Posamezna Številka Din 1? PoStnina v gotovini. Št. 32. V Ljubljani, v četrtek 7. februarja 1924. Leto 1. NARODNI »AEmil Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. _n ------------------------ Urednlfitvo: VVolfova ulica St. 1 I. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. O nas brez nas. Zanimivo ie gledati, kako se čustvene in intelektualne antipatije, ki so v prvih letih po vojni še v pretežni meri odločale o odnošajih med boljše^škim in neboljševiškim svetom, čim dalje bolj umikajo nekemu idealnemu mate-rijalizmu, ki se bo v dogledni dobi izražal v korektno-suhih diplomatičnih formulah, v katere se bodo zamotavale navadne ekonomske transakcije. Borba za privilegovano stališče na sirovinskih ležiščih in za izvozne ugodnosti v Rusiji se že ne dd več skrivati za plaščem običajnih političnih floskul, s katerimi se je pred par leti dalo s tako lepo patetiko hvaliti zapadni družabni red. Politika vozi zopet po trgovskih tirih. Eden naših zaveznikov se rrenda trudi za zbližanje med Parizom in Moskvo in za leto dni tudi nam priznanje sli nepriznanje Rusije ne bo več na izbiro. Da li bodo prišli tekmeci za ruski trg na svoj račun, o tem se bo dalo govoriti Čez 20 let. Sovjeti so dnleč in zato začetkoma lahko obljubijo mnogo. Deviza njihove notranje politike se glasi počasna postopnost in tudi taktika čakanja bo v mednarodnih opravilih delala zanje. Medtem pa se bodo v hi-Perkapitalizirani Fvropi kopičila blagovna skladišča. Dividendni nivo bo Pojemal in nezaposleni kapitali bodo iskali rento, ki bi upravičila vsaj njih obstoj. Kako se je izza I. 1914 spremenil P°leg političnega tudi narodnogospodarski zemljevid ter se obenem predrugačila socijografična struktura posameznih narodov, se očituje danes v kamenem preorijentovanju trgovinskih vezi Ne samo, da zapira v vojni dobi nastala industrijalizacija Južnpameriških dr/av, angleških dominijonoV in Indije dovozna vrata glavnim evropskim in dustrijskim panogam, t. j. tekstilnim i„ Kovinskim izdelkom, tudi vsa srednja in jugovzhodna Evropa je začela vsled iz-kušenj, ki so jih v vojni napravile osred art-tfnf^6’ P° '■ 1918 Prisesati na avt-nnm«ir ^am ter z neke vrste eko-ter ,'"aciJonalnim šovinizmom goji DridnhiHvv? us|anavUanje ravno takšnih so t* ^ Podjetij, s proizvodi katerih 5, ®.?rei zalagale Anglija, Bel-ia in Nemčija. Ako naj se ne provede * j 'L Podjetniških investicijah koreni-a deflacija, je pridobitev novih konzumnih trgov imperativna zahteva, pa vrEijl V*ba ta tržiš2a ^ti v osovraženi boljševiški Rusiji. Poleg tega se v poostreni obliki pojavlja problem izvoza delavskih sil. Amenka je saturirana, dominijoni se branijo in tudi nove evropske države delajo vse mogoče zapreke. Izseljeniške kvote v Združene države se bodo letos podvrgle koreniti redukciji, tako da za mnoge države izseljevanje v dolarjevo kraljestvo praktično že ne bo več prišlo v poštev. Pri tem bo udarjena najhujše Italija, v plačilni bilanci katere tvorijo izseljeniški prihranki nepogrešljivo postavko. Nekam pa se mora izseljeniški tok vendar usmeriti. In tu se zopet misli na zemljo, o kateri se vč še najmanje. Razmere so dozorele in odtod ta naglica v priznavanju boljševiškega režima in v navezovanju poslovnih stikov. Na obubožano Rusijo upirajo svoje dobičkaželjne oči okcidentalni trusti in karteli, ker domnevajo, da pričakuje na vzhodu nestrpno 170 milijonov ljudi obleko, orodja, stroje, kemikalije in ves luksus, ki bi se ga radi znebili evropski tovarnarji. Kako, kedaj in zakaj, to so še uganke, pri katerih debatiranju bo Preteklo zopet par let. Ker pa špekulacija ni kakor samotna vijolica, se računa že z rastočo potrebo ruskega javne-Ka in zasebnega gospodarstva po tujem kapitalu. Te potrebe se ne da utajiti in z rastočo konsolidacijo notranjih razmer bo potisnila vse druge skrbi v ozadje. Tedaj pa se namerava zapadni i enf*rii^ tr* postaviH trdno na stališče apitalistove sigurnosti ter staviti po-zoje, ob katerih bodo prišli na svoj ra- * Un*s .Sa*., delni ra£,“n) vsi oni mnogi tisoči starih upnikoV, ki so svoje prihranjeno zlato nekoč posodili carju. Tako se bo najbrž po lastni notranji logiki sam od teb« rešit problem predvojnih Reški sporazum pred skupščino. Beograd, 6. februarja. (Z) Današnjo sejo narodne skupščine je otvo-ril predsednik Ljuba Jovanovič. Po obavljenih formalnostih je naznanil, da ie prejel od ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča pismo, s katerim se pošilja narodni skupščini v ratifikacijo ' sporazum in konvencijo, ki sta bila sklenjena v Rimu med našo državo in Italijo. Sporazum in konvencijo je dr. Ninčič pospremil s pismom, ki med drugim vsebuje: V imenu naše kraljevske vlade se je dne 27. m. m. sklenil v Rimu s kraljevino Italijo: 1. sporazum o Reki, 2. dopolnilno konvencijo k sporazumu o Reki, ki vsebuje določbe o prometu med svobodnima pasovoma obeh pogodbenih držav. V dopolnilni konvenciji so določila o zakupu bazer.a Thaon di Revel v reškem »velikem pristanišču«, ki se za 50 let odstopa naši kraljevini v uporabo. Razen tega je g. Mussolini 27. m. m. poslal naši vladi izjave italijanske vlade o naslednjih zadevah: 1. o razmejitvi na Ban-chinu, 2. predlog o Rečanih, ki pridejo pod državljanstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, 3. izjavo, da se zavod sv. Jeronima odstopi katoličanom, ki so državljani naše kraljevine, 4. o zamenjavi kron slovenskih zadrug v Julijski Benečiji. S pismom g. Mussolinija se do-polnujejo določbe o pasu v reškem pristanišču, ki je dan naši državi v zakup. Naš sporazum z Italijo je velik korak naprej k ureditvi stanja, ki ga je ustva- rila vojna u bo ime! znaten upliv na ureditev naših ednošajev z državami, ki naj obkrožajo in s katerimi moramo rešiti nekatera vprašanja, ki jih zahtevajo odnošaji dobrega sosedstva. Sporazum z Italijo pa je tudi največje politične važnosti, ker je z njim rešeno vprašanje evropskega značaja, ki je merodajnim činiteljern prizadevalo veliko skrb ter nas sililo, da posvečamo vso pažnjo najobčutljivejši točki, italijenski meji, hkrati na nas oviralo, d* bi se posvečali vprašanjem naie »otranje in zunanje politike. Predsednik je pripomnil, da se bo o pismu kasneje debatiralo. Skupščina je prešla na dnevni red: razprava o proračunu. V imenu opozicije so govorili musliman Šalih Raljič, zemljorad-nik Jovan Popovič in socijalist Nedeljko Divac, ki so kritizirali proračun ln vladno politiko, zlasti napram Hrvatom im muslimanom. Na koncu je prišlo na razpravo pismo dr. Ninčiča, s katerim se zahteva nujnost ratifikacije predloženega sporazuma in konvencije. V imenu opozicije in ob nje odobravanju je govoril poslanec Sušnik (SLS) proti nujnosti, vendar je večina nujnost sprejela. Zato je predsednik naznanil, da se jutri postavijo z dnevnega reda interpelacije in stavi na dnevni red sporazum in konvencija z Italijo. Seia je bila zaključena in prihodnja napovedana za jutri ob 9. uri dopoldne. Dvanajst m nistrov. Beograd, 6. februarja. (ML) dopoldanski seji načelnikov strank se ie dosegel sporazum glede štpvila ministrstev v zakonu o centralni upravi. Nemci so pristali na to, da glasujejo z opozicijo, izjavili pa so, naj se odpravi ministrstvo za vere, kar se pa ne zgodi, ker so klerikalci proti temu, da se odpravi ta resort. Beograd, 6. februarja. (ML) Sekcija odbora za proučavanje zakonskega načrta glede centralne uprave ie imela nocoj sejo. na kateri se je naiprej razpravljalo o zemljoradniškem predlogu glede drugega odstavka člena 1. zakona o centralni upravi, ki se nanaša na število ministrstev. Zemlioradniki predlagaio namreč, naj tvori vlado devet ministrstev, kar pa je večina odklonila. Propadel je tudi predlog Nemca dr. Moserja, naj bo enajst ministrstev v naši državi. Končno je bil sprejet predlog demokratov in klerikalcev s 6 proti 5 glasovom, naj bo dvanajst ministrov. Po tem sklepu naj bi imela naša država ta-le ministrstva: L za pravosodje, 2. prosveto, 3. zunanje zadeve, 4. notranje posle, 5. finance, 6. vojno in mornarico, 7. gradbe, 8. soci-jalno politiko in narodno zdravstvo, 9. trgovino, industrijo in rudnike, 10. poljedelstvo, 11. promet, pošto in brzoiav in 12. za vere. Vlada je ostala torej v manjšini s predlogom, da bi naj bilo 14 ministrov. — Debata o čl. 2., ki 9e mora strinjati glede števila ministrov, i čl. 1„ se je odgodila. — V čl. 4. so bile odklonjene besede »ostale ministre postavlja kralj na predlog ministrskega predsednika« in * določeno drugo besedilo: »Kralj imenuje predsednika in člane ministrskega sveta.« Izpadle so besede »minister more biti brez portfe-lja«. — Pri ostalih členih so se izvršile le malenkostne izpremembe. Seja se je potem odgodila do jutri. Razpravljalo se bo o pristojnosti ministrov in državnih Podtajnikov. Obtožba bivšega ministra Markoviča. B e o g r ad, 6. februarja. (ML) Obtožba opozicije proti bivšemu ministru dr. Lazi Markoviču, ki jo je danes izročil predsedniku naTodne skupščine Predsednik zemljoradniškega kluba Vo-ia Lazič, obsega osem s strojem pisa-Hij1 bol in ima naziv »Predlog narodni skupščini o obtožitvi državnemu sodišču gospoda dr. Laze Markoviča, bivšega ministra za pravosodje«, lutri dopoldne se sporoči obtožnica parlamentu. Opozicija pričakuje z velikim zani-, jJer?> kakšno stališče bo zavzela K« i?- x Ložnici. Nekateri mislijo, da i, Imunitetnemu odboru v reali m « k j haibrže odklonjena, dal dr. Markoviču rok pe- tih dni za odgovor. O obtožnici se ne bo takoj razpravljalo. Po odgovoru obtoženca bo tekom 15 dni, ako parlament odkloni njegov odgovor. Izvoljen poseben odbor narodne skupščine, ki bo proučil obtožnico in potem poročal plenumu zbornice o svojem sklepu. Ako se dve tretjini poslancev 'zjavita za izročitev dr. Markoviča sodišču, se potem to takoj zgodi. Lahko pa se tudi zgodi, da propade vsa obtožba takoj po odgovoru dr. Markoviča s prostim prehodom na dnevni red. V parlamentarnih krogih računajo, da se bo radikalom posrečilo pripraviti gotove svoje člane do tega, da/se podvržejo strankini disciplini, kar bo imelo za posledico, da obtožnica propade. finan^np^*g0*VVx ^af 1)5 bil° s Splošno-finančnega stališča le želeti, kaiti mej- narodni denarni trg bi se vsled prldob- Pa Rolta Si!Vur ima sv°i° Obratno stran Bogzna, kako daleč sega pravilnost tega številčnega materijala, ki se sedaj kolportira o ruskem gospodarstvu po zapadnoevropskem časopisju Istina utegne biti, da se industrija tam zopet jači. Ako pa se obnovj obrestovanje in amortizacija predvojnih dolgov, ako se temu pridruži še obrestovanje novih inozemskih posojil in če naj se pri tem uravna plačilna bilanca, ne bodo zadostovale še tako velike množine izvoženih surovin. Izkupiček zanje bo ledva kril izdatke za uvažane fabrikate. In- dustrializaciji Rusije bodo njene vlade morale posvetiti čim največjo pozornost. Uspeh je vsled bogastva na surovinah in neizmernega konzuma toliKO kakor zasiguran. In borba za tržišča se bo zopet poostrila. Efekt vsega tega se bo pokazal tudi v izpremenjeni strukturi zunanje trgovine vseh onih obmejnih ali polobmejnih držav (Poljska, Ogrska, Češka, Jugoslavija), ki morejo sedaj glavni del svojega izvoza umestiti še v bližji soseščini. Velike količine iz vzhoda in na vzhod bodo ubijale pomen malih naših vnanjetrgovskih kontingentov, pritiskale na cene našemu žitu in zoževale krog naše gospodarske ekspanzije. Priznanje Rusije je tudi za nas življenjskega pomena. Žalostno, da se tudi pri tem vprašanju sklepa o nas — brez nat. rgu. Seia ministrskega sveta. Viadni dssiaatijl e zvezah z RadMevai. Beograd, 6. febr. (ML) Mod sejo narodne skupščine je imel ministrski svet kratko konferenco o najnujnejših resortnih vprašanjih. Minister za izenačenje zakonov Trifkovič je sporočil svojim tovarišem željo predsednika vlade Pašiča, da se vrši jutri seja kabl neta o najvažnejših resortnih zadevah in o najaktualnejših vprašanjih političnega položaja. Vlada demantira vso vesti o kakršnikoli zvezi z radičevci ia pravi, da sta ministra Trifunovič ia dr. Janjič šla v Zagreb popolnoma v saseb- aih poslih. — O. Paši* je konferiral danes z nekaterimi člani vlade posebno o tem, kakšno stališče bo zavzel radikalni klub 9pričo obtožitve bivšega ministra dr. Markoviča, ki zavzema vedno resnejši značaj. Jutri ima radikalu! poslanski klub sejo, da čuje mnenje svojih Članov o vseh važnejših stvareh. Pašlč grozi, da poda ostavko celokupnega kabineta, ako se nekateri radikalni poslanci m pokor« aštMddgj diaci pli«i. Prizadevanja opozicUonalcev. Radičevi delegati v Beogradu? — Korošcu se ne zaupa. Beograd, 6. febr. (ML) V gotovih krogih se je nocoj raznesla vest, da prideta jutri v Beograd dva Radičeva poslanca kot delegata in tudi nekaj za-jedničarjev, da nadaljujejo pogajanja z Davidovičem in zastopniki opozicije za sodelovanje z blokom. Dr. Korošec ln dr. Spaho sta izjavila novinarjem, da o tem nič ne vesta. Beograd, 6. febr. (Z) »Beograd-ske Novosti« prinašajo vest iz Zagreba, po kateri s« tu že tri dni vrše sestanki HRSS z ostalimi manjšimi skupinami, med katerimi se nahajajo tudi zajedničarji, ki pritiskajo na to, da se ustvari blok. Radičevci, ki stvarno predstavljajo moč Hrvatov in ki boljše poznajo federalistično zvezo, opazujejo ta položaj mnogo realnejše. Oni prizna« vajo, da bo opozicijonalni blok Igra brez stvarnih rezultatov. Čeprav ob« stoja sklep Radičevcev, da odide 40 njihovih poslancev v Beograd, če bi bilo treba povečati opozicijo, da se vrže vlada, vendar ta sklep iz tehničnih razlogov ne bo lahko izvesti Na željo za-jedničarjev so Radičevci pristali na to, da gre v Beograd tudi nekaj zajednl-čarjev, ker ti nimajo zaupanja v dr. Korošca, ki je velik oportunist in bi hotel ustvaritev bloka izkoristiti, v svoje na. mene. Seja finančnega odbora. Beograd, 6. februarja. (ML) Na nocojšnji seji finančnega odbora le večina s 17 proti 14 glasovom sklenila, da se more prebitek dohodkov iz državnih monopolov v prejšnjem proračunskem I*tu v znesku 138,380.000 D porabiti zjl zvišanje izdatkov moropol-ske uprave v istem proračunskem letu. Opozicija je bila proti temu, la se tedaj, ko je proračunsko leto že poteklo, porablja prebitek za povišanje izdatkov monopoiske uprave. — Finančni odbor je potem soglasno -prejel sklep vlade, da se prepove uvoz vojaških oblek tujih držav v našo kraljevino. Odobren je bil tudi predlog, da se plača pri izvozu borovih železniških pragov na račun carine 25 odstotkov v naravi, da pride tako država na svoj račun in da si nabavi železniške pragove za popravo prog. Sklenjeno i« bilo tudi, da se vštejejo medicincem im lekarnarjem v službeno dobo vojn« !«ta. — Ostala vrašanj«, ki »o bila n« dnevnem redu, niso bila rešena, kar »i bilo ministrov navzočih. AGRARNA REFORMA. Beograd, 6. februarja. (Z) Zaradi predavanja, ki ga je imel dr. Janjič v Zagrebu pred radikalnimi dijaki je socijalistični poslanec Nedeljko Divac vložil na ministra za vere upit z vprašanjem, ali je res izjavil, da bodo škofijska posestva izvzeta od agrarne reforme in da se bo za veleposestva našel poseben aranžma. Slično vprašanje je stavil tudi na ministra za agrarno reformo dr. Simonoviča. NEMŠKO IZZIVANJE V AMERIKL Berlin, 6. februarja. (K) Kakor poročajo večerni listi, je vzbudilo veliko pozornost, ker nemško poslaništvo za umrlim bivšim predsednikom Zedinjenih držav Wilsonom ni razobesilo zastave na pol droga. To postopanje nemškega poslaništva je v amerikan-skih krogih povzročilo veliko nevoljo. Šele na protest poveljnica ameriških legijonarjev se je nemški poslanik pridružil žalnim manifestacijam ostalih diplomatskih zastopstev. > RAZGOVORI Z MADŽARSKIMI DELEGATI. Budimpešta, 6. febr. Madžarski dopisni urad javlja iz Pariza: Madžarski in jugoslovenski delegati so imeli tukaj porazgovore o raznih vprašanjih, ki še niso pojasnjena med obema državama. Sedaj so pogajanja, ki jih je vodil madžarski poslanik v Parizu, končana in so dovedla do sporazuma. Obojestranski zastopniki so podpisali dogovor in ga predložili reparaciiski komisiji. Odhod princa Pavla Iz Zagreba. Zagreb, 6. februarja. (Z) Dane« opoldne je princ Pavle s svojim spremstvom posetil »Jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti«. Po polurnem ogledu je princ zapustil akademija Pred poslopjem ga je sprejela ogromna množica ljudstva, ki ga Je pozdravljal* k glasnimi vzkliki ln mahanjem klobukov. Princ si j« ogledal nato še vseučl-liiko knjižnico in deželni arhiv. Visoki gosti« so popoldn« ob 5. url ob spremstvu zastopnikov vojaških in civilnih oblasti in ob udeležbi velike množic« naroda, ki je princu prirejalo ovacije, zapustili Zagreb in se odpeljali s posebnim dvornim vlakom. Zagreb, 6. februarja. (Z) Princ Pavle je v kraljevem imenu podaril »Jugoslovenskemu akademičnemu podpornemu društvu« glede na proslavo društvene 501etnice 30.000 dinarjev. NEMČIJA V DRUŠTVU NARODOV. L«b4• a, 6. februarja. (VVclff) Ministrski predsednik Macdon&ld je izjavil v porazgovoru g zastopnikom »Daily Dispatcha« glede sprejema Nemčije v Društvo narodov: Nemčij« bo popolnoma priznana pod istimi pogoji kakor vsak drug član Društva narodov. Na vprašanje, ali bo stavila Francija pomisleke proti sprejetju Nemčije, je Macdonald odločno zanikal. Po njegovem mnenju jo bodo sprejeli kot članico Društva narodov in da ne b« nihče delal nepremostljivih težkoč. SEIPEL V BUKAREŠTI. Bukarešta, 6. febr. (K) Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel je danes odpotoval s svojim spremstvom iz Bukarešte. VREMENSKO POROČILO. D u n a J, 6. februarja. Vremenska napoved za 7. t. m.: V severnih alpskih deželah deloma sneg, v Južnih izpremenljlva pooblačltev, močni severni vetrovi. Padanje temperature, mrzlo. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Llublianl: Drama: »Beneški trgovce«. Red A. Opera: »Akla«. Red B. Kino Matica: »Žena z milijoni«, III. det: Cangrad-Parla, v glavni vlogi Ellen Richter. Kino Ideal: »Kentucky Derby«. Kino Ljubi], dvor: »Taki to moški« ali »Mali brat velikega Napoleona — v giavnfc vlogah: Harxy Liedtke ki Paul Held« mana. V Mariboru: % Narodno gledališče: »Onstran itvij«- nia«. Red D. ................. ■■ i ......... »i. .n..... Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna 1*100011 n« Dunajski cesti Jo Bakarčlč na KsHovild Dr. Gustav Gregorin: Polurna avdilenca pri predsedniku Wilsonu. 10. aprila 1919 leta predstavili smo se dr. Ivan Švegeli, dr. Bogumil Voš-njak in moja malenkost ameriškemu poslaniškemu svetniku Artur Hugh Frazierju v svrho, da mu izročimo od mene sestavljeno spomenico glede slovenskih zahtev, o katerih Je imela odločiti mirovna konferenca ter da ga zaprosimo, da spomenico predloži predsedniku \VUsonu. Prosili smo tudi ub isti priliki omenjenega svetnika, da nam izposluje po možnosti avdijenco pri predsedniku Wilsonu ter smo to prošnjo motivirali s tem, da Je le-ta sprejel že zastopnike raznih narodnosti, da pa dosedaj ni imel prilike priti v osebni stik še z nobenim pripadnikom sioveuskega naroda. Poslaniški svetnik Frazier nam Je obljubil, da bo storil, kar j« v njegovih močeh, da nam izposluje avdijenco, izrazil pa je dvom, da bo uspel z ozirom na veliko zaposlenost predsednika. Nestrpno smo čakali na rešitev naše prošnje. Mineval je dan za dnevom, u poziva na avdijenco ni bilo. Kar naenkrat. bile je 24. aprila 1919, poči bomba — Wilsonovo odprto pismo, naslovljeno na Italijo, v katerem je bila predlagana v našem mejnem sporu z Italijo kompromisna tkzv. Wilsonova črta. imeli smo čut, da je s tem pokopana naša nada, da nas Wilson sprejme, kajti izrečena je bila od njegove strani zadnja in odločna beseda v jugosiovensko -italijanskem sporu. Na naše ugodno presenečenje pa smo prejeli drugi dan — 25. aprila — potom ameriškega stotnika Stuarta Montgomery poziv na avdijenco k predsedniku in sicer za isti dan ob 11. uri 15 minut Sprejeti smo bili v hotelu, kjer je bil VViison nastanjen, z vsemi častmi — častna straža nam je prezen-tirala — ter smo bili takoj uvedeni v salon, kjer nas je VViison stoje pričakoval ter nam najljubeznivejši in naj-neprisijenejši način podal roko. Voditelj našega odposlanstva dr. Švegelj se je predsedniku najprej zahvalil za dovoljeno avdijenco ter ga je opozoril nato, da biva od malega slovenskega naroda znaten odstotek — skoraj 200.000 v Zedinjenih državah, kjer so si Slovenci s svojo delavno sposobnostjo in redo-ljubjem znali pridobiti priznanje ameriških gospodarskih krogov. Pa tudi na duševnem polju da so se izkazali Slovenci v Zedinjenih državah. Dali so namreč katoliški cerkvi v Ameriki pet škofov, med temi pijonirja severozapa-da, ustanovitelja dijeceze Sault Ste. Marie & Marquette, apostola Indijancev in spisatelja njihove slovnice, velikega škofa Friderika Barago, po katerem je nazvano eno mesto in ena grofija (county) v državi Michigan. Po tem uvodu smo- prišli takoj v živahen razgovor s predsednikom, ki je pokazal temeljito orijentiranost 'v našem vprašanju ter obrnil takoj pogovor na svoje odprto pismo, pri čemer ga je zanimalo zvedeti naše stališče glede istega. Zahvalili smo & mu, da je s svojim pismom nastopil proti nezmernim italijanskim zahtevam ter s tem preprečil, da bi postal en milijon Jugoslovenov žrtev italijanske nenasitnosti, pri čemer smo pa naglasili, da je še vedno žrtvovano čez 300.000 Slovencev. Priznavam, da se vam godi s tem krivica, je odgovoril predsednik, ali pomislite, da se sklicujejo Italijani na londonski pakt, ki jim je zasigural še več, pri katerem paktu pa Amerika m sodelovala, in da se sklicujejo še na njim potrebne strategične meje. Pomislite dalje, da se moram za vas boriti na mirovni konferenci sam proti vsem ter da mi vslcd tega ni preostajalo drugega, nego da ul.erem srednjo pot, da se reši, kar se rešiti da. Sicer pa bodite prepričani, da bo »Zveza narodov« skrbela za to, da se narodnim manjšinam, vključenim v druge države, ne bo godila krivica od stiar.I velikih narodov. Nato je odgovoril dr. Vošnjak, da je za Italijane Soča najboljša strategična meja, vsekakor boljša, kakor dolga meja, ki*jo določa londonski pakt Jaz sem pa opomnil, da se mi zdi, da statuti »Zveze narodov« ne bodo odgovarjali njegovim (predsednikovim) in-tencijam ter da vsled tega ne bodo nudili nikakih garancij narodnim manjšinam, pač pa da je nasprotno tendenca velevlasti ta, napiaviti iz »Zveze narodov« orožje, ki naj jim služi v ohranitev pridobitkov na škodo manjših narodov. Na to opombo je Wilson odgovoril: »Motile se, videli bodete, da ni tako; sicer pa je ideja na pohodu in ideja na pohodu se ne da zaustaviti. (The idea is on marcu and the idea on ntarch cannot be stopped.) Bodite pa prepričani, da, ako bi ne bilo londonskega pakta, na katerega sta Francija in Anglija vezani ta na katerega bi po mojem mnenju raje ne bili vezani, bi se jaz zavzel za vse teritorijalne zahteve Slovencev, ki ne zahtevajo ničesar drugega, nego ono, kar jim gre po jasnih narodnostnih mejah. Kar se tiče Reke, izjavil je Wilson, sem odločno proti temu, da bi pripadla Italiji Razgovarjall smo se s predsednikom še obširno o posameznostih našega vprašanja ter smo dobili vtis, da je naša izvajanja poslušal Z največjim zanimanjem in sočutnim razumevanjem; poslovili smo se od njega po pol ure trajajoči avdijenci, med katero so čakale v predsobi številne druge depu-tacije. Danes leži na mrtvaškem odru naš veliki prijatelj v istem času, ko smo morali odstopiti Italiji Reko, katero je bil on namenil nam. Tolaži naj nas pri tem, da z Wilsonovim truplom ni pokopan njegov veliki duh, duh večne pravice in pravičnosti ter da se obistini tudi za nas njegov izrek, da se ideja, ki je na pohodu, ne da zaustaviti. Primorske vesti. p Volitve v Italiji In Primorci. 2e večkrat smo Imeli priliko omeniti težavno »tališče, ki ga bodo Imeli naši primorski rojaki pri prihodnjih volitvah. Kakor znano, obstoja glavna težkoča v tem, da mora biti vsaka kandidatna lista predložena v dveh volilnih okrožjih, kar Je za Jugostovene zelo težavno, ker spadalo vsi v volilno okrož-’ le Julijske Krajine. Že tedaj smo rekli, da ne preostaja našhn rojakom ničesar drugega kot stopiti v »tik s tirolskimi Nemci. Da »e bo to tudi zgodHo, priča tržaški »Pojx>lo di Trieste«, ki piše, da se je bivši poadiškl poslanec Waltor z ozirom na udeležbo poviških Nemcev Izjavil sledeče: »Kar se tiče nas, te do danes ni še odločHo nič, ker ni še prišlo do »porazoma med nami! Ne vemo niti a J bomo »odelovall v voJMnem boju ali ne, toda za to poslednlo možnost mislim, da jo je treba izključiti a prlori. Glas, da poidemo v volHnl boj združeni s slovanskim življem, potrjuje bolj kot naši sklepi pač dejstvo, da je z ozirom na zakonsko določbo. po kateri mora biti vsaka lista predložena vsaj v dveh okrožjih, logična In celo potrebna naša zveza s kako drugo stranko, I nta stranka bi iz lahko razumljivih razlogov mogla biti slovanska stranka.« Druitvene vesti. 1. plesna tekma, združena s plesom, se vrši v četrtek dne 7. t. m. v dvorani »Union«. Nagrade so razstavljene pri g. Magdiču. Predprodaja vstopnic je pri L. Černetu. Wolfova ulica 3. KAM 9. FEBRUARJA? V NARODNI DOMJ NA SPOJNI KARNEVALI Dunajsko pismo. Slovanska preteklost Dunaja. — Staroslovenska služba božja na D. — Slovenski jezik je bil tu »najbolj razširjen«. — Dve jugoslovenski zabavi. — V naši znanstveni literaturi imamo že raznih dokazov, da so živeli naši pradedje do Donave, kjer so bili v ožjih stikih s sorodnimi rodovi v zemljah na oni strani. Brata Ciril ta Metod sta delovala med panonskimi Slovenci ta na Moravi, kjer je Velehrad še danes romarska božja pot, njima v spomin. — Še danes ohranjena imena rek, gor ta krajev v južnih nemških krajih so nam dokazv da so jih priseljeni Nemci tu že našli ta jih usvojili. Tudi tu, kjer stoji ponosni Dunaj in daleč okrog so prebivali Slovenci ali njim sorodni Moravani (Cehi) ali pomešani oboje skupaj. — Sedanji Wien (starejše: Viervne) je slovanskega porekla. V listinah 14. stoletja se nahaja tudi »Wyddnije«, iz tega se je razvil Wienne in najnovejši VVien. — Nemški dvoglasnik je je naslednik slovenskega id, ki je sicer stari naš e, kakor so ga takrat izgovarjali. Še v 8. stol. naletimo na e In ea, torej prvotno »Wedni«. Starostov. vedro (vie-dro), koren ved, ki znači »voda«, kakor tadogermanski koren »wed, wod, ud«. — Tudi Bednja na Hrvatskem je istega jH>rekla. Po izumretju Babenbergovcev je bil Dunaj zopet pod slovansko oblastjo. Vladal je tu Odoakar ali Premisi Otokar II, ki je slavnostno vjezdil 9. decembra 1251 in vladal tu do bitke na Moravskem polju proti Rudolfu Habsburškemu (1278.). Slovanski prebivalci Dunaja so se še puntali proti Rudolfu ta njegovemu sinu Albrehtu, pozneje pa so se udali ta se le polagoma ponemčita V bivši dvomi knjižnici je ohranjen Codex nemškega prevoda »Radionale divinorum officiorum (iz 1. 1286), ki je bil napravljen 1. 1384 pod Albrehtom III., v katerem je tudi naslednja vele-važna vest: »Daraus ist auch zu sagen, umb wie das Ambt der Messe ta dreyerhande Sprache wird begangen nach des heili-gen Romischen Stults Verhengmis und VVillen, wissenleichen: chriechisch la-teinlsch und windisch, und warumb ta Ebraischer Zungen cain Mess gespro-chen wirt, sind das doch das Ampt der Messe Ebraischen angevangen ist oder wart. Dar zu ist zersprechen, das drei gelehrte Sprachen ausgenommen seint in den dicz wirdig Ampt begangen wirt ta Bezeichnunge der heiligen Dreifalti-cheit mit der und ta der es wird begangen ... ... Zu rem drittenmahl die Messe begangen in vvindischer Sprach durch Sache der Breittunge und Gemaihait, wan kain ainige Sprach an ir selber ist, so weit geteilet, als die man windische nennet...« Ta citat pravi, »da se na odredbo ta po volji sv. rimske stolice sv. maša služi v treh jezikih: grški, latinski in vindski«, — »da so bili za to častitljivo službo izvoljeni trije učeni jeziki v znamenju sv. Trojice,..«, — »in da se maša tretjič služi tudi v vindskem jeziku, kajti noben drugi jezik ni tako razširjen kakor vindski.* Tu imamo neoporečen dokaz, da so Slovenci prebivali v sedanjih nemških obdonavskih deželah, tudi na Dunaju, od prastarih časov vsaj do konca 14. stoletja. — Da ni bdi Premisi Otokar premagan na Moravskem poj ju, tedaj bi bdla zgodovina srednje Evrope vse drugačna. Avstro-OgTske bi ne bilo ta Dunaj bi bil morda središče slovanske države. Do minule svetovne vojne bi ne došlo, ali tudi mnogo nas bi — ne bilo na svetu. Tudi Ljubljana bd bila drugačna ta ne bilo bi ne sedanjega »Slov. Naroda« me njegovega tekmeca Prosveta. Spremembo dramskega repertoarja. Ker je »a danes četrtek napovedana predstava »namlela« iz tehničnih ozirov nemogoča in da bi ne ostali abonenti reda A ta teden brez predstave, »e Igra v četrtek, dne 7. t. m., »Beneški trgovec« za red A. Shylocka igra g. Lipah. Ljubljanska drama. »Beneški trgovec«. Sinočnja predstava je bila izdatno boljša od premijere. Opaziti je bilo splošno umirjenost in resen trud. Pred senatom oslabi kreacijo Sajloka preourna grupa plemičev, boljša vigranost, Jasnejša izgovarjava. Ostalo kot prvič, —I. Koncert Thlerir. Malo koncertov v tekoči sezoni se more ponašati s tako Izrednim moralnim in gmotnim uspehom kot baš pondeljsk! priljubljene pevke ge. Thierry -Kavčnlkove, katere slovo od gledališča so abonentje In vsi obiskovalci opere zelo obžalovali. Pravega vzroka fe danes ne vemo. Vredne naslednice ji niso našli, kar »mo tembolj občutili na tem koncertu, ko Je ga. Thferryjeva v podanih skladbah s tvojim Izšolanim, v vseh registrih izenačenim, prijetnim glasom uprav briljirala. Kot dovršena inteipretlnja modernega solospe. se Je Izkaz tla zlasti v pesmih Straussa, Pfltgnerja in Marxa, dočim je pela operne arije Musorgskega, S. Saensa. Mascagnlja s silno dramatično Izraznostjo. Nje junaški, polnozvenečl organ |e prišel do veljave zlasti v široki melodični črti. Jugoslovenski skladatelji so bili na sporedu skromno sestopanj: Škerjanc, Adamič e novo »$ot- laudsko pesmijo« in Konjovlč z znano »Pod pendžerl«. Močno smo pogrešali Lajovica. Posebnost sta tvorili dve pesmi za solo, violo in klavir, Gounodova »Ave Marija« in Massenetova »Elegija«, v katerih je viola solo mojstrsko prednašal g, prof. Jeraj. Sollstinlo Je na klavirju ves večer spremljal skladatelj g. L. M. Škerjanc z globokim umevanjem, umerjeno in čuv-stveno. Dopolnjeval je petje v polni meri. Po vsaki odpeti točki Je publika viharno aklamirala koncertantinjo In Jo na koncu koncerta prisilila k dodatkom. Pevka je prejela v priznanje tudi več krasnih cvetličnih darov. Koncert nam ostane neizbrisno v spominu. Spored koncerta, katerega priredi v Narodnem gledališču v Ljubljani g. Pavel Holodkov, prvi baritonist moskovske opere. 1. Borovln: Arija kneza Igorja Iz Istoimenske opere. 2. Sokolov: Burja na polju, ruska narodna pesem 3. Rahmaninov: Vse mine, romanca. 4. Čajkovski: Sedeli smo s teboj. S. Orečaninov: Smrt, romanca. 6. Mu-sorgski: Arija Saklovitega tz opere Kovan-čina. Odmor. 7. Čajkovski: Arija kneza Je-reckega Iz opere Pikova dama. 8. Grečanl-nov: V zaporu, romanca. 9. Gounod: Moll-tev Valentina iz opere Faust. 10. Podgore-ški: Eldorado, romanca. 11. Musorgskl: Bolha, pesem Meflsta iz opere Faust. 12. Leoncavallo: Prolog iz opere »Glumači«. Baletni zbor Narodnega gledališča v Zagrebu je znan širom Jugoslavije, kjer prireja v raznih mestih svoja gostovanja in to z največjlm uspehom. Pravkar gostUr j« ta baletni zbor v Beogradu. Novem Sa» du, Osjeku In Sarajevu. Kot zaključek te svoje turneje priredi gostovanje tudi v Ljubljani, kjer nastopi v Narodnem gledališču v torek, dne 12. t. m. Baletni zbor stoli pod umetniškim vodstvom družine Froma-nove ter sta ravno Margareta in Maks Fro-man najodličnejša plesalca. Baletni zbor na. stopa le v prvovrstnih točkah ter izvaja tudi enodejanske balete v najlepših toaletah. Gostovanje se vrši kot izven predstava ter sprejema naročila za sedeže dnevna blagajna v opernem gledališču Baletna šola za otroke. Sola za iz-obrazbo ritma in plesa za otroke. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani otvori baletno šolo za otroke In sicer iz razloga, ker rabi pri nekaterih predstavah ples otrok, deloma pa, da sl vzgoji potrebni In sposobni naraščaj za operni balet. Solo bode vodil prfznani strokovnjak, baletni mojster Narodnega gledališča g. Aleksander Trobiš, ter bo v njej poučeval vse od potrebnega ritmičnega začetka In priprostega plesa do popolne izobrazbe za oder. — Starišl, ki dovolijo svojim otrokom (starost 7—9 let) vstop v to baletno šolo, naj se zglase med 11. In 16. februarjem popoludne med 4. In 5, uro pri baletnem mojstru v dramskem gledališču. S seboj naj pripelje, jo tudi otroke, od katerih žele, da bi bili spreleti v baletno šolo. Baletna šola bode pod strogim nadzorstvom gledališke uprave ter se začne začetkom marca. Učne odnosno vadbene ure bodo v popoldanskem času. Pouk je brezplačen proti obvezi eventualnega sodelovanja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Na Dunaju, 4. febr. »N. D,« ta jaz bi ne pisal današnjega psima. Kaka škoda!! Sinoči je priredilo hrv. društvo »Prosvjeta« svojo običajno veselico na prve nedelje v mesecu, —• toda ta zabava je bila gotovo na j več j a in naj lepša v tem letu. Dvorana »zur Glocke« prepolna našega naroda, največ Iz srednjih slojev. Došlo je tudi mnogo zastopnikov iz vrst naše inteligence, od poslaništva dva zastopnika. Veliki tam-buraški zbor je pričel spored z »Lepo našo«, potem pa je nastopil še večkrat. »Dalmatinski šajkaš« je bila najlepša točka. Tamburaški zbor je prvovrsten in v čast naši koloniji. Poučuje ta vodi ga konservatorist K. Viškovič. — Kon-servatorist Pavčič je igral na gosli troje skladb: Paganinijevo Sonato A-dur, Viškovičevo »Ples Ciganke« in Čajkovskega »Chaitison triste«. Prav lepo! — Operni pevec Sedali (rodom iz Osjeka) je dovršeno pel tri pesmi. — Živahen ples je trajal do 2. ponoči. — »Prosvjeta« izpolnuje važno nalogo v naši kolonijL Zasluži vso pažnjo ta podporo. Svetosavska Beseda je bila pa naj-svitlejša točka v udejstvovanju jugoslovanske kolonije na D. — «Kursalon« je težko pristopen; letos so ga prenovili, da je to eno najelegantnejših zabavišč, ako nd celo prvo med vsemi. K temu si predočite nabito polno odličnega občinstva, elegantne dame ta mnogo mladine! Program izbran. Me-dicinec Bogdan Gavrilovič nam je podaj v dovršenem govoru lepo sliko sv. Save. — »Triglavov« moški zbor je pel Biničkega »Jesen stiže« in Adamo-vičev »Ti in jaz«; zbor je vodil naš mali Danilo Švora, ki je na to res mojstrsko odigral na klavirju Chopinovo G-mol balado. — Gospa Ljerka Bo-načič - Kočonda je dovršeno pela tri pesmi od Hatzeja, Konjoviča ta DvorA-ka (romanco iz »Rusalke«). — Skladatelj (opereto »Herzog von Reiclistadt« so dali v Carlteatru čez 250 krat) Petar Stojanovič (Srb) je mojsterski svital balado in polonezo Vieuxtemps-ovo. Naš Zec pa je očaraj vse z dvema arijama iz »Onjegina«; pel je v ruskem izvirniku. In kako je pel! Njegov mogočni bas je napolnil veliko dvorano, da se poslušalci dihati niso upali. Ogromen je bil aplavz temu našemu umetniku svetovnega slovesa. — Živahen ples do 3. zjutraj. — Dohodkov je bilo okoli 20,000.000 K, izdatkov pa 12,000.000 K. Cisti dobiček preko 8,000.000 K se razdeli na tri enake dele med srbsko cerkv. občina, »Triglav« in Udruženje jugosl. žen; zadnja tretjina se porabi za revne dijake. — Udruženje priredi 17. t. m. čajanko za dijake v dvorani nižjeavstr. ohrt. društva v Eschenbachgasse. A. G. Ljeninov naslednik. Glavne karakteristike novega ruskega izvršilnega odbora s« povratek 'Iiockega na čelo vojne In mornarice in oreh:*! Dzerdzinskcga — ki le načeloval policiji v prvi revolucijonarni dobi — iz komisarijata za železnice v komisarijat za narodno gospodarstvo Končno je treba naglasiti ne-cijonalistično lice nove vlade, ki jo sestavlja sedem Rusov, dva Ukrajinca, dva Juda, dva Letonca, en Po*1 jak in en Georgijanec. Avtentičen Rus je predsednik Rykov. ki je zagledal pred štiridesetimi leti luč sveta v revni kmetski hiši vjatske gubernije. Življenjepis Ljcninovega naslednika spada med najbolj tipične, ki so bili napisani o re-volucijonarjih carske Rusije. Odkar je stopil na politično pozorlšče, je prenehal delovati in agitirati samo v času, ko je bil zaprt ah izgnan v Sibirijo, kjer je preživel skupno osem let. Kot mladenič je zapustil Saratov in odšel na petrograjsko univerzo. Radi njegovega agitatoričnega dela ga je vzela policija na piko In mu po dveh letih zaukazala zapustiti prestolico. Vrnil se je v Saratov. Že tedaj je veijal za izbornega poznavalca Marxovih doktrin. V Saratovu je organiziral proslavo prvega maja, ki se je končala zani z razbito glavo. Od tedaj naprej je navadno nastopal Javno pod izmišljenimi Imeni. L. 1903 Je stopil v komunistično stranko, toda že sedem let pozneje ie bil kot politično sumljiv element izgnan v Arhangelsk, odkoder pa se mu je posrečilo zbežati. L. 1911 je zbral razpršene člane osrednjega odbora komunistične stranke, potem, ko je bilo likvidirano revolucijonar-no gibanje iz 1. 1905. Kmalu nato pa 90 ga oblasti aretirale In izgnale za štiri leta v Sibirijo. V jeseni 1914 je ponovno zbežal. Novi predsednik zveze ruskih republik ni mnogo znana osebnost ruske komunistične stranke, in radi tega s<* Javnost vprašuje, kakšen bo vpliv novega načelnika ruske vlade na sovjetsko politiko. Na to odprto vprašanje bi morda odgovoril njegov govor, ki ga je nedavno držal na XIII. konferenci komunistične stranke. Tedaj je jasno obrazložil svoje nazore o nalogah ruske gospodarske politike. Izrekel se je za absolutno prilagoditev ruske industrije kmetskemu konzumentu. Izhajajoč iz predpostavke. da se odpravi nesorazmerje med Industrijskim proizvajanjem in kmetskimi potrebami, je zahteval brezpogojno industri-jalizacijo in elektrifikacijo. Krivda za današnjo krizo leži v tem, ker sJ kmet ne more nabaviti industrijskih proizvodov. Temu je možno od pomoči samo s tem, da se industrija zadovolji z majhnim dobičkom. Rusija šteje danes 100 milijonov kmetskega prebivalstva tn samo 20 milijonov meščanov; treba je tore! upoštevati Interese večine. Na drugi strani je Rykov zahteval, da se uredi cena žita. Rykov Je nasprotnik proste trgovine in zagovarja ustanavljanje zadrug. l Velika Rykova prijatelja sta bila Bal-mašyov, ki je bil radi umora prosvetnega ministra Bogolyepova 1. 1902 obešen In Ljenin. Ljenina je spoznal 1. 1903 v Ženevi hi mu je ostal zvest tudi po razkolu v ruski socljalni demokraciji. V najkrltičnejših trenutkih se je trdno zanesel na svojega voditelja. Rykov se morda ne odlikuje s tako trdno voljo kot njegov prednik, brez-dvomno pa mu je pripomoglo do sedanjega mesta njegovo neomajano zaupanje v Lje-ninova načela, čisto rusko pokoljenje in njegovo obšlmo znanje na polju narodnega gospodarstva, za katero se je kot inženir vedno zelo zanimal. .Ob Izbruhu revolucije 1. 1917 je bil v Sibiriji; vrnil se je takoj in bil imenovan za člana moskovskega sovjeta, ki se je na njegovo inicijativo zoperstavil Kerenskemu in menjševikom. Po oktoberski boljševiški revoluciji Je postal komisar za notranje zadeve. L. 1918 je bil izvoljen za predsednika najvišjega gospodarskega sveta, ko pa je prišlo 1. 1921 do nove gospodarske politike, je bil izvoljen za predsednika najvišje gospodarske ustanove »Sovjeta za delo In obrambo« in za namestnika predsednika »Sovjeta sovjetskih komisarjev«. Mariborsko pismo. Akcija za dom ubogih. — Palača delavske zavarovalnice. — Snovanje vrtnarske šole. Pričetek predpusta. Maribor, 4. febr. V Mariboru le stanovanjska beda še mnogo večja kakor v drugih mestih, ker se-po osvobojenju ni skoro nič zidalo. Ljudje, posebno revni, morajo stanovati tudi po luknjah, ki so podobne vsemu prej, kakor stanovanjem; mnogo družin je nameščenih še sedaj v bivših vojaških barakah, ki se nahajajo v zelo slabem stanju. Na zidanje novih stanovanjskih hiš ne misli nihče, najmanj še na zidanje takih, ki naj bi služile revnejšim slojem. »Marstan«, In pozneje zadruga »Mojmir«, sta podvzela že več tozadevnih akcij, so pa vse ostale brez uspeha. Motela se je prirediti v ta namen tudi lote-rija, pristojna oblast pa je iz neznanega vzroka ni dovolila. Zadruga »Mojmir« se Je postavila zadnje čase na solldnejšo podlago in misli že letos graditi prvo stanovanjsko hišo. Toda tudi ta hiša ne bo mogla služiti res najrevnejšim. Za te največje reveže se pripravlja nova, ločena akcija. In kot prvi del, kot nekak uvod v delo, se Je vršila v soboto 2. In v nedeljo 3. t. m. v vrtnarskem velepodjetju »Vrt« Džamonja In drugovi, velika cvetlična razstava, katere čisti dobiček se je namenil za zgradbo »Doma ubogih«. Aranžma razstave In sploh cele prireditve je vodil agilni g. Džamonja. Vrtnarsko velepodjetje »Vrt« Je nastalo lz nekdanjega nemškega podjetja lastnika Ogrise-ga ter se iz skromnejših prvotnih začetkov tekom zadnjih treh lfet razvilo pod spretnim novim vodstvom v ne le eno največjlh v naši državi, ampak sploh v Srednji Evropi. Peča se največ s cvetlicami vseh vrst, s katerimi oskrbuje naše domače In deloma tudi inozemske cvetličarne, z vzgajanjem sadnih drevesc, pridelovanjem sočivja in v zadnjem času tudi semen. Podjetje je priredilo, odkar je prišlo v naše domače roke, že več cvetličnih razstav, najlepša In naj-večja med vsemi pa je bila gotovo sedanja. V svetlih, toplih prostorih, so sedaj sredi zime cvetele in duhtele najrazličnejše cvetlice, kakor sicer sredi najiepše pomladi in toplega poletja. Številni obiskovalci In obiskovalke so bili naravnost zadlvljeni nad vso to krasoto. Razstava je uspela v vsakem 6ziru dobro in upamo, da Je tudi akcija za »Dom ubogih« dobila z denarnim prihodom te razstave lep fundament. Ostali kamni za ta dom se bodo morali seveda še zbrati. Poleg dobička, ki ga Ima omenjena akcija, ima lep reklamni dobiček tudi podjetje samo. Gradbeno gibanje prihaja v Mariboru tudi sicer v nov tir. Kakor le že znano, namerava letos občina sama zgraditi dvoje večjih stanovanjskih hiš s 27 stanovanji. S tem bo našemu strašnemu pomanjkanju stanovanj precej pomagano. Razen tega pa nas je te dni razveselila tudi še druga ugodna vest, da namerava namreč ljubljanska deavska zavarovalnica zgraditi tudi v Mariboru svojo lastno palačo, v kateri naj bi se potem namestila njena podružnica, ordinacija, ambulatorij in poleg tega naj bi dobili v njej streho tudi uradniki ln nameščenci zavarovalnice. Zavarovalnica se je, kakor doznavamo, obrnila tudi že na našo mestno občino s prošnjo za nakazHo primernega cenejšega stavbišča. Občina Je baje namero zavarovalnice z veseljem pozdravila in obljubila svojo vsestransko pomoč. Če se bo stvar ugodno razvijala, se bo z gradnjo nove palače, ki je zamišljena v večjem stilu, pričelo že letošnjo pomlad. Tako se torej pričenjamo gibati malo živahnejše tudi na tem polju; veliko res tudi to ni, nekaj je pa vendar. Olavno je, da te enkrat premaknemo z mrtve točke. V soboto dopoldan se je vršil v tukajšnji vinarski šoli pod Kalvarijo redni letni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Občni zbor je bil nalaM sklican v Mariboru In Istočasno s cvetlično razstavo v podjetju »Vrt«. Delegatk M to prišli na občni zbor iz vseh delov Slovenije v lepem številu krog 100, so sl tako ogledali Istočasno tudi omenjeno razstavo. Is poročil poedlnih funkcijonarjev Je bilo razvidno, da se društvo lepo razvija in uspešno deluje. Članov ima preko 2u00 ter izdaja tudi svoje strokovno glasilo »Sadjarja In vrtnarja«. Občni zbor so pozdravili tudi zastopniki oblasti in gospodarskih korporacij. Med poročili je bilo najzanhnlvcjfe izvajanje g. Džamonje, ki Je pojasnjeval društveno akcijo za osnovanje vrtnarske šole za Slovenijo. Društvo Je za osnovanje te šole skušalo zainteresirati tudi že vlado v Beogradu, vendar pa doslej brez pozitivnega uspeha. V prihodnje bo skušalo društvo ost variti ta svoj načrt, če ne bo Šlo drugače, na svojo roko, in sicer tako, da se bo šola osnovala v področju našega največjega vrtnarskega podjetja »Vrt« v Mariboru. Vrtnarstvo je važna gospodarska panoga, njeno važnost spoznamo najlepše, če sl ogledamo omenjeno naše veliko podjetje, zato bi bila vrtnarska strokovna šola res nujno potrebna In bi lahko po svojtk absolventih odprla naši deželi nove bogate pridobitne vite. Pa tudi naši domačL f večinoma zčlo zanemarjeni vrtovi, b! potom nasvetov Izurjenih strokovnjakov lahko dobili čisto d ni ko 'lice In prinaSail čisto dsugačne koristi. Vrtnarstvo se ie do dam>s pri nas vse preveč zanemarjalo; strokovne vrtnarske šole menda splch v celi državi doslej še nimamo, razen one v Novem Sadu, ki pa tudi še ni pričela s poukom, kljub teinu, da obstoia na papirju že par let in da so bile tudi učne moči že davno imenovane. Misel Sadjarskega In vrtnarskega društva je torej treba le pozdraviti in želeti, da se čimpreje udejstvl. Dolžnost naših političnih faktorjev je, da vzbude za to stvar tudi v Beogradu več razumevanja. Predpustno rajanje se je letos pri nas v Mariboru precej zavleklo in to radi znanega atentata na Gotzovo dvorano, sredl-Jča vseh mariborskih prireditev, ki se je morala za nekaj časa zapreti. Sedaj služi zopet svojemu namenu. V petek zvečer se ie vršil tam običajni vsakoletni planinski Ples, katerega je priredila podružnica Planinskega društva. Ples je bil prvovrstna Prireditev, ki )e privabila veliko zabave Milnega občinstva vseh stanov in starosti ln obeh spolov. Prireditev je tudi gmotno dobro uspela. V soboto zvečer se je vršil drugi ples. In sicer v Narodnem domu; priredili so ga 'železničarji; uspel ie istotako dobro. Kljub temu pa, da se Je razen teh vršilo še nekaj drugih zabav, izgleda, da letošnji predpust v Mariboru ne bo tako živahen kakor je bil prošla leta. Visoke davščine, veliki režijski stroški in splošno pomanjkanje denarja, odvračajo društva, posebno slabše fundirana, od prireditev. Sicer pa moramo biti tega le veseli, ker se *>o tem manj zapravljalo In popivalo in marsikomu ne bo treba na pepelnično sredo peti s Prešernovim učencem: »Oj predpust, ki čas presneti.,.c Dnevne vesti. Politične vesti. *» Fantazije o Italilansbo-Jiigoslovenskem sporazumu. »Manchester Guardian« !e načel vprašanje o vzrokih, ki so dovedli “o tega, da je Jugoslavija podpisala rimski sporazum. Med drugim pravi, da se je Mussolini poslužil tajnega orožja v obliki konvencije s Srbijo, ki je bila sklenjena po polomu prve avstrijske ofenzive proti Srbi I v avgustu 1914. Pašič je baje tedaj ponudil •‘aljil alljanco, pri čemur je zahteval teritorialno neokrnjenost Srbije in izhod na Jadransko morje. S svoje strani pa je ponudil »allji pravico na vso dalmatinsko obal do Narente, pridržajoč sl samo Boko Kotorsko, wuž in črnogorsko obal. Pogodba Je bila ?I®dložena pri londonskih pogajanjih leta "•5 ln priznana od Angllie in Franclie. to-r“,n* bila sprejeta na mirovni konferenci [.““' Protestov Wllsona. Vendar pa je imela stanja nekaj v rokah in Mussolini Je ba’e zagrozil, da jo bo objavil, kar bi ne bilo Po volji Jugoslovenskl vladi. == Zbirke za tajne organizacije na Bolgarskem prepovedane. Na podlagi sklepa JTOnistrskega sveta Je poslal minister za nii!raPie zadeve predstojnikom vseh okrajnih oblastev brzojavko z nalogom, da stro-ko nastopno proti vsem osebam, ki bi zbirale prispevke za kako nezakonito ali tajno organizacijo. Vsakdo, ki bi se proti temu pregrešil, bo zaprt In Izročen sodišču. ui v kancler Selpl v Bukare- J'., Bukarešti se nahajata avstrijski župnik mlnis<®r, Selpl in zunanii minister hn ^ KeK, ,0b tei pr,llkI naS!a5a tisk. da oblsk_, Premogel do večie živahnosti v gospodarskih odnošajih obeh držav. “ Odgodltev podpisa ItaliJansko-ruske Ufcovlnske pogodbe. Italijanski politični »rogi so zelo razburjeni nad postooaniem ik' J® v ,*atniem ,ren"tku pre-? trst0vln,ske P°K°dbe, ki je f l? *e Vdelana v vseli podrobnostih. Itali- SrtH L ^ kakn moglo do tega !3e. ki sTi* /a,aniih sodelovaIl vsi PrlkHtn «mih a dan?s odločilni faktorji. da 50 b"a zadnje čase po- Uvahll pmisk n»aalaV’? radl *e^a’ da se je Priznanje. Sedi) ko *$°|Vl*d° " m lure Rusom ne mudi* ie to zgodilo, se len. da bi Imela S?™0 ie ves svet uver' ristl Rusija sama. POJ:odbe naJvečle ko“ PrtznanJemCerv “* *,dovoUen z angleškim »Manchester nn/r^ROVoru £ dopisnikom da rt rdian* le Clčerin Izjavil. PrlznanJemPohvaa|IMe,VI°lient Z 1fnK'eškim g»ial«v. Kakien S“V%”VK",!!! Sas s,®iriaTS «■ Izdajanje bankovcev na Poličkem ustavljeno. Poljski ministrski svet je ime! *eJo, kjer je bil po kratkem posvetovanlu sprejet načrt predsednika republike, po katerem bo ustavljen kredit državi s strani Poljske državne posojilnice. Pozneje Je ministrski predsednik Grabskl obiskal predsednika republike, ki Je ta ukaz takoj podpisal. Na podlagi tega ukaza bo nadaljnje tiskanje bankovcev za potrebe države tani ustavljeno. , ■» Padec pollske valute. Te dni Je prt- sk> pred poslopjem državne posojilnice do »urnih prizorov. Več sto ljudi se Je ves dan gnetlo okoli poslopja ter skušalo zamenjati svoje tuje valute. Spekulantje »o Izkoristili *o priliko ter kupovali dolarje po 6 milijo« nov< akoravno presega uradni kurz še vedno 9 milijonov. Za prihodnje dni se pričakuje ie nadaljnje znižanje tujih tečajev. ■■ Inozemski strokovnjaki na Turškem. « Angore poročajo, da Je bil v proračun za spreiet znesek enega milijona •urtklh funtov za namestitev inozemskih strokovnjakov v različnih ministrstvih. Za vojno ministrstvo je predvidenih 15, za obnovitveno ministrstvo trije, za finančno ■Tila 5a minlstrstvo za Javn?. dela pet in za ninlstrstvo za notranje zadeve štirje ino-**»skl »pecijallsti. vimJT Končnoveljavna rešitev tankerskega Dodn??« . *pan,i* se je končno odločila la »ort! i ta"«r*kl sporazum. Njen sklep k»n.ti_ 0 ■ tangersko prebivalstvo z vell- Ut na rPlu "br.avaniem- kai« čakajo Je 15 na rešitev tega spora. franku vM^r,a,?,d. 0 nablnacliah proti ke Mllieran^^i i Je Predsednik repuoli- kl bi rade uničil ^a so na delu taino slle* »o sku^Tlp Brinifrancoski kredit, kakor Wne Ditioe no t i plaii,° vojne ^dškod-Ja šo se v ob odprti ulici velikanski kup fe-nri -j i e menda tej ulici, ki je drugače še Vi.«* i ^fna* v »°kras«. Ne vemo, če ta n« tud’ v higieničnem oziru spada en ti Razno časopisje Je na nesna- vpJnrro* v območju tega poslopja, že da.....u‘fzarJato' Mt« bi bil zadnji čas, ta nofirtH na.wavl red ter da ijončno tudi ve£ n. ia jE,ne * mesta, kamor že dolgo C e k« n,Sa',~ »Revček Andrej-mestnem I«*8’ se Pr|Prav,ia v našem DnevTso nr? za Prihodnje dni. -In topli. Noči J, zadnie dni zeto solnčnl D,,.«' s lSS“i?pJ““ “ ”'*■ umrl UDokoten1ko«ves,,V VCeral ponciil le nostne straže, g A°nVfnn^Kituk‘j jVar' iz Primorja, -i Prt tukaifa-* h4 ’ doma ravnateljstvu Pričneta v f,nan,cne'^ ocenjevalni kom is ni »a P0?1?}”11* novih taks za gostilne kavarn« fol°.''ltev pr.dobna podjetja v zmlsiu ,"lJn dru*a ksah. Eni ocenjevalni komisiil nrla L finančni ravnatelj - J Posedim finančni ravnatelj g. dr. povai-i' finančni svetnik g. dr. Valjavei’ UE‘ NPS !.i.ud?k! v "ponde- Jek Tl t. m. strokovni ' uČFfelT g.' Skah^o pc.četku in razvoju psihoanalize? -_ p,| kravji kupčiji sta se včeraj na Koro škl cesti 0red neko gostilno sprla dva oko liška posestnika. Rafael H. ln Jože P. Ker sta bila oba vinjena, sta si konCno segla v lase In se je bilo posredovanju stražnika zahvaliti, da ni bilo žrtev. — Dragotinu 2., ki je s svojim enovprežnim kolesljem zavozil v kup gramoza In se mu je pri tem pre-vrnil voz, Je pri tej priliki ukradel neznan tat veliko plahto, vredno 2uoo dinarjev. — Snočl Je v Vlahovičev! gostilni na Aleksandrovi cesti popivalo vtč Ljubljana, 6. februarja. mesarjev. Med dvema je nastal prepir, tekom katerega sta pričela razgrajati in razbijati steklenice in kozarce. Ko je go-stiiničar poklical dva stražnika, sta razbila razgrajača mizo in z njenimi nogami napadla stražnika. Nato sta pobegnila, stražnika pa za njima. Pridružila sta se jima še dva druga stražnika, ki so ju dohiteli v Mestnem parku. Tam sta se mesarja postavila v bran, in šele ko je eden Izmed stražnikov udaril enega nasilneža, pr! tvrdki Markovič us-lužbenega Mirka VVeissa, s sab-Ijj po glavi, ga je bilo mogoče ukrotiti, do-čim je drugi pobegnil. Gostilničarju Vlahoviču povzročena škoda znaša okoli 1600 dinarjev. — Ptulske vesti. Občni zbor moške in ženske Ciril ln Metodove podružnice v Ptuju se vrši skupno dne 9. februarja ob 8. uri zvečer v spodnji dvora/ni Narodnega doma. — Občni zbor pevskega društva »Zarja« v Ptuju se vrši dne 9. februarja zvečer v dvorani Narodnega doma. — Kakor je že bilo razglašeno, se Imajo letniki 1869 do 1873 stanujoči v Ptuju, takoj Javiti pri mestnem magistratu v svrho vojaške evidence. Prizadeti se ponovno opozarjajo, da storijo svojo dolžnost, sicer sledi s strani vojaške oblasti jako stroga kazen. — Naborni obvezancl letnik 1904 se poživljalo, da se v teku treh dni prijavijo na tukajšnjem magistratu. — Dne 3. februarja okoli 17. ure je Izbruhnil požar v dirmrku tuk. mestnega gledališča, ravno ko se Je vršila predstava. V službi se nahajajoči gasilci so ogenj takoj udušill. Gledališka predstava se je vršna nemoteno naprej. — Neki Fideršek Juri] iz Stoparc je bil aretiran od tukajšnje policije radi beračenja In pijančevanja. Ko je bil aretiran, se Je zoperstavil policijskemu organu. — Prekmurske vesti. Godba Dravske divizijske oblasti je pod vodstvom svojega kapelnika g. dr. Čerina priredila 3. februarja v Dol. Lendavi v hotelu »Pri kroni« simfonični koncert s plesom v prid zaščiti revne dece. Koncert Je Izredno dobro uspe>! in je številno navzoče občinstvo godbo Dravske divizije navdušeno pozdravljalo. — Madžarsko časopisje onstran meja zopet pogreva staro pripovedko, da se v najkrajšem času priključi k Madžarski 17 prekmurskih občin z Dol. Lendavo do Mure. S podobnim! vestmi zasleduje madžarsko časopisje namen, da med maloštevilnim! madžarofil! v Prekmurju vzbuja upanje na povratek budimpeštanske strahovlade. V razširjenju neresničnih vesti po madžarskem časopisju se prav posebno odlikuje svoječasni okrajni glavar v Prekmurju Viszke!y. Samoobsebi umevno vestem rnai-džarskega časopisja tukaj nihče ne veruje, tem mani, ker prihajajo v Prekmurje od madžarskih državljanov pisma, ki Izražajo željo, da bi najraje zapustili deželo Štefan-ske krone in pribežali v Jugoslavijo. _ Na Madžarskem so namreč življenjske prilike naravnost, nevzdržne! — Pogrebne svečanosti za WUsonom. Danes Je vsa Amerika odeta v žalno obleko. V cerkvah se opravljajo cerkveni obredi In v Washingtonu p!apo'ajo črne zastave. Na javnih poslopjih ostanejo zastave razobešene mesec dni. Program pogrebnih svečanosti ni še znan, ker ni prišel v Wa-shimgton Wilsonov zet Mac Adoo, ki je takoj po smrti odpotoval Iz Los Angelesa. Vdova pa le baje določila pogreb za prihodnjo sredo. Zemeljski ostanki bodo položeni v grobnico bazilike. Sklenjeno je nadalje bilo, da bo zgrajen na kraju, ki ga določi pokojnikova rodbina, velikanski spomenik. Sedanji predsednik Coolldge Je zvedel za smrt v neki cerkvi, ki Jo obiskuje često. Pastor Je baš govoril o moderni po'itiki in Je pri tem često omenil Wilsonovo ime. — Vojna odškodnina, V ministrstvu za socllalno politiko se pripravlja nakazovanje Izplačil vojnim oškodovancem v Primorju, Dalmaciji In na Koroškem. Kakor se poroča iz Beograda, je v to svrho določenih pet milijonov zlatih kron. — Ljubljanskemu magistratu se ne zd! vredno, da bi pustil prižgati luči na cesti Sv. Petra. Osoblto zanemarjen Je del od Resljeve ceste do Škofje ulice. Čudno, da se ni še pripetila nobena nesreča. Pasantl naj-brže računajo z zanikernostjo magistrata In previdno liodljo. čeravno se tupatam komu spodrsne In si nekoiko zrahlja kosti. Omenjena cesta Je vendar zelo prometna In poleg tega tako ozka, da b! se ji vendar smelo posvetiti nekoliko več pažnje. Luči ob Polakovi tovarni sploh ne gorijo, marveč samo brlijo kot nočne lučke. Želeti bi torej bilo, da se mestni magistrat zgane In v Javnem Interesu poskrbi vendar enkrat za red. — Bivši član ljubljanskega gledališča Je brez krivde zašel v najtežjo bedo. Nad vse nujno rabi nekaj obleke, perila !n denarja. Apeliramo na usmiljena srca, da se ga usmilijo in da mu priskočijo z darovi na pomoč. Darove sprejema naše uredn’štvo. — Glavni Savez Jugosl. vinogradnikov. Naznanjamo, da je gospod prometni minister dovolil za posetnlke ustanovnega občnega zbora Glavnega Saveza vinogradnikov. ki se vrši dne 16. februarja t. 1. ob 10. uri predpoldne v Zagrebu, znižanje voznih cen za polovico na vseh državnih železnicah (veja tudi za južno železnico). Občni zbor obeta teda! obilen obisk Iz vseh vinorodnih krajev naše države, — na kar se opozarja vinogradnike iz Slovence s ponovnim pozivom, da skrbe za to, da bo poset čim številnelši! — Kupiti je na odhodni železniški postaji celo karto dotičnega razTe-da. ki velja s potrdilom predsedništva občnega zbora tudi za povratek. — Pokrajinski Savez jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru. — Prvi Jugoslovanski uradniki so bili odposlani na Reko. da prevzamejo službo na onem deiu reškega kolodvora, ki je po sporazumu z Italijo na razpolago naš! državi. Na tem delu reškega kolodvora se bo uradovaio v našem Jeziku. Kžno Matica 31. januarja do 10. februarja Žena z milijoni vmvmvmvvftvvvvfivv od 7. do 10. febr. III. del: .Carigrad-Pariz". d@fpsdarit¥a. Porast dmapis. Dinar je pričel rasti. Kake posledice bo imelo to za naše gospodarstvo? Široke ljudske mase bo najbolj zanimalo, kake posledice bo imel porast dinarja za nje kot konzumente. Ali jim je želeti visokovreden ali manjvreden dinar? Porast dinarja to nujno oslabila tuje valute v naši državi. Za isto vsoto dinarjev bo dobiti na domačih, kakor tudi na tujih borzah večjo vsoto tujih valut. S tem bi bilo tudi rečeno, da bo dobil naš trgovec za isto vsoto dinarjev večjo množino blaga v inozemstvu kakor do sedaj. S tem pa je že porasla tudi kupna moč dinarja. Seveda cene doma ne nazadujejo tako hitro in v taki meri, kakor se dviga dinar. To je že stara resnica, ki smo jo pri nas opatzovali neštetokrat, in ki nam jo bodo potrdili dogodki tudi sedaj. Trgovec skuša doseči tudi pri valutnih spremembah dobiček, zato so cene mnogo trdovratnejše, kakor pa valuta. Šeie konkurenca ga prisili, da prične polagoma upoštevati valutne spremembe in da zniža cene odgovarjajoče valutnemu stanju, če je okrepitev dinarja stalna in ne samo začasna, potem mora priti do znižanja cen doma — torej se je zvišala kupna moč dinarja tudi doma (»Marburger Zeitung« seveda trdi, da je vseeno, kakšen je tečaj dinarja na inozemskih borzah, glavno je, da se zviša njegova kupna moč doma. Da, toda kako pa? Mar si predstavlja »M. Z.« našo državo kot nekak s plankami obit svet, ki živi sam svoje življenje, popolnoma neodvisno od okolice? Niti »Marburger Zeitung ne moremo pripisovati tako primitivnega razumevanja — toda zapisano je vendarle tako). Naša država kot poljedelska država izvaža poljedelske pridelke, živino itd, torej surovine; uvaža pa gotove fabri-kate, ki so neprimerno dražji. Oči-vidno je torej, da ima visokovreden dinar za nas gotovo mnogo večji pomen, kakor pa nizek; čim več je dinar vreden, tem manjšo količino ga je treba poslati v inozemstvo za neobhodno potrebno blago. Naš izvoz pa bi sprva morda deloma trpei. Toda če pomisli mo, da zaslužijo pri velikih valutnih diferencah v glavnem le izvozniki, nc pa producenti, in da imajo poljedelski pridelki svetovno ceno, ki pri danih prometnih razmerah nikdar ne more biti dolgo zelo različna, potem nam mora postati jasno, da tudi tu visok dinar ne bi škodoval. Spočetka bi postale seveda razmere težavne, kakor Je to običajno pri vsakem gospodarskem preokretu. Toda konzument bi teh težav ne občutil, pač pa producent. Ker pa so naše gospodarske razmere že toliko konsolidirane, da ne moremo več govoriti o'kaki naraščajoči ali preteči krizi, bi bile tudi te težave kmalu premagane. Zvišana kupna moč dinarja pa bi imela še drugo, zelo blagodejno posledico. Pomanjkanje denarja bi namreč ne bilo več tako občutno, kakor je sedaj. Cim več je denar vreden, tem več dobimo zanj in tem manj ga je treba. Vse to pa bi polagoma tudi omogočilo znižati producijske stToške naši industriji ter povečati njeno konkurenčno sposobnost Za našo industrijo bi bil položaj mnogo težji, če bi bila v glavnem navezana na izvoz in to pred vsem radi raznih prometnih in carinskih ovir. Tako pa teh ovir zaenkrat še ni, oziroma ne pridejo vi taki meri v poštev in bo naši industriji dvig dinarja prav tako malo škodoval, kakor ne bo škodoval našemu celotnemu gospodarstvu. X Jadranska banka, Beograd, Te dni so se vodila pogajanja v svrho stvoritve ožje poslovne zveze »Jadranske banke« v Beogradu s »Srpsko Bam-ko« v Zagrebu, »Hrvat Slav. Zem. Mi-pot. Banko« v Zagrebu in s »Podunav-skim Trgovačkim AD. v Beogradu. Pogajanja so zaključena s povoljnlm rezultatom, ki zagotavlja »Jadranski banki« potrebna sredstva za uspešen razvoj njenih poslov. TRŽNA POROČILA. Sadje. Zagreb, 5. februarja. Radi precejšnje ponudbe so cene deloma nazadovale. Notl-rajo 8—10 dinarjev za kg, debela lepa namizna JabolRa 12—13, drobna 6, drobne hruške 4. primorske smokve 10 dinarjev za kg. Domače slive 6 dinarjev liter, suhe hruške in Jabolka 2.50 dinarjev liter. Orehi 4.50 za 1 liter, brez lupin 15 dlnarlev kg. X Paketi za otok Rhodos. Ministrstvo za pošto in brzojav |e dovolilo sprejemanje paketov za otok Rhodos. Sprejemali se bodo paketi do pet kilogramov. Označba vrednosti Je dopuščena do 1000 Din. Pristojbina za 1 kg znaša 3.50 zlatega franka. DOBAVE. X Dobava cigaretnega papirja. Pr! Upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 25. februarja t. I. ofertalna licitacija glede dobave 105.000 komadov bo-b!n cigaretnega papirja. * Oobava mesa. Pri lntendanturi Drav-ske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 12. februarja t. 1. ob 11. url dopoldne direktna pogodba za dobavo mesa za garnizijo Ljubljana. ■ X Dobavn platna, blaga »Amcrfean«, sukanca In gtimbo>. Pri odclcniu za morna* rico v Žcmitnn se bo vršila dnr 2A februar* ja t. 1. ofertalna licitacija glede dobav* 30.000 m belega platna za obleke, 3.500 m blaga »American« za podlogo. 2.000 ducatov malih gumbov Iz medi s sidrom. 8.000 ducatov malih gumbov iz aluminija In večje količine belega sukanca št. 40. Predmetni oglasi z natančnejšimi oo-datkl so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Borzna poročila. Beograd, 6. febr. Devize. Du*:a} 0.1192—0.1199, Budimpešta 0.295—0 32, Italija 371-372. London 365-305.25, Now York 84.50—84.75. Pariz 391-392. Praga 240—246.50, Sofija 62.25—62.50, Švica 1476 do 1477. Zagreb, 6. febr. Devize. Dunaj 0.11825—0.12025, Budimpešta 0.305—0.335, Bukarešta 41.75—44.75, Italija, izplačilo 370.85—373.85, ček 369.50—372.50, London Izplačilo 363.50—366.50. ček 363—3U6, Nc\v York 83.90—84.90, Pariz 390—395, Praga 244.70—247.70, Švica 1470—1480. Vaiure. Dolarji 82.75—83.75, češkoslovaške krone 241.50—244.50, madžarske krone 0—0.23, napoleondorl 0—330, lire 365.50—368.50. Curlh, 6. febr. New York 573.75, Lor.don 24.76, Pariz 28.65, Milan 25.25, Pra-ga 16.665, Budimpešta 0.02. Bukarešta 2.91, Beograd 6.75, Sofija 4.20, Dunaj 0.00&1, av-sirijske krone 0-008125. Dunaj, 6. febr. Devize. Beograd 835 do 839, Berlin 15.50—16.10, Budimpešta 2 13 do 2.53, Bukarešta 303—365, London 306.000 do 307.000, Milan 3124—3136, New York 70.935—71.185. Pariz 3202—3218, Praza 2H59—2069, Sofiia 518—522. Curlh 12.355 do 12.405. Valute: Dolarji 70860—71.260, boig. levi 496—504, nemške marke 15-10—15.«0, fnnti 304.200—305 800, francoski frarki 32^5 do 3325. lire 3120—3140, dinarji 834—JMO. romunski leji 356—360, švicarski franki 12 340—12.420, češkoslovaške krone 2050— 2066, madžarske krone 1.66—1.8&. Praga, 6. febr. Dunaj 4.SI, Berlin 8.01, Rim 153 25, avstrijske krone 4.83, lire 153 25, Budimpešta 11.80, Pariz 16125, London 149.75. New York 34.90. Curih 608.25, Beograd 41.20. Berlin. 6. febr. (V milijonih mark.) Dunaj 60.049, Mflan 186.134. Praga 123.789 Pariz 197.705, London 18,154.500, New York 4.189.500, Curlh 737.153, Beograd 50.373. Šport. JUGOSLAVIJA: AVSTRIJA. V nedeilo dne 10. t. m. se sestaneta v Zagrebu prvič nogometni reprezentanci Av. strlje In Jugoslavije. Iz poroči, avstrijskih listov Je razvidno, da polaga avstrijski nogometni savez veliko važnost na to tekmo ter da nikakor ne podcenjuje naših nogometašev. V splošnem se Je pričakovalo, da bo avstrijski savezni kapetan Hugo Melssl nominira! proti nam Isto moštvo, ki se ie pred kratkim tako odlično borilo v Niirn-bergu proti reprezentanci Nemčije in ki je nekoliko kasneje naravnost katastrofalno porazilo Italijane v Genovi. Razmere pa sa prisilile Meissla, da je postavti moštvo, ki kaže na zunai le malo sličnosti prejšnji tako renomlranl enajsterici. Gros igralcev je takrat dostavila Vienna in Amateuri. Ker pa Je Vienna zaposlena v nedeljo v prvenstvenih tekmah. Je moral avstriiski savezni kapetan na novo Imenovati moštvo, Enajsterica, ki nastopi v nedeljo proti nam. je sledeča: Edi Kanh3user - Beer, T e u f e I (vsi Wiener SportklutO-G e y e r (Amateure), Brandstatter, Nietsch (oba Rapid)-W o n d r a k (Rapid), H o r -v at h (Shnmerlng), Jiszda (P. A. C.), W1 e s e r (Amateure), W e s s e I y (Raf-pid); rezerve: AIgner, Musil (oba Slmratv-rlng), Hofbauer (Ostmark). Jugoslovani stopijo temu moštvu nasproti v sledeči postavi: Vrdjuka (Gra-dlanskl)-V rbančlč, Dasovlč (oba HAŠK)-K u r 1 r (Hajduk. Sp it), R u p e c (Gradj.), Rodin (Hajduk)-B a bi č (Gra-djanski), Jovanovič (Jugoslavija, Beo. grad), Dubravčič (Concordla), Petkovič (Jugoslavija), Sar a sz (NTK, Novi Sad). Moštvo, ki ga Je nominiral naš savezni kapetan Veljko Ugrinlč, Je pač najboljše, ki ga lahko postavimo ter vžlva po* polno zaupanje vse športne iavnosti. V pr. votn! postavi naše reprezentance se Je 1» VTŠila mala lzprememba. 7., 8., 9. februarja. Razkoina nehistorična komedija v 7. delanjih TAKI SO MOŠKI ali MALI BRAT VELIKEGA NAPOLEONA v slavnih vlogah HARRY LIEDTKE in PAUL HEIPEMANN. Ta izvanredni zabavni in drhoviti Rim prikazuje veselo dvorsko življenje, pikantne intrige in galantne pustolovščine na dvoru Napoleonovega brata" Kraljevske palače, dvorno gledališče, dvorski baleti, razkošne kraljevske lože v gledališču. POZORI POZORI Radi dolžine filma In nadvse sijajnih slik ter celokupne opreme In dekoracije se vrše vse predstave samo za ta spo ed ob 3., 'I* 7« in 9. uri. ► njuunr'< To In ono. NASA ŽENA. Načelnik odseka za narodno proaveto Z- J-ovo Popovič ]e Ime) v B«ogra