Političen list za slovenski narod.

p o  i prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta

4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr

y inistraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta V

g j za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.

£[ a iino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne“.

Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.,
če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.

Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.

Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.

Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */ 2 6. uri popoludne.

tev. 1.

V Ljubljani, v petek 2. januvarija 1891. Letnik XIX.

Pomenljiva znamenja.

udi mi smo bili med onimi, ki so z veseljem
p O viii prve poskuse, da bi se spravili in pomi-
riljhi in Nemci v slavni kraljevini češki. Dolgo
g a <e vlada le od strani opazovala narodnostni
p F i v Sleziji, s prekrižanima rokama govoril je
griaeffe: »Meni nič mari; pogovorite se v de¬
žel zboru!" Vsled tega so Staročehi zgubili te-
koiinolega leta malone vse zaupanje svojih vo-
lilcin v isti meri so rasli vspehi Mladočehov, ki
no slišati o nobeni spravi na dani podlagi.

i kaj bode iz te moke? Zahteve radikalnih
NtfV poznamo; ti še vedno zahtevajo razdelitev
stavne kraljevine češke in ne male predpravice
neega jezika. Ker pa so se navzlic javnim svo-
jjphtevam vdeleževali spravnih obravnav, moglo
sesklepati iz njihovega postopanja, da se bodo
v ogem udali. Toda vlada sama je preveč stregla
niiim željam, ker v bistvu naj bi se jezikovno
vjanje rešilo na podlagi znane Stremayrove na¬
rt, da bi se češke vloge mogle tudi nemški re-
št. Ali se bodo Cehi udali?

Celo zmernejša »Politik" je ob neki priliki te-
kobravnav pisala: „Ako bode grof Taaffe mogel
viati spravne obravnave v okvirju popolne
rnopravnosti, potem bode mogoče spravo
dati. Potem, pa le potem! Ko bi bili hoteli
iuogli zatajiti načelo enakopravnosti ter se tako
jiriti z Nemci, storili bi bili lahko brez vladnega
redovanja. Ker pa je vlada krenila na levo, smemo
ti, da je tudi ona mnogo zakrivila ekstravagan-
onib, ki so razrušili zanesljivo večino."

Iz tega moremo sklepati, da Cehi nikdar ne
lo zapustili stališča narodne enakopravnosti in da
fu Taaffeju več ne zaupajo. Kaj bode iz tega?
aservativni veleposestniki stopili bodo v ozadje,
ipuščajoč prepir skrajnima strankama; Staročehi

bodo pobegnili v mladočeški tabor, in prepir se
bode znova začel.

To so znamenja, ki ne obetajo lepega vremena.
Da ne izrečemo svoje sodbe o postopanji odločilnih
krogov, navesti hočemo besede grofa Riharda Clam-
Martinica, katere je govoril v deželnem zboru dne
2. junija m. 1. Ta državnik, kateremu nihče ne
more podtikati radikalnosti, je govoril:

»So imponderabilia v duševnem življenju ljudi
in narodov, ki se ne morejo tehtati, meriti, tudi ne
jasno označiti, ki pa morda z večjo močjo delujejo,
kakor druge moči, ki se morejo meriti in označiti.
Tak imponderabile je tudi čarobna moč materinega
jezika na človeka, na vsak narod; narodi brez omike
čutijo ta čar. Drugi imponderabile je tudi neki
strah, morda celo nezaupanje v stvareh, ki se ti¬
čejo jezika. Tudi to občutljivost najdemo pri vseh
narodih, in sedaj še dvakrat večjo, ko na škodo
kulturnih koristi narodnostna ideja vse prešinja.
Prepričan sem, da je v spravnih točkah enakoprav¬
nost jezikov zagotovljena, vendar ne morem tajiti,
da se bode marsikdo moral odpovedati idealom, ka¬
tere je v srcu gojil iz mladih let, boril se zanje
celo življenje. To je žrtev, ki se mora primerno
ceniti. Ako resni možje morajo svoje idejale položiti
v grob, potem taka čutila pač zaslužijo večje po¬
zornosti."

Teh besedi grof Clam ni govoril brez namena,
obrniti jih je hotel na določen naslov, pa kakor
kažejo znamenja, govoril je brez vspeha. Ravno to
pa tudi v nas sedaj pričetkom novega leta vzbuja
nezaupanje in opreznost.

Dolenjska železnica.

(Dalje.)

Odsek ta svoj korak opravičuje s tem, da de¬
želno poroštvo izdajo prijoritetnih zadolžnic, ozi¬
roma prijoritetnih delnic olajša in da se po človeški

previdnosti prav nič rabilo ne bode ali pa le jako
malo.

Da železniške prijoritete, za kojih dohodek dr¬
žava ali kronovina jamči, boljši emisijski kurz dobe,
kakor pa one brez poroštva, je aksijom, kateremu
se oporekati ne d&.

To je na vsak način prednost, ki obstoji v
dobavi cenejše glavnice. Vprašanje je le, komu ta
prednost koristi in ako je velikosti žrtve vredna,
kojo je dežela voljna prinesti.

Dežela dobi prej in hitreje ono železnico,
o koji se trdi, da je neobhodno potrebna za Kranjsko.
To in le samo to korist ima dežela od ložje dobave
glavnice, in ta korist je čisto gospodarstveue narave.

Recimo, da bo ta korist vsi deželi na dobro;
nasprotna trditev bi provzročila hrup, ker se smatra
ta železnica že več let sem kot panacea, brez koje
dežela ne more več dolgo biti.

Gotovo pa je vsekako, da bo za to potrebno
žrtev vsa dežela prinesti morala.

Ako trezno opazujemo, je tedaj položaj tak, da
obseg koristi, ki bo dohajala deželi iz poroštvu,
ni znan, in da ta glede vse Kranjske ni gotov, pač
pa je gotova žrtev, kojo bode morala vsa dežela
prinesti.

Za dvomljive koristi gotove žrtve!

Zadeve take baže imenujemo v navadnem živ¬
ljenji spekulacije, in podpisani zatrjujejo, da bi tudi
zoper to ničesar ne imeli, da bi zahtevana žrtev le
tako velika in po našem mnenji tako pogubna za
deželo ne bila.

Poroštvo dežele naj bi do zneska 296.953 gld,
za dčbo 75 let trajalo.

Obseg te dolžnosti, ki se ima prevzeti, naj
si dežela in nje zastopstvo predoči in naj ga ima
za podlago vsemu računjenju.

Ali se ujema ta obseg z narodno-gospodarstve-

il

ii

<o-

LISTEK

Knjige družbe sv. Mohorja.

(Ocenili Oirilovei.)

Komu ni vsaj po imenu znan mogočni Nil, ki
p in hrani egiptsko deželo? Velikanski nalivi po
juih planjavah napoje v juliji njegovo strugo, in
v a  se razlije po dolini, da je kmalu vsa pokrajina
vkansko jezero. Konec novembra upade voda, in

h zemlji, z blatom pognojeni, seje Egipčan, da
tirat žanje.

Nilu podobna je tudi družba sv. Mohorja. Ona
j'nekaka skupna vez, ki spaja vse Slovence, ki jih
hni z  dušno hralno, napaja s pravim rodoljubjem

i navdaja s ponofom. Neumorno se trudi odbor
I leti, da pripravi primerne knjige, meseca no-
vmbra pa jih razpošlje širom naše domovine, da,
C6 v daljno Amefiko, kjer biva nekaj naših bratov.
I kakor so Egipčani trikrat želi, žanje iz knjig
Aižbe sv. Mohorj i tudi Slovenec troji dobiček: blaži
ssrce bobri si u n in neti domoljubje.

Kniie je izdal» letos šest, kakor navadno. Vse-
b ia  jim je različi, in zato bo gotovo našel vsak
ki primernega in -koristnega, treba le, da si izbere.

1 Življenje preblažene Device
Jlarije” in njenega prečistega ženina
s. Jožefa." Popisal J. Volčič. O tej knjigi ne

pišemo ocene, ampak le kratko poročilo: Knjiga je
poznana, pisatelj njen pa v večnosti. S tem snopičem
začet je V. in zadnji oddelek tega obširnega dela:
častilci blažene Device in sv. Jožefa. Po kratkem
uvodu opisanih je na kratko 31 svetnikov in bla¬
ženih, med njimi tudi Pij IX., »Marijin papež" in
blaženi Klemen Marija Dvorak s prav lepo doprsno
podobo njegovo. Zanimiv je za nas tudi popis pre¬
malo nam znane blažene Heme, — »kneginje slo¬
venske", kakor jo Volčič imenuje, — ki se bo pa
še prihodnje leto nadaljeval. Sicer ni našega rodu,
a živela je na naši zemlji, torej deloma res Slo¬
venka. Reda v razporedbi svetnikov nismo zapazili.
Delo seveda ni izvirno: na konci životopisa je vselej
naznanjen vir, iz katerega je povzet, navadno nemški,
časih tudi slovensko »Življenje svetnikov". V koliko
so životopisi kritično pisani, če so čudeži, zamak-
nenja in razodetja preiskana in potrjena, ne moremo
preiskovati. Navadno se takim delom pristavlja do¬
ločba papeža Urbana VIII., vsled katere se nad¬
naravnim pojavom, dokler jih cerkev ni potrdila, ne
smč pripisovati večja veljava, kakor človeška. Za
prihodnje leto je obljubljen opis še triintridesetih
častilcev Marijinih, zadnji —• pisatelj Volčič sam. Ž
njim bo skleneno celo veliko delo. Ce prav neka¬
terim ni prav, da družba izdaja toliko nabožnih
knjig, gotovo je, da jo le njen cerkveni značaj
vzdržuje in krepi, in da si preprosti bralci najbolj
želč knjig svete vsebine; zato tudi to knjigo, če

prav se že precej dolgo vleče, vsako leto z enakim
veseljem sprejemajo.

2. »Antona Martina Slomška: Pa¬
stirski listi." Zbral in vredil M. Lendovšek,
župnik v Makolah.

Kateremu Slovencu je neznano ime slavnega
škofa Slomška? Res, da ga že 28 let krije hladna
zemlja, vendar še živi v srcih hvaležnih Slovencev.
Saj je pa tudi bil mož, kakoršnih še ni mnogo po¬
rodila mati Slovenija.

Prešinjen ljubezni do Boga in unet za blaginjo
svojega naroda je delal do svoje smrti. Njegovi
spisi so polagali v srca vernih Slovencev kvas čed¬
nosti in domoljubja.

Kaj je mogla torej družba sv. Mohorja sloven¬
skemu narodu lepšega in primernejšega podati, nego
del Slomškovih spisov? Morebiti je hotela božja
previdnost izkazati posebno dobroto, da družba ni
izdala že preje Slomškovih zbranih spisov? Zakaj?
Pač zato, ker število udov še ni bilo toliko, da bi
imel vsak zaveden Slovenec v rokah tako izvrstne
spise. Sedaj pa, ko je dospelo število udov malone
do vrhunca, razsvetlila je večna Modrost odbor, da
je pričel izdajati Slomškovo najlepšo zapuščino,
njegove zbrane spise.

Prva knjiga Slomškovih del so torej: Pastirski
listi. Knjiga se deli v dva oddelka; v prvem so
»postni listi" (str. 7—115), v drugem »različni
listi" (str. 116—256).

nim razcvetom dežele, kojega od nove železnice tudi
samo pričakujemo?

Malokdo si bode upal to trditi. Tudi železnični
odsek si ni upal; slednji skuša marveč nekako po¬
bito svoje predloge z dokazili opravičiti, da se
poroštvo dežele nikdar v polnem obsegu rabilo
ne bode.

Zavezana pa bi bila vendar dežela k temu,
da mora za ves obseg prevzetega poroštva jamčiti;
to je resnica in nadalje silno breme, koje bi mo¬
rala dežela 75 let nositi in katero bi ovirajoč in
slabeč na vsa njena nadaljšnja podjetja ves ta čas
in mogoče tudi še potem vplivalo.

Nadalje se je trdilo, da bodo dohodki železnice
tako ugodni, da deželi vkljub poroštvu ne bode
treba plačevati, ker bodo pričakovani čisti dohodki
železnic pokrili obrestovanje in razdolžitev priori¬
tetnih zadolžnic, eventualno prijoritetnib delnic.

Trdilo se je pa tudi, da je za zgradbo železnice
treba deset milijonov glavnice, od kojih naj bi se¬
dem milijonov dežela Kranjska za obrestovanje in
razdolžitev prevzela, to je, dežela Kranjska vzame
naj večje breme glede oskrbovanja denarja za
dolenjske železnice na-se.

Nekateri možje iz tehničnih krogov trde, da
je svota deset milijonov za zgradbo previsoka in
da bi ne bilo težko izhajati z osmimi milijoni.

Ako je temu tako, — in podpisanim se mora
to ravno tako resnično zdeti, kakor trditev železnič-
nega odseka, ker nobena teh številk ni z razlogi
utemeljena, — bil bi v tem bistven faktor, koji bi
izrečeno garancijsko številko v prid deželi preinačil.

Številka prijoritet, ki se imajo obrestovati in
razdolževati, bi se zmanjšala, dočim bi dohodki isti
■ostali.

Vprašanje je, kako je vplivala dežela, koja naj
bi največ žrtvovala, pri sestavi in nastavi gradbenega
fonda?

Gradi se lahko drago, ali pa tudi po ceni,
kakor se hoče; prav lahko se pa stori prva napaka,
ako človek ne dela iz svojega žepa, ampak iz
tujega.

Zopet vprašamo, kak vpliv si je najbolj obre¬
menjena dež.ela sama glede zgradbe železnic pri¬
držala?

Poznamo ljudi, ki so trdili in to svojo trditev
tehnično in denarno utrdili, da bi dežela, ako je
prevzela razdolžitev in obrestovanje sedmih milijo¬
nov nh-se, železnice laglje sama zgradila
in v promet prevzela.

Vprašamo, kak vpliv si je dežela, ki naj bi
največ žrtvovala, na obratno vodstvo železnic pri¬
držala?

Vsi ti faktorji vplivajo brez dvoma bistveno
na visokost dolžnostij, koje naj bi dežela prevzela,
a vkljub temu v odsekovem poročilu niti besedice
ni najti o tem, da bi deželi tudi le najmanjši vpliv
na te faktorje bil zagotovljen.

Ako pregledamo v deželnem zboru skleneni
zakon, najdemo v njem pač dolžnosti dežele natančno
in jasno determinovane, njenih pravic pa se ta za-

Kakor vse spise tega unetega apostola, preveva
tudi to knjigo čisto krščansko navdušenje za čast
božjo in izveličanje duš. V živih govorih, presun¬
ljivih opominih čuješ škofa govorečega k svojim
ljubljenim ovčicam. Kedar se približa post, pošlje
vernikom list, v katerem jih opominja, naj živd po
krščanskih naukih. Vsako leto jim oznanja post, a
vselej ve polagati na srce nove nauke, nove spod-
budjaje, zraven pa prosi, svari in opominja, naj se
slabega varujejo in dobro delajo. Iz vsakega spisa
seva blaga duša pokojnega škofa, kateri se kot
skrben pastir boji, da ne bi zašla najmanjša ovčica.

Misel za mislijo, nauk za naukom, zrno za
zrnom se vrsti v tako jasni obliki in zvezi, da
skoro ne utegneš misliti na jezik. Bes, da je ured¬
nik spremenil nekatere oblike, vendar beseda je
Slomškova in kaže, da je znal sukati slovensko
pero, kakor noben njegovih vrstnikov.

V postnih listih razlaga bistvo posta, njegovo
ceno, obseg in kako treba postiti se; govori o
dobrih delih, o molitvi, miloščini, velikonočni iz¬
povedi in obhajilu, domači službi božji, sv. katoliški
cerkvi, sv. veri in čednosti in o peti cerkveni za¬
povedi. Krčmarje opominja, naj spolnujejo zvesto
svoj posel; svari pred glavnimi pregrehami sedanjega
časa, posebno pred ponočevanjem in nevero in opo¬
zarja na dobre volitve. V različnih listih se ozira
na zgodovinske dogodke v svoji škofiji, pa tudi dru-

kon le toliko dotakne, kolikor jih jej član III dovo¬
ljuje, namreč v soglasji z državno upravo, s kon-
cesijonarji dolenjskih železnic glede izračunjenja,
plačevanja in svoječasnega vračevanja
garancijskih prispevkov, koje naj bi eventualno de¬
žela dala, pogodbo skleniti.

O njenem vplivu na najbolj važne faktorje, od
kojih so železnični dohodki in tedaj tudi visokost
poroštva odvisna, pa nobenega govora ni.

O teh smejo določevati le državna uprava, kon-
cesijonarji in premogokopna družba v Trbovljah,
to je, osebnosti, koje se glede vprašanja dolenjskih
železnic deželi nasproti strankami smatrajo in tedaj
niso poklicani, zastopati deželnih interesov.

V kratkih besedah je položaj dežele tak, da
mora ona pač za večkrat omenjeni čisti dohodek
dolenjskih železnic 75 let skrbeti, da jej pa na¬
sprotno ni dovoljen nobeden vpliv na ustanovo stav-
binske glavnice v znesku 10 milijonov, — državni
zakon z dne 6. junija 1.1. razširi jo tudi na »druge
kranjske železnice", — dalje nobeden vpliv na od¬
dajo zgradbe, na zgradbo samo in na obrat.

Ta položaj je vsekako za deželo nevaren, ker
bi zastopniki tujih interesov določevali o faktorjih,
ki so v prvi vrsti merodajni za velikost prispevka
garantujoče dežele. (Dalje sledi:)

Politični pregled.

V Ljubljani, 2. januvarija.

debele.

Češki deželni zbor,  ki se snide dnč 3. ja¬
nuvarija, razpravljal bo jedino le predloge o de¬
želnem kulturnem svetu. Vlada, kakor poročajo češki
listi, bo precej v eni prvih sej pojasnila svoje sta¬
lišče gledč Skardovega predloga ter izjavila svoje
misli glede notranjega uradnega češkega jezika. —
Mladočehi božične praznike dobro vporabljajo za
razne shode, kjer poročajo o svojem delovanji in
snujejo nove načrte za prihodnjost. — Dunajski
Cehi se že pripravljajo za prihodnje mestne in dr¬
žavnozborske volitve; osnovati se ima v kratkem
odsek odličnih na Dunaji živečih Cehov, ki naj vse
potrebno pripravi v ta namen.

Novo katoliško politično društvo  je
osnoval prošt Landsteiner v Mikoluvem za južno
Moravsko. Posla bo imelo novo društvo veliko, da
polagoma odstrani mogočni vpliv Židov in liberalcev,
ki nekako absolutno gospodujejo v onih krajih. Na¬
čelnik društva, znan kot kandidat pri zadnji deželni
in državnozborski volitvi, je porok, da bo društvo
prospevalo v svojem delovanji.

VsasaBJtj® držav®.

Srbija.  Vlada je predložila v skupščini predlog,
naj se izposodi 10 milijonov dinarjev za one iz¬
redne vojaške potrebe, za katerih pokritje je bila
skupščina dovolila zadnjo vzpomlad 6% povikšanje
davkov. Ob jednem je prosila srbska vlada, naj se
dovoli budgetni provizorij za 1891. 1. — Srbski
anarhist Pelagie, ki je bil prognan preko srbskih
mej, ker je bil obelodanil protivladarsko brošuro,
povrnil se je nedavno na srbska tla, a oblastvo ga
je takoj prijelo in vtaknilo v temnico.

Italija.  Nekedanji italijanski državni minister
Bonghi meni o trodržavni zvezi tako-le: „Prepričan

godi. Ob nastopu pozdravlja duhovščino; potem iz¬

podbija ugovor proti samskemu stanu katoliških du¬

hovnikov; svari pred praznoverjem; naznanja pre¬

selitev škofijskega sedeža v Maribor, poroča o pa¬

peževem položaji, o svojem potovanji v Rim, oznanja

svojim vernikom sveto leto in brezmadežno spočetje

Device Marije; svari žganjarje in govori o nastopu

cesarja Franca Jožefa L, o napadu nanj 1853. leta,

o vojski 1. 1858. in o družbi sv. križa.

Konečno ne želimo nič bolj, nego tega, kar

nam piše urednik na str. 3. v predgovoru: »Go¬
tovo bode družba sv. Mohorja, ta najžlahtnejša
sadika najrodoljubnejšega kneza in vladike, v dobi
svojega razvoja in pripoznanja izkazala na najlepši

način hvaležnost in spoštovanje do duševnega svo¬
jega ustanovitelja, če z izdajo njegovih dragocenih
spisov doseže to, da postane sčasoma ves Slomšek,
vsa njegova slovstvena zapuščina — lastnina celega
naroda slovenskega.

Ko bodemo obhajali meseca novembra 1. 1900
Slomškovega rojstva prvo stoletnico, bo menda to
velevažno delo dogotovljeno, in naš priljubljeni An¬
ton Martin Slomšek znova rojen — v srcih vedno
mu hvaležnega naroda slovenskega. Takrat bode
tudi najprimernejši čas, da družba izdA nov, za
prosto ljudstvo spisan životopis Antona Martina
Slomška. ( DaI J«

Kar se tiče do
gospod dopisnik
em sosedom pri¬
jamo z načinom
adi priznamo, kai

se vsa opozicij;.

s čemur se vsi
a se ne more i
ahko godi z nam.
Iblagor dežele, pi
pse in prikladj

sem, da ne morejo med Avstrijo in Italij 11 ^
ona čustva vladati, katera bi nedvomno vt* Ra¬
fijo in Nemčijo. Bazven razburjene pretek * * * * * 1 ’ka¬
tero je lahko pozabiti, zabranjuje to hudo {, stv 'o
sedanjosti. Vsekako noče večina ItalijanovJ cesa r
vedeti o radikalcih, ki hočejo šiloma zrušiti 1 ined
Italijo in Avstrijo; a ista večina italijanske P re '
bivalstva je tudi trdno prepričana, da ne 11)re J«
biti razmere med obema državama nikda’*
noma intimne, nikdar popolnoma zagotovljeni^ 161,
ne bodo njune meje uravnane in dokler Doa6
kolikor toliko popolnoma rešeno narodnostn'me¬
šanje v Tridentu, Gorici, Istriji, Trstu in DR 1 -
Tako misli tudi Crispi, in ako zamolči zd Ra ^°
misel, katero je svoje dni neustrašno izrazil, " reba
meniti, da je sedaj drugih načel. Ravno l 0be >
zakaj zagotavljalo se mi je, da je Crispi sa ' m * o * * * ®‘
nil, da ni še nikoli tako težko govoril, kak( zad '
njič v Florenciji pri obedu, njemu na čast nre '
jenem, ko je moral svojo preteklost navide; za '
tajiti, da je avstrijsko vlado prepričal o ita tUs ki
lojalnosti. V izboljšanje avstrijsko-italijanskih ', ni6r
ne more Nemčija storiti boljšega dela, kakor 61 ? -
vati na to, da pregovori Avstrijo, naj uravnav 1 ? 6 !®
z Italijo ter tako ugodi iskreni želji svojih f
skih podložnikov." Taki so naši sosedje, zal™,
prijatelji Tl! A

Francija.  Redovnice in redovniki reslkW
polnoma presedajo francoskim framaijonskeg#™
prevzetim državnikom. Kratko malo ne smeji 11611
redovniki v rokah vodstva in nadzorstva frankih
bolnišnic. Občinski svet v Masonu je prepo re¬
dovnice iz tamošuje bolnišnice. Da pa bodo s 'ed
te naredbe bolniki imeli mnogo slabšo pospbo,
da bo imela za naprej mestna blagajna 700(K a n-
kov več letnih troškov in ne bo dobival več lV 'od
vsled neke oporoke voljenih mu letnih §000
frankov, kaj je pač to mari francoskim repi'ča-
nom. Bojevati se morajo proti sv. cerkvi in n pri
tem tudi gmotno uničijo francoskega državljai!

Anglija.  »Ubogi" ruski Židje se miko-
srčnim Angležem močno smilijo. Omenjali sr že
enkrat na tem mestu, da so bili priredili že ta
namen v Londonu shod, na katerem se je razv¬
ijalo vprašanje o ruskih Židovih. Omenili sm pa
ob jednem tudi, od kod toli zanimanje kramakih
Angličanov za „zatirane“ Abrahomove potom v
Rusih. Iz ravno tacega namena je nedavnojslal
londonski lordmajor prošnjo ruskemu carju vPe-
terburg. Bržkone ne bode tudi to nič pomialo
ruskim židovom. — O shodu Parnella z O’Briem
v Boulognu poročajo „Daily Nevvs", da se gr tu
le za denar; pa tudi ko bi se razpravljalo poliko
vprašanje, ne bode imela konferenca nikaga
vspeha, ker meni O’Brien, da mora Parnell oto¬
piti, če hočejo, da bi se združili obe stranki a
Parnell noče o tem ničesar slišati. V zadnjem a-
nifestu na irsko prebivalstvo je z nova poudarjalja
se ne smč ravnati po Gladstonovih predpisih. Zacji
poraz v Kilkenny-ji buči kakor bojna tromba, la
se podd še v zadnji najhujši boj za irsko stvar.

Belgija.  Naposled je vendar nizozemski i-
stopnik v Bruselji podpisal akte bruseljske pro-
suženjske konference, da bi se odpravilo prežalosto
suženjstvo nesrečnih Afričanov. Ko se bode odpri-
vilo suženjstvo, praznovala bode sv. katoliška cerke,
ki se vsekako za to vprašanje najbolj zanima, si
jajno, veličastno zmago nad človeško zmoto in kr
vico. In da bo kedaj nastopil te zmage dan, govoi
sto in sto zanesljivih znamenj sedanjosti.

Dansko.  Iz Kodanja se poroča 31. pr. m,;
Pod vplivom dvornih krogov pisani list objavlja, di
do.jde ruska carska družina v začetku meseca maa
v Kodanj, kjer bode nekaj časa živela vkupe z ai-
gleško in grško kraljevo družino. Ali bode imel la
shod politiški značaj, ne vedo listi ničesar poročaj.
Iz Kodanja se bodeta vrnila ruski car in carica v
Peterburg, kjer se bode praznovala z vso slovesnostjo
njuna srebrna poroka. Na potu ja bodo spremljili
udje danske kraljeve družine.

Nizozemsko.  Minister vnanjih zadev je opomni
v prvi zbornici, da je vlada zaukazala svojemu zi-
stopniku v Bruselji, naj podpiše določbe bruseljsle
protisuženjske konference.

št. 289. »Slovenca", kakor pravi g
ribniškega okraja v št. 294 »Slov.

povod daljšemu dopisu v pojasneijje krivih misli,
katere tukaj gojimo. Ker so mi c menjene števili®
»Slov. Naroda" še le zdaj v roke |l o šle, hočem tud
jaz stvarno, a kratko odgovoriti:
lenjske železnice, verjemite nam,
da isto iz srca Vam in sploh v
voščimo, a nikakor se pa ne strii
na čegar ramah vse podjetje sloni. I

navajate v onem dopisu glede dob r ji a  drugi
vprašanje je zopet stvar, o kater
suče, namreč denar in zopet dena:
primerna občila dosežejo. A žab;

volom meriti, sicer poči. Tako se 1
Vedno se poudarja blagor naroda, t
tem pa gre kraj za krajem na sl,

Izvirni dopisi.

Z Blok, 31. decembra. Moj skromen dopisekv
ospod dopisnik iz
Naroda", dal e

od leta do leta. Protest pa, ki se tiče garan-
dolenjsko železnico, upam, je že na primerno
jddan; ugovora pa niso le notranjske občine,
tudi gorenjske in dolenjske podpisale. Ce
:ane brezvspešen, vendar hočemo s tem ka¬
ši blagor dežele, oziroma naroda, ne tolma-
vedno rastočim bremenom in da
še ostreje pazili na naše gospode

'Blede loškopotoške ceste pa sem se od zadnjega
dopisa še bolj prepričal, kaj ljudstvo govori, ker niti
Potoianje sami razven jednega iste ceste ne žele,
češ, da je nepotrebna in bo velike stroške zahtevala,
Les sa prodaj iz Šneperga ima bližnjo pot na Pivko
in v Trst, oni iz Cubranskega pa v Reko, ne na
Blok! in ne v Ribnico. Na tem stališči ostanemo
tuka, tedaj brez zamere.

Iz Prage, dne 27. decembra. (Stavba vele-
hrama sv. Vida na Hradčanih. — Pastir¬
ski list Ij itomeriškega škofa.) [Konec.]
Uvejen sem, da i v tem oziru ne bodo drug
nandi rekli o Cehih: „Coeperunt aedificare et non
poterunt eonsumare“, — kajti velehram sv. Vida
imaza vso češko domovino in narod velikansk po-
mer v oživijenje svetovaclavske katoliške vere in
zgotovinskih spomenikov med češkim ljudstvom!

Ker se baš v verskem oziru rado med češkim
rodcjubi pozablja najdražjih narodnih svetinj, ne
pornlujem preveč padca staročeške stranke, razven
g, č.  Riegra, kojega bodo češki duhovniki vedno
ljubi in visoko čislali, toda omilujem to, da je
češb duhovščina slepo podpirala vse njene kandi¬
dat« pri volitvah, uverjena, da s tem podpira i
s v (j e kandidate; toda varala se je, videč, kako
predajajo jeden za drugim k Mladočehom in s tem
posajajo njeni javni neprijatelji. Riegra opustiti in
uskčiti v mladočeški tabor, je znak velike breztakt-
nofi, da ne rečem, brezznačajnosti.

Pomenljiv torej za sedanje politične odnošaje
naCeškem je zlasti pastirski list Ijitomeriškega
šk(‘a, kojega so v praznik sv. Štepana čitali duhov¬
ni! s propovednic vernikom Ijitomeriške škofije;
le- so večinoma nemške narodnosti. Omenjajoč
nfrodnostne razprtije po češki domovini, po-
jasjuje pastirski list ona pravila, po kojih se v na-
ronostnih zadevah ne more ohraniti zakon krščanske
Ijuezni. Popisujoč obširneje pomen besede „narod-
nct“, pastirski list nadalje pravi, da red krščanske
Ijoezni ne pripušča samo, imeti poseben ozir do
htnega jezika in narodnosti, temveč celo to na-
Iga v dolžnost. Naklonjenost do lastnega jezika
j človeku prirojena, kakor ljubezen do skupnega
četa. Iz vsega tega pa izvira, da ne smemo samo,
tmveč moramo pravo ljubezen in hvaležnost do
tole. narodnosti gojiti, ker je to že naša »»»*»
(o  1 ž n o s t.

Razlagajoč v vzvišenem pomenu pravo ljubezen
d domovine, rodnega jezika in narodnosti, dalje
pavi škofov list pastirski: »Dovoljeno, dostojno in
pavično je, in po okoliščinah i naša dolžnost, da
v blaginjo in srečo svojega naroda prispevamo z
verni dovoljenimi sredstvi, skazujoč tako
oo ljubezen in hvaležnost, kojo nam sv. pismo
strega in novega zakona na mnogih krajih z be-
sdami in vzgledi priporoča. Kristus sam nam je

rasti
cije j
mesljj
amp]g
tudi .3
zatid|

bodni*

bomo v
poslance.

i srca vse isto, kar jim najbolje prospeva v njih
dušno in telesno blaginjo!

Iz mestnega zbora ljubljanskega.

V Ljubljani, dne 30. decembra.

Župan Grasselli se s toplimi besedami spo¬
minja nagloma umrlega večletnega mestnega od-

j bornika Tom k a.

Odbornik Prosenc stavi nujni predlog, naj
j bi se na vseh ljudskih šolah za učence in učenke
1. in II. razreda ob hudem mrazu pouk pričenjal
ob 9. uri dopoldne.

Ta želja se bode naznanila šolskim oblastvom.

V volitveni komisijen za dopolnilne volitve
trgovske in obrtniške zbornice je bil izvoljen pod¬
župan V. P e tri čič.

Odbornik Hrasky poroča o prošnji vodstva
Alojznice za znižanje cene vodi in nasvetuje, naj
se zniža na 10 kr. za kubični meter in odpusti pri¬
stojbina od vodomera. — Prošnja Alojzija Korzike,
« da bi mestna občina napravila na svoje troške vodo-
! vodno zvezo od glavne ceste do njegove hiše na
i Vrtači, se odbije; ugodi se prizivu hišnega gospo-

i darja G. Stedrega proti plačilnemu nalogu glede

j vodovodne naklade, toda le za hišo št. 3, za
I drugo ne.

Odbornik Hribar poroča o navodilu za vodo-
j vodno knjigovodstvo. Na predlog podžupanov se
' bode navodilo natisnilo in v prihodnji seji o njem
I posvetovalo.

Odbornik dr. Majaron poroča o r e organ i-
| zaciji mestnega redarstva, omenja raznih
I pritožb, da je število redarjev premalo, ter stavi na-
! slednje nasvete:

A)  Slavni občinski svet naj sklene :

§ 1. Ozemlje mestne občine ljubljanske razdeli
S se za službo policijske straže v pet policijskih okrajev
j in ti so: I. okraj: notranje mesto; II. okraj: Du-
w

! najska cesta; III. okraj: Sv. Petra predmestje;
IV. okraj: Karlovško predmestje; V. okraj: Krakovo
in Trnovo.

§ 2. Vsak okraj ima svojo stražniško postajo,
E iz katere se po njem opravlja redna služba.

§ 3. Postaji I. okraja kot glavni postaji pod-

i rejene so  ostale postaje kot okrajne postaje. Glavna
; postaja vodi službo po vsem ozemlji in preskrbuje
' okrajne postaje s stražniki.

§ 4. Ustanavlja se 36 strežniških služeb in
' sicer za 2 vodji straže, 10 stražnikov I. vrste in 24
stražnikov II. vrste. Ustanavljate se tudi službi dveh
detektivov.

! § 5. Naslednje službe so stalne: službi detek-

j tivov, službi strežniških vodij ter službe stražnikov
< L vrste Ostalo službe pa so začasne ali stalne,
j Kdor jedno leto povoljno služi začasno, tega je moči
! stalno namestiti.

§ 6. Strežniški vodja in detektiv ima pravico
do letne plače po 450 gld., stanarine po 50 gld. in
petletnih doklad po 20 gld. — Stražnik I. vrste
ima pravico do letne plače po 400 gld., stanarine
po 40 gld. in petletnih doklad po 15 gld. — Stalno
nameščen stražnik II. vrste ima pravico do letne
plače po 365 gld., stanarine po 40 gld. in petletnih
doklad po 10 gld. — Začasno službujoči stražniki
dobivajo po 1 gld. mezde na dan. — Vsak stražnik


vsjled ljubezni do svojega ljudstva. Toda kakor je
piva ljubezen do lastnega naroda dovoljena, isto-
tao je nedovoljena in pregrešna neprava, neurejena j
in slepa narodna ljubezen, koja ne vidi >
hb svojega in dobrih lastnostij druzega j

h roda, — omejena ljubezen, koja ljubi j
simo rojake svoje in 1 j u d onoistega je- J
zka, druge pa odriva; krivična ljubezen, koja
m varuje nobene dostojnosti, da, se celo ne boji
prušenja javnega prava, meneč, da domnevani pro-
seh lastnega naroda to zahteva. Pobijajoč tako fa-
ntizem in prenapete narodnostne težnje, pastirski
ht dalje pravi, da so neprijateljske razmere med
larodi vzrok, da se narodi odvračajo od pravega
Iržčanstva in se nagibajo k staremu paganstvu. Pa-
tirski list pozivlje konci k složnosti.

Zlate besede v istini! Vsa mržnja in nepra-
ičnost med narodi morate prestati, ter nastati vza-
,emno spoštovanje jednega naroda do druzega, ima-li
•irospevati skupna blaginja. To velja zlasti o češki
lomovini, o vseh njenih prijateljih in rodoljubih,
iajti nesloga in narodnostni razkol ni samo Češki

i dvojno škodo, — temveč i južnim bratom po
ftdu in krvi, — osebito vam Slovencem, o čemur
» se lehko uverili čez leto in dan »Slovenčevi* čč.
‘čtatelji, kojim želim k novemu letu od srca do

dobiva naturalno obleko in obutev. Detektivom pri-
stoja za obleko pavšal letnih 50 gld. — Na predlog
mestnega magistrata dovoljuje občinski svet nagrade
tistim stražnikom, ki se najbolj odlikujejo.

§ 7. Vsi neoženjeni stražniki imajo v stražar¬
nici vkupno stanovanje, a zato se jim ne plačuje s
stanarine.

§ 8. Samo jedna tretjina stražnikov sme biti
oženjenih. Ženiti se sme stražnik v izrednih slu¬
čajih in kadar mu to privoli magistrat.

§ 9. Vsak stražnik mora se pokoriti službenemu i
navodu in disciplinarnemu redu.

§ 10. Sedanje stražniške službe se vse razpustč,
razven službe nadzornika mestne straže, katera ostane
neizpremenjena.

JB)  Mestnemu magistratu se naroča: 1. naj
takoj razpiše vseh novih 38 služeb z dodatkom, da
morajo zanje prositi tudi sedanji stalni stražniki;

2. da takoj natančno omeji policijske okraje ter do¬
loči kraj okrajnim postajam ali stražnicam in načrt j
predloži občinskemu svetu v odobrenje; 3. da po- i
tem zveže vse stražnice s telefonom in preskrbi i
primerno stanovanje za stražarnico; 4. da izgotovi
do 1. marca 1891. 1. načrt službenega navoda in
disciplinarnega reda za policijsko stražo in ga ob¬
činskemu svetu predloži v odobrenje.

O tem za mesto velevažnem vprašanji se prične
dolga debata. Odbornik dr. Gregorič reče mej
drugim: Policijski odsek je imel jedno samo sejo,

■ da se posvetuje o tej velevažni stvari, ki bode zvi¬
šala mestne troške. Današnje poročilo je sestavljeno
po onem bivšega policijskega komisarja Kavčnika
iz leta 1886. Torej štiri dolga leta je poročilo le¬
žalo v prahu, akoravno je sklenil tedanji občinski
svet, da se mu mora do 1. aprila 1888 predložiti
popoln načrt organizacije mestnih uradov in se je
za to volil poseben odsek, kateremu naj bi se bili
izročili vsi dotični akti. Ker je poročilo Kavčnikovo
preobširno, da bi se bili mogli gospodje o njem po-

j polnoma poučiti, zdi se mi vsa stvar še nezrela. V

■ poročilu tudi pogrešam važno mesto policijskega ko-
; misarja. Ali se o tem ne bode govorilo in ukrenilo
; potrebno? Ravno po smrti g.  Perone je propadal
i policijski aparat. Rad bi torej poznal vzroke, da se
i je to opustilo. Dalje se je mesto policijskega nad-
< zornika pustilo nepremenjeno. Akoravno je to mesto
i  definitivno, moralo bi se razpisati, seveda bi moral
\ dosedanji uradnik imeti predpravico. Zato si usojam

: predlagati:

1. Reorganizacija redarstva se vrne odseku, da
se vnovič o njej posvetuje.

2. Policijski odsek, pomnožen z onim za orga¬
nizacijo mestnih uradov, naj v teku dveh mesecev
predloži popoln načrt.

3. Občinski svet naj se o tej reorganizaciji po¬
svetuje v posebni seji.

Oglasili so se mnogi odborniki k tej točki. Od-
;  bornik Valentinčič meni, da je dovolj jeden
1 mesec odloga; odbornika Hribar in Tavčar se
i načeloma izrečeta za odložitev, ker bi se utegnilo
: redarstvo vendar le reorganizovati z manjšimi troški,

■ in sila tudi ni tako velika, da ne bi mogli čakati še
; nekaj tednov, v katerih naj bi se vprašanje na vse
: strani presodilo. Debate so se še vdeležili odborniki

i vitez Bleiweis, Prosenc, Klein, dr. Gregorič, vitez
Zitterer, Petričič, Velkovrh, Gogala, poročevalec in

■ župan, ki opomni, da ni več odseka za organiza-
cijo uradov. Odbornik Hribar opomni, da odsek ob-

I stoji, le popolniti ga je  treba. Po dolgi debati so

j bili naposled sprejeti predlogi policijskega odseka.

Koncem seje gospod župan Grasselli želi
mestnim odbornikom in vsemu prebivalstvu stolnega
mesta srečno in veselo novo leto; gospod podžupan
V. Petričič vošči županu veselo novo leto z željo,
naj bi še dalje vrlo vodil mestno upravo. (Odobra¬
vanje.)

Dnevne novice.

(Gospod Ivan Nabergoj), odlični slovenski rodo¬
ljub in voditelj tržaških Slovencev je dne 31. de¬
cembra leta 1890 praznoval petindvajsetletnico svo¬
jega javnega delovanja v prid in korist Slovencev
ob Adriji. Dne 31. decembra 1865 namreč je bil
prvič izvoljen v mestni zastop tržaški. Slavljenec, ki
zasluži jedno prvih mest sploh med slovenskimi po¬
litiki, bil je rojen dne 28. maja 1835 na Proseku
blizu Trstu. S pridnostjo in naravno bistrostjo svo¬
jega duha, z navdušenjem za narodno stvar in ma-
terijalne koristi svojih rojakov priboril si je častno
mesto v politiškem življenju. Pridružimo se i mi
mnogim čestilcem blagega, požrtovalnega in vedno
za blagor naroda vnetega gospoda Nabergoja ter
kličemo: Še mnogo let v zdravju in v sreči!

(Družbi sv. Cirila in Metoda) so vročile litijske
in šmartinske Slovenke 7 gld. 52 kr. kot znesek, s
kojim se odkupljajo med seboj novoletnih česfitek. —
Kot vselej, skazale so se tudi s tem činom častite
bivalke teh majhnih slovenskih krajev — velike v
domorodni ljubavi. Da bi po vsej slovenski zemlji
domačini delali kot v Litiji in v Šmartinem, potem
bi družba sv. Cirila in Metoda v resnici bila to,
česar si mora želeti vsak, ki je istinito versko-
domorodnega čutenja.

(Ljudsko štetje.) Kakor čujemo, so mnogi
nemški gospodje pestili svoje posle in delavce, da
se morajo zapisati za Nemce. Mej drugimi nam tudi
poroča neki hišni posestnik na sv. Jakoba bregu v .
Ljubljani: Gosp, grof Blagay je zapretil svojim
gostačem, da bode vsakemu odpovedal stanovanje,
kdor bode zapisal v rubriko »občevalni jezik 1 * slo¬
venski.

(Ljudsko štetje pri nas in na Pruskem.) Za
ljudsko štetje na Pruskem so bili razposlani listki,
ki so v primeri z našimi plahtami kakor vizitnice.
Zanimivo je dalje, da poznajo Prusi materni jezik
namestu občevalnega, med drugimi tudi: Poljski,,
lužiško-srbski, češki itd. •

(Imenovanje.) Gosp. Ivan Vrančič, doslej
ekspeditor železniške postaje v Litiji, je imenovan
načelnikom postaje v Postojini.

(Oslepel) je, kakor čitamo v brnskem „Hlasu“,
g. grof Egbert Beleredi v noči od nedelje na
ponedeljek. Zvečer se je vlegel še zdrav, zjutraj je
bil slep na levem očesu. Upajmo, da mu Bog zopet
podeli vid.

(Elizabetina otroška bolnišnica.) Radi nastalih
zaprek izostati mora letos v Elizabetini otroški bol¬
nišnici božičnica, katera se je vsako leto priredila
na praznik Sv. treh kraljev (6. januvarija). Prosi
pa se, da bi se vkljub temu blagovolili darovi, ki
so se namenili za to, oddati v novo zgrajeni Eliza¬
betini otroški bolnišnici v streliških ulicah
štev. 11. Tudi sprejemajo radi gospe upravne od¬
bornice, namreč gospa Josipina Kastner, gospica
Josipina pl. Raab, gospa Evgenija Raspi in upravni
odbornik gospod Karol Leskovec za bolnišnico na¬
menjene darove v denarjih.

(Ogenj.) Iz Morovca se nam poroča: V soboto,
27. t. m., komaj luč ugasnem in grem k počitku,
kar se mi soba razsvetli, bolje nego bi jo z benga¬
ličnim ognjem razsvetlil. Hitro vstanem in hitim k
oknu. Strašen prizori Dozdeva se mi, kakor da bi
naša lepa in prostorna cerkev od vseh stranij go¬
rela. K sreči, da ni bilo tako. Pač pa je gorel z
največjo silo veliki sosedov skedenj, komaj deset
dobrih metrov od cerkve oddaljen, poln sena, stelje,
žaganic, praznih vinskih in petrolejskih sodov. Sreča
velika je bila za celo vas, da so strehe s snegom
pokrite in da je bilo popolnoma brez sape. Ako bi
bila najmanjša sapa potegnila, takoj bi bila cerkev
začela goreti od zunaj in znotraj, kajti na strani
proti požaru ima cerkev sedem po pet metrov viso¬
kih oken. Sneg se je s cerkvene strehe hitro topil
in snežnica se je potem iz razgretega kositarjevega
žleba kadila, kakor iz kakega lonca na ognjišču.
Vsakdo, ki pride na lice mesta, čudi se, da je cer¬
kev ostala. Pogorel je še jeden skedenj, kašča z ži¬
tom, 40 litrov slivovke, 6 voz in drugo orodje. Po¬
gorelca sta bila zavarovana, toda za mali svoti.
Škode je nad 1600 gld. Ogenj je zanetila zlobna
roka.

(„Dom in Svet“.) Prva številka tega ilustro-
vanega lista za leposlovje in znanstvo je gotovo
razveselila, kakor nas, tudi vsacega bralca, ko jo je
pregledal. Tako ličnega leposlovnega lista Slovenci
še nismo imeli, da bi poleg leposlovnega in znan¬
stvenega gradiva prinašal tudi tako raznovrstne
slike. Želimo, da bi listu ob novem letu pristopilo
mnogo novih naročnikov. List velja za celo leto
■ gld. Naročnina se pošilja z naslovom: „Dom in
* ivet", Ljubljana.

(V Sežani) je odprl odvetniško pisarno gospod
dr. J.  Gregorin.

(„Obzor“ zopet obsojen. V sredo moral se je
„Obzorov“ odgovorni vrednik g. Pečnjak zopet
zagovarjati pred sodiščem zaradi članka „Naša auto-

nomija". Sodnik Akurti je vrednika obsodil na dva
meseca zapora, list pa na 2000 gld. izgube na
j kavciji.

(Akad, društvo „Slovenija“ na Dunaji) bode
j imelo bodočo sredo, v dan 7. januvarija t. 1., peto

i redno zborovo sejo v zimskem tečaji z nastopnim

j dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo
i odborovo. 3. „Pijanost in blaznost", bode čital me-
■ dicinec Frančišek Gosti. 4. Volitev jednega revizorja.

5. Slučajnosti. — Lokal: „Bestauration zum Magi-

i strat", L, Lichtenfelsgasse 1. — Začetek ob polu
| osmi uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli 1

(Narodna čitalnica v Kamniku) izvolila je pri
občnem zboru dne 28. t. m. novi odbor, kateri se
je sledeče konstituiral: Josip Močnik, župan in
lekarničar, predsednik; dr. Julij Dereani, deželni
okrajni zdravnik, podpredsednik; Alojzij Podboji

j c. kr. davčni pristav, blagajnik; Jože Barle, no-
j tarski kandidat, tajnik; Vekoslav Benkovič, far¬
macevt, njegov namestnik; Ljudevit Stiasny, uči¬
telj, knjižničar; France Flerin, trgovec; Jakob

' Drašler, c. kr. okrajni tajnik, Janko Grašek,
j trgovec, odborniki.

(Bralno društvo pri sv. Križu na Murskem
Polju) ima v nedeljo, dne 11. januvarija 1891 ob
3. uri popoldne v društveni sobi svoj redni letni
občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor pod¬
predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo bla¬
gajnika in knjižničarja. 4. Volitev odbora. 5. Dolo-

i čitev časopisov za leto 1891. 6. Slučajnosti. —
I Po dnevnem redu prosta zabava. — Vstopnina 20 kr.

— K obilni vdeležbi vabi odbor.

"T (Porotne obravnave na Kranjskem) se bodo
pričele pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 2ega
marca, 8. junija, 31. avgusta in 30. novembra; v

j Novem Mestu dne 16. februvarija, 27. aprila, 3. av¬
gusta in 9. novembra.

Telegrami.

;ali

Pariz, 2. januarija. Uradni spreje u Mo
sijajni. Na voščilo in čestitanje nu ioH a  v
imenu diplomatskega kora je odgovoril'mojirnot,
da čestita tudi on vsem tukaj častnc^pto-
panim deželam. Z zadovoljnostjo s|? n |ienia>
dokaze naklonjenosti, katere vživa I 1
vsled jasnosti in zmernosti vnanje Po¬
litike. Ideje miru, prostosti, pravičnosti* in
napredka, za katere se republika t fl ko odločno
poganja, utegnejo te naklonjenosti še po¬
množiti.

Bruselj, 2. januarija. Povodom norega
leta je predsednik zbornici nagovoril kralja
in povdarjal, da se zbornica ne bo dala
motiti vsled praznih domišljav, temveč iz¬
polnjevala svoje dolžnosti. Župan je iztekel
upanje, da se bodo osebnim službovarjem
meščanje in delavci kmalu sprijaznili z ar¬
mado.

Umrli s®:

28. decembra. Matilda Pavlin, zasebnica, 47 let, Jestni
trg 1, otrpnenje srca. — Jožef Kos, pekov sin, 4 leta Kri-
ževniški trg 5, hripa.

29. decembia. Oče Ivan Korošak, frančiškan, 24 let,
Marijin trg 5, jetika.

V bolnišnici:

29. decembra. Simon Sterle, delavec, 64 let, eombstio.


Vremensko sporočilo.

Srednja temperatura obeh dni —10'1°, in —91°,  za '2*
in 6 2° pod normalom.

Dunaj, 31. decembra. Obe vladi ste se
sporazumeli z grofom Kalnokyjem, da bode
minister Szbgyenyi tudi v prihodnje predse¬
doval nemškim trgovinskim obravnavam.

Opatija, 2. januarija. Cesaričinja-vdova
Štefanija je došla semkaj.

Budimpešta, 1. januarija. Donava je pre¬
teklo noč zamrznila. Iz Požuna se brzojavlja,
da je zamrznila Donava tudi pri Devenyu,
kjer kaže toplomer 15° mraza. V Budimpešti
je kazal toplomer po noči 15°, čez dan pa
9° do 10° mraza. Med mestom Pap o in
Tapolco je zmrznil vojak 17. brambovskega
polka, ko je potoval peš domov na odpust.

Rim, 31. decembra. Pri današnjem shodu
arheologov v Priscillianovih katakombah v

Dunajska borza.

(Telesrafieno poročilo.)

2. decembra.

Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 90 gld. 10 :r„

Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 90 „ 20 „

5% avstr, zlata renta, davka prosta . . . 106 „ — L

Papirna renta, davka prosta 102 „ 80 ,



Akcije avstr.-ogerske banke. 993 „ —

Kreditne akcije   307 „ 50 ,



London 113 „ 30 „
Srebro .— „ — „

Francoski napoleond 9 „ 09 „
Cesarski cekini 5 „ 37 j
-Nemške marke   55 n  65 n



Obrabljene pismene marke

Via Salaria je poročal Rossi, da so zasledili
baziliko sv. Silvestra iz 4. stoletja, v kateri
so grobovi šesterih papežev.

O. Zechmaver, Nurnberg.

Obrazci zastonj. "ISS (15—li


316

. . • . 50 „
steklenici gl. 1.—

■ • , „ 120 W

-.35

iz


Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.

Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.

Izdajatelj: Matija Kolar.

6

5

2

3

2

5

0. 2153

2. 3.

0. 2152

2. 3.

0.2154

2. 3.

956

930

452

755

S

S

0. 2151

2. 3.

iz Trsta, St. Andreja 

» Trsta j. k. . . .

» Ljubljane j. k. .

» Trbiža ....

zjutraj
7 25
742
8»i
811
829
835
850



CEBELN0-V0SGENE SVEČE

prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.

713

1016

60 kr.

60 „

65 „

iz Iijubljane drž. k.

Černuč p. . .

Trzina ....

Domžal . . .

Jarš-Mengiša .

y Homca p. . .

v Kamnik . . .

opoludne

1200

1217

1236

1249

104

110

125

Nočne

0. 2155

2. 3.

0.2157

2. 3.

Sargove glicerinove specijalitete.

Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno
Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje
knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof, baron Liel ig, prof. pl. Hebra,
pl. Žeissl, cesarski svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas
na Dunaji in Meister v Gothi itd.

Glicerinov« milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr, v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici poji koščke . . .

Medeno glicerinove milo v zavitku po 3 koščke
Tekoče glieerinovo milo v steklenici  .

(Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.)

Glicerinova ustna krema v steklenici.

Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v s
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke . .

I I glicerinova zobna krema po

V1H (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)

F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.

Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (11)

Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik.

Veljaven od dnč otvorjenja vožnje.

Naznačeni čas na desno od postajnih imen čita naj se od zdolej navzgor.

zvečer
625
6«
701
714
729 

735
750

ddbe (od 6££ zvečer do 559 zjutraj označene so s
nimi številkami. — p. pomeni postajališče.