September 1907 urin - Via Coffo(er|90> 32 * VSEBINA: Častitljivi don Bosko ..... ,169 Dekret za beatifikacijo in kanonizacijo Don Boska 171 Odpustki salez. sotrudnikov 176 Iz salezijanskih misijonov: a) Hong-Kong..................177 b) Makao...............178 c) Skozi Ecuador............180 c) Patagonija.............182 Za mesec oktober . . ...........183 Pobožnost do Marije, pom. kristjanov: v Ceščenje Marije Device med prvimi kristjani. . 184 Milosti......I.........184 Češčenje presv. Jezusovega Srca: a) Ce bi bil cvetka.......... . . 185 v b) Ceščenje v mesecu oktobru.......185 c) Nove častivke in častivci........185 Pogled po svetu.............186 Don Bosko na južnem Francoskem......189 V v Častitljivi Janez Bosko in sv. Vincencij Pavi. . . 193 Pravila salezijanskih sotrudnikov.......194 Nekrolog : Nj. Em. presv. kard. Svampa . . . . 195 Častitljivi don bosko. A italijanskem obzorju,malo dni preje nego se je vzdignila strašna, umazana nevihta, ki je preplašila in potrla vsakega poštenega človeka , in bila povod, da so brezverneži in hudobneži napeli vse sile z besedo in dejanji za svoje nemoralne in strastne namene, se je v vsej svoji lepoti prikazala jasna danica 24. julija , ko je sv. oče Pij X. blagovolil lastnoročno podpisati odbor, ki ima skrbeti, da se čimpreje proglasi blaženim in svetnikom častitljivi služabnik božji, duhovnik J0H£Z BOSkO, ustanovnik salezijanske družbe, hčera Marije Pomočnice in družbe salezijanskih sotrudnikov. Nam, njegovim sinovom, se ni nikdar pokazala tako lepa in krasna don Bo-skova ustanova, nikdar, kakor onega dne, nismo bili tako ponosni na ime, ki nas diči , nikdar nismo čutili take srčnosti za vztrajnost do slednjega pod svetim salezijanskim praporom , ki že vihra po celem svetu, v vsakem kraju in zbira krog sebe tisoče in tisoče dečkov, kateri so urijo v rokodelstvu , polnijo z vedo in, kar je glavno, učese krščansko živeti. Je torej lahko umeti, kake tolažbe nam je bil slovesni dekret 24. julija. Res, čela častitljivega očeta še ne obdaja sij svetnika; pa za nas je že to-lažilno to , ker vidimo , da je njegov grob, toli žalovan, vrgel od sebe žalno obleko — sladko je, v mirnem dušnem premišljevanju, vzdigniti obraz in misel k nebesom in ondi iskati ljubljenega očeta in mu ponoviti z novim, pomnoženim zaupanjem , da smo njegovi sinovi. Pa še drug vzrok veselja je bil za nas omenjeni dekret. Predno je bil izdan, vsled premodrih cerkvenih postav, nam je bilo skoraj prepovedano govoriti o don Bosku , kakor je bil v resnici — previdnost sama nam je svetovala, da smo molčali. Toda sedaj je že pregledano vse nabrano gradivo o njegovem življenju, o glasu njegove svetosti: preiskava se je pričela v nadškofijskem ordinariatu v Turinu dne 4. junija leta 1890. in po 562 sejah- je bila dokončana dne 1. aprila 1897. leta-Sedaj, ko je vrhovna cerkvena oblast, po zrelostnem preiskavanju vseh njegovih spisov in drugih del , prištela častitljivim našega očeta ter odločila odbor, ki naj skrbi , da se tudi prišteje blaženim in svetnikom , nam je jezik ocl-vezan, da lahko govorimo in pišemo o našem don Bosku, kakor resnično zasluži. Zato, vedno pokorni predpisom rimskega papeža, bomo odslej najrajši govorili o ljubem očetu. Posebno bomo poročali o tem, o čemer doslej nismo smeli; podali bomo njega milo in ljubeznivo osebo ne samo v tem, kar je pri njem navadnega , ampak tudi, kar presega naravne meje, kar je čudežno in nadnaravno: skrbeli bomo, da čedalje bolj razjasnimo njegovo življenje, njegove junaške čednosti, kakor tudi dejanja , ki so se prigodila na njegovo priprošnjo. Ne moremo pa molčati še o drugi tolažbi. Ko Bog pošlje kot ustanovnike raznih redovniških družb tako svete ljudi, katere obda z junaškimi čednostmi in s posebnimi milostmi, nima le namena dati jim posebnega zaščitnika, pač pa hoče s tem podati duhovnim sinovom prave vzore, po katerih naj se ravnajo, katere naj posnemajo, da dosežejo lahkim potom popolnost, do katere so se obvezali. Resnično tudi mi, ko gledamo smehljajoči obraz našega častitljivega očeta, ki se čedalje bolj bliža oltarju, močno čutimo nekaj, kar nas navdušuje, da vztrajajmo zvesto, da sledimo pot, na kateri se našemu umu v vsakem trenutku predstavljajo njegove čednosti vzvišene, trdne, junaške, njegov pravi duh , krotkost njegovega srca, neizmerna modrost njegovega vzgo-jevalnega sistema, njegova podjetnost, njegova gorečnost za zveličanje duš in konečno njegovo popolno soglasje s sveto katoliško cerkvijo in z njenim poglavarjem. Zahvalimo torej goreče Boga; ki hoče proslaviti tu na zemlji svojega služabnika, kakor upamo ga je poplačal v nebesih. Vedno bolj živa bodi naša ljubezen do družbe in čedalje večjo hvaležnost skazujmo Mariji Pomočnici, naši zaščitnici , ki je v vsakem koraku na čudovit način vodila našega don Boska: skupno z njim bo nadaljevala blagoslavljati, nadzorovati salezijansko družbo, da se vedno ohrani neomadeževana na višku svojega visokega poklica. Teh čutstev ne morejo ne čutiti naši blagi sotrudniki in sotrudnice, ker tudi oni so prepričani o svetosti našega očeta* Zato bodi tudi zanje slovesni dan, dan veselja in tolažbe in povod za vedno večjo gorečnost do bližnjega. Tako povečanje časti, ki se je pridružilo don Bosku, bo imelo vesel odmev pri vseh njegovih sinovih in ljubeznive oči častitljivega očeta se bodo z dopadenjem obrnile na celo salezijansko družino. DECRETUM BEATIFICATIONLS ET CANONIZATIONS VENERABILIS SERVI DEI JOANNIS BOSCO Sacerdotis Fundatoris PIAE SO CI ET ATI S SALESIANAE. DEKRET ZA BEATIFIKACIJO IN KANONIZACIJO ČASTITLJIVEGA SLUŽABNIKA BOŽJEGA DUHOVNIKA JANEZA BOSKA Ustanovnika SALEZIJANSKE DRUŽBE. Supremus humanae familiae auctor et rector Deus, sicut aliis temporibus ita nostris, christianae societati peculiari cura con-sulit, opportunis subveniens auxiliis ac remediis, per selectos viros luminosa atque achiosa vir-tute conspicuos , qui percvirrentes viam suam salutarem vitalemque spiritum et calor em omnibus impertire visi sunt. Inter hos, saeculo nu-per elapso, divina providentia in praesidium et ornamentum Ecclesiae suae misit Sacerdo-tem Joannem Bosco qui Sanctorum Virorum Josephi Calasanctii, Vincentii a Paulo, Joan-nis Baptistae de La Salle aliorumque similium vestigiis inhaerens, cum pia Societate Sale-siana db eo instituta cumque aliis variis operibus, hominum saluti procurandae ac praesertim ju-ventuti religione, studiis et artibus instituendae se totum devovit, omnibus omnia factus ut omnes facer et salvos. Murialdi apud Castrum Novum in Asten-sibus ex probis piisque parentibus Aloisio et Margarita Occhiena ortus est Dei Famulus, die 16 augusti anno 1815. Post triennium, patre demor-tuo, sub matris viduae, quae labore gravitate et virtute liberis praelucebat, singulari cura et tutela succrevit. Puerulus domi degens et cunctis ama-bilis agrestibus operibus victum sibi comparabat. Decennis, in genii memoriaeque specimine dato, a R. D. Calosso oppidi natalis Cappellano uti hospes et alumnus acceptus, ad litterarum rudimento, addiscenda admissus fuit. Brevi post, magi-stro vita functo, ad agrestem et pastor itiam art em rever sus, aliquo tempore suam imp edit operam, studiis tamen non omnino inter mis sis. Verum pia genitrix filii votis obsecundans eum Castrum Novum decern millia passuum dissitum quotidie mittebat, ubi dum a Parocho loci latini sermonis primordiis erudiebatur, simul municipales scho- ' las diligenter frequentabat. Postea Cherium trans-latus omnes et sin gulas Gymnasii classes, singulari honore ac proemio pluries ionatus, felici exitu absolvit ; itemque bonos sodales in virtute firmare, malosque ad bonam frugem reducere sate git.. Ad hunc finem Joannes eos juvenes in coe- og, stvarnik in vrhovni vladar ljudi, kakor v drugih časih, tako tudi v sedanjih s posebno skrbjo pomaga krščanski družbi, podpirajoč jo s posebnimi pripomočki in sredstvi, pošiljajoč ji izbranih ljudi, ki se odlikujejo z jasno in delavno krepostjo, ki, gredoč po svojem poklicu, razširijo tudi med druge zdravega in živega duha in gorečnost. Med te, v ravno minulem stoletju, je božja previdnost poslala v brambo in kine Cerkvi duhovnikajANEZA Boska, ki, zvesto sledeč stopinje svetih mož, kot so bili Jožef Kalasancij, Vincencij Pavlanski, Janez Krstnik de La Salle in drugi taki, s salezijansko družbo, katero je ustanovil in z mnogo drugimi napravami, se je popolnoma posvetil zveličan ju duš, posebno še vzgoji mladine v veri, vedi in znanosti, ves za vse, da bi vse pripeljal k zveličanju. Rodil se je ta služabnik božji v Murialdo pri Castelnuovo d'Asti, od pobožnih in svetih staršev, Alojzija in Margarete Occhiena, dne 16. avgusta, leta 1815. Po treh letih, ko mu je umrl oče, je ras tel pod posebno skrbjo in varstvom svoje matere, ki je bila svojim sinovom zgled v delu, v resnobnosti in kreposti. Deček je živel doma in, od vseh ljubljen, si je služil kruh z delom na polju. Ko je bil deset let star, ga je veleč, gospod Calosso, kapelan njegove vasi, vsled njegove nadarjenosti in njegovega dobrega spomina, sprejel k sebi na stanovanje ter ga jel podučevati v prvih elementih. Kmalu nato, po smrti učiteljevi, se je vrnil k prejšnjim delom in služil je nekaj časa tudi za pastirja, ni pa popolnoma opustil učenja. Njegova pobožna mati je ustregla njegovim željam, zato ga je pošiljaj la vsak dan v Castelnuovo d'Asti, vas oddaljeno deset tisoč korakov, kjer ga je tainošnji župnik podučeval v latinskem jeziku, obenem je pa sin marljivo obiskaval ljudske šole. Ko je prišel v Chieri, je s sijajnim uspehom dovršil gimnazijske razrede; v tem času je bil večkrat pohvaljen in obdarovan— skrbel je tudi, da je utrjeval dobre tovarišev kreposti, slabe j e pa skušal pripeljati k bolj n - 172 — tum quem a laetitia nuncupaverat, stop's diebus et horis, ^ro exercitationibus aetati, honestati ac religioni congruis, congregabat; huiusque indu-striae fructus fuit etiam a do les cens ex Judaismo ad fidem Catholicam conversus cum magno soda-lium gaudio. Quae vitae vatio veluti praeparatio habenda est ad nobiliorem statum super quo quum anceps esset Servus Dei, opportunum ipsi advenit auxilium tum Parochi Castri Novi Rev. Cinzano, tum potissimum Ven. Cafasso cujus consilia et exempta ex tunc sequi coepit. Vertente anno 1834, viginti aetatis annos agens, Castri Novi in Ecclesia parochiali S. Michaelis Archangeli, in festo tihilari, clericalem habitum induit ; simulque quaedam salutaria mónita scripsit et ante imaginem Deiparae Virginis perle git, cum proposito ea fideliter adimplendi. Opera vero ipsius Ven. Cafasso , Cherii Seminar ium Archiépiscopale ingressus est, ubi sex annos philosophiae ac theologiae operam dedit, speciali praemio quotannis cohonestaos. Histo-riae quo que ecclesiasticae , ac Unguis graecis, hebraicis et gallicis aliisque studuit disciplines. Maxime laetabatur quod cum quibusdam soda-libus ferventioribus, inter quos Aloisius Comollo laude et mentione dignus, a suis superioribus obti-nuerat ad Sacram Synaxim, praeter morem, plu-ries in hebdómada accedere. Interim apostolatum quem Murialdi et Castri novi inceperat, Cherii intra Seminarii parietes prosecutus est erga pue-ros et adolescentes tarn internos quam externos. Subdiaconatus et Diaconatus ordinibus rite su-sceptis, quum ad presbyteratum promoveretur, paucis ante diebus, nova at perfectiora sibi propo-suit adimplenda, quae scripto tradidit. Sacerdotio auctus, Augustae Taurinorum ad S. Francisci Assisiensis primum Sacro operatus est, adsi-stente Sacerdote Josepho Cafasso, iterum in Ecclesia B. M. V. a Consolatione, tertium et quartum Cherii, die autem SS.mo Corp or i Christi dicato Castri Novi, magna confluente populi multitu-dine. Vespere dum paternam domum repetit, tran-siens per locum ubi suum apostolatum pro puer is olim praesenserat, Deo gratias agit, laudesque tribuit cum ps. 112: « Laúdate pueri Dominum ». Pia Margarita Joannem Sacerdotem jucundo ac materno affectu excipiens, ad Christum pro nobis passum excogitandum et imitandum eum hortatur, nihilqvie postulat a filio quam preces jugemque sui memoriam ad altare Domini. Anno 1841 Augustam Taurinorum se contulit el, auctore ac duce Cafasso, in Collegio ecclesia-stico S. Francisci Assisiensis per triennium Theologiae morali et sacrae eloquentiae incubuit, si- šemu življenju. Zategavoljo je Janez zbiral one dečke v društvo, katero je nazival « društvo veselja » ob določenih dnevih in urah, da so se vadili v vajah, primernih njih stanu, v poštenem življenju in kreposti: sad tega sredstva je bila izpreobrnitev nekega judovskega dečka v katoliško cerkev v veliko veselje tovarišev. Ta način življenja je bil kot priprava za bolj vzvišen stan; ker je služabnik božji dvomil o njem, mu je ugodno prišla pomoč veleč, gospoda Cinzana, župnika iz Castelnuovo, posebno pa pomoč častiljivega Cafassa, čigar nasvete in zglede je odtlej jel slediti. Leta 1834., ko je bil dvajset let star, je oblekel duhovsko obleko v Castelnuovo d'Asti, v župni cerkvi sv. Mihaela nadangela, na praznik tega svetnika: tedaj si je tudi spisal nekaj posebnih sklepov ter jih prebral pred podobo Marije Device z namenom, vedno se jih držati. Po posredovanju častitljivega Cafassa je stopil v nadškofijsko semenišče v Chieri, kjer seje skozi šest let učil modroslovja in bogoslovja ter je vsako leto dobil posebno nagrado. Vadil se je tudi v cerkveni zgodovini, v grškem, hebrejskem in francoskem jeziku in v drugih predmetih. Nad vse ga je pa veselilo, da je mogel z dovoljenjem predstojnikov, skupno z nekaterimi bolj gorečimi tovariši, med katerimi zasluži posebno pohvalo Alojzij Comollo, pristopati večkrat v tednu k sv. obhajilu, kar tedaj ni bilo v navadi. Medtem je v Chieri, med semeniškimzidovjem, nadaljeval svoj misij on, ki ga je bil pričel v Murialdo in v Castelnuovo, v prid dečkom in mladeničem i notranjim i zunanjim. Redno je dobil subdia-konat in diakonat : ko se pa pripravljal za maš-niško posvečenje, nekaj dni predno je bil posvečen, je storil nove in popolnejše sklepe, katere j e tudi spisal. Ko j e bil v mašnika posvečen, j e bral prvo sv. mašo, pri kateri mu je stregel duhovnik Jožef Cafasso, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Turinu, drugo v cerkvi M. D. della Consolata, tretjo in četrto v Chieri; na dan sv. Rešnjega Telesa je pa maševal v Castelnuovo, v navzočnosti mnogoštevilnega ljudstva. Ko se je proti večeru vračal domu, idoč mimo kraja, kjer je imel prerokovano svoje prihodnje delovanje v prid mladini, je zahvalil Boga in zmolil je psalm 112: « Hvalite dečki Gospoda ». Pobožna Margareta je z veseljem in materinsko ljubeznijo sprejela svojega Janeza duhovnika, opominjala ga, naj premišljuje trpljenje Jezusa Kristusa, ki je za nas trpel, naj ga posnema in ničesar drugega ni želela od njega raz un molitve, in da se je spominja pri Gospodovem oltarju. Leta 1841. se je podal v Turin, kjer se je po nasvetu in pod vodstvom Cafassovim skozi tri leta v duhovnem zahodu sv. Frančiška Asi-kega vadil v moralki in govorništvu, obenem je pa — 173 — mulque sacerdotalia munia obivit etiam in car-ceribus et nosocomiis. Ad pueros autem derelictos juvenesque informandos, diebns festis in Ecclesiis, Oratoriis aliisque in locis coetus habebat. Pluri-bus exortis difficultatibus et obstaculis, eisque tandem Dei ope superatis, veluti in portum se recepit in domum vici « Valdocco » prope Taurinum. Quam domum seu potius speluncam, unius heb do -madae spatio, in decens aedificium convertit, die Domenica 12 Aprilis an. 1846 idem Dei Famulus, habitfa licentia, solemni ritu lustravit atque Deo Optimo Maximo in honorem S. Francis ci Salesii dicavit. Huiusmodi Oratorium et ipsum Rector em pluribus privilegiis Taurinensis Archiepiscopus auxit, et ipse Rex Carolus Albertus in fidem suam et tutelam excepit. Dein-ceps alia duo aperuit Oratoria, unum A loisio Gonzaga, alterum Angelo Tutelari sacra, in quibus quingenti et ultra juvenes adnumeraban-tur. Scholas quo que diurnas, nocturnas et dominicales ad juvenes artifices excolendos instituit ; et, afßuentibus discipulis, aliquos elegit ac in-struxit, qui in Oratoriis et in scholis praeceptoris munus gererent. Mense Aprilis anno 1847, m seriis atque aerumnis quorundam adolescentu-lorum permotus , in domunculam quam prope Oratorium praecipuum conduxerat et ubi cum ma-tre domicilium habebat, eos libenter hospites recepit: Ulis que quae ad cultum victumque quo-tidianum erant necessaria, Margarita coadjuvante, suppeditabat. Huic humili casae referenda sunt initia hospitii a Sancto Francisco Salesio nuncupati, quod an. 1851 triginta adolescentulos et, ampliata domo, an. i860 quadr i gentos atque an. 1870 octingentos habebat, hospitio receptos. Eos vero juvenes apud magistros in officinis ur-banis collocabat ut varias artes discerent et exer-cevent ; quas officinas Joannes saepe saepius adibat et de suorum juvenum agendi ratione atque in arte profectu sciscitari curabat. Postea eorum moribus religionique melius consulens, in ipso hospitio ab an. 1855 officinas aperuit. Quos ex Ulis majori ingenio et virtute praestantiores et idoneos reperieb at, ad litt er arum et scientiarum studia destinabat. Ipse erat horum magister ; mox alios adhibuit cooperatores ex ecclesiasticis professor ibus et theologis, quum Seminarium Dioce-sanum esset clausuni et Taurinensis Antistes Fransoni in exilium missus. Historia Oratorii et Hospitii usque ad an. 1870 comp lures sacerdotes e proprio gremio egressos recensebat sacris muneribus ornatos et valde utiles Archidioecesi Taurinensi aliisque Dioece-sibus regionis pedemontanae. In juvenibus insti-tuendis Joannes Boscoprae oculis habita divina sententia « Initium sapientiae timor Domini » methodum praevenientis industriae, vigilantiae et caritatis sequutus est: simulque studuit, ut služboval po raznih ječah in bolnišnicah. Da bi podučeval zapuščene dečke in mladeniče, jih je zbiral ob praznikih v cerkvah, v orato-rijiti in drugih krajih. Po mnogih težavah in ovirah, katere je z božjo pomočjo premagal, se je podal, kot v zavetje, v neko hišo v predmestje (c Valdocco « pri Turinu. To hišo, oziroma votlino, je v enem tednu spremenil v snažno stano-vališče ter jo je dne i2. aprila 1. 1846. sam služabnik božji z dovoljenjem višjih slovesno blagoslovil in posvetil Bogu na čast sv. Frančišku Šaleškemu. Turinski nadškof je pomnožil z mnogimi privilegiji oratorij in njega upravitelja, kralj Karel Albert pa ga je vzel pod visoko svoje pokroviteljstvo. Nato je odprl dva druga oratorija, prvega sv. Alojzija Gonzaškega, drugega Angelov varuhov, kamor je zahajalo nad petsto dečkov. Odprl je tudi dnevne, večerne in nedeljske šole za mlade rokodelce ; ker je število teh čedalje bolj naraščalo, jih je zbral in izučil nekaj, ki naj bi podučavali druge v oratorijih in v šoli. Meseca aprila leta 1847. ginJen vsled revščine in pomanjkanja nekaterih svojih dečkov, jih je začel sprejemati k sebi na stanovanje v hišico, katero si jepreskrbel tik oratorij a in kjer je stanoval z materjo; tu jim je dal s pomočjo mame Margarete, kar so potrebovali za vzgoj o in za vsakdanjo potrebo. Tej revni hišici moramo pripisovati začetek zavoda, ki ga imenujejo sv. Frančiška Šaleškega; zavod je imel leta 1851. trideset gojencev, leta 1860., ko bilo poslopje povečano, štiristo, leta 1870. pa osemsto dečkov. Te dečke je pošiljal k raznim mojstrom v mesto, da so se vadili in urili v raznih rokodelstvih; njih delavnice je Janez često obiskoval in sledil jez velikim zanimanjem obnašanje in napredek v delu svojih dečkov. Da bi čedalje bolj preskrbel njih nravnosti in veri, je leta 1855. odprl delavnice v zavodu. Tiste pa , ki so se posebno odlikovali po razumnosti in kreposti ter so bili sposobni, je dajal učit. On sam je bil njihov učitelj; kmalu je pa dobil drugih sotrudnikov med profesorji in bogoslovci iz semenišča, ker tedaj je bilo semenišče zaprto in turinski vladika Fransoni je bil v pregnanstvu. Zgodovina oratorija in zavoda do 1, 1870 nam kaže, da je izšlo odtod mnogo cerkvenih dostoj anstvenikov, ki so bili v veliko korist turinski nadškofiji, kakor tudi drugim piemont-skim škofijam. Pri vzgoji mladine je Janez Bosko imel pred očmi reklo: « Začetek modrosti je strah Gospodov » / rabil je vedno preventivni sistem, ki sloni v nadzorstvu in v ljubezni: obenem je pa skrbel, da bi dečki popustivši delo, occupatipnibus nonnumquam ínter mis sis, animus aptis honestisque ludís recrearetur. Hinc scholas populares gymnasticis musicisque exercitiis ador-navit. Ne opus ad juventutis utilitatem erectum lapsu temporis evanesceret, sed stabile fvxumque permaneret, Servus Dei, praehabito consilio vítor um prudentum atque ipsius Ven. Cafasso, li-benter etiam annuente, vivae vocis oráculo, Romano Pontífice Pió IX, Augustae Taurinorum an. 1859 Societatem Salesianam instituit et ex omnium Ca-pitularlum sententia, titulo Rectoris Majoris gubernavit. Quam Societatem in dies adauctam ac diffusam Apostólica Sedes an. 1864 laudavit et commendavit, atque an. 1869 decreto die 1 Martii edito approbavit et confirmavit. Interim Congregationem Filiarum Mariae, deinceps adjecto titulo Auxiliatricis, quam ex puellis siii oppidi « Mornese » Dioecesis Aquensis, pius Sacerdos Dominicus Pestarino constituerat, ipso rogante, veluti filialis adoptionis titulo Joannes excepit, atque , Institutori demortuo an. 1872, alterum Praesidem ex sodalibus Sale-sianis suffecit. Ita religiosa puellarum familia Mariae Auxiliatricis quasi Secundus Ordo habitus estSalesiani Instituti, cui breve post accessit veluti Tertius Ordo pia unió Cooperatorum iitriusque sexus die 9 Maji an. 1876 ab Apostólica Sede approbata atque privilegiis indulgentiisque ditata. Inde Ephemerides Salesianae et Lechirae Ca-tholicae, historicae, literariae et populares etiam pro scholis ad unionem et charitadem omnium sodalium cum sana doctrina jovendam atque au-gendam et ad improborum atque haereticorum insidias error es que avertendos. Tándem comme-morare juvat Missiones per Europae atque Ame-ricae regiones propagatas et flor entes; Opus cui vulgo « Figli di Maria » nomen est, adultorum ecclesiasticis vocationibus excolendis cum suis quinquaginta et ultra domibus; phtres Ecclesias ornatissimas diversis in regionibus erectas, ínter quas eminent Ecclesia Taurinensis Beatae Mariae Virginis Auxiliatricis et templum parochialeRomce in Castro Praetorio, flagitante Leone XIII, extruc-tum et Sacratissimo Cor di Jesu dicatum cum per ampio hospitio variis litterarum et artium scholis aucto. Non defuerunt Servo Dei angustiae et contra-dictiones quas cum debito obsequio, singulari