23. številka.
(▼ Trsta. ▼ torek zjutraj dne 12. fibrivarja 1898.)
Tečaj XXIII.
„JBDIMOBT"
Ufcnja p* trikrat aa tod« v Uitfe 1» <»Mjf* ob torkih, Aat»«klh
Vi ^'C-'H^ftAls. Zjutranje ladanje l»-
s. uri ijutraj. t sparno pa o t 7, ' ri T«tnr. — Obojno tadanje rtu« : t« Je.inntsMea . t, 1,—, ilf« AnMj< f. 1.50 Sa tU atm, . . 3.— asa U pol lata ... 6.— . • .
-.» *>•« i«» . . . ia.— . * . i".— Itareteiae J« pladavatt naprej M Mrttk ^■»3 pri lažen« anraAalna •• sprav« M •lira.
f>v*«i(u« Atavilka •» dobivaj« t pro-4a)&knieah tobaka v Irntu po 9 nri, tavan Truta p« 4 it!,
EDINOST
Oflaal m rtiu« pa tarif* v »uito. m aaalovfl i dabaliai irktai ae pUi« .. proator, kallkor obaega navadni!- »i t; Poslana, osmrtnica la jaran :ahrtia, (»ftfti oktavi itd. on ra^onti« "i : ' yi * o
Tal dopisi naj ie poilljtjo	.
alloa Cuirai It. 18. Vsako pi4»«. h biti frank orano, kar itfmkonur. ta .j ■prejemajo. Eokopiai se d« vračajo.
5»r: Snieo, rnkladaseVl'* vjl; •4 '.p*"-jema fMpravniitvo alii** Mulina pic eoio hit. 8, II. aadat. Naro<Sn>j«j in oplaa« je plačevati loco Trat, Odprte rettlaaaa Cije prosci pon'V<44.
F *i«i«••(* J0
Barba državnikov prati narodni ideji.
Četa treba državniku v prvi vrsti F Treba ma tanjkeg« in finega posluha za *rčne »tripljaje svoje debe. Razumeti mora svojo dobo ia nje itak. Ni dosta, da ma je njega lantni dah ji^antičen, ni dosta, da ume snovati velike načrte, in tudi (o ne zadošča, da na je z velikim dahom njego* vin spojena tndi jeklena volja, ona laleiaa energija, ki se ne plaii nikakih zaprek 1 Var to ma no zadošča, ako svojega duha ne nme apravljoti v soglasje s dob on svoje dobe. Ako cb snovanja svojih načrtov, ako ob snovanju svojih politiških konceptov ne nme apoštevati srSnih utripljajev svoje dobe, ako ne ume svoje volj« in ivojih nakan spravljati v soglasje z idejami, veljavnimi v isti dobi, ter s potrebami tekočih časov, potem ne smo pričakovati dražega, nogo da ae mn slednjič njegov, četudi bistri dob in vsi genijslni načrti raz-bijejo ob obstoječih ndnošajih in vladajočih srujab.
Pravih državnikov v tem smislu ni imela Avstrija v vsej n*tavni dobi dosedanji. To je njena nesreča. Kolikor je bilo mož v tej dobi, ki so vodili usodo te države, vsi so trpeli na tej maniji, da so starimi tradicijami hoteli dušiti — nove ideje. In čudno, da se nijeden teh drftavnikov ni hotel nčiti ia knjige novspohov svojega prednika. Ko je pred-■ik zamatal klopčič svoje politike tako, da ma je nit popolnoma zginila is rek ter je moral opustiti sapričoto delo, potem — o ne t — njega naslednik m su>rii toga, kar bi biiu jedino pravo, ni mislil na to, da bi jel navijati nov klopčič na sreč-noji in vtpešneji način, ampak iskal je sapot izgubljeno nit v starem klopčičo. Seveda istim negativnim vspohom. In tako prehaja stari klopčič avstrijske zgrešene politike \z roke v roko. Pre-haja in so zamotava bolj in bolj.
Je bilo včasih vmes tudi svetlih trenotkov v tej 30 letni ustavni dobi — za dobe ministerstva Hohenwartovega v leta 1870. in v prvih začetkih vladanja Taaffeovoga —, ko so skušali avstrijski ministri, da bi nastavljali uho na vrata idej so danje dobe, ali svetlo spoznanje ni bilo trajno, Hohenvrart se je moral nmakniti pritisku oaih, ki
PODLISTEK.
Fredqja straža.
m
BOHAN.
Poljaki apiaal Boleslar Praa. Poslovenil Pedraraki.
Prijela so je za bek ter zadovoljno ogledovala Andrejčka, ki je zares z veliko drsnostjo prenašal drote, ter vlačil verigo od točke do točka.
Kmala pa je oddelek zomljemercov krenil v dolino ter zginil izpred oči nsiim delaveem.
»Nekaj bode iz tega*, je rekel zamišljeno Poli. aali dobro, ali slabo".
.Kaj ima biti slabegs, ako nam dodajo zemljišč« ?* je omenila Polieva. .A kaj misliš ti, Matija?*
Hlapec, kakor zbegan po tem vprašanju, si je otrl znoj z čela ter odvrnil po pomisleka :
i Kaj more biti dobrega to ? Spominjam so, ko sem slutil v Kreievem — temu bode sadaj šest let — da so nprav taki prišli čez polja s drogovi. Tedaj je vojd takoj as jeseu zapazil v blagajni primaukljaj in vsa občina je morala skladati nanj. Vsaka nova reč je negotova", je dejal.
Solsce sa je .še nagibalo k zapadu, ko je pritekel zasopljeni Andreji« k, ter od daleč klioal
se boje novih idej, ker se rede dobro ob starih tradicijah protislovanskik in neliberalnih: pritiska Nemcev in Madjarov! Taaffe pa je postal kmala reeidivea ia je potem bolehal ves čas na stari bolezni avstrijskih državnikov. Po prvem poskasa krepkega vzleta *i je jel niašiti tudi on ušesa in ae zgubljati v labirintu starih tradicij, da le ni mora) videti onega, česar treba tej državi v te} dobi. Tudi on je piti in motal dalje klopčič stare centralističke in posemčevslne Avstrija. Bil je sicer nekoliko previdneji, da ni tako bolele onih, ki so nositelji novih idej, ali resnično je tadi on motal košček« niti, ki se je definitivno pretrgala te leta 1848.
V tem letu je tskrsnila narodnostna ideja ia tnjo nove naloge državi avstrijski. In to je ravno, kar smo hoteli reči gori: avstrijski državniki niso umeli novih nalog, ki jih je donesla nova pomla-
danja doba narodov.
Vsako razdobje ima svojo posebno idejo, ki mu poleljuje svoje oznisčje. Take ideje narekujejo smer razvoju ia dogodkom vsake dobe. In zgodovina nam priča, da ideja ostaja zmagovalna, dokler ni spolnila svojega n h men a in se nmaknila — drogi ideji I Dušenje take ideje more pač provsročati pretres)jsjev in katastrof, toda slednjič ponesrečajo le oai, ki s« hoteli dušiti idejo. Avstrijski držav« niki so žalostne priče te velike resnice.
Ne umevajoči v tej dobi vladajoče narodnostne ideje, ia niti sluteči, kako velika, nepremagljiva moč ju v tej ideji, hoteli jo ia hučfeja še d&nes ohraniti stare tradicije, ki so nezdružljive s to idejo. Oni ne čujeju ali pa ne nmejo srčnih utrip* ljajev sedanje dobe narodnostnega prebujenja, pa menijo Se vr.dno, da se ideja jednakopravnostl umakne pred njimi; in v tej zmoti so grešili vsi in greše še dane:*. Vzbudiva* ae narodna ideja je dala novo smer tej drža«i in je ustvarila norih pegojev njenemu razvoju in njeni bodočnosti. A avstrijski državniki ne umejo tega duha. V trdni veri, da slednjič se jim venear posreči, da zajea6 vodovje narodnega gibanja, mašd in maši in zidajo v nervozni naglici nasipe ob stragi, aii vodovje jim podira sproti vse njih delo, ruii nasipe
materi, saj prinese is kleti mleka, ker prideta dva gospoda, ki sta mn dala dva poljska goldinarja aa noinjo verigo.
.Oddaj to takoj materi t* jo aakričal Polž. »Ona ti nista plačala dva goldinarja za dalo, ampak sa mleko, ki ga poj sata*.
Andrejiek toliko da se ni rasjokal.
•Čama imam oddajati svoj denar?" je dejaL .Saj to, kar pojesta, plačata oaa posobs ia io drage reči, ki jih vzameta seboj)... Vprašala sta me oel6, ali imamo kaj kokoši in masla...11
.Torej sta kupca, da povprašujeta ta naslam iu kokošmi?* ja vprašal Polž.
„Nista kapca, marveč velika gttpeda, ki potujeta s šotorom in kuharjem, kateri jim na polja kuha jedM.
•Cigana, ali kaj?" je zamemljal Polž.
Ne čakajo zvršetka ratgovora, jo gospodinja sdirjala v koše, h kateri sts v kratkem dospala dva gospoda. Bila ata potna, zagorela ia pokrita a prahom, toda veličastnega liea, da sta o pogled« ua nju takoj snela klobuka Polž in Ovčsr, kakor aa povelje.
Pozdravivši delavce, je vprašal starejši gospod z dolgo črno brado:
in se razliva aa Široko preko livad. Ravno sedaj imamo pred očmi sliko take katastrofe. A ti Ijabi državniki, videči grozna opustošenja, se zgražajo nad bojevitostjo, objestnostjo in nestrpljivosti narodov ter jim govore lepe lekcije o zmernosti, mesto da bi se zgražali satni nad sabo ib^sv^g^ trao, mesto da bi tožili sami sebe, ker so zamudili toliko lepega šaaa : mesto da bi se zgražali nad svojo slepote, da niso vedeli, da idejam — v sedanji debi: narodnim stremljenjem — treba široke komodne strug«, da morejo vspešno ia sa polja nenevarno teči avojim ciljem nasproti. Oni so pa pustili, da so je struga zasipala bolj in bolj in gradili to le nasipe, da bi široke in velike ideje aklepali v ozke oklepe. Toda ideje imajo v sebi elementarno silo. SosebBa narodna ; nadkriljevala jo je svojedobno le verska idejs. Narodna ideja ruši
nasipe drftavnikov.....
Sedaj ima klopčič v roki gojp. baron GaatMh in išče v njem staro nit nemške hegemonije. Zastonj ma trad. Zaatonj vrti v roki klopčič, ki ga je prejel od svojih prednikov; morda ni več daleč trenotek, ko sprevidi brezvspešnost avoj^ga početja in izroči klopčič — svojemu naslednika. Tako pojde dalje, dokler na dobi klopčiča v roka mol, ki bode ume! »vojo dobo in ki vrže slednjič v ogenj ta nesrečne zamotani klopčič nemške gospod-stvaloljuottl v Avstriji.........
Deželni zbor istrski.
VIII. »0ja dn* 9 /ehnumrjm 1898.
(Dalje.)
Poslanec M a s d i 6 j« zaključil svoj govor a predlogu aa razdolitev občin« pomjaaske:
Nimam časti, da bi pozaal tega g«spod« (aamrač upravitelja ebšiae, ki j« aledil •krajaama tajniku Mltkašu), ali p« tem, kar je došlo v jav-aoat ia kakor a«m čul od druzih, vem, da je liti popolaoma aetposobna «s«ba sa občinsko opravo, da j« priatraaaki, io da j« popolnoma udan pijači, in da to ga e«l« e. kr. orožniki op sali kakor pi* jaaca. Taka eaeba jt gotevo aa tramote onim, ki to jo paattvili tja. 91«dnjič je prišla v tej občini
»Kdo je tn gospodar?* „Jat*, je odfrail Polž. .Ali že dolgo bivaš tukaj ?* „Od tvojih mladih aog". .Znano ti je, kako tate ta roka?* „Kako da bi mi ae bilo ?M.* „Ali ae pomniš, kaks visoko naraste všatik voda P"
.Včatih, jasni gospod, so razlije čes livado tako, da bi človek ateail v njej". , Vni to sa gotovo ?"
.Vsi vedo to, kajti te jarke, ki jih vidita aa vanožjn griša, js aarediia voda".
„Treba bode postaviti detet aežajev dolg meat*, so jo ogiaail mlajši gotpod.
„Gotovo*, j« odvrnil stsrejsi. Rasgledal s« ja p« livadi, pa se vnovič obrnil d« Polža: „A mleka ta dobiva pri vat?* .Ja že odšla moja v shrambo, blagovolita ■stopiti."
Ooepedt tta krtnila k koči, a sa njima Poli, Ovčar in ealš Magdalena. Pegoščenje dveh tajoav j« bil« tak« važ«a dogodek v Polževi hiši, da sa jim ja adolo primerno papaatiti žetev radi tega.
(Pride še).
do tega, d« jo upravlja po«ob«u odbor, t osebah trojica taoKOšajili ejčiuarjav, ia,e.n»taaih od vaše atrani in od c. kr. vlade. (Vri««4.) Poprejjom-njeni ' — da se i« povrnem k njemu — pijaneo-upravi te I j ni boM vspro'Hti kakor ebčmakega uradnika oaebe, ki je bila popolnoma »"puaobna, in ki ni bila 4 ■ikdar kompromitirana politiiki, o»obo, ki dane« povsem dobro upravlja v neki drugi oblini istega •kraja. Ni hotel vsprejeti tega človeka, cei, da je : atrankar, in to p»j® vspr*;el naivečeja atrankarja, j kolikor jih je v tmrui, xlo«rčnoga Bartoli^a. Ta vaš kero:«*r ni ho'el poltenega, pridnega, dolav- : naga m treznega človeka.
(Prertn dnu je zahteval ad g >vormka, naj krajša svoi govor.) Potrpite, k mala dovršim. (Pred- ■ aednik je je! kričati, da so mu povedali drngi, da govornik žali ; vprašal je torej, ali je to r«a ? Ga- \ vormk naj mu odgovori na avej« postanja!) Jaz \ ae poaivljam na c. kr. zastopnika vlade. Paatite i me ua miru. (V>ni«r je predlagal, naj se govorniku vzame beseda, ker žali.) Niaaate te pravica. Kako to, saj ta uiti ne pozna hrvatskega jezika. (Predsednik je zopet pozval govornika, naj mu pove ua svojo poštenje, da-li rta žali ?) Jaz aa • vzdržujem. Jaz se poživljam na »astopnika c. kr. ( ▼lade. (Krik.) Jaz se poživljata aa oesarskega človeka. (Predsednik ju zopet opominjal gevwrnika, naj z vrši.) Jaz bi bil že ztršil, ake bi ma paatili j govoriti P Torej po dveb kemiaarjili ja došel (Pred- ' •ednik je posegal vmea) in ae danea nahaja o« \ opravi — na čelu uprave se danea nahaja vaš ' ljubljene« Gaojac, katerega ja bila c. kr. vlada svojedobno odstranila od občinske nprave. To ob* ) čino je upravljal torej komiaar Mleaaš, in za njim Ć komisar Nemec, ali kaj. Občino sta upravljala dva \ komisarja, ki sta bila imenovana v soglasju a vami. . Tudi današnji upravitelji so imenovani v soglasju ! s vami in upravljajo občino is Isto dnij brez na- ; rodnega z&atopa, a vi prihajata sedaj z načrtom \ zakona, da ae razdeli ta občina, šeš, da ima alabo ) opravo 11 Ali ti vaši komisarji iu apravitelji niso j mogli bolje urediti oprave io jo potem izročiti : občinskemu zastopstvu ? Da, to bi bili mogli, ali > vam ni bilo do dobre oprave, ampak do drugih s ciljev, v prvi vrati pa vam je bil namen, da razdelite to občino, ki vam je tro v peti na Koper* ičini, da je razcepite tako, ker ne morate dobiti j vse občine za-se, pa iščete vsaj jednega dela za J sebe. To je zlobna tajnost in vala svrha, radi ka- \ tere delite to občino, katero svrko pa mi ovide-vamo in predvidWomo. Poroževžlec pravij da aa je bivša oprava merala razpastiti, ker je bila jake olaba radi pomanjkanja inteligencije (to ae ponav- ' Ijali na galeriji in se smijali.) Torej v vsej občini ; oi bilo toliko prasvitljeaih osah, da bi jo mogle opravljati, pa jih hod« za — opravo dveh občini Te je res logika (to ao ponavljali na galeriji in se smijali) vaša in vašega peročevalea. — Ako so opravni stroški težili do sedaj, vao krajno občine, j ki je jedna najairomainejih in najbolj zapaičenih v tem okraju, pa gatove naraštaje ti troiki, ko nastaneti dve upravni oblini, ter uničijo popolnoma že tako oboge občiuarje. Kar se tiče volilnih borb, katero navaja g. porelevalac kaker razlag za delite* te občine, morena- reč»j de- a»le-voMao borbo donesli vaši možje iz Kopra, kajti, ake bi bili volili občinarji sami, ne bi bilo nikdar volilnih borb. Tu volilne borbe ae bile ametne zasnovano ed izven občine, namreč v Kopra t Vi se sklica jate tndi na okrajno glavarstvo, oziroma oo načelnika okrajnega glavarstva v Kopru. Mi vam verujemo radi, da vam je on penodil avejo roko-pomečnieo, ker se je popolnoma oddaljil od svojega stroge službenega poklica. On oi vel politiiki načelnik, ampak je eeitni strankar in vaš agent. Jaz vem slasti izza zadnjih volitev za državni zber, kake je bil on vaš odločen pristai in nai protivnik. (Poal. Spinčič: Tndi nekateri drngi 1) To so torej same navidezni razlogi, radi katerih hočete deliti to občino, a mi smo z ogromno večino prebivalstva te občine iz važnih in temeljitih razlogov proti delitvi občine Pomjzn. Radi tega predlagaš^ da se odobri sledeči predlog (čita):
.Preko predlaga politiško-ekonomiškoga odseka, da bi ae vsprejel zakonski načrt, predlogom od deželnega odbora za delitev krajne občide Po-mjan v dve krajni občini, namreč Pomjan in Me- j reaige, ae prehaja na dnevni red". (Na strani j manjšine borni v!ivio* in odobravanje. Na galeriji in f zbornici ailen vriši io tviiganje.)
Posl. B n h k a je predlagal, da ee razprava zakljud. Večina je tvr^tla sevala ta načrt zakona, d' đa^t Se jedea § (to jo, za izvMenf«) (Pride še.)
Polltiik« vesti.
V TASTU, dne 19. feknvuja 1898.
Zmago pravice. Moralno pljuako so dobili zopet itaiiiansta gospoda v Istri. Kolika je ie ? B »g veli t i. »i i* verne teg*. Kdo bi mogel dr-ž a ti v evidooci vne take moralne poio-.e ljudij, katerih poli tis ko n javno življenje, katerih poli-tiška ekzistenea stiloh znači od začetka do zvr-šetka, od konca do kraja, le jeden eam veli i mo-raličiu polom ? 1 No, mi rte moremo imeti v evidenci vrtali taoral čnih polomov it.alijaask« gospode, to pa vemo »kote matemaMško g»tov«stjo, da tndi ta polom ni bil zadnji. Mi vsaj ne bi heteli staviti nfti hir*?* novćiča, da ta gospođa že v prvi seji ne prirede kake demonstracije ln da ne bodo metali ognja in žvepij* svoje zgovornosti doli ua ua^e poslance, kakor da so jim le ti storili grozno krivico, ker — krona ni mogla potrditi napa i a na avstrijsko ustavo in na temeljne zakone di šava, kateri napad so izvršili — gospoda Italijani /
Ne. mi ne pričakujejo na strani italijanske gospode tist« politMko-moralne kvalitete, ki bi jih usposobila, da bi dostojnim načinom pogoltnili britko krogl]ieo, da bi lekcijo, došlo od take strani, vsprejeli s tiho resignacijo ljudii, ki so spoznali svoje krivico. Ne, takega pametnega spoznanja in spošto/(tuja do izjav mentnja krone ne pričakujem*) mi od la*ke gospode, ampak vemo, da bodocemrski rmkript, ki ga je pričital vladni tistopnik nimfo so-bote v deželnem zboru istrskem, $ katerim h uničuje sklep teqa zbora glede proglaienja italijanićine jedinim razpravnim jezikom — da bodo ta cesarski reskript, pravimo, rtuknćavala kakar atentat od strani vlade na avtonomijo in na ustavne pravice dežele. V tem smisln je isdal ,P>ccoloa že v soboto parolo v napisu dotični brzojavki iz Pnlja. Napisal je namreč: .Vlada proti italijanstvn zborniee v Istri*.
Mi pa ae apominjamo to čntom iskreno hvolež-nesti do Onegs, ki je podelil nstafb svojim nsrodom. On, nai mili vladar, seje pokazal zopet najsvestejega čnvsrja ustave; Oa fo podal zopet dokaz, da narodi avstrijaki imajo v njem gotove zatočišče svojim pravicam. Mi primorski Slovani ae čutimo are-čno, da nas je ljubljeni vladar takoj začetkom johi lejnega lata svojega oblagodaril takim činom.
To se je zgodilo v drugič že..... V tem se
rovno kaže vsa drznost, dn so ^ deželnem zbora Istrskem ponovili tklep, rad: katerega so bili že
kaznovani jedenkrat od Najviše strani.....1 Ali pa so
Italijani postali res že tske zmešani, ds so se na* dejali v reanici, da krona desavonira sedaj sama sebe, da odobri sedaj, kar je pred par leti spoznala kažnjivim činom !1 Ako je tako, ako so Itn-lijaai res že tako -- zmeiani, potem imamo to poleg moralne|a tudi daievni polom in nam ne preostaja dragega, nege da izrečemo svoje sožaljo.
Naši so že odili zopet v Polj in se bodo udeleževali zopet respvev* Kerakemsvojis^ katerim* ae izzvali uvodom omenjani reakript, io se pokazali naii branitelje ostave io pravice. Vračajo se v zbornico ponosnim čelom kakor moralai zmagovalci. A narod ti, bodi jim hvaležen, da so ti, ti vrli možje vnovič utrdili vero, da pravica je nepremagljiva, da moramo torej zmagat) prej al slej ravno zato, ker so na naii strani: pravica, zakon in avstrijska ustava.
K položaja. Praški .Politiki" brzojavijajo z Dunaja, da je bil deielni maršal Češki knez Jurij Lobkovic pozvan na Dunaj tad audiendum verbnm", ne da bi kaj znala o tem baron Oauttch in njegova okolica. Ako sloni ta vest na resnici, potem utegne biti res tako, kakor kažejo razna zna-menja: da je namreč Gaotsah pri krajo se svojo latinščino, še prodno je prav začel čitati iz svoje knjige. Naj obračamo stvar kakor kočemo, vedno se nam kaže od strani, nengndne za barona Oaotseha. — V sporasamljenjn na Češkem ni beležiti nijednoga koraka naprej. Česa je pričakovati torej v državnem zboru ? Ali nadaljevanje obatrokeije, ali opozicije Čebov I Jedno in drugo pa bode zn&čilo, dn se je ponesrečila naloga barona Gautsaha. Od razpnščenja zbornice tudi ni pričakovati zboljianja. Sploh se nam kaže neverjetna prazninn v vsej
tej dobi, odkar je baron Gantsch pievzel nai ni«
stersk» pred-elništvo. Nikjer nikake inicijative, nikjer niti katera energičnog« potku*«. Za naše južne pokrajine se iplog njeg ekse«lenca niti zmenil oi desedaj, ampak vsa njega pozornost ae je koncentrirala na Češke« in še tam se je kMtala le v tajnostnib, javnosti odtegaenih .pogajanj h* in pa v par pokJonih, ki |ih je napravil uaoustnik češki v tisti izjavi vladni v del. zooru češk-f« na desno in na levo ! Medla biiancija. Je li čuditi se, da hi že šepetajo o — nasledniku baronu G*u scliu t
Za cesarjev jubilej. Deželna zbora moravski in gorenjH-arstrij<i*i «ta sklenila sofksno, da odpošljeta deputacijo do Njeg. Veličaustva, ki naj čestita vladarju ob 50-letnici vladanja njego v-ga.
—	Deželni zbor štaierskl pa je skleuil, da v njegovem imenu deželni glavar izroči unoetuo izdelano čestitno adreno.
Socijaino-agrarno gibanje na Ogerekem dela že akrbi tu ii visokim krogom. Vidi ae do ime: to gibanje aroje kptenik* globpko v Ijode'vO^ -- Včeraj se ie posvetoval baron B«nffy z vojnim ministrom Krieghammerjem. Po tem dejstvu bi se dalo sod.ti, da hočejo ie v vefli meri npotrebitl vojaštvo za udašenje tega gibanja. Kolikor moremo posneti iz poročil, došlih is Bndimpešte, so uv*r-jeni vladni krogi, da jo to gibanje izzvano le nmetno, in s<> agitatorji le s lažmi in izmišljenimi govoricam* razvneli kmečko ljudstvo. Med dragimi da so socijalistiški agitatorji širili govorice: da je cesai sam od<>«bnl to gibanje, in da je prepovedal vojakom streljati na izgrednike, in da cesarjevih Rudolf še živi, in da se je postavil temn gibanji oa čelo, ker hoče kmetom preskrbeti zemljišč. O vsem tem pa da imsjo agitatorji jedini ta namen, da kakim 100000 kmetom izvabijo vpisnino po 50 nvč. Na ta način, da so socijalisti nabrali že 160000 gld.
Eadl verjamemo, da je tndi ob tem gibanja
—	kakor oh vsakem — parazitov, ki zlorabljajo, sleparijo in se rede na škodo ubogega Ijndntva. Vendar bi bila usodna zmota, ako bi sodili odločilni krogi, da je v tem jedini vzrok vsemu gibanju, in ako bi si hoteli zatiskati oči pred dejstvom, da je slabšanje gospodarskih razmer naravna posledles narodno-gospodarekega sistema, kakor* šnega je zanesel v deželo tisti nesrečni židovski liberalizem! In še nsodnojfc zmota bi bila, oko bi menili odločilni krogi na Ogerskem, da se socijalno nezadovoljatvo daje odpravljati le z bajoneti. Zate treba zdravih retorm, in posebno na Oerskem bi trebalo velikanske metle, kajti kornpcijo je ru-iirjeno tam v koreuikah in v vejah človečke dražbe. Nevarnost socijalnoga gibanja pa bode uprav grozn^ ako si bodeta delala v roko socijalno nezodovolj« oost in ogorčenje zatiranih narodov. Madjari naj bi poslnšali ta glasni memento, ki jim pravi, do bc njih narodnostna politika utegne šs grozno maščevati , akb pridejo dobe socijalnih vihirjev.
Proti mučeno vojakov. V nemškem državnem zbora se je pritoževal poslance Bebel radi grdega in neusmiljenega ravnanja z vojaki in je priporočal, nsj se vsprejme švicarski vojaški cistern. Vojni minister se je protivil temo, in je rekel, da taki sistem ne odgovarja nemškim zahtevam, ker bi bile vse operacije po tem zistemu prepočasne in neprip^avn^
Po daljši razpravi je zbornica prešla na dnevni red preko predloga Beblovegs.
Krečansko vprašanje. Potom Berolina prihaja vest, kakoršne ne bi bilo pričakovati po to* likem odpora sultana proti kandidaturi princa Jurija Grškega za mesto gnvernerja na Kreti. Ta bero-linska vest pravi namreč, da se je izjavil snltan, da se ae bode dolgo upiral tej kandidaturi; le to da bi želel, da se stvar odloži do turškega praznika .ramazan", da ne bi ae vznemirjalo prebivalstvo.
Poleg tega prihaja iz Berolina ie droga važna veat Ne da bi se bil popre i kaj napovedal, obiskal je cesar Wiljelm včeraj rnskega poslanika v Berolipu, s katerim se je nagovarjal tri četrt nre. Temu sestanka pripisujejo veliko važnost ozi-rom na krečansko vprašanje.
T čudne položenje zaide Avstro-Ogerska, ako se odata. želji Rnsije todi Nemčija in sultan; potem je dovršila naša diplomacija zares veliko d$lo:s
Dalje v prilogi.	L
Frflja „Edinosti" »te?. 28. zjutraj izdaje
osamljeni borao popni ion a oairom aa krečansko vprašanje I Zipet sm> žrtva uelojalne diplomacije aemške, kakor se je to zgodilo ie tolikokrat. Najprej se nas nakujskali proti želji Rusije ia so aaa saveli, 4a sao rastrgali intimne ods«*aje a ruskim dvorom na škodo našim interesom na Bal-kanu, potem so nas pust li, da smo se upirali sami, in sedaj — se pogajajo oni sami s rnskim dvorom, is ni malo se ne budemo čudili, ako nas doleti vest, da je Nemčija privolila želji Rusije. Taks je pruska lojalnost Mi ss le čudimo, da ssša diplomacija še ni ozdravljana od avAje lahkovernosti.
Railldne vesti.
Današnja vsčarno Izdanje iside ob 9. uri po
poladse.
Konfiskacija Vtisi ao izdanja našega lista od minole sobote je zaplenilo c. kr. drtsvae pravd-ništvo radi politična vesti .Razmare na Primorskom*. Ta taplsaa aas je presenetile, kar čitam« dan na dan po listik veliko veliko ost eje pisanih notic, aego je bila ta, i o pa, ker smo j« — ponatisnili is članka v „Slovenskem Naroda' id mi-nolega petka. Proti tej sapleni uložimo priliv.
Za slovansko vseučilišče. Občinski svetovalci, osiroma detelni poslanci tržaški so odposlali nastopno prošnjo njegovi ekacelenci, gosp. minister* ! skema predsedniku, baronu Oaatschi:
Prevzvišeni gospod mioiaterski predsedniki Slavenski občinski ia daželai saatepniki triaški, trpeči pod aesoossimi tukajšsjimi političnimi edaolaji, glsboko čatijo krivico in nasilstvo. ki se dela sloveaikim vsenčiliššnikom na aamikik asi-farsah od atrasi rasbarjtnegs nemškega dijaltva. Prepričani, da slovensko vseučilišče v Ljubljeni je aeobhodno potrebne sa kulturni razvoj in napredek našega naroda, pozdravljajo s veaeljem dotične resolucije naie visokošolska mladine ia s« obračajo do visok« c. kr. osrednje vlade i prošnjo, da akrena potrebno, da so izreče veljavnoat iapitov na zagrebški univarsi za tostrsnsko državna psls* viao t«r v najkrajšem čaau uitanovi slovensko vseučilišče v kulturnem središč« slovenskom, v Ljubljani, in to na ls v interesa naroda sloven-skegs, nego tudi v interesu celokupne drŽave.
▼ Trstu, dne 19. februvarja 1898. Ivan Nmbargoj, Fran Dollena, Ivan M. Vatovec, < Ivan Ovriup, Fran K one, Vekotlat Ogrivp. PiOpir t« peticija aa je dopoilal gospoda tupaaa ljubljanskemu, I v tu« Hribarju, a nastopaiu pismjm :
Vslespaatevani gospodi Odgovarjaj« eeajenemu listu od du« 7. av«-šasa t. 1. pošilja podpisani sa klub »Uv«uskik deftelaik pealassev tržaških v prilogi na znanje prepis isjava, katar« ja klub eaadušno aklsail od-poslati, t«r odposlal ministerskemu prsdseiniku. Klub iar«ka se p«leg tega solidarnim s slovenskimi deželnimi peslaaei v srtd iču Slov«nij« pri nadaljnjem nastopanju v iati sadovi.
Ea klnb tri. slov. deielaih poilaacev
Ivam Nabergoj. DsHMSstrsoija v Ljubljani V nedeljo predpo-ludne smo dobili ia Ljabljsae nastopno brzojavko : Tu ae vrie ogromne deaaonstraoije proti Nemcem. Do pet tisoč ljudstva poje pred kasino slovanske pesmi. Župana Hribarja aklatairajo delavci. Pred magistratom z ihte vajo delavai občno volilno pravieo sa občinski svet. Slovenske dame aastopsjo a trebojnicami. Nastopi .Ksrnjelcev* ao menda preprečeni sedaj.
Popoludne pa nastopno: Danes dopoludne od 11. do 1. ure so bile demmonstracije. Na kongresnem trgu, kjar stoji nemški katino, zlasti pa v .Zvezdi", zbrslo se ja do pet tisoč Slovencev, največ delavcev; ti poslednji so hoteli ie naprej preprečiti nemške provokacije, ki so se te dni skersj dan na dan vršile zlasti od strani predrznih nemških bariev. Tudi je bils govorica razširjena, da ta daa pridejo „Kar-nijolcem* na pomoč štajerski karši. Maežicam je branila uhod v „Zvezdo" vua mestna policija, a ni megla veliko opraviti. Nastalo je vrvenje, iz katerega so se čuli gromoviti .živio' vsaki hip. Burši so se postavili za okna kazinske restavracije, drugi kazinotje pa so zijala pasli iz oken vsega poslopja, med njimi seveda tudi ionske. To
je razburilo delavce še£bolj, da so s«; krohotom ol»ra<*a!i proti npnc*kutarrt». Pri portalu katina se je nastavila pest nemškutardke elite, dobro ve-d »ča, da jo ščiti policija. Žipan Hribar, ki je bil vea čaa na liei mesta, se je;bsje zastonj trudil, da b pregovoril Nemce, naj se ne eksponujejo nalašč. T« je delavce maralo sžigati, a vendar se niso dali zavesti v isgrede. Odkod je priletel kamen, k je razdrobil veliko šipo kazinske kavarne, as a« v d. ftedarji so pel«vili a«kaj fantičav, a jih sopet ispustili, ker se jim ni moglo deksssti nič hudega Kskih 6 oseb, ki so bile preglasne, ja polieijs aretovala. Dragače m je demoastrevalo s „živeli Slovenci*, .proč s aeaškatarji" in s brli-nganjcom. Ko je odavasile polsdne, mislil« se je, da se mnoiice radovoljno rasidejo. To ss pa ni agodil«. Zato je aagovsrjsl župan še posebno od skapine de skupine, naj sapaata .Zvesdo" — Tods delavci se niso ganili, dokler ni prišla žandarmerija s bsjoaati. Mej velikim šumom ae ja potem razhajala množica. Po nekih alieah so delavci nekegs nemškutarčka ia šalo podili, da ia ja moral akriti sa vrata alovenake hiša. Vae kaže, dtt so sloveaski delavci hiteli pokazati Nemeon, n ij ae ssdovoljijo s Um, kolikor so doslej izzivali, kajti več in dalje taga tudi potrpežljivi Slovesci m moreje prenalati.
Himen. Minele sabote ae je poročil gosp« d Ivo Sanci n, učitelji poljedelstva, pridodeljen c. kr. namestništvu v Zadra, s gospodičiso Anteni-j s t o Ž u s o k v Trstu. Movoporočencema veljajo naš« najpriarčnsjs čestitke.
Prva gimnazijalka na Priaerskom je gospiea Milena dra. Mandideva, ki je dovršila sedaj prvi točaj malone s odliko. Živela!
O maskaradl „Trt. Stkala1 pravi cel* »Trie-star Tagblatt*, da j« bila to jodaa najlepših pred-p ustnih veselic. Na to veselico je prišel tudi gosp. namestnik tržaški. Obljabl'eno nam podrobneje poročile prinesemo v nocojšnjem večernem izdanja.
O retohici|l za oioatjo laškega vseučilišča piše .Slovenec":
„Zosmenito baš sa to poročilo je, da ja zagledalo beli dan na debeli četrtek sjutraj, torej že prav pred pragom karnevala. In tako n', za selaj, zameriti židoms, (svetovalca Piceolu in listu ,Pic-eolo"), da ata se predsUvila občinstvu v maski 1'tdnakopravnosti, saj v pustnem času je dovoljeno to. Kadsr pa bodeta pob'jila načelo jednakoprav-nosti, katero zahtr-vata za primorske Italijane, nasproti to živečim Slovanom, tedaj se spomnita „vzvišenega* člena lt., kateii bi jima bil toli dobrodošel, ako bi donese! Trstu — laško vseučilišče. No izgredi na nemških vseučiliščih in Bklep ljubljanskega občinakega aveta vendar vas skupaj ai ostalo bres atisa na poželjive ti taška Ireden-tarje I Da vidimo pa, ali je Jdo Dunaja daije is Ljabljaa«, ali ia — Trata t...
1848 — 1898. Zopet smo prejeli is Istre dokameat, ki uprav izziva na primerjanje med tedaj in aedaj. Ta dekament je bil sestavljen v slovesskam jezika in se glssi: POKLIC
hrabrim prebivavcam Istrijaoskoga okrožja v bram-bo svoje domačije.
▼erli i junaški Istrijani I Vala zvestoba ia vaše prinagnjenje k cesarski hiši, vaša ljubezen k domovini in želja ohraniti tujega gospodarstva svojo deželo in stare slobodne šege, kakor so vam jih vaši stari prepuatili, so vas pred 33 in 35 leti v orožje poklicali.
Vaša zmaga in razgon (sovražnika sta bila temu slavna uasledks.
Ravno k tisti batiler', ki je prisega vaših očetov za bramb.) svoj- ilomoviui priča bila, in ki od davnih Čas v krnel farno Pazinsko cerkev, ravno k tisti banderi ste sedaj poklicani, o hrabri sinovi Istrijauski, da ae združite v brambo svojih družin, svojega imatj.i :n blag*, v hrambe domače zemlje k slavi iu sreći vaše dežele.
Skerb vam bodi, de ohranite s*d 30letnoga mira pod previdno vlado, ki je cvetiti storila vaše lepe kraje, in kakor zvesti sinovi Istrije dajte zahrumiti po svojih plauavah ia hribih glas k orožju na ohranjenje sloboine in drage sveje domovini.
Zjediniti se, vi ki ste s pravim daham na-dihnjeni, in prisežite slovesno v obličju Božjem, de hočete zvesti biti slavi in dolžnosti, de ste gttovi življenje dati in kri preliti za dragoga našega
Cesarja Fe diaaada L ln salobdržasje Njegovoga
ustavnoga prestola; sjediniš se, de bodo, akn nam prilož loet na sovražnika vdariti pride, tudi vaši sinovi reči samogli, kako junaško so njihovi verli ežetje domovino hranili, in s m i ram dobrote mira si pridobiti suali.	(Zvršetek pride.)
La zi-sa. V poslednji seji deželnega sbora istrakega is j« pročitala interpelacija poalaaca Tomasija, ta se razveljavi dekret, s katerim aajs bilo povodom zadnjih deželnozborskih volitev odredilo rasorsženje prebivalcev mest v okraju po-reškem.
Preti tej peticiji gosp. posl. Tomasija nimamo aai ničesar. Zares ljub.telji svobode, kakoršni smo bili vsikdar, smo tudi v tem slučaju proti vsakema omejevanja svobodnega gibanja. In v tam nas ai malo ne a.oti dejatvo, ako oni, ki išče svobode, slučajno ni Slovan. — Ravno aa to, ker naše svobedoljubje ne posna rasločka narodnosti, hoćemo oživeti malo remisiscancije is bližnjih mlnolih časov, da pokažemo, kolika je raslika med nami in Itslijaui.
81'čac zahtevo, kakor sedaj dr. Tomaai v deželnem aioru istrskem za mestno prebivalsto, sta stavila naš t istrska poslanca kmala po volitvah v državnem zboru v prilog kmečkemu prabivalatTD istega okraja, kateremu se ai odvselo samo orožje, ampak tudi o;odjs, katera potrebuje ljudstvo neobhodno v avojtm gospodarstva. Zahteva nalik poslancev jo bila torej še velik« nujueja, nego pa sedsj ona gospoda dra. Tomasija 1 A kako sa je vedla takrft vsa italijanska javnost, slaati pa italijansko novinstvo ? I Naša poslanca so obsipali sa-amehovanji, a tisti siromašni, a vendar krepki, sdravi in pošteni rod « okraja poreškem ae opi-aovala kakor da je to rod samih ubijaloev in roparjev. Tak «v je laiki liberalizem. A le gorostas-noji, aego ia liberalizem laški je laika bresarčnont do ubozega ljuditvs. Ta laika gospoda bi, sko bi mogli, kar odtegnili temu ubogemu ljudstvu vsa pogoje, n« la politički in narodni, ampak tudi gospodarski eksistenci ji in uverjeni smo, da o tem ne bi niti trenili očesom, niti bi se jim ne ganilo v — srcu I In te le ssto, ker je to ljudstvo dru-aega jezika io druge krvi. In tako milljenja naj bi bilo — liberalno I Za se so pač liberalni: za-se zahtevreomojene svobode, za-se zalitevaje vseučilišč in učiteljišč, sebi v prilog.se sklic^o tudi na ve,lne tuiavue iu nt etične sakon«, ki stoje nad pisanioii zakoni. Tods le s a-se. Za droge pa prop. veJujejo tiransUo; ko je govor e drugih, »osebno pa o nas, u J »j se ti reie cinično, ake jim govoriš o večnih zakonih morale.....I
Take miali se nam ušiljejs vsikdar, kadar ti gospodje govore za svobodo — sa-ie.
Za narodni doni Pišejo nam: Noeoj ob 8v« uri zvečer bode sadaji plesni venček plesnega odseka .Delalskega podp. draštva*. Dvorana Tersi-care* v ulici Chiozss št. i bode krasne edičeaa in razsvetljena. Ker je čisti dohodek namenjen narodnemu domu, pričakujemo, da bede v dvoraai prava goječa, terada vsakdo irtvnje kako avoties v ta blagi namen.
Prejeli smo todi nski .Iuvits* v dvorano Malli, katerega nam pošilja narodna Slovenka s opasko, ds: „Sram naj bede vie one gospoda — Slovence, ki raspoliljajo te invite laške, kakor tadi vse one, ki ae udeleže tega lahonskega plesa. Čas nam ne dopušča, da bi ošibali te zasramo-vslce svoje nerodnosti, s ne mereao ai kaj, da bi jim ne zaklicali: Sram Vas bilo I
Pevsko druitvo „Zarja" v Roj snu priredi daaes zvečer plesni venšek v prostorih gostilno g. Josipa Katalana. Začetek ob 7. uri zvečer.
Plesni odaak .Bralnega društva* pri sv. Ivanu vabi na veliko maikarado, katero priredi v torek dne 93. februvarja 18H8. v sijajno rassvetleni in odičeui društveni dvorani. Začetek plesa ob 8. uri xvečer ia bode trajal do 4. ure zjutraj. (Jstop-nina za gospode 40 nvč., za gospice 90 nvč. Na obilno udeležbo uljudno vabi „Plesni odsek*.
Za podružnico dražbe sv. Cirila in Metoda na Qreti j a nabral nartdni eksekator barkovljanaki g. Josip Žnidaršič med gesti .pri rameni hiši* duš 19. fet>r. 1898, 1 gld. 46 n*.
Za družino Antena Kriilja is Čeatur, občine pomj&nske, (ki je bil zaprt radi dogodkov povodom volitev), srto prejeli pod naslovom „vilosrdje" 9 gld., katero smo takoj oddali svojemu nameau. Kdor moie dati kako malenkost, naj se usmili bedne družine I
Nedavuo temn ao bili ? Šišana pri Pnfjs — veleslavn* dru*bd IzVtfH »o tja ven gospod deteiai glavar Campitelli is već poslaneev it ilsvne večioa v dežel sem »bora istrske«. Menda so s« hoteli maloo oddahniti sd hi-dih niporov. Desegli se siends svoj namea, ake meno verjeti dopisnika poreike »Istrie* is dišana. Vse je bile lepo: vsa vas je bila presretna na toliki časti; pričakovali se jih ▼ svečanih opravah: gg. žope-aprovitelj, vrli ntitelj-voditelj — aki sživo spol tavanje vseh" —, občinski delegat in mnoge Ijodstvs. Vsprsjem je bil prisrčen. Kar spoataaao, in ne da bi bil vspodbgjal kdo v to, — to treba ie veda povdariti, ker sicer bi utegnil kdo imeti grelno misel, da je vendar kaj nplival gospod oii-telj-voditelj, ki je .dober patrijet' in .ki oživa spoštvanje vseh' — so laorili vsi .Evviva 1' litri a-, kadar se se približale kočije.
Ia kiko poetično pripoveduje dopisnik „Istrie": V zvonikn je bila ara tri in pol pepo-lndnf. Zlato solnee je ravno poljubljalo svojimi žarki to zadajo krpo zemlje latinake ter je vstajalo naravo ii sna. In žene v svojih bogatih aolah in svojim bogatim aare jem ao delale ipalir tej plemeniti dražbi.
Celd v cerkev so Hi gospodje. Škoda, da ni povedala .Iitria', da li so ili v cerkev saradi cerkve, ali pa saradi — il noatro aministratore parrocbiale. Starine v cerkvi so posebno zanimale doktorja Clevo, ki je navdušen proučevatelj igo-dovine .lomoviflske.
Putem so šli v šalo, in tan jo govoril gosp. dsželni glavar — s kmeti t Govoril je prisrčoo ia sočutno, kakor sna le on, kadar hoče govoriti aa — svojo itraakol Celč tako daleč je Žel ? ganljivi brižaoati sa — svojo stranko, da je aagoto-vil kmete — oi povorolli — da 10 smejo aadejati kake podpore od strani deiele.
Zopet obžalujemo, do ni- povedal poetični do« pisnik .Istrie", kako so ie .povorelli« jokali samega veselja, ko so so jim alioe cedile po tistih podporah, ki jih utegnejo dobivati ia tisto .caasa rarale*, katere — io ni 11
In ia dalje jo i!a milost slavnih gostov. Pretakali so solze sočutja na tem, do Siitoci nimajo pitao ▼ode in morajo hoditi ponjo daleč ▼ Pulj io Mo dulin. Gospod doželni glavar je obljubil 600 gld., in gospod žapan Risal io ostalo ia gradnjo po-treboega vodnjaka. Mi pa bi radi vedeli, da-li ni alutil gospod dopisoik .Istrie", kako grozno obsodbo je isrekel nad lalko upravo v deželi, io torej ood lastno stranko, ko je povedal, da ta sprava ni dala do sedaj oiti vedo airomainema ljudstvu.
Tem — obljubam so sledili navdušeni .ovvivo" obema .aobilliiilmi signeri* ....
Ia potem so pili v dveh gostoljubnih hišah
10	pri gospodo šnpe-npravitelja ....
Ia ko so odhajali, je zlato aslnce ravno pogrezalo avaj blesteči obraz v sinje morje.....
Do ta je bil ssm med gospodom poslancem, o ko se je — tako pripoveduje poetični dopisnik .Istrie" — temna noč bližala od Vzhoda, tam od meglenega gorovja Veltbitskega, nekultinranega in turovega .....pretreslo je nekaj plemenito družbo
.....fu aa hriviđo momentsneo che ci eolse.
Poetični dopisnik .Istrie" je imel menda grozno vizijo: tsmne pošasti z hrvatikega Velebita ho razgrinjala svoja strašna črna krila prav v ttgti hip, ko se je z!ate italijansko solnee pogrezalo v lepo italijansko morje, peljubovaje svojim blestečim licem to zadnjo krpo zemlje latinske.....
Ta vizija poetičnih daš, vozečih se v mraku
11	Sišaua v Pulj, je bila kaplja pelina v čašo, iz katere so dolgimi požirki srebali gg. Cainpitelli in tovariši.
Nam pa, ko smo pročitali to poetično poročilo v .Iatrii", se je odvalil komeo od srca; oddanili sao se in vzdibnili smo, kakor da smo se vzbudili iz težkih sanj: ie je nekoliko poezije na avetu.... I
Izzivanja broz kosca in kraja. V nedeljo zvečer okolu 8. ure ustopila sta v krene .pri Petelinu* gosp. Josipa Vodepivca dva italijanska težaka. Naročila sta si vina in začela takoj iazi-vati prepevanjem italijanskih pesmi io zabavljati Slovencem kriče: Porci de ičavi itd. Vee opo-opoainjanje gostilnićarjevo ni koristilo nifi. Na to so prišli ueki godci, ki so začeli avirati „Naprej« in druge slovanske pesmi. Tudi za to ata imela ona dva vsakovrstsih psovk. Potem sta as ista
dva težaka pomenila * gjde'. ia ti so začeli svirati poznano it.'lij a: ko izzivajoč « peeem .Nella patria di RosaettiV Vsi navzoči gostje so bili rasljoteni rodi tegs. Slednjič jo je dozdevalo krčmarjo ie preveč is pokazal je razgrajačema dori, zahtevajo popred, do plačata ie vino, ki oto je izpilo. Todi tega nista hotela storiti s lopa
Hitro potem, ko sta bila ie no oliei, vroil oe je jedeo njijo zopet v krčme ter je adaril a ▼so silo jednoga naj bližega goeta. Gospod Vodopivee je stekel za napadalcem, da ga olevi io iareči redarjem. In res ga jo njel io privel ▼ gostilno. Ko je bil ta, so ga pa navzuči gostje poučili takoj, ksj is pravi iszivati na takov uprav drzoo način. Gospod Vodopivee ni ga mogel ubraaiti prod jezo gostov, kajti goitje so bili preveč razjarjeni. V tem ao prišli rodovi in so odveli ianivolca io gosp. Vodopivco na pol. komiserijot, kjer jo kilo nspiaano na zapisaik, kar m jo pripetilo.
Kakor ss ja atvar razvila, mora ao aediti, da je bilo voe to premišljeao ia prejiojem preo d arkom storjeno, da ie nanreč napravi ikandal in •Sovi Slovence.
Kajti, kido bi hodil v lokal, kakor je .pri peteliaa', v kateri, kakor jesoane, zahajajo izkljačno aamo Sloveici, da bodo tamkaj kričal , P orehi de ičavi.figure p orehe* itd.
Želeli bi, da se taki izaivalei dobro ponče, da se ne bodo vi£ spuičoli ▼ toke stvari.
Zlofcno zavijanja. V četrtek jo donesel tisti dobro poznani .Pieeolo* vest, do jo bil bikiiit (Go-ričan) Anton Talioti na cesti bliaa Prošeka oa-padao od dveh kmetov, ki oto *o natepla io mn polomila kolo. Hitro je porabil to priliko, da jo zopet adaril po okoličanik, čoi, do ao divji 1. t d.
Včeraj pa je prMel v .Piccolovs" arodaiitvo voznik Skrbio, kateri jo poj sinil ta slučaj. Oa jo oomreč sam prepeljal omenjenego Taliati-ja a Protoka v Trst Isti Taliati mu je tudi sam povedal, do je padel po oeareči i koleaa, ao pobil ia si tadi pokvaril kolo. Iitotako jo povedal Ta-liati tadi mekaaiku, katorema jo dal popraviti kolo. Tako io notiee .Piecolove', ki aimajo drazoga oa-■aa, nego da čraljo ia obrekaiojo naio ljudstvo.
Stro»moyar klubu kialirooo opozicijo v hrvatskem aaboru. Na čestitki, ki jo jo iirokla Stroisnajerju koalirana opozicija povodom blaka-povegs jubileja, ae jo aahvolU le-ta načelnika kluba opeiicije, S. pl. Breiztyeniikemu, v aastopai krotki, a ▼ilepememboi brzojavki: .Hvala lopo ao čestitki. Bog Tu blagoslovi obilno in iapolal čim prej vae Vaše željo. Stressmajer, biaknp.
t Mitropolit MlhflJI ▼ Bslemgradu ja umrl v četrtek opoludoe. Pokojnik jo bil oo dobo 40 lat oočolnik srbske cerkva. Pokopan bodo oa državna troike. Bilo ma jo 7f let. Rajnki jo igral vele-vaioo alogo v aoveji zgodevioi Srbije.
Putroo. T nedeljo zjutraj ob 6. ari 19 min. amo občatili precej aiočan valovit potres. Potrea iatili ae todi na Goriškem. V Vidmu latotake. V Čedada je proviročil škode oa poolopjik. Pravo «ado pa se je zdelo nam Tržačanom, da go niso občatili v ljubljeni.
Korzo miaole nedelje je bil več korzo radovednih gledalcev, nego mask. Ksj posebno zanimivega ni bilo videti. Izjema je bila le grupa, ki je periiflilala občinski zbor in njega .delovanje* za nabavo vode za tržaško me/to. Voz>v je bilo precej.
O tragediji na Proooku. Zdravnika dr. Beeh-tiugerju, o katerem smo poročali, kake ga je napadla neka Marija Ilovar, gre nekoliko na bolje; zdravniki upajo, da okreva.
Pripovedma nabiranje podpor Iz Vratialave javljajo, da je višji predsednik šilezijaki princ Hatzfeld, prepovedal nabiranje podpor za oni nemške dijake Avstrijskih vaeučiliič, ki so zgubili štipendijo radi znanih izgredov. Prav jim bilo t
Iz Prago nam pišejo: Uljndno Vam naznanjamo, da ae hrvatskc-slovsnski klub .Slavijo" ni mogel vzdržati radi lokalnih razmer, in da smo si petem Slovenci sami, pod pokroviteljstvom bi. g. višega inienira Fr. Tomšiča, ustanovili svoj „Slo venski kinu „Slavijo" v Pragi', čegar odbor, se je sestavil za zimiki tečaj sledeče: Predsednik: stud. phil. Iv. Kunšič; tajnik: stud. phil. Dra-gotin Lončar ; blagajnik: stud. phil. Robiirt Kenda ; namestnik stud. phil. Iv. Žmavc.
Kuga v Bombayu zahteva grosnih žrtev. Miooli tedoa umrlo jeza kugo 1157 oseb.
Hooroftf. ? *«d<ijo aifler oh M i« j* * podel Mletel Mihael Babi«, kurja! oa parniko .Eoterpe«, tako aesrečoo v oeko cev mašino, da jo ostal mrtev oo mesto.
Kolodor od so. do >8. t. mj. Nedelja, tO febr. predpepel. Slevterij, ikof Poaed., 21. febr. Moksimiljso ikof; Eleeoora kralj. Torek, 22. febr. (Pust); Stol s. Petra v Antijahiji. Sreda, 23. febr. (Pepalnico); Marjeta Kort, ip. Četrtek, 24. febr. Matija, apoit.; Medest škof. Petek, 25. febr. Valborga, opat; Viktorio, ikof Sobota, 16. febr. Perflcij, ikof; Neitor, škof; mač. Nedelja, 27. febr. 1. postno. Loooder, Škot Poaed., 18. febr. Roman, opat j Oibolt, škof.
Mlaj 20. dne ob 8. nri 47 min. zvečer. Prvi krajec 28. dne ob 12. uri 19 mio. opoldne.
Sprava na Kranjskep.
Ljubljana, 21. svefiana. Spravo mod obima slovenskima kluboma deželnih poslanca* ja danes
f01'1™ 10,t,".fi0 v	dosedanjih
klubih. Vzajemno delovanje, katero naj villa za vse deielnozboroke stvori, pa bodo vodil akupni odbor, v katerega veak klub imenuje po itiri člene. Kar jo, oklenila vođina loga odbora, vozalo bodo vio Mene obeh klubov. O čemer so odbor no zjidini, pride v ekipno posvetovanje vseh ilovonokih poslanoiv. Resolucije zadnjega vseslovenskega •hoda io nalogo bodofiega vzajimnoga delovanja. Oba kluba ata zavizana dolovati na to, da se ublaže m polagoma odpravijo naiprotja v kranjskih oploh ter tako doioii obtna
slovenskih strankah trajna iloga.
Zadnje polltiike vesti.
Dami oe je povrnil Iz Budimpešte miaiiter-ski predsednik baron Gautseh, kamor jo iol poročat cesarju o notranjem položetga v Avstriji. Politiiki krogi sodijo, da io so ▼ tej avdijiociji •torili velevožoi ia ia bliiojo bodočooit odločilni ■klopi.
—	Na čeatitko žapsia praškega je odgovoril veliki biakap a aastopno brzojavko: Zahvaljujem ae Vam ia veega srca za došlo mi pošeiSenje. Da ki Beg vsikdor stal ae svo|im bogatim blagoslovom na Vail strani, na otrool vse alate Prago io vsega ieatitego naroda čeikejo t Strossmjer, ikof.
— Danes pritnovojo celo iidovskl listi v svojih poročilih iz Pariza, da je gotova stvar, da bode pisatelj Zola oboojoa rodi razialjeoja vojake-Židovatvo ia Io bode moralo iprijazoiti z miolijo, do io agabljeai milijoni, ki jik jo potroilleaa .dober* izid toga ivetovnoinaioga procesa. Drejtaa, Zola ia vao židovstvo v* sedaj, do Fraaeos ja potrijotičeo io da prod tem patrijotizmom io morojo umakniti vil drogi oziri. Io toko bede: izdajica Drajfai ostane ▼ progoaaatva, Zola pa bode moril prebiti oalofeno ma koaeo. — Zala ima mnogo prijatelje v v i o mnogo nasprotnikov — toda jodni in drogi loglašojo v obžalovanju, da ae je toli nodorjeo pisatelj dal zlorabljati ao tako političko — slabo stvori
—	Včeraj je bilo obletnica papežtva Lava XIII. Tem povodom je došlo v Vatikan anogo brzojavnih čestitk.
—	Pogreb mitropolita Mihajla v Bslemgradu je bil velesijajen: Pogrebnih avešanosti so se udeležili kralj Aleksander, razkralj Milan, ministri in mnogo dostojanstvenikov civilnih in vojaikih.
Tužnim stcem naznanjamo podpisani, v svojem in v imenu mnogoštevilnih unukov in drugih sorodn kov. vsem prijateljem in znancem prežaloitno vest, da se je zljubilo Vsevednemu poklicati v boljši svet našo prelju-bljeno in nepozabno mater, staro mater itd. gospo
MARIJO VENUTTI,
ki je danes predpoludne ob 10. uri, po kratki bolezni in previđena s tolažbo naše svete vere, izdahnila svojo blago dušo.
Pogreb drage pokojnice bode v sredo ob 10. uri predpoludne.
V Rojanu, dne 21. februvarja 1898.
Mihael venuttl, soprog. Lovrenc Venuttl, \	Marila, poročenaFerfolja,
Jernej Venuttl, } sinovi. Ivanka, poročena Mikellč Ivan Marija Venuttl I	hčeri.
Fran Frfoljal Fran Mikellč) «ta-
Zahvala.
Podpisana rodbina izreku tem potom najtoplejšo zahvalo vsem onim, kateri so na kateriaibodi naćin pripomogli v to, da se je pogreb našega nepozabnega soproga oziroma očeta
Antona Shabar,
vršil v najlepšem redn in s tem olajšali bol, ki jo je občutila naša rodbina na takrt britki izgubi.
V Barkovljah, dne 21. febr. 1898.
Rodbina škabar.
Rojaki! Spomnit
družbe sv. Cirila in Metoda
OjUj I
H>
Zahvala.
PodjjisHiia rodbina se zahvaljuje najprisrčneje Vtem onim k s., jej na kateri-koli način izrazili ■voje sočutje u priliki smrti in p "<rel> i. njih ranjke matere, tašc^ m babice, gospe
Josipine pl. Pickel vdove Pamučina.
B ig povini vsem.
Rodbinm Mandić.
Banka „Slavija"!
razpisuj* več služeb potovalnih 1 uradnikov za življensko zavarovanje proti stalni plači in proviziji, j Ponudniki naj izvolijo svoje; prošnje s prilogami nasloviti na generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo tnlnu pnhii^vo in tapecarije, nuj af zamudijo obiskati ialojfn
Viljelma Dalla Torre
v nlioi Cordaiuoli
(blixo trga S. Giovanni), kjer aajil*j<> dobiček aa rum,
Via Cordaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREČI Via Confaioo!i 2, Ulica D nota fitev. 9.	P
Viljelmoy čaj
•d Frana Wilhelm-a lekarnarja v FUnfkirhcen
(spodnje Avstrijsko).
dobiva se v vseh lekarnah.
Paket stane I gld. a. v.
Poslano. *) ODPRTO PISMO
ffnvetlcmu predsedniku na kazen < ki razpravi » dne 8, t. m. radi O/ženskih volilnih izgredov, gospodu deže/netiu sodišča svetniku Črusiz-u.'
Kasor je b lo čitati v št. 7 od 12. februvarja t 1. tukHnjW]ei:-t lista »H Pen i r<> 81*vo- in v itev. ti ur! 17. februvarja t 1. tukajšnje .Edinosti*, če^r n ste oporeksli a v .Edinosti*, n^ ▼ dnnašui štet 1 ki .11 Penriero Slavo', izrazih ste se irjsfcor pi^djednik na fetv nsfei razpravi <>d 8. t. m. proti Opencem, obtoZen m radi volilnih iajredov, odroni na naiino odp ed branitvi % besedami: iomaa, nočejo Va ba^Itf, ne ?idi, da nimajo volje, tU bi vas branili".
Proti t javno storjeni izjavi prisiljena sva reagirati javno, ker se čutiva t^jena po isti, in sicer kakor branitelja sploh in kakor rojaka ob-tožencev.
Krtxo>- bhViuiteUa ne morea nikomur dovoljevati, d h a.ijinim izjavam podi i ca druge namene,
nego izhajajo iz iitih. In Vi, presvetli g. predsednik, ste d s oro znali, da so bil i ajtni vzroki, radi katerih nisva ui»gla sprejeti tirambe, utemeljeni ter da j* največ sodišče zakrivilo, da se nama je onemogoča vestna bramba s wda se nam ni dalo	<;a-.a za pripravu u . hrambo ter da
ae je pozabilo, kar ste v nedflio prod razpravo nami pi »km u! t ?nemu obtožencu, dostaviti nama pravočasa* cjtoinieo, kakor so to zahtevali obtoženci.
K«k u v. jaka omenjenih obtožencev pa eva žaljeni /. Vaše izjavo radi tega, ker smatrava
aa svoj •< L;ost ter bi si ttela v ča»t hraniti obtoftfcr.c k' se niso mogli zdržati, da ne bi dali eduška iv.;- .o>*ina čutstvu, g do pogaženomu e sadni h i. ^zborskih volitvah po naših narodnih na*p«v iM kb. Če je tudi tuU reakcija obtožencev kažnjiva, ovirala je vendar ;z Bajplemenitej-Sega človeškega čutstvs. K«. posnata, pr*sv. g. pied<ietinik, naiino narodno «wvedočenje, niste bili opravičeni tudi radi' tega p -stavljati naja v krivo luč.
Toliko na saaaje Vam, presvetli gosp. predsednik. in onim, ki so vsled Vaše nepremišljene
izjave krivo tolmačili najino po* t >panja v tej stvari.
Odličnim "poštovanjem
Dr. Gustav Gregorin. Dr. Otokar Rybtt.
V Trstu, dne 19. febrnv* j* 1898.
♦) Za stvari po tem naslovom uredništvo la toliko odgovara kolikor mu poBt&va veleva.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznašalec lista .Edinost* ki je zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
zrn vod
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIR AS
utira (Jntfrmm it. 9 priporoča »e ia napravo aaiform in civilnih oblek. Poatraiba polten«. Zaloga vitk vrat ia uniforme po originalnih tovarniških cenah.
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina!
prevzema poprave Šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvrstne najnataneneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
ss
s s
9 28
"J
Ulica Douota Štev. 9.
zet seme
Josipa Natzenik & Karola Aite
Yia S. Catterina St 5
ViaS. CatterinaStS
vabi gg. koledarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladak tok no jamil.
Popravijenja v tej stroki iavrsujejo se točno in natanjčno. Prodaja pripadkov. — Lastna peč sa nikiliranje.
pHMMMMMMMHM»0<i J Hotel Volpioh J
;?,pri črnem orlu4 (Aquilanera) j
X Via 8. Spiridieae, Corse, Via S. Nleoll, *
V	najbolj v središču	V A pmpmlmmma m« novo opravam. A
xkopeuiv voz k vsem vlakom. t
V	V pritličju .Restavracija Pilnen" ' 8 A •<! r. Volpicha.	* L><><>4><>4><><><><><><>4*
Sloveča vina iz Visa
v zalogi vin Via S. Lazzaro M. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter,
„ fino „ 36 „ belo sladko „ 40 „
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 lit naprej.
Peter Benuaai iz Visa.
prodaja po 25 nvč. klgr.
Anton de Gleria, trgovec
v Dol. Logatcu.
ZALOGA P0HiŠTVA|
tvrdke	0
Alessandro Levi Hinzi %
TRST	S
Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2.
Zalogu pohištva in tapetarij vseh »logov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žiranic in pogrinjal. Na zahtevani** ilustrovan cenik zastonj ia franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško pootajo, ne da bi sa to ra- j? čunii stroške
Svoji h svojimi
Slovenke! V ulici Stadion 20 je pokarila-prodalalalea, kater« ima na prodaj vsako uro od 5. zjutraj do 10. svečor •veži kruh po navadni ceni. Razprodajalofls, krčaiarjeai. gostilničarjem in odjemalcem na debela postreže se toino i odbitkom- Blago se donaiu tudi na doi» ! Drži vsakovrstno moke ZA domaČo in fino pecivo, paštete, pristn«-domačo maslo, kraa]ake klobase, ciper, maršala, maloga in tamarin-dsvec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo žeti t Priporoča se osobito olovenokip materam sa pogooto obiskovanje, udani	«Jaakot> Parhovo, lastnik.
^ * — 4«*»« Jaa,	»o— o—jfAtm
M0R8B KANUVAOTU&INO OOMPASVT; T, Kod Llou Cour%, London, E.C.
STzaloga pohištva m ogledal«!
Rafa«la I talin, «£> O	Vin Maleanten št. I.	«£>
<3>Zalo{ra pohištva aa jedilnice, apalniee in <£> <3>> sprejemaiee, simnie iu peresnic, ogledal in ^železnih klaganj, po cenah, da se ni bat
konkurence.	^rf
************** *
Pekarna, sladicama, proflajalnica likerjev in finih vin
Piaisa S. Giacome 3 Trst.
Kruk veikrat na dan svei. Moke vsakovrstne. Paitata noa plns ultra. Maršala, fina vina in liker.;o na debela in drabna; aa deieio le proti povsetja. Postrežba toiaa, solidna ia poltena. Podpisani se priporoča prav toplo al. občinstva, osobito sa svatovičiie, plese, večerje, veselice itd.
H. STIBIKL, lastaik.
—	1 \."	«» * ? ■
r (tutai (C^jiB«. (Mji Are^iaHH«) r np«nup>	cOeo j*
AOipa opiMitu eatKor« a* Ao o^jestbfbr, a»«por k uitiiitmi
""r^baj «»o Atj« ?A,c»Yr S-)*T*' 0"M* taT-v •*"» '
p»A» apje mn e« rp« r*a**e rapinrrj«m* 0
agakaiM m«	aao vaaa aaje imonmi Omj iit' ««Moaie 4
■arae k7d.tm imoa 5 atk«t», m«^vam mm ra upe^ajOMo u
■•»■ Ifi ••pairra ■ dm^ho papili]' n niniripu«) .t airi h ma-M-MO r*
«aa»msv otauktao 0»^, c»t »^muirjama y 2 h^himb	ka ti
ae^M a J«A« j« *eoa m«^tS^tirjouo ■ 4prr» ap^tr t, ,..,.v„»
• 0»0«J«O ■ »»AfMu na aaWW tift»Vm« »am ti^Vrrponar...
. T " i f ...... |...
• . i" • »Ti\ n i m i ». > h. <
Mnogo se prihrani z porabo
Cukerina štev. 20
izdelek tovarne Heyden v Riule-beulu pri Dresdi.
Cukerin se posebno podil za o-sladenje kave, limonade, čaja. vina in drusrih sličnih pijač, ter je veliko ceneje, ker jedna tablica za 1 novec zadostuje za osladiti 6 skledic kave. Še le '2 kg. navadnega finega sladkorja ima toliko slad k obe, kakor 31* tablice cukerina.
Cukerin se nahaja v vseh boljših prodaj al nicah jedilnega in kolonijalnega blaga v Trstu in v istri.

1
f Aite & Zadnik
I
I
I
I
I
J
I
J
I
J
TRST Via Nuova na vogala via S. Lazzaro TRST
priporofiata slavnemu slovenskemu občinstvo v uestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma* uifakturnega blaga Dobiva se najnovejše Nago za jesensko-zi uisko sezono, za moške, ženske in deco Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forStanja, fanele. volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije č'pke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše atol* za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zantevanje takoj. Poši-Ijatev poštnine prosto.
Držeč se narodnega gesla: Svoji k svojim !
ostajeva udana Aite Zadnik
Komisijske zaloge
IMauthnerjevih
sloTečih
v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih
7. letnico „1898" se sodno upisano
VARSTVENO ZNAMKO „MEDVED",
nahajajo se skoro pri vseh večjih
avstrijskih kupcih z mešanim blagom.
v vsakem kraju poverjena je komisijska prodna 80 vrst semena za zelenja d in cvetlice shido jedni tvrdki.
mmSSAr**" 9etneua 0(1 tvfdke eDWUWD
■■*1THBER (Budapest, Andrassystrasse 23) smatrati se imajo le one, kjer originalni paketi zaprti in kukor kaže, zraven stoječa ilustracija previdjeni se sliko m«dv«da in imenom Mauthner.
Smrt ae pro<l ponarejanji.
^ ^ .____________ ____ Oflr<v>ooooooni
Tiskarna Gutenberg
flljnlka	kralj, unlvcrniletne tihi. m,« „Htyi>in"
13 Sackstrasse — GPABEC — Sacksirasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CON TO-KNJIGI-
sistem „Patent Workmann Chicugo" Raztrlrnl aavod — Knjl^oveu tvo.
priporočuje He za prya«ue naročbe se zatrdilom primernih cen in UJvk postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, broiur plakate* oenlkov. računov, memoranriov, okrožnic, papirja ra liste In zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih Hat, pa vabil itd. itd. - Bogata zalogn glavnih-. Conto-Cerrent-knllo, Sadl-Contl, Fakture Debitoren, Čred itoren. Časen-knjig, Strazza, Mrmorlale, Journalov, Prima-note, odpravnik, menjičnih čaao-zapadlih in knjig za kopirrnje, kakor tudi vseh po-moinih knjig, potom raztrlrnega (Črtanega papirja, Conto-Cerrent, svilenega papirja za kopiranje, Matov iz kavčeka za kopiranje skledle Iz elnka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trat,JVia delteAcqne B - ARN0LD0 COEN - Trst, Via delle Acque 5 ( OOPPcoooooooocmkh^O
Bh	li.ij, it,«. Jinii.	_(r. nt -jm^rm*. i*. /». »ia	/ta...,	ii^E-~H

Bplpitua ainapifl oompoaltua
ALGOFON
jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. ! steklenica z navodilom stane le 20 iič.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Al dne Mori) Plazza grande TRST.
Paziti na ponarejanje
Cnkerin
200krat slajši, nego sladkor iz repe
lOO tablic za gld. l.flO,
:; :; :; iZ
Cnkerin
350krat slajši, nego sladkor iz repe
JOO tablic za gld. 2 SO,
»	» M
SOO „ „ „ Pošilja po poitnem povzetji
•J. Vojteoh,
Ako so pošlje denar naprej, se posije blago poitnine prosto.
Is®9
C. KLEMT
TOVARNA za ZATVORNICE
(Jn!tiusiru;
BRAUNAU na Bavarskem
priporoča svoja 6kratno odlikovana novovrstna ' lesena zastirala (Roulcaui), zatvornica in obokoioe na valjček. — Cenik gratis. Agentje
za privatne odjemalce s« iščejo.
LINEMENT. CAPSICI COMP.	»
w Richterjeve lekarne v Pragi,	)
jHpoma.. <•""*»«, bmMinm htmiiSm mamiU,	fe karaak. laktov* aaj a« t«
J
3
I
4 4
I
I
m%
'' (tinoaf. f'/duvatelj ia odgovoim urednik: Frau Gednik. — Tiskarna Dolenc v Trata.