 455 cm, Serbec Zirika 4.4U. cm. Met krogle: Kotnik Meta 10,55 m, Vidmar Marija 10,-il m. Barteli Ana 9,72 m. Met kopja: Vidmar Marija 32,70 metra. fm Prvenstvc Novega mesta v tenisu T nadaljevanju prvenstva Novega mesta v tenisu 1e Hren premagal Bergerja z 2:6 (6:4 in 6:2) in prevzel vodstvo na lestvici, čeprav je eno srečanje že izgubil. Po dvakratnih prekinitvah ga ;e po težki borbi premagal Mikec z 2 A (3:6, 6:4, 6:3). Prvenstvo bi moralo bitd že zaključeno, toda 6labo vreme je zelo velika ovira. Komaj se igrišča malo osušijo, tako da so sposobna za tekmovanje, pride dež. Trenutni položaj v prvenstveni lestvici je naslednji: Vodi Hren s 3 zmagami ln enim porazom, za njim je Mikec z eno zmage (brez poraza), nato Plcek z eno zmago in enim porazom. Berger, Dolenc ln Doki •o zaenkrat še brez zmage. Najprej nekaj) podatkov o nedeljskem tekmovanju. Tekmovali bodo dopoldne (pričetek ob 10. url) in popoldne (v odmoru nogometne tekme). Člani In mladinci bodo tekmovali v tekih na 100 m, 200 m, 400 m 1500 m. 3000 m, v Štafeti 4X100 m, v skoka v višino in daljino, v troskoku, v metu krogle, kopja in diska. • Ženskih disciplin je le osem, tekmovalke pa bodo nastopile v teku na 100 in 800 metrov, v Štafeta 4X100 m, v skoku v višino in daljino, v metu krogle diska Ln kopja. Najboljši posamezniki bodo prejeli naslov letošnjega prvaka Dolenjske prvi trije pa še diplome prireditelja. Ze v zadnji številki smo objavil listo novomeških, dolenjskih in slovenskih rekordov z namenom, da športno javnost seznanimo z napredkom novomeške in dolenjske atletike. Zal se je v 15sto vrinilo nekaj napak, ki lih moramo popraviti. 3ranko Derganc ni rekorder Novega mesta in Dolenjske samo na 1500 in 3000 m, ampak na vseh srednjih in dolgih progah. Vse rekorde je dosegel letos na tekmovanjih v Ljubfcani Ln Mariboru, kjer Je bil v šoli. V teku na 800m je njegov novomeški in dolenjski rekord 2:00,1, kar je zelo dober rezultat še boljši pa je njegov rekord na 5000 m — 16:54,6. Ti rezultati dokazujejo, da Derganc sodi v elito najtooJdšm slovenskih sredncepro-gaftev. Popravimo nag tudi dva rezultata v ženskih disciplinah. Rekord Kotnikove v metu diska je 31,89 m in ne 29,88 m, prav tako pa je doslej najboljši met Vidmarjeve znašal 36,07 m (met kopja) ln ne 32,70 metrov. Toliko, da ne bo nesporazumov. Znano Je, da je novomeška atletika prevzela vodilno vlogo v okviru Dolenjske. Posebno velik vzpon Je zabeležila lani, letos pa ni bilo čutiti pravega • napredka. Predvsem je bilo očitno-, da je bil dotok mladincev in mladink 7.elo majhen. Da bi se položaj popravil, je bil pred kratkim sklican sestanek vseh atletov in vaditeljev, na katerem so sklenili, da bodo novomeško atletiko postavili na širšo osnovo. Pričeli so z akcijo za vključevanj«* pio- nirjev, pionirk, mladincev ta mladink z novomeških šol. Akcija, ki je imela že v začetku velik uspeh (samo pionirjev in pionirk se Je priglasilo okoli 40!). se nadaljuje. Pomnožiti hočejo vrste mladincev in mladink, ki bi v bodoče (tudi čez zimo) redno vadili, tako da bi lahko prihodnje leto nastopali v zveznih ligah tudi z ekipami mlajših in starejših mladincev ter mladink. To bi bil velik uspeh novomeške atletike. Da bo to možno doseči so /sklenili razširiti krog vaditeljev in trennerjev. Tako bodo v bodoče vaditelji za skoke prdiznanj tekmovalci Bavdek, Potrč in Spilar. za teke Žagar, Brtnc. Derganc. za mete Penko, prof. Dobovšek in Spilar. Tak način dela, kjer se bodo posamezniki specializirali za določene discipline, bo prav gotovo uspešnejši kot dosedanji, ko je bdi edini trener in vaditelj prof. Glonar — preobremenjen. Trditev, da je novomeška atletika v zadnjih dveh treh letih zabeležila velik vzpon, bomo najlaže podprli z rezultati treh najboljših posameznikov v vsaki disciplini v letošnjem letu. Tako bomo lahko videli, da Je poleg najboljšega v določeni dteciiplini še nekaj prav dobrih atletov, ki za njim dosti ne zaostajajo. Poglejmo lestvice! MOSKi: 100 m: ZaleteJJ Tine li.i, Maz- nk Marijan HH2. Pavlin Slavko 11,7; 20« m: Maznik Marjan 23,7, Zaletel) Tine 24 1; 400 m: Grmovšek Rudi 53,5, Iste-nič JOže 54,4, Maznik Marjan 56,1; 800 m: Derganc Branko 2:00,1, Lukšič Stanko 2:12,6; 1500 m: Derganc Branko 4:03,7, Macedoni Jože 4:24.4, Lukšič Stanko 4:34,0; 3000 m: Derganc Branko 8-53,2, Macedoni Jože 9:37.4, Brajer Janez 10:10,8; 5000 m; Derganc Branko 15:54,6, Mafcedoni Jože 17:04,5. Skok v višino: Potrč Marijan 183 cm Bavdek Miro 1S0 cm Jovan Polde 175 cm; Skok v daljino; Zaletel) Tine 667 cm, Spdlar Marijan 654 cm, Zurc Emil 645 cm. Troskokj jovan Poide 13,42 m. Dramatičen remi PARTIZAN (N. m.) ; POŠTAR (LJ.) 2:2 (14:16, 15«, 15:11. 18:20) Mrak je že legal na odbojkarska igrišča na Loki ko smo Jih preteklo sredo zapuščali. Le redki Novorneščani, ki so pravočasno zvedeli za tekmo, so bili priče zelo dramajtiš'&ni tekmi, ki nas je vse navdušila. Po pravici povedano — bila ie ena najlepših v letošnji sezoni. Verjetno bi bilo vse v redu, če Poštar ne bi bil tako močan nasprotnik. Domači bi zmagali s 3:0 ali 3H. Toda Ljubljančani se tudi v zelo kritičnem položaju v četrtem nizu niso predali. Borili so se za vsako točko in v dramatični borbi izenačili na 2:2. Ker pa je bilo takrat le mračno, so morali tekmo prek inati. Vsi napori, premočeni in umazani dresi, prehadi, ki so v takem vremenu nujni _ vse to je bilo zaman. Tekma nt bila dokončana in po izjavi sodnika Romiha bodo morali igrati znova, ker tako določajo igralna pravila. DVE ZMAGI NAD KAMNiCANI PARTIZAN (N. m.) : KAMNIK - moški 3:1 (15:8 13:15, 15:*. 15:12) PARTIZAN (N. m.) : KAMNIK — ženske 3:2 (15:6, 15:12, 7:15, 11:15. mm Nedeljski dvojna spopad s Kam-ničani so domači odbojkarji in odbojkarice odločili v svojo korist. Popoln uspeh — na obeh irontsh — je prišel povsem nepričakovano, ker smo ženski ekipi, ki Je zadnje čase nastopala precej pomlatjena, dajali zelo malo upanja za zmago. Prav zato nas je rezultat 3:2 (oh večji zbranosti v tretjem n;zu bi lahko zmagale celo s 3:0!) le bolj iznenadili, v ekipi so se po-javule nekatere igralke, o katerih se Je govorno, da so se sklenile (losloviti od odbojke. Čeprav brez treninga so s svojo rutmo veliko pripomogle k zasluženi zmagi. Tekma je bila zanimiva in tudi lepa, zelo napeta pa Je bila v zadnjem nizu. Tudi moški ekipi Partizana se je uspelo oddolžiti Kamničanom za poraz v spomladanskem delu lige. Pred okoli 200 gledalci le tekmo sodil Riko Urh. fm E9 Ko je Dana Zatopek osvojila sreo'i .jo medaljo v metu kopja, Je vsa srečna odzdravljala gledalcem, ki so jo pozdravljali. Cez čas pa se je vrnila na stadion skupno s svojim soprogom Emilom; tako sta pozirala fotoreporteri em ln številnim foto-amater-jem. Poseben aplavz sta prejela za svoje skromno obnašanje, ki bi lahko služilo za zgled nekat?-l-im nadutim rekorderjem. S Najglasnejši so bili na vseh prireditvah nemški navijači, ki jih je bilo veo deset tisoč. Ker so bili vsi enotno uniformirani, so bili videti kot vojska ki je prišla, da odnese največ zmag. Ne bi mogli trditi, da nemški navijači niso zaslužni za precejšnje štev-lo osvojenih medalj. S Največje akrobacije so na stadionu uprizorili nemški tekači štafete 4 X 100 m, ko so postavili nov svetovni rekord. Posebno zato, ker so premagali ekipo ZDA, ki Je bila moralni zmagovalec, saj so jo sodniki diskvalificiirali zaradi dozdevnega prestopa. To na stadionu ni naletelo na odobravanje gledalcev, saj je vsakdo imel občutek da se veselijo ob nesreči sotekmovalcev, ki so dejansko zmagali. B Naijvečji »aplavz« je pri vseh tekmah verjetno dobil španski sodnik na vaterpolo tekmi SSSR . Jugoslavija. Sodil le tako, da so ga celo člani olimpijskega komiteja med tekmo opozorili, a to ni zaleglo. Kliub slabi igri se imamo Jugoslovani zahvaliti sodniku, da nismo osvojili vsaj ene medalje v tej športni panogi. B Po končani finalni nogometni tekmi je eden izmed naših navijačev Izjavil: »Vidiš, mi osvajamo tam, kjer se veliko dobi: drugi po eno. mi pa kar enajst zlatih naenkrat.« B Sodniki so bili sploh največje vprašnje olimpijskih srečanj V boksarskem srečanju med Bolgarom Micevim ln Tunizijcem Šaci okom je slednji v zadnji rundi pregazil izmučenega nasprotnika. Sigurnega k. o. ga je rešil gong. Spočiti Sadok je prišel k svojemu nasprotniku in ga potrepljail po licu, da bi ga ohrabril. saj se Je komaj držal na nogah. Na. splošno začudenje pa je zmagal Micev Gledalci niso pustili v ring novih nasprotnikov, sodniki pa niso hoteli spremeniti svoje odločitve. B Res je da so nemškegs sprinterja Haryja dvignili na prvo mesto med atleti vseh časov, vendar tega ne bi mogli trditi za njegovo obnašanje, ker ni bile dostojno svetovnega prvaka. Morda mu ne bi škodovalo, če bi se učil prt družini Zatopek. OLIMPIJSKE IVERI O Naneslo Je. da so bdll slovanski in danski navijač paj pri finalnem srečanju gometu. Kljub temu, da je vsak svoje ljubljence, ni med navijači do nekakšnega ^ ra in so se razšli v prljateflj**™ duhu. B Mnenje vseh, ki so gludag nastope telovadcev v Term* 9 Caracalla, je: če bi naš ce*tf*r "Mr stopal v vrstah Japonske ali »0-vjetske zveze, ki brez večjih težav osvojil kakšno medaljo. NffJ gova vaja na bradlji je izav*»* takšen aplavz kot redko ketgn tekmovalec. Sodniki niso upoet«-vali mnenja publike in Je BI M ino slabo ocenjen. ■ Novozelandski učitelj) BaV berg si je po sijajnem teXujB 5000 m dovoia nenavaden počit*»v Takoj po zmagi se Je zavaMj t travo in užival kot oMrnpid** zmagovalec. Njegovo zm*go jlg gledalci pozdravili še posebej. «W je simpatični učitelj invalid. ■ To kar se je posrečilo R««ra Cibulenku v metu kopja. *° mnogu nazivali sreča. V svojem prvem metu mu je kopje poH" telo na rekordno dolžino 84u»4; tej daljini se kasneje ni približal nihče več pa tudi sam zmagovalec, saj Je metal po 16 m mat«. B Tega, kar so gledalci videli v (iTEmaticnem skoku v »iMrtO, ne bodo nikoli pozalbill. Dva ruska skakalca sta uspela premaga* ti Thomasa, ki so mu vsi prerokovali prvo mesto. PreveSSka »sigurnost ga je potisnila na tretje mesto, kar Je za njega vel» neuspeh. BKar smo opazili na tekmah V košarki, ki Jih Je igrala reprezentanca ZDA, ruis Je razveselilo. Na športnem terenu so se pojavili beli in črni igralci, ki 99 Igrali za isto moštvo brez vsakih rasnih predsodkov. Med Igralci je bilo takšno prijateljstvo, da ga je težko opisati. ■ Naši košarkaiji so z dobro igro in dobrim obnašanjem poželi vse priznanje. Poseljen aplavz je doživel naš igralec Dat-nev ko se je moral posloviti iz igre. sodnik ga Je potrepljal po ramah in mu čestital k odlični Igri. Takih m podobnih trenutkov je bilo precej. Živahna okra na nogometna liga 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * Moda - ali revija konfekcijskih oblačil? Letošnja modna revija na Zagrebškem velesejmu je dobila nove, večje prostore, ker Je ljudi, ki se zanimajo za modo, konfekcijo in sodobno oblačenje, vedno več. Včasih je modne revije videlo zelo malo ljudi, le najbogatejši so si privoščili ta užitek, danes in tudi na reviji v Zagrebu pa je bilo med občinstvom opaziti marsšjkatero kmečko ženo. Tu-dd trditev, da je moda le za mlajše, je bila tu ovržena, saj Je bilo med gledalkami po približni oceni tri četrt žensk starih nad 35c let. V dveurnem prikazovanju modelov in ob spremljavi zelo dobrega orkestra in napovedovalca se je zvrstilo nešteto konfekcijskih modelov za ienske, moške in otroke raz-ejh starosti. Zal pri nas še Fedno prikazujemo le modele ta najvitkejše in najlepše ženske, za nekoliko močnejše (da ne rečemo debele), katerim bi bil dober nasvet pri oblačenju najbolj potreben, pa ne, čeravno delajo to povsod drugod po svetu. Manekenkam ni Kaže, da prlhajajo-la- moda posveča posebno pozornost ovratnikom. Na slikah, ki smo jih izbrali, boste našle dovolj zamisli za Jesenske plašče. Kaj Bani letošnja moda eJgkrtmklh, vam povedo slrke... kaj reči. V splošnem lahko zapišemo, da so bile res izbrane lepotice-takim pa tudi vse pristoji, zato so bili videti vsi modeli za povprečnega obiskovalca tako lepi. Kdor pa je gledal natančneje (obleke namreč), je lahko videl, da je bilo mno^o olaščev spodaj krivo rezanih in da so bili skoro vsi že izven letošnje svetovne mode. Z^.kaj pri nas Šele dve ali tri leta kasneje kot drugod po sosednjih državah povzemamo modo, ki jo diktirata Pariz in Dunaj, ki je nam najprikladnejša? In še to: 80 odstotkov vseh modelov za ženske je bilo pletenih. Pleteni kompleti so res zelo lepi, tudi praktični so, nosijo pa jih lahko le vitke in visoke žene, pa tudi cena 25.000 din aH več ni dostopna širšemu krogu od-jemalk. Bolje bi bilo, da bi prikazali nekaj oblačil iz navadnega volnenega blaga. Vse manekenke so nastopale brez ročnih torbic. Prav čudno je bilo videti eleganten komplet z elegantnim klobukom, roke pa so mahedrale okoli telesa brez pravega opravila. H koncu Še nekaj ugotovitev: otroška konfekcija je bila na tej reviji dobro zastopana. Vsi prikazani modeli otroškiih oblek za dečke in deklice so bili lepi, praktični in niti ne pretirano dragi. Tudi moške obleke so bile ljudem na splošno všeč. Pozornost je vzbujal eleganten komplet »za sekanje drv in nošenje premoga« kot ga je imenoval napovedovalec — modra trenirka z rdečimi pletenimi vložki. Zaključek bi bil takle: naša konfekcija je v zadnjih letih zelo napredovala tako v raznoterosti krojev kot raznolikosti barv in v Izdelavi. Kljub temu pa še vedno ne predstavlja resne konkurence šiviljam in krojačem prav zaradi zaostajanja za modo. Naše pletenine so prvovrstne, tudi kroji in barve, tako da jih lahko primerjamo s tovrstnimi izdelki drugih držav. Čevlji pa so bili v razstavnih paviljonih na velesejmu dosti lepši kot na reviji, kjer so prevladovali črni boksasti čevlji, zelo koničaste oblike. Z odsekano kapico smo videli le ene čevlje, Čeprav večina žensk komaj čaka, da se rešd »-špičakov« in trpljenja v njih. Modna revija na velesejmu je vsekakor koristna za konfekcijska podjetja, ogledalo si jo je lepo število ljudi in je gotovo dosegla svoj namen. Ce bi prireditelji razen prodajnih upoštevali še vzgojne momente mode, da ne bi žene v časnikih brale eno, na reviji pa videle drugo, bi lahko rekli, da Je revija pooolnoma uspela. R. B. Obvestilo o preselitvi Okrajni zavod za napredek gospodinjstva se Je preselil iz Sindikalnega doma v nove prostore na Ragovsko cesto 12, tel. hišna centrala 76 (Gozdna uprava). Okrajna nogometna liga Je v polnem razmahu. Kljub temu, da je Nogometni klub Brežice odstopil od tekmovanja, se borbe med ostalimi klubi vedno bolj zaostrujejo, v drugem kolu Je bila veliko presenečenje tekma med dolenjskima rivaioma Belo krajino iz Črnomlja in Borcem iz Novega mesta, v kateri je zmagal na tuliti tleh Borec z rezultatom 2:1 NK Partizan—Krško NK Borec—Novo mesto NK Bela krajina—Črnomelj NK Elan—Novo mesto NK Partizan—Senovo V lil. kolu okrajne nogometne lige se srečajo: Na Senovem ob 15. urd: Partizan—Senovo : Elan—Novo mesto; sodi Dimič Jože. PARTIZAN (Videm-Krško) : PARTIZAN (Senovo) 2:0 V nedeljo, 25. sept. 1960, Je bida odigrana prvenstvena nogometna tekma na štadionu Matije Gubca v Vidmu-Krškem. Pred 300 gledalci Je tekmo odlično sodil Jur.j Dimic iz Ljubljane. Za tekmo le vladalo veliko zanimanje. Bila Je živa in zanimiva borba za točke, začetek je bil nervozen, domačini so uredili svoje vrste prevzeli pobudo in začeli oblegati nasprotna vrata. Vratar gostov je bil odličen, golov ni mogel ubraniti, ker so bili plod izredne kombinacije domaČega napada. Moramo pohvaliti celotno moštvo, saj se je zelo potrudilo in doseglo zasluženo zmago. Gledalci so bili navdušeni nad lepo igro. Tudi ne moremo reči, da bi gostje Igrali podrejeno vlogo, zaigrali so požrtvovalno, borbeno in disciplinirano. K temu je pripomogel tudi odličnil sodnik, Prvi polčas je potekel brez gola. V obeh polčasih so bili domači v premoči ter se morajo gosti zahvaliti svojemu odličnemu vratarju Zvegliču. da iih Je obvaroval večjega poratsa. Gole je zabil v 77. ln 85. minuti Lenič. V predtekmi so nastopili pionirji lz Krškega in Sevnice, ki so pokazali lep nogomet ln so bili deležni toplega odobravanja. Domači so zmagali 2:1. V nedeljo. 2. oktobra, bo gostoval Partizan (Krško) v Novem mestu proti tamkajšnjemu Borcu. I. A. RK Brežice : RK Slovan 17:22 V četrtem kolu republiške rokometne lige je v Brežicah gostovala ekipa Slovana iz Lcubijano. Za razliko od zadnjih dveh kol (uspešnih za Brežičane), so tokrat proti pričakovanju domačini ostali praznih rok. poraz 22:17 (13:6) Je drugi neuspeh brežiških rokometašev v republiški ligi. Kmalu po začetku tekme se Je pokazalo da so gostje resen nasprotnik. Rokometa&l Slovana so takoj prevzeli igro in povcdU s štirimi goli razlike. Domačini so sicer Igrali lepo. toda neučinkovito, tako da ie prvi polčas potekal v raku premoči gostov. Po odmoru so Brežicam zaigrali bolje, kljub temu pa niso uspeli izenačiti. Pripomniti j« treba, da so imeli tudi precej smole, saj niso znaflj izkoristiti treh sedme r-cev. Krivdo za prvi poraz na domačem Igrišču je treba pripisat)! obrambi, ki ni držala cone. Največ zadetkov sta dosegla Knežević (5) in Trtnak (4). Izredno dober pa Je bil tudi vratar gostov — Pire. Tekmo je objektivno sodil Ran- in odnesel Bell krajini obe točki. V Krškem se je končala tekma z zmago" domačinov nad Senovim z rezultatom 2:0. Neuradna lestvica okra'.ne nogometne l.ge (neuradna zaradi tega, ker tekmovalna komisija še ni dokončno registrirala tekem in ker je tekma Krško : Elan sporna zaradi nastopa igralcev, ki niso registrirani za Krško)-, a 1 & 0 4:2 3 1 1 0 0 2:1 2 2 10 1 3:3 2 1 0 10 2:2 1 2 0 0 2 1:4 0 V Novem mestu ob 15. uri: Borec—Novo mesto : Partizan— Krško; službujoči- Segedtn Franc, sodi: Legiša Alojz, mejna sodnika: Mrzlak—Savrič. Treba Je pohvaliti vse sodelujoče klutoe ln igralce, Icer so do sedaj pokazali veliko volje ih do- Zo razširitev namiznega tenisa Komisija za namizni tenis prt Okrajni zvezi Partizan je skupno z Namiznoteniško zvezo Slovenije sklenila sklicati posvet predstavnikov vseh društev v okraju, kjer .e zanimanje za to športno panogo Na posvetu nameravajo proučiti vse možnosti za razširitev namiznega tenisa v okraju in sprejeti program tekmovanj v novi sezoni. Sestanek predstavnikov vseh društev bo v nedeljo 2. oktobra l»fi0 ob 8. url v pisarni OKrajne zveze Partizan (Zdravstveni dom II. nadstropje^. icazaili, da je nogomet v okraju tako kod drugje igra. ki ima vse pogoje za uspešen razvoj. Posvariti pa je še treba da naj bodo igralci discipliniran; in se pokoravajo sodnikom in službujočim delegatom, gledalci pa naj znajo preboleti tudi poraz domačega moštva in naj v nasprotniku vidijo le športnika, ki se je pošteno boril za zmago! Le tako bodo tudi gledalci pripomogli h kvalitetnemu dvigu nogometa v V zadnji tekmi poraz koSarkarjev PARTIZAN (LITIJA) : PARTIZAN (N. m.) 64:49 (32:22) Kot smo pričakovali, je v zadnji prvenstveni tetami košarkarske lige močno oslabljena ekipa novomeškega Partizana poražena zapustila igrišče v Litiji. Nastopila je mladinska ekipa, ki je še brez večjih izkušenj, ln izgubila s V točkami razlike. Tako je prvo mesto padlo v vodo, zato se bodo morali košarkarji tudi v prihodnji sezoni bortti v II. razredu pod-zveze. s tem pa ni rečeno, da je treba obupati. Predvsem Je treba pomnožiti vrste košarkairjev in preko zime redno trenirati, potem uspeha v novi sezoni — tudi z mlado ekipo, ne bodo izostali. Se nekaj bi pripomnili. Društvena uprava nudi košarkarjem premalo podpore. Nihče jton ne pomaga, prepuščeni so sami sera. Ce bo Slo tako naprej bo novomeška košarka doživela enako usodo kot pred leti rokomet: (D(B[LS[D[M@ 450.000 dinarjev za deske... Kovic iz Maribora. M. C. Delavski svet se je sestal. Devet je bilo prisotnih, štirje so se opravičili. Dnevni red je vseboval le dve točki: glavno in razno. Prvo točko je direktor delavcem pojasnil nekako takole: »Vedno močneje čutimo potrebo po osebnem avtomobilu. Za potovanje porabi človek ogromno časa. Z avtom se potuje hitreje, zato bi bilo manj dnevnic... Ne moremo ga še kupiti. Pa vendar, našli smo špranjico... Tovariš sekretar bi lahko kupil dobro ohranjen avto za majhen denar. Revež pa nima denarja. Mi bi mu posodili 450.000 din. On se obvezuje, da bo opravil vse vožnje za podjetje po normalni uradni ceni 35 do 38 din za kilometer. S tem bi se tudi obračunavalo posojilo, če bo mogel, pa bo še kdaj dodal za obroke. To je trenutno najcenejši način za podjetje, zato ga predlagam delavskemu svetu.* In? Delavci upravljavci so dvignili roke, ne iz strahu ali protesta, le glasovali so za predlog. Nato je na Komunalno banko priromal ček štev. 407 863 B, uslužbenka pa je z njim dvignila 450.000 din. Ček ima rubriko »koristnik«. Tja so napisali: »Za poravnavo računa za deske*. Delavci upravljavci so duifirnMi roke, ko so glasovali, za njimi pa se je prikril nekdo, ki je zadevo preračunano zasnoval. Ni bilo prav, da so glasovaU, da, celo s tem so se strinjali, da bodo sekretarju obne-čunavali kilometrino po -normalni Uradni ceni* 35 do 38 din za kilometer Vrabci na strehah pa čivkajo o tem, kakšne so zakonito določene kilometrine... Avto bo v dveh lotih izplačan, pogodba bo potekla in kaj nato? Kolektiv je tovarišu sekretarju »posodil* 450.000 din in ta jih bo v tem času vrnil. Računi so le navidezno čisti. Tudi družba je kolektivu sredstva, ki jih upravlja, le posodila! Prav gotovo pa ne za to, da jih bo posojat naprej. Kaj bi rekli statistiki na trditev, da je manj dnevnic, odkar uporabljajo osebne avtomobile kot prevozno sredstvo? Celo več jih je, na žalost... Morda bo kdo spet zameril, toda za nakup avtomobilov posredujejo posojila banke. Potrebna je kreditna sposobnost, potrebni so poroki, ne pa le obračun »med brati*. Kaj bo storil kolektiv, če se posojilojemalec ponesreči in pri tem avtomobil popolnoma razbije? Kako bo razknjižil posojilo? Vse to bi morali vreteh-tati. preden so glasovali. Res, morda bi bilo bolje, ko bi delavski svet ali kdo izmed prizadetih kupil za 450 tisoč dinarjev desak in si iz njih naredil lesen avtomobil Manj hrupa bi bilo! Stev. 39 (549) DOLENJSKI LISI Stran S Polletni plan v Sevnici dobro izpolnjen y Tfjfl jcnuij waq 7 A N f M A W Na zadnji SeJi Je Zbor oro ietia žf> kmalu nr, pro^n »™ v,, «w zavrteli srmii Mudi ^ ditl u -.*,.iui4rm r»odoćnosti. i I » 1 ■ ■ Na zadnji seji je Zbor pro Izvajalcev v Sevnici obravnaval tudi uspehe vseh proizvod nih panog v prvem polletju Odborniki s0 ugotovili. da Je polletni plan dobro izpolnjen, n*Eo pa mogli mimo dejstva, da 1e cela obravnava nekoliko pozna. Nekateri menijo, da bi bilo bolj učinkovito zbrati od podjetij nekoliko manj podatkov, in to takih, ki jih imajo pod- jetja že kmalu po izteku tro mesečja. Na ta način bi bilo omogočeno, da bi Zbor bolj operativno razpravljal in sprejemal sklepe, ki bi še imeli moč ukrepanja tam. kjer ie to po trebno> Q Kolektiv konfekcije Lisca Je v soboto pra?noval peto obletnico obstoja. Mladi, hitro rastoči kolektiv je ta dan proslavil na vesel način, takoj zatem pa so se zavrteli stroji. Mudi jim, saj So v Izgradnji ln širijo svoje prostore. Kmalu bodo pod streho novi, povečani delovni prostori, menza, skladišča in garaže. # Organi ObLO ln Zdravstvenega doma so v soboto -o ločili načelno lokacijo za zdrav stvenl dom. Skupno z gostinci so določili tudi mesto bodočega hotela, ki naj bi ga pričeli gra- V nedello na Planino! Planina, dolenjske Dražgoše, je znana ne le po Dolenjskem, temveč po vsej Sloveniji. Ta so ustaši 14. in 15. septembra 1942 postrelili in poklali 82 mož in fantov. Vas, ki je Štela takrat 16 hiš, so zažgali. 2ene in otroci so si rešili le golo življenje. Lani smo 9. avgusta odkrili sredi prenovljene vasi spomenik Vsem pobitim žrtvam. Spomenik res dostojno predstavlja spomin na nesrečne žrtve. V nedeljo. 2. oktobra 1960, pa bomo odkrili spominski kamen a ploščo prav na mestu, kjer so bile žrtve pobite, to je v gozdu v Osunjski gori na meji Slovenije in Hrvaške. Mesto, kjer so bili Planinci pobiti, je oddalje no od vasi le 15 minut. Odkrit je spominske plošče bo ob 13. uri. Tistim, ki Planine ie ne poznajo, pojasnjujemo, da leži ras 800 m visoko v Gorjancih, 15 minut od hrvaške meje. Vas je bila do tal požgana, zdaj pa je obnovljena, le od zunaj hiše še niso ometane. Iz vasi je edinstven razgled po Sloveniji in Hrvaški. Proti vzhodu se vidi V ARTIČAH SMO ZVEDELI Ugoden dogovor so sklenili Učenci osomletke Iz Artič s svojimi šolskimi tovariši Iz Opatije. Vsako jesen, ko je v Artlčah dovolj sadja, ga pridni učenci zberejo in pošljejo v Opatijo. Učenci v Opatiji jim v zameno priskrbijo prostor, kjer učenci 8. razreda osemletke Artlče pre- Kdo na| popravi krajevno cesto Ovinek-Tanča gora-Sela? Krajevna cesta, ki pelje od ovinka na odcepu republiške ceste pod Gričem v smeri Tanca gora in proti naselju Sela pri Dragatušu, je zadnja leta v izredno slabem stanju. Ceste nihče ne popravlja, kajti va-ščani Tanče gore in okoliških vasi trdijo, da je že od nekdaj občinska in da je dolžna skrbeti za popravilo občina. Ker pa cesta povezuje več vasi in zaselkov, kakor tudi skrajšuje prometno zvezo proti Vinici kar za 6 km in jo zaradi tega uporabljajo tudi drugi, bi bilo povsem pravilno, da bi se krajevni odbori navedenih področij ali ObLO Črnomelj zavzel, da se cesta od Ovinka do Tanče gore in naprej proti Selom čimprej popravi ln usposobi za promet, kajti po sedanji cesti ni mogoče voziti z vozmi niti z motornimi vozili. (do) žive nekaj prijetnih dni v času velikih počitnic. Pionirska šolska zadruga je živela in delovala tudi preko velikih počitnic. Na 18. arih površine 'prejšnjega šolskega vrta je bij vsak ponedeljek in če trtek veseli živiav. 30 d© 35 učencev, ki so se navedene dni redno zbirali, je pridno kmeto-valo. Poceplli so 1200 divjakov v drevesnici (dopolnilno cepljenje), delali na poskusni parceli hibridne koruze In tudi na 8 arih površine, ki so jo zasadili z vrtnimi jagodamL Letos v jeseni bodo zrigolall še 19 arov površine in svoje »posestvo« po večali. Tam je bilo dozdaj šolsko letno telovadišče, prostor zanj pa jim je- odstopil ObLO Brežice. Novi prostor za telovadišče so že izbrali. Pridelek porabijo za šolsko mlečno kuhinjo. Letos so jim jagode dobro obrodile, saj jih je bilo kar 400 kg. Šolska mlečna kuhinja ima na razpolago za zimo že približno 50 litrov mezg In nekaj sadnih sokov, pa so pripravljanjem ozimnice Šele začeli! Zagrebačka gora, Sljeme, Ma-celj, proti severovzhodu Rogaška goda in Boč, proti severu pa Konjiška gora in Pohorje, ki je že blizu severne meje naše države. Proti severozahodu vidimo Krim, Polhograjske dolomite, Kamniške planine ln Karavanke. Ce je zrak čist, se vidi tudi Triglav. Na Južni in jugozahodni strte.nl vidimo Gorjance in kočevske hribe, Dolenjska pa je videti kot na dlani. Vse bivše borce, sodelavce in vsq naše prijatelj« vabimo, da se udeleže odkritja spominske plošče. Uživali boste izredno lep razgled, na razpolago bo dobra kapljica — dolenjski cviček. Tudi za dober prigrizek bo poskrbljeno. Specialiteta: na ražnju pečeni koštruni. Do Prušnje vasi je Po novi gozdni poti možen prevoz z vsemi motornimi vozili. Cesta se odcepi od okrajne ceste III. reda v vasi fiutna ter vodi skozi Dol in Mladje v Prušnjo vas, od koder je do Planine 20 minut hoje. Na svidenje na Planini 2. oktobra! Vabi odbor osnovne organizacije ZB NOV Podbočje ditl v ajtoiajsnj; oodočnosu Vprašanje hotela povezujejo t izgradnjo nove tovarne za leso vinske plošče pri Jugotaninu, ki bo Imel precejšnje težave s stanovanji za monterje in druge strokovnjake, ki bodo to tovarno gradili. Na ta način bi se vsaj začasno rešila ta vpraša nja. O Kopitarna gradi večje ta raže za obratom kovinskih delov. Zidovi že rastejo iz zemlje, v njih pa bo dovolj prostora za vedno številnejši vozni park naglo rastočega podjetja. Do sedaj so tovornjaki vedrili kar na dvorišču tovarne. Večajo pa tudi tesne upravne prostore in bodo v kratkem uvedli še nove službe v podjetju. Nameravajo uvesti tudi kuhanje kosila za tiste, ki nimajo možnosti, da b; ga samj pripravljali. Zaenkrat, pravijo, je takih delavcev oJcpli 30. # Preteklo nedeljo je mladi na — predvsem pevski zbor in godba Kopitarne — odšla na partizanski pohod na Planino pri Sevnici. Preživeli so prijeten dan, čeprav jim je deževje nagajalo. # To nedeljo je Avto-moto društvo Iz Sevnice priredilo lov na lisico in sipretnostne vožnje na trgu. Zanimanje za to za-bavno-športno prireditev je bilo precejšnje, pokazalo pa se je,da je treba znati marsikaj, če ho češ vozilo na cesti varno upravljati. # Občinski komite ZK in Delavska univerza organizirata letos večerno politično šolo v Sevnici ln paralelni razred v Krmelju. Kandidatov za vpis je dovolj, šola pa se bo začela prve dni v oktobru. Na predavanjih, ki trajajo 6 mesecev, predelajo slušatelji 28 obsežnih poglavij lz političnih, ekonomskih ln družbenih ved. Rojaki iz Francije v Veliki Loki Kakor vsako leto so nas tudi letos pred nedavnim obiskali rojak; iz Francije. To pot so se spomnili tudi žrtev iz NOB in organizirali majhno slovesnost skupno s člani ZB. Podpredsednik Društva slovenskih izseljencev iz Severne Francije Frane Kastelic je položil venec na spomenik padlih borcev v Veliki Loki. Ob tej priložnosti se je zbralo precej domačinov. Tovariš Kastelic je nato v krajšem govoru poudaril, kako se izseljenci radi spominjajo domačih krajev in vseh, ki so darovali življenje za svobodno Jugoslavijo. Predstavnik krajevne organizacije ZB se je Društvu slovenskih izseljencev toplo zahvalil in jim zaželel še mnogo zadovoljnih in srečnih dni v naši domovini. A. Z. 100 ali 700 kg pšenice? Kaj je pokazalo pogodbeno sodelovanje v nekaterih suhokranjskih zadrugah — Pridelek 4320kg pšenice ali 6375kg hibridne koruze na hektar: noben čudež več, temveč razumljiv uspeh pametnega, sodobnega sodelovanja zadruge s člani 1 Celite*, zj septembra - M.hael Heti-k 30. septembra — Jelka Sobota, i. oktobra — Velja Nedelja, 2. oktobra — Miran Ponedeljek. 3. oktobra — Vito-m:r. Torek. 4. oktobra — Frančiška Sreda 5. oktobra - Dunja Prosimo imenovane, da odvedejo j odst. stanarine od 1. januarja 1960 dalje stanovanjski skupnost: na račun pri Komunalni banki v Novem mestu. Tekoči račun za Stanovanjsko skupnost Novo mesto — center št. f%—70 *—:••>:> Stanov a. 1 lak« Št. 60*— M tekočj račun za skupnost KandiJ a: 2— IM Stanovan |§k 6t. 60H—7: , Črnomelj: 30. 9. m 2. 10 ameriški barvni film »Mačka na strehi«. Dol. Toplice: 28. ln 29. 9. barvnj film »Dama ln potepuhe; z. 10. sovjetski barvni film »Novoletn. ples«, Kostanjevica: 2 10. francoski film »Gervarise«; 5. 10. poljski film »Kanal«. Metlika: 1. in 2. U) »Velika Korida*, 5. 10. francoski film »Ger-vaise«. Novo mesto, »Krka«: Od 30. 9. do 3. 10. ameriški barvni film t Velika dežela«; od 4. do 8. 10. irancoski film »Zakan prihajaš pozno?« Semič: 2. 10. »Vrata ostanejo odprta*«. S*novo: 1. in 2. 10. angleški film »Ladja, ki :e umrla od sramu«: 5. ln 6. 10. ameriški film »Pesek iwo Jtme«. Sevnica: 1. in 2 10. francoski film »Ljubezen Je dvomljiva«. Trebnje. 1. in 2. 10 španski film »Smrt kolesarja«. Predstava ▼ nedeljo ob 16. ln 18.30 uri. 2uiemberk: 2. 10 slovenski film »Dobri, stari plamino«. 8* POSESTVO 3 ha v Armeškem pri Senovem naprodaj (450.000). — Vprašati na ObLO Senovo, soba št. 6. PRODAM VTNsKE SODE, kad In mlin za grozdje (pecKJaflndk). Kleparstvo Bevc. Hladnikova 1 (Kaolteljska). PRODAM NJIVO 21 a ob Trdinovi cest:; uporabna kot gradbena parcela. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (1213—60). PRODAM NEDOGRAJENO HIŠO v lepem kraju ob avtobusni postaji, primerno za rudarja aH upokojenca. Avgust Buh, Koprivnica 7 pri Brestanici. PRODAM PAR MLINSKIH KAMNOV prima — velikih. France Toni. Mavčiče 55. p. Smlednik pri Medvodah. ŠTIRIČLANSKA — SLOVENSKA družina v Zenici. Bosna, lsče hišno pomočnico. Pogoji: vsa oskrba, socialno zavarovanje, plača 6.000 din na mesec ln 1 mesec plačanega dopusta. Javite se najkasneje do 10. oktobra na naslov Slavka Dolgan. OLO Krami, soba 26/1. BAN JANEZ IZ VEL. BRUSNIC 55 pri Novem mestu oskrbujem od let3 1045 posestvo izseljenca Mike Golobica oz. njegove družine, ki živi v USA v Indiani. Pretim bralce Dolenjskega lista v USA, da obvestijo Goloblčeve, naj se pismeno javijo na moj naslov. ISCEM SOBO v Novem mestu Najemnino plačam po dogovoru. Naslov v upravi Usta (1230—60). tekoči račun za skupnost Bršlin: 2—IbJ Plačate pa lahko tudi v gotovini v pisarni stanovanjske skupnosti. Vsa pojasnila daje tajništvo Stanovanjske skupnosti, Novo mesto (pisama v Domu ljudske pro-svetev RAZPIS Uprava za ceste LRS razpisuje delovno mesto referenta za asfaltna dela pri Tehnični sekciji v Novem mestu. Pogoj; srednja strokovna izobrazba — gradbeni tehnik. Pojasnila dade Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Novo mesto, Ljubljanska 8. Zamenjava vozniških dovoljenj Da bi bil postopek zamenjave vozniških dovoljenj čim enostavnejši in hitrejši, so oddelku za notranje zadeve, prometnemu odseku,, pristopile na pomoč tudi organizacije AMD in ZSAM. 8 tem se izognemo nepotrebnemu potovanju in izgubi časa voznikov, če bi morali vozniška dovoljenja zamenjati na sedežu okraja. Za zamenjavo vozniških dovoljeni se zglasite na svojih matičnih društvih, poklicni vozniki na ZSAM, vozniki amaterji pa na AMD, ki posredujejo v postopku za zamenjavo vozniškega dovo-UJenJai Iz pisarne ONZ Novo mesto OPOZORILO Ker ne upoštevajo opozori ln nasilno posegajo v električne naprave ljudje, ki s temi napravami ne znajo ravnati, se dogaja vedno več nesreč z električnim tokom v Sloveniji je blo v zadnjih letih nad 150 nesreč, ki so razen 23 smrtnih primerov in hudih teles n in poškodb povzročile milijonsko škodo v gospodarstvu. Ugotovljeno je bilo. da je največ takih nesreč nastalo v času predelave sadja in grozdja. Te nesreče so se pripetile na provizo-ilčno napravljenih podaljških napeljav za razsvetljavo ali za po-i^on motorjev v neelektrificiranlh -troštorih lesenih gospodarskih poslopij, kjer se opravljaio kmečka dela. okolje, kjer se taka dela opravljajo, je največkrat vlažno in ima zato električni tok dobro vodljiva tla. Dotik z električnimi naprav.mi je ob takih priložnostih vedno smrtno nevaren. Provizorično električno napeljavo sme, kolikor Je po predpisih in uredbi dovoljena, izvršiti sam© izprašano strokovno osebje, ki Je za ta dela pooblaščeno. Elektro Novo mesto rnmm Pionirji šole iz Blrčne vasi ie iskreno zahvaljujejo Občinakenui odboru RK v Novem mestu za 14 kg sladkorja, ki ga le podaril za šolsko mlečno kuhinjo. Namesto cvetja pokojni Adeli Ivanetič iz Novega mesta je darovala družina inž. Karla Barbo-riča iz Novega mesta 2.500. dinarjev Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Uprava tenjznice se za dar iskreno zahvaljuje! Zahvala slepih Namesto venca na grob pok, JANEZA KLOBČARJA iz Bo-ričevega je podaril tovariš SREČKO BORŠTNIK iz Otočca Okrajnemu odboru Zveze slepih v Novem mestu večjo vsoto. —. Iskrena hvala! Okrajni odbor Zveze slepih V Novem mestu NOVO MESTO V času od 16. do 26. septembra je bilo rojenih 11 dečkov in ld deklic Poročila sta se: Franc Cečellč, avtomehanlk iz Regerče vasi in Štefka Pavlin, delavka s Poto-vrha. Sinu, bratu, fantu al! možu, ki fe v vrstah JU, pripravite največje presenečenje, če mu naročite Se danes DOLENJSKI USTI # Zavidljiva rekorda v ko-operacijski proizvodnji. Pavla Globokar iz Klečeta pri Smi-helu je na 10 arih pridelala 432 kilogramov pšenice sorte »san pastore«, Jože Smrke iz Žužemberka pa je na 20 arih pridelal 1275 kilogramov hibridne koruze. Če bi suho-kranjskim kmetovalcem pred Novomeška kronife & V okviru prireditev gasilskega tedna bo »O gasilski pr«r ventivUv soboto, 1. oktobra, ob 19. uri v dvorani Sindikalnega doma predaval predsednik Okr. gasilske zveze v Novem mestu Lojze Mirti*. # Slovensko ljudsko gledališče Iz Celja bo v ponedeljek, 3. oktobra, gostovalo v Novem mestu z dramo Ervvlrta Svlvanu-sa »Korczak W otroci«. Piretjres-ljivo dramo iz življenja poljskih židovskih otrok v času nemške okupacije si bo prebivalstvo Novega mesta in okolice lahko Ogledalo v ponedeljek ob 16. In ob 20. uri v Domu ljudske presvete. # Na živilskem trgu je bilo v ponedeljek, 26. septembra, precej živahno. Naprodaj je bil krompir po 20 din, solata po 70 din. paprika po 40 din, koren po 50 din. jajca po 28 din. zelje po 20 din. pesa po 40 din, kisla repa po 50 din, paradižnik po 50 din. jabolka po 50 din. breskve Po 80 din. grozdje po 100 din, hruške po 50 din, fižol po 30 din. kumare za vlaganje po 100 din ter purmanl po 2000 din. Za tržnico le stalo tudi nekaj voz drv po 3000 do 3200 din meter. # Gibanje prebivalstva: Poročila sta se: Roman Celesnik, učitelj s Ceste brigad 1, In Jožefa Mohorč, učiteljica iz Skoc-jana. Umrli sta: Melanlja Vašič upokojenka s Ceste komandant-Staneta 6, stara 87 let, ln An! ca Vukman, gospodinja Iz Dl lančeve 1, star« 80 let. nekaj leti pripovedovali, da je mogoče doseči na hektar 4320 kilogramov pšenice ali 6375 kilogramov hibridne koruze, bi nam dejali, da smo znoreli ... 9 Dva soseda v enakih pogojih različno proizvajata. Na Zavrhu nad Vrhom pri Križu v žužemberški občini sta dva kmetovalca. Oba imata skupaj njive in sta na enakih površinah posejala pšenico. Kmet, ki pšenice ni pognojil, je je pridelal 100 kilogramov, drugi ki je gnojil, pa 700 kilogramov VIDEM-KRŠK0 ■ Povprečen hektarski donos žit je bil v občini VLdem-Krško lani 15,5 mtc na ha, letos pa 25 mtc na ha. Izračunano v vagonih predstavlja ta razlika kar za 134 vagonov večji donos od lanskega. Gnojil je bilo letos porabljenih 92 vagonov, lani pa 82 vagonov. Letošnji povprečni pridelek pšenice v kooperaciji Je 37 mtc na ha. rekordi Pa so tudi preko 50 mtc na ha. Visoko-rodnih pšenic je bilo posejanih od skupnih površin eno tretjino, pridelek pa je le za I vagon manjši od skupnega pridelka na ostalih dveh tret-j:n-ih. pšenice. Razmerje 1:7 vsekakor nazorno kaže, da se izplača gnojiti z umetnimi gnojili. # Dvorski mizarji so že konec avgusta izpolnili letni plan. Nagrajevanje po učinku, ki so ga v tem podjetju uvedli, spodbuja posameznike, da čimveč napravijo sebi in skupnosti v 'korist. Zaradi tega delovna storilnost v podjetju vidno raste. Izdelki dvorskih mizarjev imajo že za leto dni naprej zagotovljen trg. # Tudi Mesarija v Žužemberku je v avgustu Izpolnila letni plan, ki je bil pri enaki zaposlitvi letos za 160 odstotkov večji kot lani. # Tudi ograja iz bodeče žice nI ustavila ščetinarjev. Na Brezovi rebri je kmet Alojz Jarc ogradil s tremi vrstami bodeče žice njivo, ki meri en hektar in 15 ar. Samo žica ga je stala okoli 20.000 dinarjev, težko pa jo je bilo tudi napeljevati. Sčetinarju je zadišal krompir in tudi bodeča ograja ga ni ustavila. V Suhi krajini pravijo, da je še najvarnejše, če sami stražljo njivice, kajti ograja ln fenolin njč ne pomagata. Ce bi bilo pri vsaki hiši dovolj ljudi, da bi straži-li lahko vse posevke, bi imeli delo tudi ob spravilu, tako pa ga ne bo dosti. M. S. VSEM PODJETJEM, USTANOVAM, HIŠNIM SVETOM, LAST-NIKOM HIS, ki so prejeli odločbe za stanarino oddanih stanovanji Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Marila Miki le Iz Hrasta — deklico, Ana Zupančič Iz Meniške vasi — dečka, Alojzija Derepaska iz Krme-Ua — dečka. Marija Hribar iz Ljubljane — deklico, Milka Makse z Rdečega Kala — dečko, Frančiška Stmančič iz Brezovice — deklico, Vida Stefanič z Otoka — deklico Jožica Kovačič iz Kranja -r deklico. Emilija Zaratoec s Hmeljčlea — dedka, Jožefa Tomaž tn lz Korenitke — deklico Antonija Klun iz LJubljane — deklico, Antonija Plut iz OskorS-nice — dečka, Terezija Hudoro-vao lz Brezovice — dečka, Ana Kresal lz Vel. Sevnice — dečka Amalija Ko« te Krmelja — dečka, Antonija Svajger iz Črnomlja — deklico, Marija Simončic iz VeL Lahinje — dečka, Albina Frančič iz Dol. Stare vasi — dečka Ivanka Penca iz Gor. Ponikev deklico. Greta BariČ iz Črnomlja — dečka, Florjana Bučar lz Otočca — dečka Zora Benkovifi lz Grosuplja — deklico, Valerija Pezd.rc lz Črnomlja — deklico, Ivanka Jerše te Kočevja — dečka KMNIKAC3LNESR£C Pretekli teden so se ponesrečili tn iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Kotnik, vnukinja kmeta iz Cužnje vasi, je padla na poti v šolo in si poškodovala desno roko. Karel Stopaj, zidar iz Drganjih sel, se je vinjen peljal s kolesom padel in si poškodoval glavo. Marija Zupančič, hči kmeta lz Strelca, m je usedla v vrelo hrano za prah šiče in se opekla, Tomažu Turn-Sku, kmetu s Kija, je pra raz-streljevancu v kamnolomu padel kamen na levo nogo. Darko Mali, sin delavca iz Otočca, Je padel na kamen in se udaril v levo roko. Zdenka Flajnlk, hčerka invalida z Otoka, je padla na koso in si poškodovala levo stopalo. Medved straši okrog Toplic Medved z Roga prav rad prihaja v topliško okolico. čajanka brigadirjev TMDB »PARTIZANSKI ROG« Odred gorjau&kih tabornikov v Novem mestu vabi vse brigadirje >n brigadirke. ki so se letos udeležili mladinske taborniške akcije v 'Prečni Zalogu ln ma Rogu, da se udeleže čajanke, ki bo v soboto. 1. oktobra 1960, ob 16. uri v telovadnici novomeške gimnazije. Vožnjo bomo povrnili vsem brigadirjem, ki stanujejo Izven Novega mesta; prenočišče je sa*"o-tovljcno za brigadirje i* Prečne in Zaloga, medtem ko prosimo brigttdir je, ki so bili na Rogu, da si prenočišče zagotove sami. Hvala, mladi prijatelji! Zelo ganjeni smo bili, ko nas je preteklo soboto obiskala delegacija podmladkarjev Rdečega križa z Osnovne iole v Metliki in podarila tri velike zavoje knjig. Ko smo zavoje odprli, smo našteli kar 200 knjig in revij. To je zares lepa pridobitev za našo knjižnico, ki nam je v času dolgotrajnega zdravljenja eno glavnih kulturnih razvedril. Organizacija Rdečega križa na metliški ioli je lahko zgled vsem ostalim v okraju. V tem tednu «0 nas obiskali in obdarili tudi pionirji VI. b in c in VII. b razreda II. osnovne šole iz Novega mesta. Vsem mladim prijateljem se za njihovo prijazno pozornost in lepa darila iskreno zahvaljujemo. Pacienti pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Pred kratkim je prišla tudi medvedka z mladičj. na Dobravo in se lotila kopice sena na košenici Eno kopico so lačni gostje popolnoma pohrustali. Primerilo se je tudi, da je skočil medved na človeka, ki je nič hudega sluteč šel proti domu in mu skočil na hrbet Ko pa je ta počepnil in se sključil, je medved mirno odšel naprej. Sestanki SZDL so bili te dni na območju krajevnega urada v DoL Toplicah. Na njih so kmečki gospodarj i razprav-ljali o setvi za prihodnje leto. Ugotovili so, da je letos pri gospodarjih, ki so se ravnali po strokovnih navodilih in so zemljo pravilno pripravili, zelo lepo obrodilo in da se pravilno kmetovanje izplača, To naj bo v izpodbudo tistim, ki se še drže starih načinov ln ne zaupajo sodobnemu kmetovanju. Iskanje novih toplih vrelcev se še nadaljuje. Med vrtanjem okoli sedanjega zdravilišča so naleteli na vrelce s 37,8 stopinj, ki že polnijo kopalne bazene. Zdaj so pričeli vrtati v bližini velikega bazena na prostem. Poljski pridelki so večinoma že pospravljeni. Pridelek krompirja je prav zadovoljiv, ostali pridelki pa so tudi kljub slabemu vremenu še kar dobri. Kmetje so pričeli že z jesensko setvijo, ki jo priprav-jajo točno po navodilih kmetijske zadruge. Le-ta je oskrbela tudi seme in gnojila. Raz. veseljivo je, da se kmečki gospodarji, ki so bili vajeni zastarelega kmetovanja, poslužujejo naprednih navodil, kar je le njim v prid. Dolenjske Toplice se vedno bolj razvijajo in postajajo tudi priljubljena izletniška točka. Zlasti ob nedeljah je tu zelo živahno, saj prihajajo dostikrat kar cele skupine. Zadnjo nedeljo, čeprav ni bilo ravno sončno in toplo, je bilo v Toplicah mnogo izletnikov. Ker vreme za kopanje v odprtem bazenu ni bilo ugodno, so se kopali v zaprtih bazenih. Mnogi so šli tudi na bazo 20. D. G. • OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM • USTUl Zadnji športni dan so učenci osemletke vTrebnjem porabili za zasipavanje vodovodnih Jarkov. Pri tem koristnem dela si je nad 300 učencev dobro razgibalo kosti in milice; pa tudi naredili so precej. Voda bo pritekla po novih ceveh prej kot bi sleer Naši novi naročniki Cimerman Jože, Otovec II, Črnomelj: Majerle Jože, Prečna 5, Novo mesto. Sonc Lojze, Valanti-čeva, Novo mesto; Barblč Pavla, Hrastek 4, Podbočje; Golobic Martin, Sutna 19, Podbočje; Clzerle Vinko, Ponikve 3. Studenec; Brulc Stane, KPD Dob, Sentrupert; Simončič Vinko, KPD Dob, Sent-rupert, Zorčič Ivica, Prln.skovo, Šentvid pri Stični; Stamcar Julijana, Zg- Mladetlče 14, TržišSe; Rošto-taar Tonček, Kožno 53, Blarrca, Florjančlč Stanka, Bučka; Stegne Jurij, Obrh, Dragatuš: Grame Franc, Globočiee 10, Krška vas; Starčič Edvard, Dolenje Skoplce iS, Krška vas- Topolovec Anton, Vel. Ma-lence 32 Krška vas; Hribar Darko, Tov. šiv. strojev Mirna, Mirna; 2eleznlk Franc, Ostrožnik 2. Mokronog; Tramte Alojz, BrSljln 52, Novo mesto; Prah Martin, Brezovica 7, Podbočje; Tink Joiv. Hrastnik 4, Podbočje; Metelko Jože, Površje 2, Raka; Metelko Terezija, Kot, Semič; Bibič Jože, Sromlje 36; Komljanovič Fanika, Dol. stara vas 30, Skocjan; Durjava Kristina, Tclče, Tržišče; Miklavčič Marija, Vel. Dole prt Gomblščah S, Vel. Gaber; Cerne Jože, Vel. Trn B, Vldem-Krško; Kavčič Sla vica, Mlrska 10, Vrhnika; Novak Peter, v. p. C"o:t/7. Dol. Lendava; Rataj Avgust, V. p. 4M8/C B'olovar; Rom-šek Alojz, V. p. 4357/13. NiS; Rataj [Van, 1 ■ 1. Smihel; Mušlč Vinko, Drnpovanla vas, Drvratuš; Hlebec Anica, SGP »Zidar«, Kočevje; Koprlvec Stanko, Zabrdje 20. Mirna: Biihetčlč Jo?.r\ rt-ezova reber B Semič: Vidmar Ivan. Vrtala 27. Bemič Irr-mančič Angela, Drušče 4. Tržišč Stamcar J iz, Telče 17, Tržišče: Kun'sk Blavko, Z 1 '••n-'v: smje Jože, 13 Riie-de-S>*icsim s, Sallaun.lnes p. d. C, France. DOLENJSKI LISI Stev. 39 (54») PRETIRANA NOVICA Neki ameriški list je po pomoti objavil novico, da je umrl slavni ameriški humorist Mark Tvvain (1835—1910). Ko je Tvvain prebral to poročilo o svoji smrti, je brzojavil uredništvu lista: »Spoštovani! Ker prejemam zdaj vse polno so-žalnih brzojavk, vas vljudno prosim, da bi v jutrišnji številki vašega cenjenega časopisa dal) pojasnilo, da je bila novica o moji smrti — ne-kolikanj pretirana!« REPORTAŽA IZ 21 STOLETJA POGLED V PRIHODNOST i Piranska sončna peč Na svetu vlada spo-ičc- neslu-•enega razvoja tehnike in industrije pravcata »Lakota« za viri energije. Zato skušajo učenjaki »jed sončno toploto, ki propada neizkoriščena. Tem prizadevanjem se je pridružila tudi Jugoslavija. Naši strokovnjaki so pod vodstvom Inž. Rekarja lz Jjfetalurškega inštituta v Ljubljani konstruirali in zgradili našo prvo sončno »peč«, na griču Bernardino pri Piranu. Sončni ftonki dajejo tej peči toplotno energijo (velikanska ogledala sjbirajo sončne žarke v žarišču). IPporaba take sončne peči ima velike možnosti ne samo za Izdelavo čistih in ze.l0 iskanih materialov za jedrsko tehniko, eemveč tudi za vsakdanjo upo-imbo v gospodinjstvu. Take fooične postaje bodo velikega pomena za kraje brez sladke vode, ker bodo morsko vodo spreminjale v pitno. Po zemeljskem štetju časa bo lahko poteklo sto let in zvezdno letalo bo res v tem času preletelo razdaljo (spet merjeno z Zemlje), ki bo blizu sto svetlobnim letom. Toda po štetju časa na zvezdnem letalu bosta minili komai dve leti, tri in ljudje v njem se bodo postarali samo za to razdobje časa. Obiskali bodo planete, zvezde, v neznanskih daljavah od našega Sonca ln se obrnili na povratno pot. kar jim bo spet vzelo, dve. tri leta. Toda ko se bodo vrnili na Zemljo, ne bodo naSll niti enega človeka od tistih, ki so jih pozdravili ob slovesu. Kajti na Zemlji je med tem poteklo dolgih dve sto let... Morebiti bodo ti argonavtl vesolja, ljudje, katerim bo nezaslišana hitrost poleta skoraj ustavila čas, lahko raziskovali najbolj oddaljene kote naše Rimske ceste in morebiti obiskali celo sosedne. Nje večno žive, bodo kakor štafeto predajali rodovi, ki bodo na Zemlji sledili drug drugemu! Nekoč so se zaključki Einsteinove teorije relativnosti zdeli zgoli zanimivi, čisto teoretični paradoksi. Sodobni fiziki, računajoč s pospeševalci elementarnih delavcev z jedrsko reakcijo In pretvorbami, pa že morajo upoštevati stroge zakonitost; te teorije. Pride čas, ko bodo te zakonitosti uporabljali krmarji orjaških zvezdnih letal. Vendar so to že taka vprašanja, da bodo šele učenjaki in Inženirji 21. stoletja sanjali, kako bi jih rešili. Pod stekleno kupolo Luninega mesta — »Človeštvo bo sprva le plaho prodrlo onkraj meje našega ozračja, potem pa bo osvojilo ves prostor okoli Sonca«, je preroško napovedal že »oče astronavtike«, slavni ruski znanstvenik Ciolkovski. Na planetih našega sončnega sestava bodo zrasla steklena mesta z umetnim ozračjem, z orjaškima rastlinjaki, sončnimi elelctramami, z vsem, kar je nujno za ostvaritev polnega krogotoka snovi, potrebnih živemu organizmu. H 1 Tako je začel najin sogovornik, znani sovjetski astronavt Nikolaj Varuarou in po kratkem premolku nadaljeval: — Prvo tako mesto bo zraslo na Luni. Oglejte si fotografijo naše spremljevalke. Vsj ti Lunini amfiteatri in žrela so taki, kot da jih je narava prav nalašč pripravila za zgraditev mest — rastlinjakov, pokritih z orjaškimi steklenimi kupolami. Osvajanje kozmdčnega prostora se je začelo z izstrelitvijo sovjetskega umetnega satelita. Naslednja stopnja bo osvojitev Lune, sprva s pomočjo majhnih tankov-labora-torijev, potem pa tudi s kompleksnimi brigadami znanstvenikov raznih strok. In tedaj bo treba urediti na Luni stalno naselitveno oporišče in postajo za gorivo, s katerim se bodo oskrbovale kozmične ladje, ki bodo odhajale na dolgo pot na sosedne planete. Seveda bo treba na prvih stopnjah naše Lunine naseljence z vsem potrebnim oskrbovati z Zemlje. To bo draga zadeva. Hlebec kruha, poslan z Zemlje na Luno, bo veljal prav toliko, kakor bi veljal na Zemlji enak hlebec, narejen iz zlata. Zato bo ena od prvih nalog »preključiti« Luno na samooskrbo. Menim, da bo v začetku 21. stoletja ta naloga že rešena, če... Ta »če« je možnost normalnega, mirnega razvoja človeštva. Mi sovjetski astronavti, kakor tudi astronavti vsega sveta, smo silno zainteresirani na tem, da se ohrani in zajamči dolgotrajen in trpežen mir med vsemi narodi na Zemlji. Bližnja uresničitev kozmičnih poletov bo mogoča le, če ne bo Zemlja pahnjena v peklenske plamene atomske vojne. Verjamem, da se bo razumnim silam sveta posrečilo ohraniti mir, zato si štejem v čast, da vas povabim na sprehod po prvem Luninem mestu. To mesto se razprostira v žrelu Erastotena. Tako, smo že na Luni... Avtomobil posebne konstrukcije nas je hitro pripeljal od kozmodroma do našega mesta po ravni cesti, izpeljani po granitnih policah skal. Cesta je izvrstna, saj je ne razmaka dež niti je ne pokriva prah: tukaj ni dežja, ne vetra ne ozračja. Čudovit avtomobil, hermetično zaprt, z določeno količino vlage v zraku, sicer bi se kratkomalo scvrli v njegovi kovinski škatli, ki jo žgo neposredna sončna izžarevanja. Avtomobil je zapeljal v ozek, v skalo izsekan predor in pred njim so se odprla aluminijasta vrata. To je zračna zatvornica. V mestu, kamor bomo zdaj prišli, doseže atmosferski pritisk skoraj 500 milimetrov ždvosrebrnega Skozi stekleno steno vrtnarije smo zagledali v modrikastem selenju svetleči se in od neštetih iskric-svetov obdani planet: našo Zemljo Novo olimpijsko mesto »Športno mesto« prihodnje olirnpiade leta 1964 v Tokiu bo zgrajeno iz rdečega mar-mora. Marmor bodo dobila Japonci iz sovjetske republike Kazahstan. Težave s šolskimi prostori tudi v SZ Letošnjo jesen se je v sovjetske šole in na univerze vpisalo rekordno število učencev Jn študentov — 35 milijonov! Od tega števila odpad© na osnovna ln nižje šole M. Razvaline gradu Hmeljnik obnavljajo Bazv.iline hmeljnlškega gradu so oživele Na spodnjem dvorišču pod ibogočnim obzidjem, v notranjem Ejskem dvorišču in na vrtu že j časa dela nekaj delavcev in delavk. Notranje dvorišče je že očiščeno, rezani kamni in deli stebrišč so lepo zloženi in čakajo, da Jih bodo na novo uporabili ali pa Odpeljali v muzej, medtem ko na spodnjem dvorišču obnavljajo stolpe, ki so sicer brez streh, drugače pa dobro ohranjeni. Med zadnjo vojno je tudi Hmeljnik zadela usoda večine starih gradov. Uničil ga je hud požar. Zgodovinsko ugotovljeno je, da le grad Hmeljnik stal že celih 142 |et pred ustanovitvijo Novega mesta (1365). Valvasor navaja v »Slavi Vojvodine Kranjske XI, 285, da so že leta 1223 gospodarili na Hmelj -niku zelo imenitni gospodje. Vrho-vec navaja, da so bili kasnejši gospodarji tega gradu grofje Turjaški, Ruess pl. Ruessenstein, Jan-kovič, grofje Paradajzarji, baroni Zierheimi, Coronlni itd. Zadnji lastnik pa je bil baron Wambolt, ki se Je leta 1941, takoj po prvi zasedbi Nemcev, odselil. Grad Hmeljnik je danes le Se mogočna razvalina, ki še kot razvalina priča o nekdanji mogočnosU ln slavi. Po požaru se za grad ni nihče dosti zanimal. Tako se je zrušila vsa notranjščina z nekoč res lepimi arkadnimi hodniki in v starinskem slogu opremljenimi sobanami. Prazna okna in vrata ne- mo strme v turista, kače ln kuščarji pa se sončijo tam, kjer so nekoč, pred davnimi leti «1 stoletji živele grajske gospe in gospodične ... Grajske razvaline polagoma čistijo in popravljajo. Zlasti urejajo stolpe. Kot čujemo, nameravajo razvalino zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Ce bo tu urejeno gostišče, kjer bi turist ln izletnik dobila potrebno okrepčllo, bo nastala kaj prijetna in privlačna izletniška in turistična točka. Od gradu pelje kar dobra pot po obronku trškogorskega gričevja prav na Trško goro, med njene žlahtne vinograde in pritlikave, med trt jem skrite zidanice. Človek si skoraj ne more misliti lepšega Izleta, pa naj si izbere sem gor katero koli pot. Ureditev grajskih razvalin bo vsekakor velik doprinos k našim številnim, pa vse premalo poznanim izletniškim točkam. -r- V JEDRU NAPREDKA »Tovariši, vidimo, da se povsod uvaja avtomatika. Skrajni čas je, da jo vpeljemo tudi v našem podjetju, zato predlagam, da kupimo — avto!* RIBIČEVE TEŽAVE "■Videl som krapa na olju, na rižu, na čebuli, na žaru, samo na svojem trnku ga Se nisem videl!« NA DIVJEM ZAPADU Neka restavracija v Teksasu gma razobešen tak napis: »Če je naš zrezek za vas IZ VITEŠKIH ARHIVOV — Kunigunda, res ne vem, kaj aae tako silovito vreče k pretrd, takoj izginite iz lokala! To ni restavracija za slabiče!« PREMALO IN PREVEČ »Veste, naši gostje se pritožujejo, da so porcije pečenke tako majhne kot fižol.« »Eh, kaj — gostje zmeraj preveč vidijo!« CICIBANSKA »No, Marica, kaj ste se danes naučili?* vpraša mama hčerkico, ko se je prvi dan šole v prvem razredu vrnila domov. »Se nič. Rekli so, da moramo jutri še enkrat priti.* ZENA — RIBIČ Po dolgem moledovanju je ženi le uspelo, da jo je mož vzel na ribolov. Usedla sta se na obalo in vrgla vsak svoj trnek. Čez nekaj časa pravi žena: »Daj mi drugo glisto!* »Zakaj?« se začudi mož. »Zato, ker se ta sploh ne zmeni, da bi ujela ribo.« MOTORIZACIJA MAMIC »O, kako lep voziček imate!* »Da, to je model *Mojca», potroši pa en Uter mleka na dan.* Življenje močnejše od smrti Najnovejše poročilo Organizacije Združenih narodov pravi, da vsako leto umre na svetu 51 milijonov ljudi, rodi se pa sto milijonov otrok. milijonov. V mnogih šolah mora potekati pouk v treh in več izmenah. Prednost »elektronskih možganov« Prorektor vseučilišča Co-luimfola v New York>u je takole označil elektronske stroje: »Njihova prednost pred ljudmi je tudi v tem, da msd njimi ni nezdrave konkurence in oholosti, pa tudi za opravljanja in obrekovanja nimajo smisla.« Drog Mesec Od avgusta 1958 do danes je ameriška vlada porabila milijardo dolarjev aa projekt, ki naj bi pripeljal Američane na Mesec pred sovjetskimi astronavti. Računajo, da bo za ostvaritev tega projekta porabljen;] še nova milijarda dolarjev. Elektrika razbija skale V Sovjetski zvezi že uporabljajo poseben sistem za razbijanje rudnih skal, Električni udarci, ki jih pošljejo skozi skalo, povzročijo nagel porast temperature in kamnita gmota razpade. Dvanajst ton težke bloke rudnin razbijejo z električnimi udarci v treh minutah. Satelit na dvorišču Zdi se, da so nekateri deli sovjetskega satelita »Sputmk IV« padli na dvorišče neke hiše v ameriškem mestu Hart-fordu, tako vsaj meni neki vseučiliški profesor. Na dvorišču so našli kovinske ostanke in neka žena, ki se je vračala iz trgovine, je izjavila, da je ►►nekaj svetlega priletelo iz zraka«. Policija je odločno izjavila, da ti kosi niso ostanki meteorlta. stolpca, kar je za eno tretjino manj kakor na Zemlji na morski gladini. Toda v takem zraku, ki vrhu tega vsebuje nekaj več kisika kot zemeljski, je mogoče dihati brez sleherne škode za zdravje. Da bi ta zrak ne ušel i2pod steklene kupole mesta, so vsi izhodi zaprti. Za prihod v mesto in za izhod so urejene zračne zat-vomice. Pred našim avtomobilom so se odprla druga aluminijasta vrata in zapeljali smo v mesto. Lahko stopimo na piano in vdahnemo vlažno in vzbur-ljivo ozračje steklenega mesta na Luni. Da, nad nami je res prozoren svod, sestavljen iz več plasti. Ena plast je iz stekla, druga iz plastičnih snovi različnih sestojev in lastnosti. Različni so tudi sestoji plinov, zaprtih med prozornimi stropi. Kajti ta tanka steklena streha nadomestuje tukaj debelo zemeljsko ozračje. Streha ima nekaj važnih namenov: prepuščati mora v mesto le tisti del sončevega sevanja, kj doseže tudi zemljino površje, zadržati pa mora in pomagati spremeniti v električno energijo tisti del sončevega sevanja, ki ga zaustavi tudi Zemljino ozračje, ščititi mora mesto pred padci meteoritov in tako dalje. Na redko postavljeni aluminijasti stebri nosijo aluminijaste mreže, v katere so vstavljene steklene in plastične šipe. Toda ti stebri ne ščitijo pred padcem ne površino Lune, nasprotno: stebri vežejo k Luni ta strop, ki bi ga notranji pritisk zraka lahko odnesel. Gremo mimo cvetočih grmov in sadnih dreves. Ne bomo zlahka vseh spoznali, čeprav so vsi otroci Zemlje. V pogojih slabe Lunine privlačnosti zraste običajna redkvica kot datljeva palma, čebula pa požene deset metrov dolge steblike. Pred nami je steklena stena z dvojnimi vrati. Take stene srečujemo tukaj na vsakih 800 do 1000 metrov. Njihova vloga je ista, kot jo imajo za vodo nepropustni prekat; na oceanskih ladjah. Ce taka ladja zadene ob čer, ki ji prebije dno, Zračni taksi za mestni promet s pristajališči na strehah velikih stavb kmalu ne bo nič posebnega bo voda zalila le en del in ladja ne bo potonila. Ce velik meteorit prebije krov Luninega mesta, bodo uničene rastline samo na eni parceli. Aluminij, steklo, plastiki, voda, prst — mar je vse to pripeljano z Zemlje? Ne! Aluminij so dobili iz domačih. Luninih rud, v domači, Lunini tovarni. V tovarnah na Luni je izdelano steklo in plastiki. Lunina voda, črpana iz globokih nedrij našega satelita, vlaži rodovitno prst Lunine površine. Kisik in dušik v zraku našega mesta sta tudi pridobljena iz Luninih rudnin. Svetilke dnevne svetlobe, ki jih bodo prižgali in bodo svetile v skoraj en mesec dolgi noči, baterije, ki bodo v tem času ogrevale mesto, stroji in peči, ki bodo obratovali v tukajšnjih podjetjih in tovarnah — vse to poganja, vse deluje ■ tukajšnjo energijo sončnih ln atomskih elektrarn. Lunino mesto pa ne oskrbuje le sebe. temveč dela tudi, da tako rečemo, za izvoz. Tu proizvajajo sintetično gorivo za rakete, ki odhajajo na Zemljo. Narejeni so načrti za zgradtev velike tovarne-ladje-delnice kozmičnih ladij. Kmalu bodo poletele na dolgotrajno potovanje rakete, narejene v obratih Lunine tovarne... Nad prozorno streho mesta plamti nenavadno, negibno in divje žareče sonce. In nenadoma ob njem na ozadju črnega neba zraste ognjeni stolp, raven kot pšica, izstreljena v zenit: z Luninega kozmodroma je vzletela orjaška raketa, s katero potuje na Merkur prva celotna ekspedicija znanstvenikov z Zemlje. Stari belokranjski kozolec kljubuje novemu »kozolca«. Sta soseda, pa vendar nimata — razen imena — nič skupnega. — Na sliki: gradnja 20-stanovanjskih stolpnic, ki so bile lani in letos zgrajene v Črnomlja. Tad i tretja stolpnica (začeli so jo zidati letos) bo kmalu gotova. Investitor je ObLO Črnomelj, dela pa Nvrfuje podjetje BEGRAD ls Črnomlja (Fote: Jot« ikef) Geolog Boris Antonovlč Tropin in je zaskrbljeno pogledal vrhove bregov, ki so ločili reko od stepe. Z njih se je bližalo grmenje in vse huje naraščalo, zato je Tropinin še hitreje zaveslal. Nad hribom se je pokazal rob težkega črnega oblaka, ko pa je dosegel visoke obronke, se je ustavil, kakor da jih ne more premagati, nekaj časa je omahoval, nato pa odplaval nazaj. Veter, ki je doslej divje pihal nekje v višinah, se je nenadoma zrušil na reko. Krošnje dreves so se zamajale in gozd na obali je oživel. Vihar je v trenutku vzdignil valove, ki sO začeli buitartl ob ilovnate useke in jim trgati zemljo in kamenje. Tropinin je ostro zavil k bregu, doplul tn skočil na suho. Potegnil je za seboj tudi čoln in v mislih neprenehoma ponavljal: »Hitreje, hitreje!« Oblaik je preplaval vrhove ln nekje v daljavi je treščilo. Odmev groma se je razlegel po svimčenomodrem nebu in utihnil nekje vzdolž reke kakor da je utonil. Ognjeni meč strele je usekal v visoko bukev in jo v hipu spremenil v velikansko bakljo. Iz oblaka se je ulil dež. Tropinin je pograbil vrečico z inštrumenti in stekel k pečinam. Pogledal je okrog sebe in opazil votlino. Brez pomišljanja je pohitel vanjo. Votlina je bila prostorna in suha. Čeprav izmučen, se je geolog obrnil proti vhodu. Neurje je besnelo. Bliski so parali nebo in na nasprotni strani se je kadila velika zažgana bukev. Toda geologa Borisa Tropin ina nd mikalo neurje. Po dveh minutah je vzel lz žepa škatlico vžigalic in začel opazovati, kar je odkril. To je bilo, vsaj na prvi pogled, košček običajne železne rude, le nekako bogatejši. Kot skušen raziskovalec je geolog zaslutil, da je to docela nova, že dolgo iskana kovina. Njene lastnosti so bile sicer že dolgo določene, vsebovala jo je tudi Mendelejeva razpredelnica toda videl je doslej ni še nihče. Le nekaj gramov te kovine bi vrgli v martinamo in postopek topljenja železne rude bi bil desetkrat hitrejši, jeklo pa bi se osvobodilo številnih nezaželenih prtimeso. V svojem raziskovalnem dnevniku je to kovino 'poimenoval SANIT in jo posvetil svojemu sinu. Ko je tako stal in ogledoval rudnino, so mu misli odhitele tudi domov. Kaj neki zdaj počne sinko? Gotovo s široko odprtimi očmi opazuje nevihto in pomežikne kadar se za-bliska. »Moj mili Saša, premajhen si še, da bi vedel, kaj sem našel. Kako se bomo obogatili, ko bomo iz te rude dobili samit! Na tisoče kilometrov novih železniških prog bo presekalo stepo ln tajgo, čez reke bomo razpeli mostove. In koliko novih strojev bomo naredili iz jekla, prekaljenega s sanitom! O, sinko, tt n« veš, kako j« tvoj oče v tem tre- nutku vesel! Zaradi tebe ... in zaradi sebe.. .* Tropinin se je nežno smehljal. In kako veseli bodo na Akademiji! Takoj jim mora poslati vzorec in vpisati, kje je rudo našel. Otripal je vnovič aktovko, nabito s sanitom, in se ozrl na reko. Vihar je pojemal hkrati z grmenjem. Naliv se je spreminjal v droben dež. Tropinin je potlačil v žep jopiča škatlo s sanitom in pogledal na uro. Bilo je še zgodaj. V pečini je postalo zadušljfivo. Tropinla je slekel jopič ga razgrnil podse, zaprl oči in v trenutku zaspal. Premagala ga je utrujenost, ker je ves dan veslal proti toku. Zbudil ga je lahek potres. V snu se mu je zazdelo, da ga je nekdo potresel za ramo, vendar v bližini ni bilo nikogar. Doumel je šele, ko je zemlja pod njfinn vnovič zadrhtela. »Premikajo se sloji! Rušijo pečine!« mu je preblisnilo misli. Razburjen je skočil na noge, pograbil vrečico z inštrumenti in stekel k izhodu. Na jopič se je spomnil, ko je bil že zunaj. Vrnil se je ponj, zdajci pa je v globini pečine ostro počilo. Po stenah so zaropotali kamenčki, skozi izhod pa se je pokadil oblak prahu. Tropinin je skočil v stran, ker je za prahom butnil iz pečine močan val nekakšnega plina, butal ob stene in trgal z njih drobno kamenje. Geologa Tropinina je ta pojav Izredno osupnil. Vendar to še ni bilo vse. Iz pečine je pritekla srebrn kasta voda. Geolog se je oziral na vse strani, kakor bi Iskal pričo temu dogodku. Pa tudi zdaj v okolici ni bilo nikogar. Donjec, kalen od dežja, je pozibaval čoln, na levi obali se je še vedno kadila zgorela bukev. To kar se je zgodilo zdaj, je bilo še bolj nenavadno: iz pečine je neslišno švignil moder žarek. Kot velika lopata se je zapičil v sosedni hrib ln v trenutku je odjeknila zamolkla eksplozija. Hrib se je stresel, s pobočja so se odtrgale velikanske plasti gline in zgrmele v reko. V zraku je ob visel Ie črn oblak prahu. Geolog je osuplo in nemo opazovali, kaj se dogaja. Donjec je že pogoltnil njegov čoln, zemlja se je odtrgala v dolžini nekaj deset metrov, iz razpok so kot strašilo štrlele korenine, na obali se je premetaval in zeval som, kli ga je vrglo na suho. Zdajci je za Tropi-ninom spet zabobnelo. Obrnil se je: vhoda v pečino ni bilo več zemlja ga je zasula. Tropinin se je počasi vzpenjal navkreber. Obrnil se je in pogledal mesto, kjer je le po naključju ostal živ. Sedel je na kamen im se skušal spomniti vsega, kar je doživel pred nekaj minutami. Ko je v mislih spet uzrl eksplozijo, je presenečeno ugotovil, da je hrib lahko razrušil le modri žarek, ki je blisnil lz pečine. Toda kako naj to razloži? Hitro je vstal, se spustil nizdol in pazljivo gledal podnožje. Bilo je tako, kakor bi ga raizrezal z ostrim nožem. Niti orjaška skala se žarMi aH mogla upreti...