Da ne klonem duhom, študiram zgodovino bolgarske vstaje — po bolg. izvirnikih. To je tragedija, to je epopeja, vredna — H o m e r j a ! . . . Spišite mi kaj aktualnega za »Zvon«! Naznanil sem Vas med sotrudniki, ker se zanašam, da mi res pošljete kaj za tekoči letnik. Z vsem spoštovanjem in pozdravom! Aškerc Aškerc ima v mislih Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, ki je izšla spomladi 1902. Župančič v tem letu ni natisnil nobene svoje zbirke, sodeloval pa je pri almanahu »Na novih potih«. Pesmi Dragotina Jesenka, napovedane za božič 1904 (LZ 1904, 630), so izšle šele 1905. V zvezi s Celjem je Aškerc objavil v marčni številki »Zvona« aktualen, bor- ben članek »Celjska utrakvistna gimnazija«, ki je imel za posledico prelom s kompromisarskim »Slovenskim Narodom« in gospodarjem »Ljubljanskega Zvo- na« Tavčarjem, zaradi česar je bil konec leta 1902 prisiljen odstopiti od »Zvo- novega« uredništva. (Prim. Aškerc, 1939, 315 s.) V zvezi s študijem bolgarske zgodovine je pričel Aškerc z januarsko šte- vilko »Ljubljanskega Zvona« objavljati »Rapsodije bolgarskega goslarja. Slike iz zgodovine bolgarske vstaje«. Ma rja Boršnik G R O H A R C A N K A R J U Groharja in Cankarja ni vezalo tesnejše prijateljstvo, a v Cankarjevi zapu- ščini sta vendar ohranjena dva drobna spomina na njun osebni odnos. Ko je Grohar 1895. prvič prišel na Dunaj, da opravi sprejemni izpit za sli- karsko akademijo, ki ga pa ni sprejela, Cankarja še ni bilo tam; on je isto leto padel pri maturi na ljubljanski realki. Ker je čutil potrebo po spodbudnejši umetniški okolici, kot jo je imel doma, se je Grohar 1903. zopet odpravil na Dunaj in se je tum kmalu seznanil s Cankarjem, ki je tedaj že četrto leto sta- novul v Ottukringu. Grohar je živel na Dunaju silno bedno; Cunkar piše o tem Schwentnerju 8. avgusta 1903: »Tukaj je zdaj slikar Grohar in hudo pilhari.« Edinu opora mu je bila hišu Etbinu Kristana, ki je tedaj delal v uredništvu stro- kovnega listu »Der Eisenbahner«. Spomin tedanjega Groharjevega stradanju in trpljenja v tujem mestu so Cankarjeve »Črtice«, napisane 1914. (v CZS XIX, 235 v opombah pomotoma imenovane »Menice«), ter »Jutranji gost«, nastal okr. 1915. Spočetka Cankar Groharja kot slikarja ni imel bogvekaj v čislih, kakor tudi ostalih slovenskih slikarjev ne; ni jih poznal. To je odkrito izpovedul v svojem poročilu (12. aprila 1904.) o slovenski umetnostni razstavi na Dunaju: »Jaz sem imel o slovenskih umetnikih in o slovenski umetnosti precej nizke pojme. Živel sem namreč na tujem in tako nisem poznal prav do posled- njega časa razen ene same Veselove slike prav nobenega proizvoda slovenske obrazujoče umetnosti, posebno pa nobenega takega, ki bi ga mogel imenovati umotvor.« Tudi potem, ko je nekuj mesecev pred razstavo obiskal Groharja v njegovem »tedanjem tesnem, dolgočasnem, slabo razsvetljenem ateljeju« in videl tum njegovo veliko »Pomlud«, to topline in svežega klitja polno sliko, ki je danes obledela, kakor usehla spravljena v Nar. galeriji, ni tedaj »napravila nanj posebnegu vtisu«. Bilo je trebu, du se vsi inludi slovenski slikarji zberejo v skupni ruzstuvi in du dunujsku kritiku izreče svojo pohvulno besedo, preden so se Slovenci docelu zuvedeli umetniške pomembnosti dela svojih impresionistov. Ko se je 25. februarja 1904. odprla v Miethkcjevem salonu slovenska raz- stava, ki je Grohar v imenu slovenskih umetnikov vodil priprave zanjo in jo pomagal urediti, je Cankar ni šel takoj gledat, a se je 1. marca, potem ko so dunujski čusopisi ugodno pisali o njej, ponudil Bambergu, da napiše poročilo za Laibacher Zeitung, čeprav tedaj razstave še ni poznal. Videl jo je šele dne 1Г. marca in pretresla ga je tako globoko kakor noben drug slovenski kulturni dogodek njegovega časa. Razburjen je istega dne pisal Župančiču: »Ves sem presenečen in strahovito vesel.с > Jakopič je ženijalen človek, nisem mu videl v Secesiji enakega. Grohar in Jama sta velika umetnika, še v svojem življenju nisem bil tako od srca vesel — saj to je slovenska umetnost, te pokrajine so čisto iz naših tal zrasle. In to je glavno!« Tako je kipelo v njem, da je tega dne pisal celo svojemu bratrancu, ljubljanskemu scdmošolcu, o velikem dogodku v zgodovini slovenske umetnosti: »Imenitno so se postavili!« Nekaj dni pozneje (22. marca) obvešča tudi Govekarja: »Še enkrat Ti povem, da sem očaran od trifolija Jakopič-Grohar-Jama.« Jakopič da ga je naravnost »hipnotiziral«, a »tudi Grohar in Jama bi bila na čast vsaki dunajski razstavi: večji del .imenit- nih' Dunajčanov jima ni niti do rame. Ljubljančane opravičuje morda to, da Grohar svoje .Spomladi' in .Rafolško polje' tam ni razstavil.« To razodetje slo- venske likovne umetnosti, njena pot preko tujine do priznanja doma, je spod- bujalo tudi Cankarja, da je tedaj v svojem dramatičnem snovanju mislil na to, da si mora predvsem osvojiti tuje, dunajske odre. Grohar je kmalu po razstavi pri Miethkeju odšel najprej domov, v Sorico, in se je 6. maja 1904. od ondod spomnil Cankarja z razglednico, ki jo je založil podjeten Soričan L. J. Pintar po Groharjevi risbi: dva pogleda, na vas ter na Ratitovec, in ob okviru te krajine krepko kmečko dekle, spodrecuno, v coklah, ki z zamahom roke razkazuje lepoto soriških gora. Napisal jo je s svojo popol- noma neuko pisavo: »Herr Ivan Zankar, Stud. fil. Wien, Universität. — 'Гака je moja domovina. Pozdrav! Iv. Grohar.« To je med pismi, ki jih je Cankar hranil, prvi spomin na Groharja. Istega leta se je Grohar preselil v Škofjo Loko, z namero, da se povrne na Dunaj, a je ostal za stalno v Loki. Za božič je pisal Etbinu Kristanu od ondod sledeče pismo: Škofjaloka, 24. 12. 04. Velecenjcni gospod! Nameraval sein vis čas da se povrnem na Dunaj, vendar sem se v zadnjem času premislil. Mi bolje kaže za letos da ostanem tu. Sicer mi je letošnje poletje še prilično dobro izteklo; nekaj sem imel na- ročil, precej sein zase naredil in v Belem gradu sein tudi — imel vspeh. Imel sem doli pri »Jugoslovanski razstavi« 10. slik. 4. sem prodal: Jedno je kupil kralj, drugo ministerstvo, in ostali dve privatni. Poleg tega mi ie donesla tu razstava še — en orden, (red »Sv. Save«), Seveda, meni bi bilo bolje vstreženo če bi bil mesto — poslednjega eno sliko več prodal. Za take neumnosti jaz nisem po- sebno vnet. Sedaj imam pričeto zopet eno večjo sliko, katera upam du bo dobro vspela, vsaj kaže tuko. Mordu boste imeli s pomladi priliko io videti. Kaj pu Vi že počnete? Ali ne pridete v Ljubljano? Kuko je z zdravjem Vaše gospe soproge? Vaša — drama? Upal sem da se o vsem tem ustmeno pogovorimo, toda ker sedaj ne pridem gori, prosim, sporočite mi pismeno, juko me bo veselilo zopet kuj čituti od Vas. Tekom letošnje jeseni poročil se je Jukopič in sicer z gosp. černy. Stu- nuje tudi tu Želim Vam in Vuši gospej vesele pruznike ter srečno novo leto Vu m hvaležni Iv. Grohar (Škofjaloka št. 42.) Grohar je slikal v škofji Loki, Cankar je živel na Dunaju in med tem časom ni sledi pismene sveže med njima vso do leta 1907., ko je Cunkar med volivnim bojeiu za državnozborski mandat bival v Ljubljuui. Tedaj mu je Grohar uarisal T O C W U ^ ^ V — • Е Л ^ V L V ^ N T V ^ ОЛ̂ Л t-v/ C-V^ -— > ^ » S -о^. v/VN^Cw-v̂ x ^члЈЧЛЈ^" s peresom risbo na dopisnici, ki ni bila nikoli oddana na pošto in jo je moral ali Grohar sam ali kdo drug osebno izročiti; ker je Cankar tega leta bil tudi v škof ji Loki, je več nego verjetno, da se je z Groharjem sešel. Grohar risbe ni signiral, a jo je datiral 1907.; nje snov in sarkastični naslov na dopisnici pri- čutu, da je bila izvršena med Cankarjevim agitacijskim delom, ki se je pričelo s shodom v ljubljanskem Mestnem domu 1. aprila in končalo z volitvami 14. maja. Toda ali je ta dopisnica Groharjeva? Risba nima ničesar groharskega na sebi in bi jo po njeni kukovosti mogli prisoditi tudi človeku, ki ni slikar; a je vendar gotovo, da je Groharjeva. Nobena Groharjeva risba, če ni dopolnjena z barvo, nima nič tistega na sebi, kar poznamo na slikah kot svojstveno Groharjevo, in je vsaka po svoje neokretna, kakor je nerodna Groharjeva pisava. Da moramo to risbo prisoditi Groharju, zahtevajo zunanji razlogi. Nobenega dvoma ne more biti, da je naslov na dopisnici nanisal Grohar; ali je potem mogoče, da bi bil risbo na isti dopisnici izvršil kdo drug in da bi se Grohar ne bil z ostalo družbo vred podpisal na njej? Ali ni prav to, da je slikar ni podpisal, znamenje, da je imel svojo risbo za zadostno pričevalo svoje navzočnosti, za nadomestek svojega О W o v a a jSvLc^A, щх imena? Značilno je tudi dejstvo, da sta naslov in risba izvršena s peresom, medtem ko so drugi trije člani družbe podpisani s svinčnikom. In slednjič kaže primerjanje pisave na naslovu dopisnice in pisave pri naslovih knjig na risbi, da je oboje delo iste roke. Risba predstavlja kup — menda na mizi — zbranih Cankarjevih knjig, precej vestno naštetih in naloženih na veliko Bib[ljio; vrhu njih stoji škorenj, znamenje surovega zatiranja, ki naj pač simbolizira redoma sovražno in več- krat neotesano kritiko Cankarjevega literarnega dela. Ob njem polaga Cankar- jeva roka, ki se, do komolca vidna, izteguje iz višave, k dotedanjim knjigam nov zvezek, naslovljen »Politika«, s čimer je mišljeno njegovo potegovanje za mandat. Više leži knjiga, ki se na nje odprtih straneh bere: »Bratje! Slovenci! ne pozabite na Narodno in Slovansko vzajemnost« — svoboden citat po dekla- macijah Mrmoljevke iz komedije »Za narodov blagor« in primer votle agita- cijske patetičnosti. V kotu zgoraj na desni stoji v okviru (neorgansko zvezana z ostalim) cerkvica na hribu, označena z napisom: »Koren nad st. Vrhniko. Parla- ment Slov. socijalistov«. Naslov na karti se glasi: »Naj Dobi G. Ivan Zankar, Bodoči Naučni Minister. Ljubljana.« Kakor prvič piše Grohar tudi sedaj Can- karjevo ime napačno. Dopisnico so podpisali Regent, I. Mihevc in neki Glück; Grohar je torej bil tedaj v prijateljski socialistični družbi — med slovenskimi strankami je bil naj- bližji soc. demokraciji — in se je, kakor toliki drugi, prešerno pošalil s pisa- teljem, ki se je bil podal v politično borbo, o kateri je sam dobro vedel, da bo v njej premagan. Izidor Cankar N O V O P R E Š E R N O V O P O S V E T I L O V primerku Kreta pri Savici iz 1836, ki je last učiteljske knjižnice klasične gimnazije v Ljubljani (sign. 1572), sem našel prav na Prešernov dan 1946, torej istega dne, ko je izšla Kidričeva »Prošnja prešernoslovca«, tole lastnoročno pesnikovo posvetilo: „ / / е њ о е р а / о * . Posvetilo je na drugi strani naslovnega lista. Napisano je s črnilom in v lepi, kaligrafski pisavi, a ima dve pisni napaki: v besedi Stépanu je S namesto b, a namesto llomeopatoo stoji llomoepatoo. Podpisa ni, tudi datuma ne. Komu velja posvetilo? Po stari, na ovojnem listu zapisani, a prečrtani signatun (1313) in po sta- rem inventarnem katalogu v knjižnici klasične gimnazije v Ljubljani se da do- gnati, da je primerek Krstu z zgornjim posvetilom prišel v knjižnico iz Metel- kove zapuščine (prim, tudi program te gimnuzije za leto 1861, 32). Го zapuščino, vsega 130 del filološke in zgodovinske vsebine, je dobila gimnazijska knjižnica v dar 23i februarju 1861 po Metelkovi smrti (umrl 27. decembra 1860). Gre torej za Metelkov primerek in posvetilo velja Metelku. Kuj pomeni posvetilo? Kukor je Prešeren drugod rud uporabljul metonimijo, n. pr. Mahaon nam. zdravnik (v 5. gazeli), Terzit nam. nergavi zabavljač (v epigramu Puščičar naj ima . . . ) , tako gre tudi pri so. Štefanu v našem posvetilu za isti tropus. Sv. Štcfun, nujbolj znun kot prvi mučenec, je bil eden izmed sedmih mož ali diakonov, ki