Leop. Paljk Mladim sadjarčkom v pouk Sv. Miklavž stoji pred vrati in starka zima roma po deželi. Dragi sadjarčki! Ali boste res vso dolgo zimo držali roke križem? Pridni in vestni sadjarčki naj-dejo tudi pozimi dovolj dela v sadovnjaku. Zdaj je čas, ko še lahko očistite z debel mah in lišaj. To naredite najtemeljiteje s strguljo in žično ščetko. Še prej pa raztegnite pod drevesom staro plahto ali vrečo, kamor postržete vso nesnago z debel in jo nato sežgete. Na ta način ne boste uničili le mahu in liša-jev, ampak tudi ogromno število različnih zajedavcev, njih ličink, bub in jajčec. Nekateri sadjarji pobelijo pred zimo debla sadnih dreves z apnenim bele-žem. Pravijo, da uničijo s tem vso golazen, ki prezimuje v razpokah drevesne skorje. A nasprotno je res. Razni škodliivci so pod apneno skorjo še bolj zava-rovani pred nudim mrazom. Čemu tedaj belimo debla sadnih dreves? Zaradi Zavaro- vanje Odstranjevanje vej debel spomladanske pozebe. Marčno sonce je najbolj nevarno, zlasti mlademu drevju. Čez dan se gladko deblo na soncu močno segreje, a ponoči zopet ohladi. Posledice velikim toplotnim spremembam pa so pozebe in ožigi ter razpokana skorja na 112 deblih in debelejših vejah. Apnena belina pa sončne žarke odbija. Ker se pa pobeljeno deblo ne segreje toliko kot nebeljeno, zato tudi ne pozebe. Pred zimo pa nikar ne belite debel, ampak rajši počakajte z beljenjem do februarja. Takrat vas bom še sam na to opozoril. Ako je vreme še količkaj ugodno, izkopljite jame, kamor nameravate spo-mladi posaditi sadna drevesca. Pripravite tudi kole, ki bodo mladim drevescem služili v oporo. Tisti del kola, ki pride v zemljo, ožgite, da vam prehitro ne segnije. Primerno zavarujte drevesca na planem, da vam jih ne ogloda zajec. Okrog debel navežite trnje ali pa smrekove veje. Sadjarji namažejo debla tudi s krav-jekom ali straniščnim gnojem, ki mu primešajo krvi, apna in tudi žolča. Pravijo, da zajcu niso všeč tako namazana debla. Grmiče ribezlja in kosmulje povežite skupaj, da jih sneg ne polomi. Ker se v močnem metežu nakopiči na drevju mnogo snega, je treba zlasii mlado drevje večkrat potresti, da se veje in tudi krona ne polomijo pod težo snega. Tu in tam je treba odžagati kako suho ali pregosto rastočo vejo. Pri odstra-njevanju močnejših vej pa moramo biti zelo previdni, da se nam veja ne začesne pregloboko. Takšne rane se potem navadno le težko zacelijo. Zato zažagamo vejo najprej na spodnji strani in sicer nekoliko od debla proč. Šele nato odžagamo vejo nekaj centimetrov proč od prejšnje zareze na zgornji strani. Ko se potem težka veja nagne, se nam ni ireba bati, da bi se odčesnil tudi lubad na deblu, ker zabranjuje to prva zareza na spodnji strani. Nazadnje odrežemo še štrcelj tik ob deblu. Odstraniti pa moramo tudi vse tiste veje v kroni, ki se drgnejo. Na takšnih mestih nastanejo potem rane, na katerih se radi naselijo razni škodljivci (n. pr. krvave ušice) in se pojavi tudi rak. Zdaj vidite, dragi prijatelji, koliko dela vas še čaka v zimskem času v sadov-njaku. Zato nikar ne držite rok križem. VRTNARIČICE IMAJO DOPUST Zemlja zmrzuje in delo na vrtu počiva. Odpočifte se tudi ve, drage vrtna-ričice, da boste šle spomladi zopet veselo na delo. Ker ste vrt pravočasno pre-kopale in pustile zemljo v grudah, jo bodo veter, dež, mraz in sonce napravili znatno rodovitnejšo, da bo spomladi rahla kot pepel. Ako pa niste istočasno zemlje tudi pognojile, poskrbite že sedaj, da boste imele spomladi dovolj predelanega guoja na razpolago. Za lahko zemljo je goveji gnoj najboljši, za težko ilovnato pa konjski. Za prav peščeno zemljo, tako imenovano puhlico, pa je najboljše gnojilo lcompost. Zato tudi ne sme kompostni kup manjkati v nobenem vrtu. Nanj Ročni plug ' Lopata za sneg . Čiščenje orodja narareč mečemo vse leto vsakovrstne odpadke. Večkrat na leto ga premečemo, da se snovi hitreje razkroje in sprhne. Tudi je dobro, če potresemo nnes nekoliko živega apna v prahu. Ko zapade visok sneg, očistimo vrtna pota z leseno lopato ali z ročnim snež-nim plugom, ki vam ga lahko napravi oče ali starejši bratec. Ali ste izpraznile vrtni bazen in čeber za vodo? Tudi vrtne vodovodne cevi je treba izprazniti, da nam pozimi v mrazu ne popokajo. Vrtne sesalke pa ovijte s slamo! 113 Ali ste očistile vrtno orodje ter ga spravile pod streho? Zelezne motike in lopate namažite s kakšno mastjo (n. pr. s salom, s kožo slanine ali z vazelinom), da ne zarjave. Samokolnico, vozieek in vse drugo vrtno orodje spravite pod streho! CVETICE — NAšE LJUBLJENKE POZIMI Tudi ve, drage cvetličarice, nimate zdaj posebnega dela na vrtu. Zato pa skrbite še z večjo •vnemo za cvetice lončnice. Pozimi jih nikar preveč ne zalivajte! Cvetoče lončnice, n. pr. ciklame ali korčke ter begonije imejte na svetlem prostoru! Najbolj jim ugaja prostor med dvojnimi okni. Ker je zrak v zakurjenih sobah zelo suh, je treba cvetice večkrat orositi s prestano vodo. Ko sobo zračite, odstra-nite cvetice z oken, ker jim mrzla sapa zelo škoduje. Tudi prepiha jih varujte! Ali ste natrosile lečo na vlažno vato, da boste imele za božič bujno zelenje pred jaslicami? Storite to, če še niste! Ali ste narezale mladik forsitije, sneženih kep, vrbe. breze itd. ter jih potaknile v vodo? Vaza s cveticami ali vsaj z zele-njem bi morala biti vso zimo na vaši mizi. Če nimate drugih cvetic, potaknite v vodo nekaj smrekovih vejic, ki jih dobite v bližnjem gozdu! Yaza z zelenjetn: Pomlad v zimi