ieviika 271. Trst v torek 2. oktobra 1906. Tečaj XXX!. jjp Izhaja vsaki dan ali en ieAeiii.ft in jraniiil ob 5. tri. ofi poiEtfEllfii ob 9. irt flimi-?o-»Hiničiie številke Be prodajajo po 3 nvfi (6 Btotink) v niDOgin tobakamah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, STraiju, £t. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AidovščiDi, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. . e=e ogia^ov sa računajo po vratah (Široke 73 mm, visoke i'/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ta "osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pe 50 stct. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglrsi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave gdktost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnoga društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti Je moč t N&roonina snaia za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — JJb naroČbe brez dopoBlane naročnine se uprr.va r.e uzira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrnr.kovacii pisma se ne sprejemajo in rokopisi te ne vrtijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo tinta UREDNIŠTVO: al. Giorgio G&lattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. astr.it konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarn« knnsorcija lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. sses^ PoStno-branil nični račun št. 811.652. —— TELEFON i tov. U 67. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Z manifestacijskega shoia polit, društva . Edinost4 za kirofte Slovence. IV. Govor Josipa Mandića. Ali mi smo proti vsprejemu -/s večine tudi še iz nekega druzega razlogu : iz de-m o k r a t č u o s t i. s katero se mora ponašati naš program, -/s večina je najnede-uiokratićne i e orožje parlamentarnega boja; ali naj se mi demokratje in sinovi, ■aroda ne upremo do skrajnosti proti uvedeuju takega monstruma ? Sredstvo je nedemokratično, da ga n. pr. Švica s])loli ne pozna. Hi smo proti g/3 večini tudi iz tega razloga in pre pričan sem. da morajo biti proti vsi svobodomiselni elementi infprijatelji zdravega napredka. Prepričam sem. da najdemo v naših catah tudi socijalno demokracijo. (Aplavz in pritrjevanje.) Zlobni jeziki po listih hočejo sicer znati, da dr. Adler in njegovi somišljeniki mislijo podpirati nemške aspiracije. Ali moremo verovati temu ? Ali bi bilo to možno, da bi socijalni demokratje mogli biti naenkrat tako — nesocijalni in — nedemokratični ? !! Ali misli res socijalna demokracija postaviti se v protislovje se svojim programom in pokazati vsemu svetu, da je nje program le lepa beseda, da „egalite, fraternitč„ ne ekzistira, ko gre za boj ~a nepravičnost usurpacijo ni korist Nemštva Y! Ne, v to ne moremo verjeti dokler ne bomo videli. A če bi vedeli, kako bi morali govoriti o potem ? Mi smo socijalni, mi smo zavzeti za napredek in svobodo člo-večanstva, mi smo pravi demokratje, ali ne sod jal ni demokratje v službi privitegirancev, v službi avstrijske vlade !! (Frenetičen av plavž. ? Mi ne m o Jemo vsprejeti večine ! Po- j stopati drugače, pomenjalo bi podpirati tiste | tendencije, ki jim je cilj : zagotoviti Nemčiji j *fO$jtcspodslvo r Avstriji ter ukloniti Slovan- j o boja pravico. (Pritrjevanje.) Soglašati z nemškim zahtevani — soglašali do skrajnosti — pomenjalo bi: povračati se vedoma v dosedanje stanje, dovoliti, da se nas bo tudi v bodoče proglašalo kakor rmanje vredne*1, da se nam pritisne pečat interijor-nosti (Vsklikanje.) In do tega ne snu- priti kakor je llog v neh*sih ! (Viharen frenetičen aplavz.) Želeti -/3 večino, pomenjalo bi nadalje željo, da predložena razdelitev okrajev ostane za desetletja taka. kakoršnja je ! To bi po- j menjalo : vzeti parlamentu možnost za to, da v neizogibnem času po naravni evoluciji in: naravnem razvoju prebivalstva spremeni razdelitev — to bi pomenjalo : sankcijo n i-rati za vse čase tO, kar nam je vlada prisodila v volilnem odseku po dobrodušnosti, da ne rečem kratkovidnosti in pomanjkanju eneržije slovenskih odposlancev v volilnem odseku. (Pritrjevanje in vskliki od vseh strani) Rekel sem : z a vse čase! To ni retoriška fraza. Ob grupiranju in konfiguraciji sedanje in — mutatis mutandis — bodoče Avstrije, si ui možnn misliti, da bi bil en del parlamenta v možnosti, da bi — s kolikor toliko nade do vspelia — povzdignil svoj glas za spremembo volilne reforme. Ker za to bi trebalo, kakor smo že videli, dve-tretjinske večine. Nu, kakor stoje stvari, ne bi nobena stranka, nobena narodnost mogla kaj doseči v tem pogledu. Nje glas bi bil glas vpijočega v puščavi. Ozrimo se na sestavo bodočega parlamenta ! Poslancev bo — po sedanjem načrtu — 510. Da se spremeni ta volilni red,", trebalo bo dve tretjini od 516 — z drugimi besedami: 344 glasov. Že sama misel na to je šimera. Ako bi hoteli doseči spremembo, morali glasovati za: ves slovanski blok in skoro polovica Nemcev ! Ali pa narobe: vsi Nemci in žnjimi dober del Slovanov. To pa ni možno ker so interesi Nemcev in Slovanov tudi tu naravno divergentni. Saj gre v tem slučaju z naše strani proti Nemcem, da ohranimo pred njihovo pohlepnostjo in nazasit-uostjo. kar se sploh še daja ohraniti. Dvetre-tjinska večina pa je petrilikacija vladnega načrta — zagotovljenje njegove perpetuitete, grob vsakega parlamentarnega delovanja v pogledu — grob volilnega razvoja. (Viharen aplavz.) Ali moremo torej mi privoliti v to ? (Burni klici : Nikdar in nikakor ! !) Že sama pamet nas uči. da se more in sme ovekovečati samo to, kar je dovršeno, popolno, kar je prišlo kakor zadnja faza razvoja, zadnja evolucija. Iz tega sledi zaključek : da se more želeti, da se zapečati le to. kar nam ugaja, s čemer se strinjamo kar nas zadovoljava. (Živahno pritrjevanje.) (Pride še.) Odsek za volilno reformo. (l?rz. poročilo). DUNAJ 1. Na današnji seji odseka za volilno reformo je najprej posl. Schlegel predlagal, naj se reasumira § 4 volilnega reda za državno zbornico, češ, da hoče staviti dodatni predlog. Reasumiranje je bilo sklenjeno, i nakar je posl. Schlegel predlagal, naj odsek vsprejme določbo o volilni dolžnosti. Uteme- j Ijeval je svoj predlog podrobneje, ter predlagal, naj bi se določbo o volilni dolžnosti prepustilo deželnim zborom. Posl. Grabmaver se je izjavil proti temu predlogu, češ, da je prijatelj svobode javnega življenja. Posl. Tavčar se je zavaroval proti očitanju reakcijonamega mišljenja, kakor so mu to izlasti očitali „Narodni Listv". Govornik je na stališču, da je treba razširiti deželno avtonomijo, četudi bodo s tem Slovenci v mnogih deželah potlačeni. Izlasti uravnavo jezikovnega vprašanja ne bi mogli Slovenci Štajerske, Kranjske in Istre prepustiti deželnim zborom. Temu nasproti so Slovenci navdušeni pristaši takozvane narodne avtonomije. Govornik je izrazil mnenje, naj bi bil vsak, ki je za volilno dolžnost, dolžan se potegovati za pluralitetno volilno pravico. Govornik se je izjavil proti predlogu Selilegela, tako tudi posl. Adler, Lecher in Choc. Posl. Gessmann je predlagal, naj se v principu določi volilna dolžnost, češ, da bi to služilo interesom vseh strank ter da bi se preprečilo preplavljenje socijalne demokracije. Minister za vnanje stvari je govoril o vzrokih pro in contra volilni dolžnosti ter je prišel do zaključka, naj se odločitev prepusti odseku. Ako bi bil isti pripravljen vsprejeti določbo glede volilne dolžnosti, bi bil predlog posl. Gessmana v toliko srednja pot, da bi načelo in vodila izvedbe začrtal državni zbor, faktično izvedbo teh vodil bi se pa za slučaj prepustilo deželnim zborom. — Na ta način bi ozemlje, za katero bi ta odredba veljala, postalo manje in tako bi se v posamičnih kronovinah in deželah najbolje vpoštevalo tozadevne nazore. Posl. Hruby je predlagal, naj se izvoli pododsek 10 členov, ki naj se o vprašanju volilne dolžnosti posvetuje v obče, o stavljenih predlogih pa posebej ter naj tekom treh dni poroča odseku. Nadalje je predlagal, naj se posvetovanje o $ 4 prekine. Izrazil je svoje začudenje, da podtika posl. Adler reakcionarne tendence predlogu o uvedenju volilne dolžnosti. Predlogi Hrubega so bili vsprejeti in seja zaključena. Prihodnja seia jutri ob H. uri popoludne z dnevnim redom: Volitev pododseka ter na-| daljevanje današnjega volilnega reda. Ali deželna, ali narodna avtonomija ? V izdanju od minole nedelje že smo omenili — govoreči o predlogu poljskega poslanca Starzvnskega za razširjenje deželne avtonomije —, kako so konservativne mariborske „SUdosterreichische Stim-men" pokarale poslanca dra. Susteršiča, ker ni — kakor člen odseka, ki je razpravljal o rečenem predlogu — takoj povdarjal tradici-jonalnili zahtev Slovencev. Mi se drznemo trditi — piše mariborsko glasilo —, da Slovenci vrše le patrijotično delo, ako se nepremično drže svojega programa, ki odklanja vsako večanje pravic posamičnim deželam. Oglejmo si le dežele, v katerih so morali Slovenci vršiti doslej tako rekoč službe rabljev. Liberalna era je znala pod devizo „svoboda, enakost" mamiti Slovence na meji, dokler se niso odprle oči tudi najpriprostejemu človeku, kateremu niso v tem „svobodnem času'4 dovoljevali niti tega veselja, da bi se svobodno izobraževal in gospodarski razvijal. Moč, ki jo ima dežela z nje organi, je moral Slovenec trdno občutiti. Vse prošnje in peticije južnih Štajercev so bile zastonj. Sadovi tej samovlastnosti so : povsodi odpor, strupena nezadovoljnost in naravnost ogorčenje vsled žaljenja naših pravic. Po teh grenkih izskušnjah moramo izjaviti, d a b i bili toliko zadovoljneji, kolikor manje vprašanj bi se bilo poverilo kompetenci dežele! Ali naj vršimo še dalje službo podajačev in naj-li celo tudi v šolskih stvareh in jezikovni zakonodaji poverimo deželi še veče pravice ? ! To bi bilo naravnost samoubojstvo. To so izskusili doslej Slovenci Stajar-ske, Koroške in Primorja. Slovenci v teh deželah nimajo ob danih okolnostih nič boljega pričakovati ter bi se morali — vzlic vsemu svojemu žilavemu odporu — sčasoma pogubiti. Odrešenje za njih je v pravični volilni reformi in v neizogibni posledici tej : v n a-rodni avtonomiji, do katere mora priti v nedoglednem času, kakor je moralo priti tudi do volilne reforme. Ozirom na to važno vprašanje postavljajo „SUdosterreiclii-sche Stimmen" postulat : Nobene deželne, ampak narodno avtonomijo! Dogodki ria Ruskem. Volitev za dumo. Iz Petrograda poročajo : V dobro obveščenih krogih se govori, da se bodo volitve za dumo vršile med Božičem in Novim letom. Natanjčni čas bo določen še le meseca decembra. Volitev 570 poslancev se bo istočasno vršila po vsem carstvu. Nova duma se sestane v Petrogradu dne 5. marca. Drobne politične vesti. A n g 1 e ž k i kapital v S r b i j i. Iz Belegagrada poročajo : Angležki pisatelj Alfonz Steed, ki se mudi tukaj, je v imenu nekega angležkega konsorcija stavil srbski vladi ponudbo za gradnjo zabalkanske železnice od Ivladova do Niša in od srbsko-turške meje do Adrije ; potem je v imenu drugega PODLISTEK. Na poti k ciljem.: SI. Vilinski. „Moram?... Kdo mi pa ukaže?" je de-, jala ona in se vzravnala ponosno. Poljanšek se je ustrašil, ker je mislil, da 1 jo je razžalil. „Oprostite!... Prosim lepo!" je dejal; prosečim glasom. -No. sedaj sva že boljša prijatelja I..."1 je rekla ona. ..Ako prosite, je morda možno, da pridem." Poljanšek je bil gotev, da pride. „Torej ob devetih na Karmelitskem i trgu ?u je vprašal tiho. ,.Ne... Že ob osmih..." ..Hvala, Manica... pričakujem vas..." — Že pred osmo je bil Poljanšek tisti večer na določenem mestu. Ni čakal dolgo. Kavno je odbilo osem, ko je zagledal. Manico v črni obleki in s črnim klobukom j na glavi. Pozdravil je in ona mu je odzdravila. Stisnil je njeno orokavičeno roko in jej i voščil dober večer. Kaj bolj pametnega mu ' ni prišlo na misel. ..Hvala, Manica, da ste prišli... Idiva na ; desno !" jej je dejal poluglasno in ona mu je ! sledila molče. Roko v roki sta šla s počasnimi koraki : po trotoarju. „Glejte, Manica, dejal sem vam in tudi j pisal, da brez vas ni življenja za-me...*' ..Koliko jih je že bilo, ki so mi isto govorili !« ga je prekinila ona. „Torej ne verujete mojim besedam ?u je vprašal. „Ne vem še..." Prišla sta do drevoreda. V kostanjih je : šumelo zadnje perje in tuintam je letel nočni metulj mimo. „Ah, Manica, verujte mi !* je zaprosil Poljanšek. „Prositi znate pa res lepo !:< je dejala ona in se zasmejala. Prišla sta do klopice in sela. Lepa, jasna noč je bila, doli se je svetilo mesto v nešteto lučili, kakor odsev ne-1 beških zvezd. Molčala sta oba nekaj časa. „Kaj ne, Manica, vi se dolgočasite?" je dejal Poljanšek. ..Dolgočasim Ne..." Njen glas je trepetal. Njune roke so se iskale, in ko je Poljanšek držal njeno v svoji, jo je pritisnil na j ustnice in jo strastno poljubil. „Kaj delate ?" je dejala ona plaho, a j roke mu ni odmaknila. „Ničesar... To, kar moram!~ je dejal Poljanšek. Glej te, Manica, iskal sem ljubezni po svetu, a je nisem dobil še prave in resnične ljubezni, ki ne prestane nikoli... Jaz vem pa, da sem jo sedaj našel... Vaše oči so mi to obljubo vale že davno... Manica, jaz te ljubim... blazno... Brez tebe nočem živeti...*4 Privil jo je k sebi in jo poljubil. Ona je molčala, njeni roki sta se sklenili krog Poljanška. ..Manica, kajneda me ljubiš ?" je šepetal Poljanšek. „Tudi ti me ljubiš... blazno... kakor jaz tebe... Pojdeš z menoj do konca sveta, če bi te prosil... ? Reci, da, Manica !..." „Seveda, ti neumni, lepi fant, seveda te ljubim... Nocoj, ko je tako lep jesenski večer, nocoj te ljubim... Smiliš se mi, ti idealni fant, ki iščeš večne ljubezni, ker je nikoli ne najdeš..." „Manica, kaj govoriš?" je vskliknil Poljanšek". Ona pa se je tiho zasmejala in dejala potem : „Resnico govorim... Nocoj te ljubim, ti lepi fant, včeraj sem tudi enega ljubila, ki ni bil tako lep kakor ti, jutri pa pride morda kak lepši in idealnejši nego ti... Nocoj >ein tvoja... vsa tvoja". Njene ustnice so zagorele na Poljan-škovih. „Pojdi sedaj z menoj... Spremi me domov !" je dejala tiho in se oklenila njegove roke. Vstala sta in šla... — — — — * * Dve po polunoči je odbilo tisti strašni večer. Poljanšek je bil ravno prišel v svojo sobo in prižgal luč. Potem je odprl miznico in vzel Grabarjev revolver, ki ga je bil vzel po dvoboju s seboj, iz miznice in ga položil na mizo. pripravil črnilo, pero in par pisem. Začel je pisati. Prvo pismo je pisal Manici; dolgo in obširno je bilo, polno ironije in žalosti nad izgubljenim življenjem, nad neumnim iskanjem večne ljubezni... Stran II. »EDINOST« štev. 271 V torek, dne 2. oktobra 1900 konzorcija stavil ponudbo za zgradi »o velike tovarne za konserve v Srbiji. Tovarna se zave/,«'. da bo za svoje izdrlke porabljala sto tisoč komadov goveje živine na leto. P r a v o s 1 a v j e v Japonski. V Japonski napreduje krščanska vera od leta do leta. Katoliška in protestantska vera imata tamkaj mnogo vernikov. Leta 1868. pričelo se je tamkaj siriti tudi pravoslavje in danes je že nad 30.000 pravoslavnih. Izlasti mladina prestopa na pravoslavje. Leta 1900. je bil ustanovljen „ Japonski pravoslavni omladinski klub", ki ima namen širiti v Japonski pravoslavje. Najimenitneji razŠirje valeč pravoslavja v Japonski je otec Pavel Savabe — prvi japonski pravoslavni svečenik. On je med prvimi leta 1868. vsprejel pravoslavno vero. a krstil ga je znameniti ruski misijonai v Japonski, vladika Nikolaj. Neutrudljivo in navdušeno prepoveduje ta Japonec pravoslavno vero. in vzlic temu. da je rudi tega mnogo pretrpel, vendar ni izgubil poguma. Poleg vladike Nikolaja ima otec Savabe največ zaslug za mlado pravoslavno cerkev v Japonski. 80-1 e t n i c a „Srbske Matice". rMatica Srbska" v Novem Sadu je obhajala te dni 80 letnico svojega obstanka. General Jezuitov — Bolgar? Pariški list „Eclair" je pooblaščen v izjavo, da so roditelji novega generala Jezuitov, o. AVernza, rodom iz Bolgarije, in da se je mati novega generala slučajno mudila na Wirtemberškem, ko se je rodil sin. ki je sedaj postavljen na čelo jezuitskega reda. Sicer se sam o. \Veroz smatra še dan danes za Bolgara ter ne uvideva, kako da se zamore njegovo izvolitev pripisovati nemškemu uplivu. Novi krediti za nemško ar* m a d o. Iz Berolina poročajo : V prihodnjih mesecih bo vlada zahtevala od državnega zbora velik kredit za armado. Kredit se porabi izlasti za ženijske čete in za napravo brzojavnih in telefoničnih vojaških prog. Oster govor francoskega mili i s 11 r s k e g a predsednika. V Lou-hanu je včeraj francoski ministerski predsednik imel govor med banketom, ki so mu ga priredili na čast. Govoril je o zakonu glede ločitve cerkve od države, rekši, kako da to zakon cerkvi koristil, česar pa ista, podvržena^ vnanjim \plivom. noče priznati. Vlada izvede zakon ne da bi preganjala, toda energično, ker noče, da bi bila država podvržena imperialističnim zahtevam cerkve. Domače vesti. Smrtna kosa. Umrl je v Slavoniji, kjer s je nahajal po trgovskih poslih, tržaški lesni trgovec in posestnik gosp. Fran A b r a m, glavar odlične tržaške rodoljubne rodbine in oče g. odvetnika dr. Josipa Abrama. Občespoštovani rodbini naše najiskrenije sožalje. Imenovanje. Minister za notranje stvari je imenoval policijskega koncipista Alojzija »Tuština policijskim komisarjem v področju tržaškega policijskega ravnateljstva. Spremembe In imenovanja v poštni strok?. Premeščeni so bili poštni oficijal Leopold Hamperl iz Trsta v Ljubljano, poštna oticijantinja Ivanka Pečnik iz Ilirske Bistrice v Novo mesto. — Imenovani so : poštna od-pošitalja Bonifacij Manzoni v Trstu in Fran Cerne v Ljubljani poštnima poduradnikoma ; ; uradni sluge Josip Rcmič, Anton Gorše, Jakob Saher, Fran Brezovnik v Trstu, Mihael . Mušič v Ljubljani in Fran Sušnik v Gorici, ter orožniški stražmester Mihael Šimenc in orožniški postajevodja Ivan Zvanut poštnimi odpošiljatelji. — V viši plačilni razred so povišani : poštni poduradniki Anton Podgornik, ! Karol Leon in Anton Seme v Ljubljani, na-: dalje poštni odpravitelji Fran Skrinjer. Josip Loik. Kristijan Vouk, Ivana Klarič, Daniel Šibelja, Karol Golob in Ivan Katalan v Trstu, Alojzij Trampus, Mihael Fait v Gorici in Nikolaj Franolič v Krka, nadalje uradni sluge Nikolaj Boraje, Jakob Motz, Josip Muser, Ivan Vrančič. Henrik Magerl in Feliks Con-cina v Trstu, Bogomil- Gmeiner, Avgust Marinko, Filip Kalan in Peter Primšar v Ljubljani, Nikolaj Bonifacio in Josip Mikulus v Rovinju, Ludvik Dapas v Malem Lošinju, Iv. j Dernovšek v Opatiji in Bogomir Saksida v Gorici. — Umirovljena sta bila viši poštni ohcijal Josip Galovič in poštni oiicijal Anton Purič v Trstu. Slovenskim županom! „Obč. uprava" | objavlja : Občina Skomre pri Konjicah je pred kratkim časom sklenila, da bo od c. k. uradov sprejemala samo v slovenskem jeziku pisane odloke. Ta sklep je okrajno glavarstvo razveljavilo in dotično pritožbo je namestni-štvo odbilo. Pritožbo na ministerstvo pa je žalibog občina zamudila ; kajti pritožba bi morala imeti vspeh, ali na bi se morala pozneje vložiti pritožba na c. k. državno sodišče. Ob tej priliki opozarjamo slovenske župane, da „Slovensko društvo" v Mariboru rado brezplačno preskrbi take pritožbe. Toda poslati se mu morajo stvari takoj prvi dan, ne pa še le takrat, kadar je rok za pritožbo že zamujen. — Vsa potrebna pojasnila daja drage volje izlasti obmejnim Slovencem tudi naše uredništvo. Prosimo pa, da nam obmejni občinski in župni uradi dopisujejo in poročajo o vseh važnih odredbah, tičočili se narodnih vprašanj po vzgledu občine Kokarje na Štajerskem. V vozu južne železnice......Vozil sem se iz Trsta proti Ljubljani. Vstopil je tudi očanec s pipico, ki je pridno pljuval po tleh. Nalašč sem ga opozoril na one nemško-laške prepovedi pljuvanja. »H ah ah a !« nasmejal se mi je na pol hudomušno, »pustimo stati — jaz ne znam brati ....< Kaj sem hotel dobrovoljcu drugega, nego mu pritrditi, da ima — prav ! Menim, da bi 'bilo pač na mestu, da pridejo že enkrat v vozove tudi slovenski napisi! Ako bode avstrijska vlada tako slabo skrbela za odpravo pljuvanja po tleh, bo jetika še vedno enako močen gospodar. Ali se ne vozi veliko več nego dovolj naših ljudi po tej progi ?! Ali pred vsem je treba tudi šol, da sc ljudje navadijo čitati: drugače so skoro zastonj tudi slovenski napisi, kajti tudi vzgledi pljuvanja — ► vlečejo« — — in naj se avstr. vlada tudi na glavo postavi! Prepoved mora veljati z u vse in ukreniti se mora vse potrebno, da se ista uvažuje!! Železniško ministerstvo pa se za to bore malo zmeni ! ! ! V vozu za hrbtom mi je bila družba, ki je vso pot prav živahno in trdovratno govoričila — nemški, čeprav sem sodil po obrazih enega gospodov in njegove soproge, da sta slovanske krvi. Toda, ker je bil nek Ljubljančan (meni znan) vso pot ž njima v nemškem razgovoru, sem imel njegova družbenika skoro že za nemška — potujčenca... Ali blizu konca vožnje sem dočakal od Ljubljančana vsaj nekaj slovenskih : »hudiča !< Družba pa je imela seboj v Trstu kupljeno papigo, katero je jela strastuo ljubkovati, kar je privabilo bližje nekatere sopotnike. Ali veliko je bilo moje začudenje, ko so do bili nekaj slovenskih odgovorov ! Želel sem priti z Ljubljančanom v razgovor, predno izstopim, ali zaplel sem se v pogovor z neko osebo. To ponesrečenje pa sem hotel popraviti s tem, da sem ob odhodu iz voza dokaj glasno pozdravil ---nakar me je Lljubljančan spoznal in menjal urno z menoj nekaj slovenskih besedi... Taki dogodki — da-si na videz malenkostni — so jako poučni, ker nam do kazujejo, da bi imeli tudi v Ljubljani obe stranki z vzbujanjem narode zavesti še veliko dela, ki bi bilo važneje in nujneje, nego — marsikaj druzega ! Kirilov. Prvi nastop novega društva „Višava" na Konkonelu je nadkrilil pričakovanje toliko društva samega glede vdeležbe, kolikor gostov glede lepega petja novega društva. Obisk je bil res nepričakovano številen. Vzlic hladnemu vremenu — bril je tudi precej močan veter — je bila vdeležba jako lepa toliko iz mesta, kolikor od raznih strani naše okolice, posebno od sv. Ivana, iz Rojana, Opčin in tudi iz bolj oddaljenih krajev naše okolice. Vrlim pevcem „Višave" in vsem vaščanom si mogel čitati veselje na obrazu, ko so videli na veliki vdeležbi, koliko simpatij uživajo med svojimi brati. Prvi nastop novega društva je v resnici presenetil. Že to število pe/cev v toli majlmi vasi! — Oe se ne motimo, ima Kon-konel samo 36 številk, a pevski zbor „Višave" šteje nad 'i0 pevcev in pevk, tako, da na velik del hiš spada po več pevcev, oziroma pevk, a vse družine so vpisane v društvo. To je gotovo redek pojav. Zares lep pogled je bil to na te čvrste, sveže obraze — to navdušeno pevsko četo« Predsednik društva, g. I. Ferluga, jc v navdušenih besedah pozdravil občinstvo, zahvalivši se na toli častni vdeležbi. Potem je naslovil nekoliko vspodbujevalnih besed na naslov zbora. Ko je dovršil, je občinstvo prisrčno pozdravljalo novi zbor. Zbora „Slava delu*4, Laharnarjev zbor „Vse to" in Zajčevo „Himno Zvonimira" je pel možki zbor, mešani pa Vilharjev venec „Izpod Triglava". In lahko rečemo, da so peli tako ubrano, kakor nismo mogli pričakovati za prvi nastop, t e bodo vedno tako lepo skupno delovali in se pridno urili, zavzame „Višava" gotovo svoje častno mesto v vrsti naših pevskih društev. Vsa čast g. pevovodji Baretu, da je v tako kratkem času dosegel tako lepe vspehe! — Tudi igra ,Pred sodnikom4 je jako zabavala občinstvo, ker je bila odigrana jako gladko. Posebno moramo častitati gospodu M. ( e-bulcu na srečni prireditvi igre in sigurnem nastopu. Njegovo kretanje je bilo pravilno in elegantno, a kar moramo posebno pohvaliti, je bilo lepo, čisto in pravilno izgovarjanje in prednašanje, česar ravno le prepogosto pogrešamo na naših diletantih. Po veselici je bil animiran ples. a v gostilniških prostorih, ki so bili natlačeni, je bilo veselo življenje ob pevanju raznih zborov. V Se nekaj moramo posebno pohvaliti — g. gostilničarja. Postrežba je bila za take prilike nenavadno dobra, jedi ukusne, vina do bra in cene poštene. Slednjič izrekamo priznanje tudi sveto-ivanski godbi, ki je s pridom zadostovala svoji nalogi. Shod uslužbencev c. kr. glavnih Skladišč. Predvčerajšnjim predpoludne, pri-čenši ob 10. uri, se je vršil v dvorani v 11. nadstropju delavskega doma v ulici del Bo-schetto št. 5, javni shod, ki ga je bila sklicala „Zveza uslužbencev c. kr. glavnih skladišč v Trstu". Na dnevnem redu tega shoda je bilo : Razpravljanje o predložitvi ultima-! tuma odboru glavnih skladišč. Uslužbenc i teh skladišč so namreč še dne marca t. 1. predložili odboru skladišč spomenico, v kateri so zahtevali razna zbolj-| šanja. Ker niso na to spomenico dobili dose-daj nikakega odgovora, so sklenili, da pred-: lože odboru ultimatum. Na shodu je predsednik „Zveze" Jedrej-1 čič, ki je ob enem člen odseka za zboljšanje, poročal o korakih, ki jih je v tej stvari storil odsek za zboljšanje, namreč pogovor s c. kr. namestnikom (ki je predsednik odbora glavnih skladišč) in pogovor z ravnateljem glavnih skladišč g. Minas-om. Na to se je vnela razprava o ultimatumu. Nekateri so zahtevali, naj se da odboru le en dan časa za odgovor, a drugi so bili mnenja, da se pusti odboru tri dni časa. Slednjič so sklenili počakati tri dni. V ultimatumu je rečeno : „.... naj se jim do G. ure popoludne v sredo dne 3. oktobra odgovori na vse točke spomenice iz dne ♦>. marca t. 1." Na shodu so obljubili podporo v eren-tuelnem boju g. Zollia v imenu pristaniških delavcev, g. Bastiani v imenu organiziranih kurjače v in mornarjev, g. Bernisceg v imenu osobja parnikov in g. Kopač v imenu železničarjev. Z veselice v smrt. Iz Dekani nai« pišejo: Dne 30. t. m. se je vršila v Dekanih veselica tamošnjega „Konsumnega društva". Povabilu na to veselico sta se odzvali pevski društvi iz Srednje in Spodnje Škofije. Ti poslednji so se pripeljali skupno na vozu in se zabavali skupno, dokler ni bil izcrpljen vspo-red. Prisrčno so se poslovili od Dekančanov ter si zagotovljali bratsko ljubezen. Skupno so se odpeljali iz vasi Dekani. Kakih 10 minut potem pa je prišla v Dekani pretresljiva vest, da je eden pevcev ponesrečil in ostal mrtev. Blizu vsa vas je hitela na kraj n -sreče, da vidi, kaj se je zgodilo. In tu se jim je nudil strašen prizor. Na tleh je ležal mrtev Jožet' Veljak iz Spodnjih Skoiij.; Nesreča se je pa pripetila tako-le. Nekoliko minut hoda izven Dekani proti Skoli-jam je mal klanec. Ponesrečenec je sedi-! spredaj in je hotel — ko so dospeli na ta klanec nategniti zavoro. Ker pa je l>i:a ista nizko nameščena, se je moral precej pri-pogniti. Pri tem pa se je preveznil, zvrnil po glavi in obvisel med vozom in konjema z glavo navzdolu. V tem položaju sta ga vlekla konja kakih 15 do -JO metrov, ne da bi ga bil kdo — bila je noč — opazil. Morda je tudi kričai, ali pevci so pevali in niso čuli. Prvi, ki je zapazil nesrečo, je bil g. K., ki je skočil z voza, vstavil konja. Na to so seveda vsi priskočili na pomoč, ali brez vspeha: ponesrečenec je bil že mrtev. Nesreča je tem hujša, ker ponesrečenec-zapušča 4 male nedorastle otročiče. Bilo mu je še le 33 let. Bil je poštenjak in v obče priljubljen. Zato je njegova smrt vzbudila iskreno žalost med vsem prebivalstvom. Umrla je v bolnišnici včeraj v jutro ona Ana Vrabec iz Škorklje, o kateri smo poročali v včerajšnjem listu, da se je liudo ožgala, ko jej je bila padla iz rok svetiljka na petrolej. Na progah tržaškega električnega tramwaya je z včerajšnjim dnem uveden zimski vozni red. Vožnje po znižanih cenah trajajo do 81/« ure dopoludne. Zemljevid Istre in Trsta z okolico je izdala tržaška knjigarna F. H. Schimpff. Zemljevid je risal gospod Henrik Bornbig. Lestva tega zemljevida jc 1:200.000. Zemljevid je jako razviden in jasen ter obsega vso Istro z otoki, Reko z okolico in hrvatsko Primorje, Furlanijo in Kras in Goriško do sv. Lucije pri Tolminu. Knjigarna F. H. Schimpft* namerava v kratkem izdati enak zemljevid v slovenskem jeziku. Drugo je pisal Veri. Kakor lep, pomladen spev se je oglasilo nekaj v Poljanškovem srcu, po verzih so se vrstile besede same po sebi. in ko je dovršil, sta zdrknili Poljanšku dve solzi na papir. Pa je pogledal na revol- j ver, ki :e ležal svetel in tih na mizi in vse ; je prešlo... Tretje pismo je pisal materi v domovino. ] In ko je pisal, se je spomnil zadnjega slovesa od nje, spomnil se je domovine in na vrsto lepih dni in težko mu je bilo v duši ob tem spominu... Odložil je pero in naslonil glavo na roko in se zagledal v luč... In skoraj bi se bil premislil. Študiral in ubijal bi se dalje po svetu, se bogato oženil in postal tilister, kakor jih je na milijone na svetu... A eni sreči bi se moral odreči... večne ljubezni bi ne našel... Ne, mati, jaz moram končati! — je dejal tiho in prijel zopet za pero. In tudi ob tem pismu bi se bil skoraj zjokal, ko je je zapiral... Pisal je še kratko slovo Grabarju in ga naprosil, naj pozdravi tudi Anico... Ko je vse končal, je vstal in začel hoditi tiho po sobi. Zr;elici dne 7. oktobra, ker bo vlak od-val iz Trsta že ob 3. uri popoludne, a od odpelje v Trst ob 9. uri in pol t večer. Sneg v južni Dalmaciji. Po gorah 2ne Dalmacije je v zadnjih dneh zapadel cneg. Neznani so s pomočjo ponarejenih kij £ ' v n drl i v stanovanje Frančiške Loranc v i-i -t. 7 v ulici dei ( onicoli, ter so odnesli i-. dragocenosti v skupni vrednosti preko 45'~» kron. Čudno je. kar trdi okradena :-dulc. da so tatovi izvršili to tatvino, ko bi';: '>na doma. Tatovi da so bili v spal-■:. (i; čini je bila ona v neki drugi sobi. To se zgodilo predsinočnjim mej 6. in 6. .ro in pol. Tatovi da so prišli in odšli, ne i bil kdo opazil. Okradena ni bila >varovana proti tatvini. Zepokraja. Kamnosek Josip Farfolja, - m :joči v ulici della Madonnina št. 26, je . pred-inočnjim v krčmi, ki je v hiši št. 14 U;ici deli* Arcata. Tam je bil nekoliko za-ir rnal, a ko se je vzbudil, ni imel več v pu novčarke, v kateri je hranil 3 krone in • -toiink. Hlizu njega sta pa sedela 27-letni k Tvan H., stanujoči v ulici deli' Indu- in 2?»-letni tapeciral- Anton C., stanu-v Carboli. Njiju vedenje, ko se je on vz idil. se je zdelo Farfolji sumljivo, vsled :r ju je dal aretovati, češ, da sta mu ona-' ukradla novčarko. Na policiji so pri enem i lveh našli 3 krone in 42 stotink. Pridr-li - ■» v zaporu oba. Poulični žepni tatovi, Josipini Vidau, . tna iz Ban, je neznan tat včeraj v ..o v ui:i*i Vir.ceuzo Bellini ukral iz žepa • 11: ). . kateri je imela 18 kron denarja, ■'liinarju Josipu Primožiču je na trgu liarriera veccliia neznan tat ukral nov-; ko. v kateri je imel 18 kron denarja. — : Vi'novic, iz Kopra, je neznan tat na j <,-ir -ni ulual novčarko, v kateri je kron denarja. — Mlinar Peter Della :>■ bi! pa zaspal na cesti, a mej spa-ji.u je tat ukral uro in verižico, v skupni •hiosti is kron. Drašrjene vesti in zabaue. Cdbor pevskega društva ,.Kolo" bo ii"coj svojo sejo. /it "Jaiije porotnega sodišča, adi zločina poskusa posilne oskru-nitve. A'<'vraj je sedel na zatožni klopi 20-letni •■*arac. 1.' tzprava je bila tajna. Predsedoval je iii svetnik T'iusiz, votanta sta bila pa svetnik Codrig in sodni tajnik Ris-. < »btožbo je vzdrževal svetnik Clarici. toženca pa odvetnik dr. Daninos. j« toženec govoril le slovenski, je raz-:avi ; risostvoval tolmač. '! /»nec je tajil zločin. Dejal je, da jej .. i. iiiO Starac le oklofutal. in sicer zato.' i jf- bila teden dni prej razžalila. Kakor priče so bili zaslišani : Klemen-Starae, Antonija Bačić in Josip Blečić. P«>r >tniki so soglasno pritrdili na stav--lavno vprašanje, namreč tičoče sej :i po.skusa posilne oskrunitve — dočim ! •ilo iia predlog branitelja stavljeno še j .ntncluo vprašanje, nanašajoče se na ome-: • "biie >vobode. Sodišče je na podlagi : _ pravorc-ka obsodilo Josipa Trinajstića na' :.itsecev tržke ječe. poostrene s postom •!:•■ tri mesece. * * * 1 )aiu s se je imela vršiti kazenska raz- j proti Franu Gerdol, radi težkega tele-! poškodovanja. Ta razprava pa je od-<-•-:.a. ker se ni moglo vročiti poziva to- • ki se nahaja v svobodi. J tri bo kazenska razprava proti Ivanu n-u. radi sokrivde na zločinu tatvine. - s n je namreč tožen, da je bil člen zlo- glasne družbe veletatov, ki so tekom dveh let vrtali in praznili blagajne. Gospodarstvo. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu septembru 1906. je 139 strank vložilo K 34.690*69. 116 strank je vzdignilo K 39.192'73. 6 strankam izplačalo se je hipt. posojil K 13.500*—. Stanje hranilnih vlog K 1,476.108*49. Stanje lii po tečnih posojil 1,083.365*47. — Denarni promet K 133.692*20. _ Razne vesti, Senzacijonalen dogodek na porotni razpravi. V Inomostu se je v tem tednu vršila pred porotnim sodiščem kazenska razprava proti vdovi deželnega svetovalca Kuttlioterja, ki je obdolžena, da je svojega moža zavratno umorila. Razprava se je imela končati v soboto. Po govoru državnega pravdnika se je oglasil za besedo branitelj dr. Ritter ter dokazal, da so trije porotniki že izven sodišča izjavljali nekaterim osebam, kako hočejo soditi, in da se morajo radi tega vsi sedanji porotniki odkloniti. Dotični porotniki so svoje dejanje priznali. Branitelj je napadel tudi predsednika sodišča, češ, da s pritiskom deluje na porotnike ter je zagrozil, da se odstrani od razprave, i Državni pravdnik je v svojem govoru priznal, da so porotniki res prelomili obljubo. Sodišče je obsodilo branitelja radi raz-žaljivih besed proti predsedniku v globo 100 kron, potem pa odložilo razpravo, ker treba, da se više sodišče v Inomostu posvetuje, da-li je treba odkloniti sedanje porotnike. Sv. pismo v 400 jezikih. Na zadnjem sestanku britskih in drugih biblijskih društev se je konstatovalo, da je bilo lanskega leta razpečano 6 milijonov izvodov sv. pisma. Tega leta je bilo sv. pismo prevedeno v 13 novih jezikov, tako, da je sedaj prevedeno ravno na 400 raznih jezikov. * Število lastovs se manjša. Po sistematičnem opazovanju in štetju, ki se jih je prirejevalc na jesen, ko so ptice selivke obhajale na jug, se je pokazalo, da se število lastovk od leta do leta manjša. Uzrok temu decimiranju lastovk je po mnenju dr. Gangler-ja poglavitno o dveh dejstvih. Na eni strani izginejo čimdalje bolj netlakovana mesta (izlasti mala in srednja mesta) in v tlakovanih mestih ne more lastovka najti njih življenskih po goje v, ker rabi za gradnjo svojega gnezda pa ne nahaja v tlakovanih mestih. Razun tega je tudi spremenjen način obdelovanja j polja, ki otežčujc lastovki bivanje, kjer ! se na poljih ne nahaja več toliko ogreov | žuželk, ki jih potrebuje za življenje, kakor j nekdaj, ko se je več časa pusiilo polja neobdelana. Ker so se te gospodarske razmere spremenile, je pričelo nedostajati j tudi lastovic. * Glasovi živali. Neki glasbenik je na j poseben način proučaval živalske glasove j ter je o tem priobčil zanimive podatke:! Ivonj ima najmuzikalneji glas. Njegovo rez-getanje je vedno pravilno nik ■.l ir se ne čuje poluglas, kjer mu ni mesta. Tudi sam osel, ima muzik.tlič-^n gias, in i-a-če v dovršenih oktavah. Edina opica izvaja gtasom tone, ki se morejo n izdati pesmijo. Interesantno je, da lajanji pvov ni prirođen ton. Psi so zadobili ta glas tekom nešte-vilnih stoletij, ko so se udomačili. Brzojavne vesti. •j* Profesor Wein!echner. DUNAJ 1. V Bruku ob Litvi je umrl zadet od kapi vseučilis čni profesor dr. \Vein-lechner. Hotel pogorel. ISL 1. Včeraj okolu 6. ure zvečer je nastal v hotelu na Schalbergu ogenj, ki je kmalo popolnoma upepelil hotel. Pogajanja o nagodbi. BUDIMPEŠTA 1. „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Državni tajniki Szterenv, Popovics in Mezofiv so danes opoludne dospeli semkaj s členi ogrske strokovne komisije, ki so odposlani semkaj radi pogajanja o nagodbi. Ob 4. uri popoludne se je posvetovanje nadaljevalo. BUDIMPEŠTA 1. ..Ogrski biro" poroča z Dunaja : V palači avstrijskega ministerskega j predsedstva se je danes ob 4. uri popoludne j sestala strokovna komisija, da nadaljuje za- j pričeta pogajanja o gospodarski nagodbi. Seji, j ki je trajala od 4. do 6. ure popoludne, sta j se udeležila od avstrijske strani tudi sekcij- ■ ski načelnik v finančnem ministerstvu pl. En- j gel in sekcijski svetovalec v ministerstvu za, poljedelstvo Binder. Razprave se bodo nada- j Ijcvale jutri ob 9. uri in tričetrt popoludne. i Ogrski proračun za 1907. BUDIMPEŠTA 1. „Ogr. biro". Danes se je vršil ministerski svet, ki je trajal s presledkom od 10. do 5. in pol ure zvečer. Ministerski svet se jc bavil izključno s proračunom za 1907. Predsednik Loubet. MEZINE 1. Predsednik Loubet je odpotoval v Loupillon, kjer ostane dva dni. Ustaja na Kubi. HAVANA 1. Predsednik Palma se je včeraj v predsedniški palači poslovil od diplo-matičnega zbora. AVASHINGTON 1. V Havano je odplulo pet križarjev s četami pomorske pehote. HAVANA 1. 350 pomorščakov je bilo po železnici odposlanih v Cienfuegos in na druge točke, ne toliko, da uduše sedanje nemire, kolikor da uplivajo na prebivalstvo pomirjevalno, ker vlada v nekaterih krajih razburjenost med dobrovoljci vlade in ustaši. Dobrovoljce vlade so začeli že razoroževati. AVASHINGTON 1. Predsednik Roosevelt in državni podtajnik Rost sta se povrnila semkaj. Kabinet se sestane jutri, da se posvetuje o stvareh na Kubi. Pričakovati je, da bo vse moštvo 6000 mož ukrcano v enem dnevu. Francoski protektorat nad katoliki na Jutrovem. PARIZ 1. Nadškof iz Viterba, imenom Graselli, je dospel semkaj iz Lourda, kamor je vodil italijanske romarje. Imel je razgovor s kardinalom Richardom. Več listov meni, da se nadškofu Graselli-ju, ki je zaupnik papežev, poveri misija glede francoskega protektorata nad katoliki na Jutrovem. T'rg'&viiiž&o Horzna poročila dne 30. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07^—19.10«;^ ardežke sire K — do —.—, London krate!: termin K 240 30—'J40.30 Francija K 95.35--95.55. Italija K 95.42——P5.65— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.42—117.60, nemški bankovci K —— avstrijska ednotna renta K 98.65 — 99.95, ogrska kronska renta K 9i.70—95.—, italijanska renta K —.— — , kreditne nkcije K 673.50 — 675 50 firževne železnice K 677.---679— — Lomhardi K ! S3.——185.— Uoydcve akcije K 782— 790,— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredi; K 496 — io 483.—, Bodcr.kredit 1SS0 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302,— 310.—. Turške K 160 — do 162 - Srbshe —do — (Dalje na 4. strani). Tujci v hotelu „BALKAN" Na novo so došli : Gotlinger V., trgovec, DUNAJ ; fcnniković B., «eometer. MONTONA; Biajco SI., trgovec. KRU-SAVA : Hajek V., VARŠAVA ; I\>mencic J , učit., SCUTERA : Lipold F., cand. iur., ŽALEC- ; Krajnć F., trgovec, SENJ ; Pesina SI., zasebnik, PBAGA ;! Stritar P., uradnik, KLAGENFURT ; Thomson C.; j zasebnik, REVAL; Rossi M., zaeebnik, MILAN ; Mechnik J., trgovec, PRAGA ; Heller SI., častnik, | TRST ; Savic A., trgovec, KRU&EVO; Markovic M. trgovec, KRUSEVO; Sattler J., cand. iur, DRA- j ZAVA : Kod-rmann D., uradnik. CELJE; Vidic J., j trgovec, GODBLIC; Kaic M., trgovec, L1VNO ; i HaLegger J., tovarnar. SCHOENBERG; Zupančič I M., dijak, KARLOVAC ; Hanzlik C., trg., DUNAJ ;; Grebene V., zasebnik, LJUBU AN A : Himmer L.. ; zasebnik, LJUBLJANA. i ■ Sprejemajo m vsakovrstna dola ta po t| ===== posebnih načrti b. ===== j ser limtmu ceiit lresuličio ii fruio - « Tovarna pohištva j= RAFAEL ITflLIfl = .j Velikansko skladišče In razstava ] pohištva in tapetarij j ■ - TRST MBSSHMB sulica Malcanton štev. 1 , | po aelo nlukth eenmh. Jako praktičen in - - - -- - inteligenten mladenič v pisarniških poslih (prevaja v nemško in slovensko iz laškega ali obratno) išče službe. Naslov pove: .Inseratni oddelek Edinosti' v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 1JS Denarna posojila l^Z stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amo£ tizaciji. Obrniti seje na JOSIPA ZID ABIC ulica delia Caserma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. §| ^ Tovarna pohištva | jisksaitigr im }iM -j Tesa Stv. 52. R (lastna j ]' ZALOGA: * j F.nzzn R05nR!0 (3o?clo posfop|o>. % c» <&£. nI bati koniiur-snc^. -} 3e vsakovrstna dela tn.di pc H ii^s^^Ms^o- posebnih načrtih. r ,________________________ 3 ' Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, malj oglase in v obče kakoršno koli vrsto oplasov sprejem;* ' „Inseralni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. ! 3 ' (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je ' odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S, pop. ' Po noči se sprejema v „Tiskam: Edinost « 9 Zlate kolajne : R DUNAJ -TUBIN i PALEBM O Is« Magriiii & Figlio -------- a Zlati kolajno: 1 DUNAJ -TUBIN ! PALDSMO TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA (wLASOYIRJET Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrioli Ehrbar na Drmaju. Mcerini ilavirji EUrDar so na razpolago £2. Mcgriisto?. — HARMONIJI, ELEITR. AUrOMATlONI PIANINf. PHONOLA, QV Daja v najem, v zameno, na obroke. Fopravlja, abordlra. Cene zmerna. Serravailo-vo železnato kina vino j * za boiehne otroke in rekonvalescente, i --- i Frovsroda voljo do jedi, utrjro^ f in cjačuje organizem. Priporočeno od najsiov^6in zdravnikov v - j. V/ru kadar '^a treba isc po bolazni oj iov 0.., i.i s 16 kelftjnat's; ns razni ti rszUvaii t cjj S 63 - . Menjice na London •251 70. Pariz: (tfklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 194.— unificirana turSka renta 94.30 pvutrijeka zlata renta 99.70, ogrska 4°,0 zlata renta 95 45. LSnderbank 477 —, turške srečka 145.75, panika tanka 15.55. italijanske meridijonalne akcije 795.— akcije Rio Tinto 18.47 Trdna. London: (Sklep) Konsolidiran dolj; 80 1 s srebro 31.%. Lombardi 7.'/«, Španska renta 9 V— iia-lilanska renta 101.*/, tržni diskont 4%, metjice ca I'cna;u —.—. Mirna. Tržna poročila 1. oktobra. BudimpeSta Pšenica za okt. K 14.26 do K 14-28, rž za okt K 12.26 do 12 23, oves za okt. od K 13.64 do 13.66, koruza za sept. —■•— do —.—. l ienita: ponudbe in Fovpiaševanie srednje, tendenca mirna Prodaja: 30.000 met stot., nespie-menjeno. Druga žita vzdržano. Vreme : oblačno Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo* good average za .september--, za december 381 /., za marec 38%, za maj 38.*/,. Mirno. — Kava Rio navadna loco 37—40 nava lna nelna 41—42 navsdna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 19.10 , za november 18.85, za dec. 19.20, za jan. i9—, za fehruvar 19.15, za marec 19.26. Mirno. — Vreme : oblačno London. Sladkor iz repe surov, & 9' r Sh. Trdno. Pariz. Rž za tekoči mesec 17.25, za okt. 17*25, za nov.-februvar 17.50, za januvar-april 17.50 (mirno). — Plenica za tekoči mesec 22.70, za okt. 23-05, za novembar-februvar 23.15, za januvar-april 23.30 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.— za «.kt. 30.25, za november-februvar 30.30, za jan.-april 30.30 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 71— za okt. 70."», za november-december 70.1 /a, za jan.-april 71.— (stalno). — špirit ^ tekoči mesec 44", za okt 43.3/t, za januvar-apri! 44—, za maj-avgust 44."®,, (mimo). — Sladkor surov 88° uso nov L'4.1/.—24.*/, (atalno), bel za tekoči mesec 28.5;s, za okt- za okt.-januvar 29.'/», za januvar-april 30'/,. (mirno), raliairan 60.—60.50. — Vreme : lepo. Veletrgovina I/1eIn 7fjljc repa s Kranjske, je v vseh let-^Cs^C? niij dobah v zal021 Josipa D o 1 č i č. ulica Soigente 7. telefon 1465. (-27) Novi modni salon N^Jv^^ll toepe. Parižki in dunajski uzorci, j o nnjzmernejih cenah. 455 i~£ j v službi, zt-li spoznanje z gospodom ' UuRstJ ptalni sc/.bi. Le reene pirudbe se pros pod -Slučaj 30-1 j:ome restante Trst. do 7. oktobra 111? Ic^t* CD slnžkinia 3 a hiSna opravila. Imeti ivrliO ct n;, in dobra spričevala. Phča po zmožnosti. Več se izve pii ,,Tn?eratnem oddelku Edinosti Qlll7hp iČpO t^koj 1 --letni mladenič z. d -OIUaUC IoOC brimi spričevali, ve5č treh jezikov, izvežban v vseh strokah trgovine z jestvinami. < »brniti se je na _Inseratui cdd. Edinosti". 1059 llrflnuor mlari z 1 otrokom že,i Bezasnse UUUVCt IIIIC.13 s pridnim dekletom ali udovo brez otrok. Naslov: „A. B. 200" Poste restante, Piazz.i Sicol6 Tomaseo. 1106 MsiČPlC topljen, z belimi madeži na nogah, "■CloOll izginil je v soboto 22. septembra iz h"le via J?. Francesco 41. Kdor ga donese ali kaj izve naj se potrudi v ulico Giorgio Galaiti 18, kjer ne si bodi ure. Cene r.izke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) pi-|Q?P*1Q os^b® 2 dobrimi spričevali išče službo r Jelena pri mftjhni družini. Scala Belvedere št. 4, I. nadst., Witmar._1122 ril^n gospodična je naprošena dati svoj naslov ^Jlit* ^A. B. 200-, Poste restante Pia?za Nicolo Tomraasfo. 1124 Msilsi rf"II7!«151 ob8toJe^a iz treh 0?eb- iil5e "Milu UI.tl.CL malo stanovanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo. Ro-1; iigra, Commerciale, ali v .Skorklji blizu mesta. Pod-pisala bi po pogodba za več let in vzelo bi se tudi banovanja v podnajein. Ponudbe, pismeno ali ustmene prejme ..Inseratni oddelek Edinosti" pod „Mala družina". S88 Gospodska hiša lepim razgledom, ob glavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali drugo obrt se proda po ugodni ceni Hi pa se zamenjaš kako hišo v mestu ali z malim po >estvom v bližini mesta. Tojasnila pri ..Inseratnem oddelku Edinosti". 1100 IVflsSh [opp dela najrajši v kakem magazinu fi'^C?! f oLc za razne mizarske in druge dela. Zmožen je slovensko, italijansko in nemško. Naslov pove ..Insfra'n' oddelek Edinosti", 1117 Krčma ..Al Trifoglio" istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja P.iporcča se si. občiustvu Katarina Valoveč. Spi-tna meblirana soba š^fpVj" se odda v najem na Greti. Naslov pove ,.Inseratni oddelek Edinosti". 1107 Novi in stari Paduina štev. 21. 10o kdor ima za oddati sobe. stanovanj a. dvore kder ima za prodati HSc, tolja, dvorcr ; kčir želi posojila, vknjižbe itd., prodati :ri hr.yh premičnine ali sploh rabljene predmete ild. it«!, taj te posluži MALIH OGLASOV ..E d i n o a t i", ki so najceueji, najreč <* ni najbolj pripravni v dosego numeua. ' Električno vpeljavo izvršuje yranio S. Baisasso TRST ulica S Spiridione štor. 6 0 L Angelo laisza slikar, dekorater, slika izveske itd.. Iaf