DRUŽBENI NAČRT IN PRORAČUN OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 1972 IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI 1. Uvod Gospodarstvo občine bo v letu 1972 poslovalo v razmerah, ki jih oblikuje splošna ekonomska politika, katere osnovni cflj je doseči stabilizacijo gospodarstva. Gospodarski pogoji poslovanja so se v zadnjem obdobju bistveno spremenili. Ukrep, ki je najglobjc posegel v pogoje gospodarjenja podjetij, je vsekakor ponovna devalvacija dinarja, izvedena v decembru preteklega leta. Občinsko gospodarstvo namreč sestavlja pretežno industrija s predelovalnim zna-čajem, ki je v precejšnji meri vezana na uvoz surovin. Odločitev v okviru splošne ekonomske politike, naj bi prodajne cene porasle le za 5 %, bo podjetjem onemogočala prelivanje učinkov devalvacije v prodajne cene. To bto povzročilo v mnogih podjetjih poslabšanje pogojev gospodarjenja, saj se bodo morali kompenzirati z nadaJjnjim angažiranjem notranjih rezerv in z intenziflkacijo dela. Zahtevnejše možnosti poslovanja bodo pogojile tudi težnje k zmanjšanju primanjkJjaja v tekoči plačilni bilanci ter novi devizni režim, predvsem pa uresničevanje ciljev za odstranitev nelikvidnosti v gopodarstvu. V družbeno ekonomskih izho-dišdih SRS za leto 1972 je dan po-udarek na nujnosti konkretnih ukie-pov, ki bi zagotovili postopno zni-ževanje družbenih obveznosti go-spodarstva in ukrepov, ki naj bi zagotovili, da bo rast mase OD in rast splošne in kolektivne porabe počasnejša od rasti nominalnega družbenega proizvoda. Z zagoto-vitvijo takih odnosov v primarni de-litvi družbenega proizvoda bo zago-tovljena tudi hitrejša rast jeproduk- cijske sposobnosti gospodarstva, ki je tudi eden od pogojev za stabil-nejše odnose v gospodarstvu. Za realizacijo takih izhodišč naj bi po izhodiščih SRS predviden ob-seg diužbenih obveznosti gospodai-stva rasel okoli 6 % izpod rasti druž-benega proizvoda. Ker je obstoječi sistem družbenih obveznosti go-spodarstva vezan na sistem pri-spevkov iz osebnih dohodkov pri-kazujemo primerjalno osnovne prispevke vletu 1971 in 1972: 1. Prispevki iz delovnega razmerja in prispevek za izobiaževanje 2. Piispevek za zdravstveno zava-rovanje 3. Osnovni prispevek za inv. pokoj. zavarovanje 4. Prispevek za otroški dodatek 5. Prispevek za dnevno varstvo otrok 6. Prispevek za zaposlovanje V postavki 1. prispevek iz del. razmeija in prispevek za izobraže-vanje je upoštevano tudi znižanje občinske prispevne stopnje iz oseb-nega dohodka od 4,50 na 4,15 -kar pomeni znižanje za 7,8 %. 2. Osnovne smeri gospodarske-ga razvoja v občini Družbeno gospodarski ukrepi, ptedvsem pa trenutna zainrznitev cen, ovirajo tealno izdelavo letnih načrtov v podjetjih. Zato so gospo-darski načrti, ki so jih podjetja pred-ložila, izdelani na podlagi ttenutno znanih ukrepov, verjetno pa bodo morali biti kasneje prilagojeni novim pogojam gospodarjenja, ki se bodo izoblikovali z novimi družbeno go-spodarskimi ukiepi predvsem na področju cen, deviznega sistema itd. Glede na to, da na osnovi predlože-nih ptogramov podjetij ni mogoče oceniti stanja, ki bo nastopilo z uveljavitvijo vseh stabilizacijskih ukiepov, bo skupščini v juniju letos predložena v obravnavo posebna problematika gospodarstva v občini v pogojih stabilizacije. " Iz progtamov, ki so jih posredo-vale delovne organizacije, je mogoče piedvidevati naslednje stopnje rasti v občini, ki jih primerjalno nava-jamo s stopnjami rasti v SRS in v Ljubljani: 1971 9,41 6,72 1972 8,35 7,28 12,70 12,70 1,35 1,44 0,45 0,45 0,20 0,20 30,83 30,42 Diužbeni proizvod - nominalna rast - lealna rast Splošna rast cen Sklad netto OD Zaposleni Produktivnost dela Kepubliška predvidevanja porasta oen za 13 % vključujejo prenos cen iz leta 1971 za 8 % (cene decembei 1971 nasproti poprečni rasti cen v letu 1971) in novo predvideno po-večanje cen za 5 % tekom leta 1972, kai upoštevajo tudi naša izhodišča. Poleg splošnih kazalcev, ki so pritnerjani z republiko in Ljubljario, je iz programov podjetij mogoče povzeti še naslednje značilnosti go-spodarskega razvoja v občini za leto 1972: - Doseženi dohodek občinskega gospodarstva naj bi se povečal za SRS Ljubljana Občina 20-21 23,0 18,0 6,5 7,0 5-6 13,0 15,0 18,0 18,0 15,0 2,0 2,0 3,0 4-5 4,5-5,5 3,5 13 % in bi bil dosežen v višini 670 milyonov dinarjev. - Del dohodka, izločen v po-slovne sklade podjetu, se bo pred-vidoma zmanjšal za 8 %. To zmanj-šanje se sicer nekoliko kompenzira s povečanjem amortizacije (+ 38 %). Funkcionalna amortizacya se bo povečala za okoli 50 %, amortizacija po predpisanih stopnjah pa za 25 %. V letu 1972 bo odpadlo okoli 55 % siedstev amortizadje za funkcio-nalnojimortizacjjo. - Ob upoštevanju odplačila anuitet ter posojila za manj razvite republike bi prosta sredstva za eno-stavno in razšiljeno reprodukcijo znašala za celotno občinsko gospo-darstvo okoli 147 milijonov dinarjev ali 10% več kot v preteklem letu. Vprašljivo pa je, ali bo glede na bliž-nje stabilizacijske ukrepe te napo-vedi mogoče uiesničiti. - Izvoz občinskega gospodaistva naj bi se po predvidevanjih povečal za 51 % in bi znašal 6,5 milijonov USA dolarjev. Okoli 80 % celotnega izvoza bo usmerjeno na konveiti-bilno področje. ^lnvesticije v osnovna siedstva bodo v gospodarstvu občine znašale predvidoma 145 milijonov dinarjev ati 5 % manj kot v preteklem letu. Od skupnih investicy odpade 64% na industiijo, 29 % na promet in gradbeništvo in le okoU 7 % na ostale dejavnosti. fo tehničnl strukturi odpade 56 % skupnih investicvj na opiemo, 37 % na gradnje in 7 % na ostalo. Predvidoma bo 62% skupnih inve-sticij financiranih iz lastnih sredstev. Iz tega piegleda je lazvidno, da je stopnja rasti družbenega proizvoda, ¦ sklada osebnih dohodkov in produk-tivnosti dela v občini nekoiiko nižja, od predvidevanj republike in Ljub-ljane, vendar so po oceni glede na razvojne možnosti občinskega go-spodarstva predvidevanja dokaj real-na. Okoli 85 % celotnega gospodar-skega potenciala v občini predstavlja namrec INDUSTRIJA in so predvi-devanja celotnega občinskega go-spodarstva odraz gibanj v tej go-spodarski dejavnosti. Značilno je, da je industrija v obfiini pretežno pie-delovalnega značaja in je v veliki meri vezana na uvoz surovin, na dru-gi strani pa je le okoli 5 % celotae vrednosti industryske proizvodnje usmerjene na zunanji tig. Ob podia-žitvi osnovnih surovin ter istočasno, zamrznjenili prodajnih cenah pod-jetja rešujejo svoj obstoj pred.'sem z notranjimi ukrepi, katerih učinki se često pokažejo v daljšem časovnem obdobju. Zato se bodo pogoji go-spodarjenja predvsem v industiijskih podjetjih zaostrili, kar bo vplivalo na manjfe stopnjo rasti celotnega občinskega gospodaistva. Težji pogoji gospodarjenja, ki so prizadeli občinsko gospodarstvo predvsem po devalvaciji, se odražajo tudi v predvideni nižji stopnji po-rasta doseženga dohodka (+13%), predvsem pa v zmanjšanju dela do-hodka, izločenega v poslovne sklade podjetij - za 8 % v odnosu na pre-teklo leto. Zmanjšanje predvideva polovica industrijskih podjetij. V težkih pogojih so se trenutno znašla predvsem tista podjetja, ki so v ve-likj meri vezana na uvoz surovin, kot so to Satunius, Teol, Kolinska tovarna, Velana. Ta podjetja ustvar-jajo skoraj 50 % družbenega' proiz-_vpda_industrijske_ dgavnosti._Zatq bodo doseženi ekonomski rezultati v teh podjetjih vplivali na gibanja celotne industrijske dejavnosti. -Podjetje Totra bo z dokončanjem obrata za izdelavo plastičnih cevi poveSalo obseg poslovanja ter izlo-čUo 100% večji del dohodka za sklade kot v preteklcm letu. Večina industrijskih podjetij je že izdelala akcijske programe, ki vse-bujejo konkretne ukiepe za prila-goditev novim pogojem gospodai-jenja. Med temije najpomembnejša težnja po čimvečji usmeritvi v izvoz, ki je konkretizirana v programih podjety, saj je predvideno povečahje izvoza za 51 % v odnosu na preteklo leto. Okoli 36% celotnega izvoza odpade na Papirnico Vevče, ki pred-videva povečanje v primerjavi s pre-teklim letom za 66 %. Pomembno povečanje predvidevajo tudi pod-jetja Indos, Mineial, Velana in Žito. Investicije v osnovna sredstva in-dustrijske dejavnosti bodo predvi-doma znašale 94 milijonov dinarjev (60 % lastnih sredstev) in predstav-ljajo v večji meri nadaljevanje v pre-teklem letu začetih investicij. Ve^e investicijske naložbe predvidevajo: Kolinska tovarna (14 miHjonov) za zaključna dela v Tovami krompirja ter za preusmeritev proizvodnje v obratu Kemin, Žito (15 Inilij.) za modernizacijo obratov in stiojnega parka, Velana (10 milij.) za dokon-čanje gradnje oplemenitilnice zaves, Saturnus (14 milij.) za moderniza-cijo strojnega parka in dograditev skladišča gotovih izdelkov in Indos (10 iralij.) za gradnjo proizvodne hale. Konec leta 1971 je bila na pod-ročju industrije izvedena pomembna integiacija. Podjetje Kemin zaradi nerentabilnosti svoje proizvodnje ter sanitarnih problemov ni imelo per-spektive za nadaljnji razvoj; zato je bil izveden referendum o priklju-čitvi podjetja h KoHnski tovami. Ze v letošnjem letu se bo Kolinska to-vama lotila preusmeritvc proiz-vodnje v tem obratu. Proizvodnjp klejev in želatine naj bi v celoti opustili, zamenjala pa naj bi jo pro-izvodnja dehidriranih proizvodov ter konzeiv in polkonzeiv, kar je veza-no na proizvodnjo juh v Kolinski tovarni. - PROMET 1N GRADBENI-ŠTVO vključujeta le 4 gospodarske organizacije, ki predstavljajo okoli 14 % gospodarskega potenciala v občini. Družbeni proizvod v tej de-javnosti bo porasel za 17 %. Doho-dek in del dohodka, izločen za po-slovni sklad, se bo zmanjšal le v Javnih skladiščih, vendar je tudi to zmanjšanje le navidezno, ker bo podjetje poveialo sredstva amorti-zacije za trikratno viednost. Večje investicije (20 mily.) predvideva SAP za obnovo voznega parka tei Javna skladišča (19 milij.) za nada-ljevanje gtadnje skladišč. V KMETIJSTVU bo pospešen proces preusmeritve kmetijske pro-izvodnje na območju občine, s či-mer bi dosegli skladnejši razvoj kme-tijstva v okviru drugih gospodaiskih panog. Najmočnejfi poudaiek bo dan formiranju usmerjenih kmety v blagovno proizvodnjo za tržišče. Predvideno je, da se bo v letu 1972 lotilo preusmeritve proizvodnje več zasebnih kmetovalcev. Istočasno pa bodo že usmerjene kmetije kmetje opremili in izpopolnili svoj strojni park in tehnologijo. Večji poudarek bo dan tudi gradnji silosov in sušil-nih naprav - ventilatorjev, ki bodo omogočili kvalitetnejšo predelavo osnovne krme in s tem vplivali na bolj ekonomično poslovanje v takih obratih. V pridelovanju jagod bodo nada-ljevali z uvajanjem sodobnejše teh-nologije, predvsem z namakanjem in z uvajanjem plastičnih lunelov. Ustanovljeno bo društvo pridelo-valcev jagod, ki bo združevalo inte-rese pridelovalcev jagod in sodelo-valo pri ekonomizaciji proizvodnje. Sklad za pospeševanje kmetijstva bo še nadaJje organiziral in vodil iz-^braievanje zasebnih kmetov z raz-nimi stiokovnimi piedavanji tei oi-ganiziral seminaije za tehnično iz-obraževanje kmetov. Hranilno kreditna služba pri AK Barje bo morala biti v letu 1972 ak-tivnejša pri zagotavljanju in iskanju sredstev za kreditiranje kmetov, ki želijo preusmeriti svojo proizvodnjo. Svojo dejavnost bo motala usmeriti predvsem v zbiranje sredstev tako iz družbenih virov, kot iz sredstev kmetov. S pomočjo svoje pospeše-ralne službe naj bi dosegla tudi več-je sodelovanje s kmeti, in to pred-vsem z uvajanjem trajnejših koope-racijskih odnosov v pridelovanju mleka, mesa in raznih drugih pri-delkov. Komisija za kmetijstvo bo Je na-dalje sodelovala s krajevnimi skup-nostmi oziioma z njihovimi komi-sijami za kmetijstvo in jih usposab-ljala za samostojnejše delovanje. Za izboljšanje položaja kmetov v hri-bovitih predelih občine bo komisija v sodelovanju z ustreznimi dejavniki reševala probleme komunalne ure-jenosti teh predelov in s tem po-sredno vplivala na izboljšanje živ-ljenjskih razmer in posredno tudi, proizvodnje. OBRT: Družbena obrt predstavlja le okoli 4 % gospodaiskega poten-ciala v občini in je pretežno proiz-vodnega značaja. Vsi kazaJci ne ka-žejo bistvenega odstopanja od sploS-nih predvidevanj y gospodarstvu občine. Predvideno je, da bo v druž-beno obrt Investiranih okoli 9,5 mi-lijona dinarjev, od tega 40 % lastnih sredstev. Glavno investicijsko na-ložbo v višini 9 milijonov dinarjev predstavija popolna modetnizacija strojnega parka in tehnologije v podjetju Protektor-Vulkan. Poleg svojih sredstev podjetja naj bi pri financiianju sodelovala tudi repu-bliški in občinski sklad skupnih re- V razvoju obrti bo še nadalje da-na prioriteta uslužnostnim dejav-nostim. Možnosti za razšiiitev obrt-nih uslug se nudijo predvsem v bo-dočem poslovnem centru v Mostah, zlasti prek servisnih služb trgovskih in drugih prodajnih organizacij. Za- sebnemu sektorju pa bo kljub tej orientaciji potrebno prek stano-vanjskega podjetja Bežigrad-Moste še nadalje zagotavljati najemniške poslovne površine. Za širjenje po-slovnih povišin obrtnih delavnic obstojajo možnosti v nastajajoči obrtno-servisni coni. Nekatere obrtne dejavnosti, zlasti kovinsko predelovalne, bodo usmerjene v primestne predele. Pri tem bo nujno sodelovanjc s krajevnimi skup-nostmi, še posebej zato, ker je pri-čakovati vrnitev nekaterih v tujini zaposlenih obCanov, pri katerih je močno prisoten interes za samo-stojno obrtno dejavnost. Ker je dan poudarek razvoju uslužnostne obitne dejavnosti, bo sklad za pospeševanje obrti zago-tovil kredite za nov družbeni btiv-sko-frizerski salon v poslovnem centru Moste v višini 300.000 di-narjev ali 25 % celotne investicyske vrednosti. TRGOVINA: Na območju ob-čine nima svojega sedeža nobeno trgovsko podjetje. Najmočneje je zastopana veletrgovina Mercatoi s 34 poslovalnicami, ki ustvarjajo sko-raj polovico celotnega prometa tr-govske dejavnosti v občini. To pod-jetje je zagotovilo, da bo v letu 1972 zgrajena samopostrežna trgovina v Zadobrovi, medtem ko bo ostalo vprašanje klasične trgovine v Seno-žetih še vedno odprto. Stanje v trgovini se bo bistveno izboljšalo z novimi lokali v poslov-nem centru, ki so jih od izvajalca že odkupila nekatera trgovska podjelja. Po programu bo v poslovnem centru 15 raznovrstnih trgovskih lokalov; prvi bodo izročeni svojemu namenu že konec leta 1972. Poleg tega bo tigovina s prehrambenimi artiklj dobila svoje mesto v novi tržnici, za kateto vodi akcijo zbiranja investi-torjev podjetje Soseska. GOSTINSTVO: Družbeni sektor v gostinstvu ima 8 gostinskih loka-lov in predstavlja prek 50 % gostin-skih kapacitet. V družbenem sek-torju se pojavlja težnja, da bi po-pestiili gostinsko dejavnost pred-vsem z rekreacijskimi uslugami. Nove možnosti nudenja teh uslug se nam odpirajo na kompleksu Kode-ljevega, kjer je v teku akcija za ure-ditev Kodeljevega gradu. V zasebnem gostinstvu bomo fe nadalje podpirali težnje po adapta-cijah, ki pogojujejo modemizacijo in izboljšanje gostinskih uslug. Ta pri-zadevanja aktivno spremlja sklad za pospeševanje~gostihstva~in obrti, ki bo tudi letos finančno podpiial ta prizadevanja. Sklad bo imel v ta namen ok. 250.000 dinaijev sred-stev. S pomočjo inšpekcijskih služb bomo še nadalje odstranjevali sub-jektivne vzroke, ki zavirajo hitrejfe izboljšave v gostinstvu. Na podlagi priporočila občinske skupžčine bomo nadaljevali z napori za razvoj turizma v hribovitem pre-delu obfiine. Ta akcija mora teči prek krajevnih skupnosti, zlasti pa prek turističnih društev. Ker neka-tera turistična društva (TD Novo Polje-Zadobrova) nudijo tudi go-stinske usluge, bo sklad v mejah možnosti finančno podpiral tudi ta prizadevanja. PRORAČUN OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 1972 1. POUTIKA PRISPEVKOVIN DAVKOV Republike in pokiajine z uvejja-vitvijo ustavnih amandmajev samo-stojno določajo sistem, vire in vrste dohodkov, taks in drugih davščin, ki jih plačujejo organizacije zdiuže-nega dela in občani. Zakon o davkih občanov predstavlja prvi korak re-publike v uresničevanju njene nove vloge v oblikovanju davčne politike. S samostojnim urejanjem teh pro-blemov uveljavija republika take sistemske rešitve, ki kai najbolj ustiezajo njenim specifičnostim in prispevajo k uresničevanju ciljev njene gospodarske in socialne poli- tike. Temeljno izhodišče novega republiškega zakona je, da mora davčna politika postati aktivnejši element pri obvladovanju nekaterih dtužbenih tokov in eden najučin-kovitejših ukrepov družbe za re5e-vanje neupravičene socialne dife-renciacije. V letu 1972 mora dobiti večji poudarek obdavčenje piemoženja in dohodkov od premoženja. Močneje j»i pridejo do izraza osebne okol-nosti zavezanca, ki vplivajo na nje-govo možnost za kritje splošnih diužbenih potreb. Maksimalno je potrebno okrepiti aktivnost zoper družbeno negativne pojave ter ener-gično in dosledno ukrepati v skladu s predpist. V skladu z ustavnim načelom, da vsaka diužbeno-politična skupnost samostojno določa višino davkov, novFzakon o davkih občanov ne omejuje več občin pri določanju stopenj davkov. Zakon enotno ureja samo problematiko sistemskega zna-čaja; zato bo lahko občinska skup-ščina v vodenju davčne politike upoštevala specifičnost svojega območja z določanjem davčnih stopenj, davčnih olajšav in opro-stitev. Močno pa se bo moralo okre-piti medsebojno dogovaijanje občin pri določanju davcnih stopenj in olajSav. V letu 1972 bodo občine v Ljub-ljani v celoti uskladilc stopnje in olajšave davkov med seboj in z oko-liškimi občinami. Na področju kmetijstva naj bi davčni okoliši in stopnje občinskih davkov ostale neizpremenjene, prav tako tudi oprostitve plačevanja dav-kov kmetijskih zavezancev višinskih predelov obcine, katerih katasteski dohodek ne presega 4.000 dinarjev. Olajšave zaradi vlaganja sredstev za nabavo opreme in preusmeritev gospodarstva bodo veljale tudi v le-tošnjem letu. Nova obremenitev na-staja pri zavczancih katastrskega dohodka od 100 do 200 dinarjev, ki so bili po dosedanjih prcdpisih oproščeni davkov. S tem bodo ob-čine zajele večje število zavezancev, ki jim je kmetqstvo dopolnilni do-hodek. Davek iz osebnega dohodka od obrti in gospodarskih dejavnosti se upoiablja pri vsakem dohodku, lci je dosežen z obrtno dejavnostjo, ne glede na obrtno dovoljenje ali ,,šušmarstvo". Zakon določa, da se vsem zavezancem od obrti pravi-loma ugotavlja davčna obveznost po dejanskem dohodku. Pavšalno naj bi bili obdavčeni le tisti zavezanci, ki poslujejo v manjšem obsegu, delajo brez tuje delovne sile in dosegajo dohodek pod določeno mejo (pred-vidoma do 25.000 dinarjev). Pri-znavanje amortizacije bo v letu 1972 v vsej republiki urejeno enot- no, vrednost uvoženega blaga pa se bo priznavala po caiinski deklaraciji. Davčna osnova se bo v bodoče ugo-tavljala po faktuiiiani realizaciji. Motebitne probteme bo mogoče re-ševati z odlogom plačila. Zaleto 1972 bodo - zaradi realnejšega za-jemanja doseženih dohodkov in uskladitve davčnih stopenj z oko-liškimi občinami - obstoječe stop-nje delno znižane. Z nižjo obdav-čitvijo zlasti visokih davčnih osnov postajajo predlagane stopnje za za-vezance vzpodbudnejše, davčna služba pa bo morala z nadaljnjo stiokovno in oiganizacijsko izpo-polnit/iio še dosledneje in realneje zajenuti in ugotavljati doseženi dejanski dohodek zavezancev. 2. DOHODKI PRORAČUNA OBClNE Skupni proračunski dohodki občine za leto 1972 znašajo: Realizacija ' Predlog Vrsta dohodkov 1971 1972 Indeks Prispevki 38,937.591 41,969.050 108 Davki 10,912.336 12,404.000 114 Takse 299.601 328.000 109 Drugidohodki 372.663 335.000 90 Prisp. za uporab. mest. - zemlj. 1,927.007 2,050.000 106 Prenesena sredstva 125.611 610.000 486 Skupaj 52.574.809 57,696.050 110 Dohodki občine se v primerjavi z realizacijo leta 1971 povečujejo za 10% in bodo znašali 57,696.050 din. Porast izvira iz večjega priliva prispevkov in davkov. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je glavni vir proračuna, se povečuje za 6 %. Ob tem predvidevamo, da se bodo oseb-ni dohodki v okviru samoupravnih sporazumov povečali, na povečanje pa bodo vplivali tudi osebni do-hodki novonaseljenih prebivalcev in novozaposlenih delavcev v delovnih in drugih organizacijah. Prispevek od kmetijstva se v letu 1972 ne povečuje. Stopnje in olaj-šave ostajajo enake kot vletu 1971. Sprememba nastaja samo pri zave-zancih, ki imajo katastrski dohodek od 100 do 200 din in so bili v pre-teklih Ietih prispevka oproščeni. _Vendar la dodatni prispevek v pro- računu ne pomeni bistvenega do-hodka. Prispevek iz osebnega dohodka od obrti in drugih dejavnosti se bo povečal za 12%. Ob delno nižjih stopnjah bo mogoče z intenzivnim pregledom poslovnih knjig tet po-večanim celotnim dohodkom zave-zancev doseči večji dohodek. Prispevek iz skupnega dohodka se bo povečal za 37 %. Stopnje tega prispevka ostajajo enake kot v pre-teklem letu, povečujejo pa se olaj-šave, ki znaSajo 8.000 din za vzdrže-vanega družlnskega člana. Povečali so se osebni dohodki občanov, pied-pisane pa bodo tudi akontacije tega dohodka za leto 1972. Prometni davki na maloprodajo n prodajo alkoholnih pijač se bodo jb povečani potrošnji zvišali za 18 %. Prometni davek od nepre-mičnin ostaja na ravni lanskega leta, ker je do 30. junija letos blokiran celoten promet z zemljišči. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se bo v letošnjem letu po-večal za 6 % in bo znašal 2,050.000 dinarjev. Ostali dohodki proračuna ne predstavljajo bistvenega dohodka, presežek iz leta 1971 pa znaša 610.000 dinarjev. 3. DEUTEVSKUPNIH PRORACUNSKIH D0H0DK0V Občinska skupščina se je zavzela za zmanjšanje obremenitev gospo-darstva, upoštevajoč prizadevanja za postopno stabilizacijo ter delitvena razmerja, po katerih bo splošna po-raba rastla počasneje od družbenega proizvoda. Zato se je odločila za znižanje skupne stopnje proračun-skega prispevka iz osebnega do-hodka iz delovnega razmerja, ki je v letu 1971 znašala 4,50% in od ka-tere je pripadalo občini 1,71 %, Temeljni izobraževalni skupnosti pa 2,79 %. Skupščina se je v žejji po svojih močeh prispevati k razbremeaitvi gospodarstva v dogovoiu z ostalimi Ijubljanskimi občinami odločila za znižanjc skupne stopnje od 4,50 na 4,15%. Delitvena tazmerja posameznih dohodkov med občino, mestom,in Temeljno izobraževalno skupnostjo Ljubljana so naslcdnja: 1971 D e 1 i t'e v 1972 RPJLPOREDITBV DOHODKOV mitij. din PO $LWNIH NAMENfH Vrsta dohodka 1. Prispevek iz OD iz del razm. 2. Prispevki iz OD od kmetu. obrti intelekt. stor. in avtorskih prav. 3. Občin. promet. davek od mal. in alkoh. pijač 4. Ostali obc. prom. davek in prom. davek od plačil za storitve 5. Upravne in sod. H --¦ Skupaj Občina mesto TIS Skupaj Občina mesto TIS 4,50 1,71 - 2,79 4,15 1,65 - 2,50 100 86 - 14 100 5 85 10 100 86 - 14 100 5 85 10 100 56 100 15 85 44 100 56 100 15 85 44 Skupni proračunski dohodki občine v letu 1972 bodo znašali 57,696.050 dinaijev in se delijo takole: Real. v letu Predlog za 1. Poiabnik 1971 1972 Indeks Občina 26,611.131 29,875.700 112 Mesto 5,455.866 6,429.000 118 TIS 20,507.812 21,391.350 104 Skupaj 52,574.809 57,696-050 110 Med sredstvi, ki pripadajo občini. je tudi prispevek za uporabo mest: ne«a zemljišča, ki je bU v preteklem irtu reauziran v znesku 1,927.007 dinarjev, medtem ko je zaleto 1972 predviden v višini 2,050.000 dinar-jev. STRUKTURA SKUPMH PRORAČUNSHl H 0OHODK0V IN DLUTVL SKUPNI 00HODKI 4. RAZPORED PRORACUNSKIH DOHODKOV IN NAČELA PRORACUNSKE PORABE Po delitvi skupnih proračunskih lohodkov v letu 197,2 bo občiiia razpolagala s sredstvi v višini 29.875.700 dinarjev, ki so v razpo-reau uouuukuv proracuna v celoti razporejena za posamezne namene. Planirana proračunska poraba je v jrimerjavi s potabo v letu 1971 višja oetirev oohookov za 3,264.569 dinarjev aU za 14,9 %. Iz razporeda dohodkov je razvidno, da tzdatki proračuna naraščajo za 3 % nad planiranim povečanjem dohodkov v letu 1972. Do te razlike prihaja zaradi prenosa neporahljenih proracunsmii uuuookov v letuT9 /1 v bilanco dohodkov in tazporeda dohodkov proračuna občine za leto 1972. Na tak porast proračunske porabe vpliva nova obveznost do odplačevanja investicijskega posojila v višini 11,982.018 din, ki ga je morala najeti občina za poravnavo dolga, izviiajočega iz poioštva za .gradnjo kemične tovaine - obrat Yulon. Letna anuiteta z obrestmi znaša 1,600.000 dinarjev. Če upo-števamo to obveznost, ki jo ima občina do gospodarstva, se prora čunska poiaba v primerjavi s pre teklim letom realno poveča le za 5 % in znaša 27,275.700 dinarjev. S predvidenimi proračunskimi sredstvi se zagotovi kritje najnujnej-žih družbenih potreb v občini. Pri razporeditvi proračunskih dohod-kov so upoštevana naslednja naŠela po katerih imajo prednost pri poiabi obveznosti, ki jih ima oWina do . nekaterih oodročtj in dejavnosti: - dopolnilna sredstva za realiza-ajo programa gtadenj osnovnih fol in vzgojno varstvenih zavodov. ki se financinoo iz samoprispevka, - giadnja objektov za otroško varstvo in pokritje podražitev, ki so nastale med giadnjo takih objektov vletu 1971, - poravnava obveznosti iz inve-sticijskega posojila za bivšo kemično tovarno - obrat Yulon, - zagotovitev ustreznejše ravni družbenih pomoči za socialno šibke občane, plačilo oskrbnin za otroke in starejše občane v zavodih ter pla-čilo prispevka za zdravstveno zava-rovanje kmečkih zavarovancev ob pogoju, da zavarovanci prispevajo del sredstev za pokritje komunalnih potreb na območju kjer živijo, - sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti v skladu s porastom skup-nih proračunskih dohodkov in vrni-tev zbranega samoprispevka, - pospeševanje kmetftstva ter storitvene dejavnosti v občini prek samostojnih skladov, - zagotovitev sredstev družbe-nim dejavnosfim v višini 95 % zne-skov po samoupravnem sporazumu, - ustvarjanje pogojev za inten-zivno stanovanjsko giadnjo v občini, 5b posebej v soseski Novo Kode-ljevo, kjei s svojimi siedstvi sadeluje tudi občina ter usposobitev indu-stiijske cone. Ostalo pa bo Se nekritih nekaj zahtevkov s podiočja dejavnosti družbenih služb, negospodarskih investicij, za kritje danih garancij in podobno. Podrobna razčlenitev tazpore-ditve dohodkov je razvidna iz tabele Osnutek tazpoteda dohodkov pro-računa občine Ljubljana Moste-Poljezaleto 1972. RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE UUBUANA MOSTE-POUE ZA LETO 1972 (po glavnih namenih) Glavni namen Realizacija Zahtevki za Indeks Predlog za Indeks 1971 1.1972 4:3 1.1972 6:3 30.000 60.000 200 90.000 300 488.460 610.300 125 618.000 127 3,256.921 4,209.600 129 3,947.600 121 710.357 947.600 133 947.600 133 3,278.783 3,352.200 102 3,352.200 102 3,748.035 4,666.980 125 4,342.600 116 1,320.043 1,704.800 129 1,704.800 129 1,768.411 2,715.100 154 2,087.300 118 7,160.434 9,840.100 137 8,175.500 114 2,774.622 3,673.900 132 3,559.000 128 107.398 100.000 93 100.000 93 264.855 298.000 113 292.600 110 1,092.838 1,500.000 137 658.500 60 26,001.157 33,678.580 130 29,875.700 114,! 01 Izobraževanje in vzgoja 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 04 Socialno skrbstvo 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Dejavnost družb. pol. org. in dr. 14 Negospodaiske investicije 16 Gospodarski posegi 17 Proračunske obvezn. iz prej. 1. 18 Rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki S k u paj Oiaflčm pnKaz iazporeda dohodkov po glavnih namenih se nanaša le na leto 1972. Glavni nameni 01,17 in 18 so prafično prikazani pod oznako 0 zaradi majhnih absolutnih vrednosti. 5. 0BRAZL02ITEV RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA PO NAMENIH 01 VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN OTROŠKO VARSTVO V pteteklem letu je občina inten-zivno reševala najbolj pereče pro-bleme vzgoje in izobraževanja: poleg materialnih, finančnih in prostor-skih problemov tudi vzgojne, izobra-ževalne in kadrovske. Uspešen izid teferenduma za uvedbo samoprispevka zagotavlja skupno z dodatnimi sredstvi iz ob-činskega proračuna in sklada za otroško vaistvo ureditev najbolj kritičnih pioblemov šolskega in varstvenega prostoia. V obdobju od 1972 - 1976 bodo na območju občine Ljubljana Mo-ste-Polje dograjene tri šole in šest vzgojno varstvenih zavodov. Že v letošnjem letu pričenjamo z gradnjo vzgojno varstvenega zavoda v Zadvo-ru za 70 otrok.z adaptacijo WZ na Vevčah, ki naj s svojo novo in so-dobno kuhinjo v prihodnje poskrbi za vse obroke na območju Polja, Vevfi, Zaloga in Zadvora, in z grad-njo osnovne šole v Zalogu. V letoš-njeni letu bodo dograjeni šc štiije vzgojno varstveni objekti, ki sta jih financiiala občina in sklad za otio-ško varstvo, in sicer Kodeljevo, Sla-pe, Zalog in Vevče, tako da bo pri-dobjjenih približno 420 novih mest. Ob tem pa namenjamo za redno dejavnost osnovnega šolstva in vai-stva približno 40 % bruto dohodkov pioračuna v obliki izvirnih do-hodkov Temeljnc izobraževalne skupnosti Ljubljana. V letu 1972 bodo vsa prizadeva-nja vzgojnih in izobraževalnih za-vodov usmerjena k reševanju vse-binskih problemov vzgoje in izobra-ževanja. Med osnovne naloge spada ne-dvomno problem osipa. Glavni vzroki visokega osipa učencev v osnovni šoli so bolj ali manj znani. Ob tem, da si vse bolj prizadevamo lzboljšati materialno osnovo šolstva, bo potrebno nekatere zastarele me-tode pouka v celoti nadomestiti z aktivnimi metodami, kot so skupin-ski pouk, polprogramiiani in progra-mirani pouk. Vzporedno s tem bo treba v bodoče še bolj skrbeti za strokovno izpopolnjevanje učitelj-stva, zlasti glede aktivnih metod dela, ldejnosti pouka in sodobne psihološke, didaktične in metodične usposobljenosti. Nov učni načit, ki je v razpiavi, bo omogočil učiteljem tesnejšo povezavo učne snovi z živ-ljenjem in s tem aktiviial učence ter pri njih razvijal delovne navade bolj kot doslej. Rezultati dosedanjih prizadevanj na tem področju so bili vidni že tudi v preteklem šolskem letu, saj je od-stotek osipa v naS občini za 2,2 % nižji kot na vsem mestnem področju in 10 % nižji kot v ljubljanski reg\ji. Od generacije vpisanih učencev v šolskem letu 1963/64 je v ostnib letih uspešno zaključilo šolanje 79,3 % učencev. To pomeni, da je od skupno vpisanih 586 učencev normalno končalo osnovno šolo v osmih letih 449 učencev, 137 učen-cev pa osmega razreda ni zaključilo. Mnogi učenci oddelkov podaljša-nega bivanja žive v neurejenem diu-žinskem okolju in dotna nimajo možnosti za redno učno delo. Po analizi je v preteklem šolskem letu izdelalo razred 179 učencev, ki ga brez podaljšanega bivanja ne bi iz-delali. Dosedanji pozitivni rezultati nalagajo šolam, da v oddelkih po-daljšanega bivanja še intenzivneje izkoristijo čas za učenje", prosti čas pa oiganizirajo bolj pestro in za otioke vabljivo in koristno. Organiziiana predšolska vzgoja ustvarja otroku možnosti za uspešno vključevanje v šolsko delo. Se vedno ?a ostaja odprt problem predšolske /zgoje kmečkih otrok. Vzgojno var-itveni zavodi se bodo morali še bolj avzemati za usklajeno vzgojo v dru-čini in zavodu. Tudi plačevanje jskrbnin v teh zavodih naj bo prila-»ojeno socialnemu stanju staršev. iavodi pa naj si skupno z diugimi itrokovnimi službami in organi^a-cyami pnzaacvajo aei prustih ou- roma novo pridobljenih kapacitet nameniti predvsem varstvu socialno prizadetih in vzgojno zanemarjenih otrok. Potrebno je tudi širiti oblike občasnega varstva predšolskih otiok tam, kjer ni možnosti vključitve v organizirane oblike vaistva. V ,,male šole" naj bi vključili vse otroke leto dni pred vstopom y šolo. To dejav-nost je tieba v celoti razšiiiti tudi na primestno področje. Še posebej se je potrebno priza-Jevati, da bo delovni čas v vzgojno varstvenih zavodih čimbolj prila-gojen zaposlenim ženam in mate-ram. Poudariti je potrebno, da so prav na območju naše občine ti po-skusi naleteli na veliko zadovojjstvo pri tistih materah, ki delajo v po-poldanski izmeni. Stopnjo prispevka za dnevno var-stvo otrok, ki se zbira v skladu za ottoško varstvo, ostajajo v letu 1972 neizpremenjene, in sicer 0,45 od osebnih dohodkov in 0,40 od po-kojnin. Sklad za otroško vatstvo pa bo prispeval delež tudi za uresni-čitev programa gradenj v vzgojno varstvenih zavodih, ki je bil sprejet ob uvedbi samoprispevka. Predvi-doma bo v letu 1972 na območju občine zbranih iz teh prispevkov okrog 3,200.000 dinarjev. V tekočem letu so v proračunu zagotovljena tudi sredstva za sofi-nancitanje oskibe socialno šibkejšili učencev 5. raziedov osnovnih šol pri obveznem pouku srhučanja. Za redno poslovanje sklada, ki bo v prihodnjih petih letih investitoi gradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov po programu, ki je bil spie-jet na refeiendumu, je potrebno v pioiačunu zagotoviti v letošnjem letu 60.000 dinarjev. 03 KULTIJRNO-PROSVETNA DEJAVNOST V občiiisKer.i proračunu se zago-tavljajo sredstva za flnanciranje knjižnice Jožeta Mazovca, glasila občinske konference SZDL Naša skupnost, glasila pogodbene skup-nosti Občan, za štipendije nadarje-nih učencev tei za spomeniško var-stvo. V glavnem namenu 13 Družbeno-politične organizacije in društva pa se zagotavljajo sredstva za amater-sko kulturno-prosvetno dejavnost v okviru zveze kultuniO-prosvetnih organizacij in društev v znesku 121.000 dinaijev ali za 20 % več koi v preteklem letu. Prizadevanja za dvig kultume tav-ni se odvijajo v amaterskih in profe-sionalnih kulturno-prosvetnih orga-nizacijah pa tudi v drugih organiza-cijah in delovnih skupnostih. Dose-danje izkušnje so pokazale, da ni dovolj piepustiti skrb za kultuio samo ljudem, ki se z njo poklicno ukvarjajo. V ta pioces moramo nujno vključiti občana kot aktiv-lega sodelavca pri dvigu splošne kul-:urne ravni. Pri teh prizadevanjih majo odgovornost tudi občinska ikupščina, krajevnc skupnosti in vse ielovne organizacijo ter zlasti občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij, ki spodbuja in usklajuje vsa ta prizadevanja. Zakon o kulturnih skupnostih in ustanovitev Ijubljanske kulturne skupnosti bo gotovo, seveda ne še takoj, bistveno izboljšal materialni položaj kulturnih dejavnosti, saj so temu področju zagotovljeni stalni viri dohodkov. Spričo tega je pri-čakovati na tem področju enotnejšo politiko, smotrnejše naložbe v kul-turne dejavnosti in ne nazadnje to, kar pravzaprav pomeni osnovni smo-ter v najrazličnejših oblikah pribli-žati kulturo našemu občanu. Ker bo celotna profesionalna kultuma de-javnost zajeta v ljubljanski kulturni skupnosti, še vedno ostaja odprto vprašanje skrb za ametersko kul-tumo dejavnost. Najbrž bo še v pri-liodnje iz ptoračuna potrebno ne-posredno zagotavljati sredstva za njeno dejavnost. Tokoče leto pomeni tudi za gla-silo Naša skupnost pomembno pre-lomnico. Vsaka družina, ki prebiva na območju občine Ljubljana Mo-ste-PoIje, naj bi prejemala od maja naprej NAŠO SKUPNOST na dom ter se prek nje seznanjala z življe-njem, delom in prizadevanji vseh tistih dejavnikov, ki so odgovomi za razvoj komune; to pa pomeni tudi t znatno veCja sredstva, ki jil\ prora čun predvideva v ta namen. V celoti se sredstva za kulturno prosvetno dejavnost v namenu 03 pnmerjana zletom 1971 povečujejo za 27 %. 04 SOCIALNO VARSTVO Kurativna in pretivsem preven-tivna dejavnost socialnega varstva obsega družbeno skrb za družino, mladoletnike, onemogle in nepie-možne občane. Že v prejšnjih letih so bila pričeta prizadevanja za inten-zivnejše prehajanje od tradicionajjiih oblik materialnega varstva k obli-kam, ki pieprečujejo nastanek teh problemov, kjer pa ti že obstajajo, pa te oblike omogočajo ponovno usposobitev za delo in vniitev v družbeno življenje in proizvodno delo. V zadnjem času so pri teh prizadevanjih mnogo pomagale kra-jevne skupnosti s svojimi komisijami ter strokovne službe v šolah in de-lovnih oiganizacijah. Izvajanje za-kona o socialnih zavodih terja, da obstoječi socialni zavodi v petih le-tih po uveljavitvi zakona izpolngo pogoje po pravilniku o minimalnih strokovnih in tehničnih pogojih glede piostora, kadrov in opreme. V primeru, da zavodi v petih letih ne bi izpolnili sanacijskega programa, moiajo prenehati z delom. Za zago-tovitev teh pogojev so zavodi delno vkalkuliiali v ceno oskrbnega dne tudi amortizacijo premičnin in ne-premičnin. Na pbdlagi tega se bo cena oskrbnega dne v zavodih po-višala za 25 do 30 %. Ta usmeritev zahteva tudi delno spiemembo pro-računske potrošnje in njeno pove-čanje za več kot 20 %. - V vzgojnih in drugih zavodih je 90 otrok, od tega 62 duševno in telesno prizadetih, drugi pa so oseb-nostno in vedenjsko moteni. Za 59 otrok se plačuje oskibnina delno ali v celoti iz sredstev občinskega pro-računa. Zanje je predvidenih 705.000 dinaijev ali 25 % več kot v Ietul971. - V reji je tetno poprečno 43 otrok, za katere plačuje rejnino del-no ali v celoti občinski pioiačun. Ker je ta oblika varstva otroka vzgojno zelo primerna in tudi fi-nančno najbolj sprejemljiva, jo kaže razv^ati. Da bi višino rejnine prila-godili življenjskim stroškom in jo uskladili z rejninami v ostalih ljub-ljanskih občinah, jo je potrebno povišati za okoli 30 odstotkov in za rejnine nameniti 140.000 dinarjev. - Šolske mlečne kuhinje nudijo malico in enolončnico osnovnošol-skim otrokom. Iz pioračunskih sredstev prejema malico približno 10 % otiok, in to tistih, ki so zdiav-stveno in materialno ogroženi in bi sicer tega obroka ne prejemaii. Eno-lončnice kot opoldanski obrok pa prejemajo tudi otroci iz nižje orga-niziranih šot, ki so biK preSotanl ha podlagi občinskega odloka na cen-tralno šolo ter so odsotni z doma dnevno več kot 7 ui. Zagotoviti je potrebno 90.000 ali za 13 % več kot v preteklem letu. - V Vigojno varstvenih zavodih in oddelkih podaljšanega bivanja pri osnovnih šolah je bil v varstvu v pre-teklem letu 101 otrok, ki je zanje plačevala oskrbnino občina. Ti otioci so socialno in vzgojno ogro-ženi. Ker je število otrok, ki so po-trebni dnevnega vaistva, na nafem območju precejšnje - evidentiranih jih je blizu 400 - bo v tem letu del novih varstvenih kapacitet potrebno uporabiti piedvsem za take otroke. Za to dejavnost je potrebno 95.500 dinarjev ali 15 % več kot v preteklem letu. - V domovih je 140 staiejsh občanov. Od tega se iz sredstev pro-račnna plačuje oskibnma za 40 oskrbovancev v celoti, za 67 detno, le 33 občanov paje samopladnikov. Za plačilo oskibnin je potrebno za-gotoviti 1,045.000 dinarjev oziroma 25 % več kot v preteklem letu. - V letu 1972 je predvidena še vrsta drugih dejavnosti in aktivnosti v skrbi za staiejše občane. Stalne socialne podpore prejemajo občani, ki nimajo nobenih drugih virov za pieživljanje in so pridobitno nespo-sobni. Stalne socialne podpoie pie-jema 155 podpirancev, od tega jihje 25, ki jim je to edini vei za preživ-Ijanje; preostalih -130 podpirancev ima rmožnost pndobivanja minimal-nih sredstev, kar pa ne zadošča niti za skromno življenje. Obcanom, katenm je podpora edini vir preživljanja, je družbeno pomoč potrebno povečati in uskla-diti z Ijubljanskuni občinami na 500 dinarjev mesečno. To pomeni 25-odstotno povišanje. Drugim podpi-rancem bi bilo potrebno povečati podporo do ravni potasta živijenj-skih stroškov in njihovih socialnih in zdiavstvenih razraer. Stalne podpore bi prejemali pri-zadeti obcani v 13 obrokih. Za stal-ne socialne podpore je potrebno 290.000 din ali 22 % več kot v lan-skem letu. - Enkratne podpore prejemajo občani, ki so trenutno zašij v težftk materialni položaj in potiebujejo enkratno, takojšnjo pomoč. To sp predvsem pomoči ob elementaraih nezgodah in stroški za vozovnice nezaposlenim ob vmitvi v domači kraj. Za leto 1972 ocenjujemo pof trebo po enkratnih podporah na 15.000 dinarjev. - Kadrovske podpore je dolžna zagoloviti občina družinskim čla-nom, katerih hranilec je na odslu-ženju kadiovskega roka. Predvide-vamo, da bo v tem letu potrebno za kadrovske podpore 30.000 dinarjev, to je za 15 družin s po enim otro-kom. - Pogrebni stroški nepremožnih so namenjeni nezavarovanim ose-bam brez svojcev ali pa v primeru če njihovi svojci niso plačilno spo-sobni. - Preživninsko varstvo kmetov je proračunska postavka, ki zagotavlja na podlagi občinskega odloka o pre-živninskem varstvu kmetom, kate-rim je bila zemlja arondirana, pieživ-nino ob upoštevanju socialnih kri-terijev. Po odloku je upravičeno do preživnine 23 kraetov; skladno s pla-niianim dvigom življenjskih stroškov je za to obliko pomoči predvideno 90.000 dinarjev. - Pod stiožjim nadzorom bo predvidoma mesečno 18 otrok. Strožji nadzor je ukiep, katerega izreče sodišče in z njim pogosto pre-preči povratništvo ali oddajo v vzgojni zavod. Nadzor izvršuje di-scipUnskj center pii Zavodu za so-cialno delo piek enega stainega in več zunanjih sodelavcev. Za to dejavnost je potrebno 18.000 dinaijev. - Klubi zdravljenih alkoholikov so nova dejavnost. Ob splošno znani potrebi in upravičenosti te dejav-nosti naj bi prispevali 30.000 dinar-jev za klube zdravljenih alkoholikov v občini. Ker se je center za zdrav-ljenje alkoholikov na Skofljici od-ločil iz utemeljenih strokovnih raz-logov, da bo sprejemal v zdravljenje samo alkoholike, ki bodo imeli po odpustu možnost vključitvi v klub, je ustanovitev in finančna pomoč nujna. - Zavod za socialno delo oprav-lja vse obveznosti skrbstvenega or-gana. Kot samostojna strokovna služba je v veliki meri pteusmeril svoja prizadevanja in dejavnost v preventivno smer reševanja socialne problematike. Skladno s samouprav-nim sporazumom in njegovo 95-od-stotno realizacijo se tudi zavodu v primerjavi z letom 1971 povečajo sredstva za 21 odstotkov in je za njegovo delo zagotovljenih 568.100 dinarjev, od tega za osebne dohodke s prispevki 479,192 dinarjev, za amortizacijo in materialne izdatke 73.086 dinarjev in za sklad skupne porabe 15.822 dinarjev. V teh zne-skihpa je upoJtevana tudi 1/4 vseh stroškov za disciplinski center, ki deluje pri zavodu za socialno delo za Stiri Ijubljanske občine. VARSTVO BORCEV NOV Varstvo borcev NOV se iziaža v materialni pomoči, zdravstvenem zavaiovanju in reševanju stanovanj-ske problematike. Za izvajanje tega so zagotovljena proračunska sred-stva - razen stanovanjske proble-matike, ki se rešuje s sredstvi, zbra-nimi s prispevkom za graditev sta-novanj za udeležence NOV. V obdobju od 1966 do vključno januai 1972 je bilo udeležencem NOV iz proračunskih sredstev ter iz piispevka za gradnjo stanovanj bor-xm kupljeno in dodeljeno 124 sta-novanj; 145 upravičencem je bilo odobreno posojilo za gradnjo in adaptacije, 15 borcem pa je bilo dodeljeno gradbeno zemljišče po nižji odkupni ceni. Od maja 1971 do sedaj je bilo vloženo še 17 prošenj za dodelitev stanovanj in 73 vlog za posojila za adaptacije, predvsem iz Dolskega in drugih višinskih predelov občine. Leta 1971 je bilo v proiačunu zagotovljenih 687.293 din. Siedstva so bila potrošena za: 249 stalnih denarnih pomočj, 7 primerov plačila zdiavstvenega zavarovanja, 173 enkiatnih denainih pomoči in 59 primerov preventivnega zdrav- ljenja po 10 dni v Banjolah. V decembru 1971 je bila denarna pomoč izplačana v naslednjih zne-skih: 1 po 100 din, 71 po 100- 150 din, 56 po 160-200din, 15 po 210 - 250 din, 53 po 260 - 300 din, 14 po 31O-35Odin, 8 po 360 - 400 din in 7 nad 400 din. Prejemniki nad 300 din mesečne denarne pomoči so borke NOV biez osebnih dohodkov in kmetje -borci NOV. Izvt&u svet SRS je 13. 9. 1971 sprejel odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih stedstev občinam za priznavalnine kmetov-borcev NOV in dodelil naši občini 9.700 dinarjev. Namenska sredstva za priznavalnine kmetov-boicev NOV so pripadala občini le, če je zagotovila sredstva v svojem prora-čunu v poprečju 400 din mesečno na upravičenca, izplačala prizna-valnine od 1. 7. 1971 dalje ter spre-jela ustrezni občinski predpis. Po izpolnitvi anketnih listov kmetov, po podatkih krajevnih orjjanizacij ZB in po priporočilu obcinskega odboia ZB je bilo evidentiranih 15 kmetov, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev priznavalnine, to je da so stari nad 60 let, da imajo priznano posebno dobo za delo v NOB pred 9. 9. 1943 do 15. 5. 1945 in da so sodalno ogroženi. Skupno je bilo izplačanih od 1. 7. 1971 do 31. 12. 1971 za 15 upta-vičencev kmetov-borcev NOV 35.100 dinagev priznavalnin, od tega 9.700 din iz republiških sred-stev. Ker je bilo evidentiranje kme-tov-borcev izvedeno bolj akcijsko.je predvidevati še upravičence, ki jih bo treba vključiti v letu 1972. Za snkratno zimsko pomoč borcem za »verno mejo, ki žive v težkih so-aalnih pogojih, je letos zagotovtjeno 12.500 dinarjev. Med letom so bile usklajene pri-znavalnine in druge oblike denarne pomoči, ki so jih prejemali udele-ženci NOV in njihovi družinski člani s pravilnikom o oblikah in zneskih družbene skibi za udeležence NOV in njihove družinske člane, vejjav-nim za tekoče leto. - Številčno stanje prejemnikov se tudi v preteklem letu ni bistveno spremenilo. Sprememba nastaja le pri prejemnikih, posebno še pri pomočeh za šolanje. Na novo so vključeni kmetje-borci NOV, od katerih so nekateri že do sedaj do-bivali po 150 din denarne potnoči. lz podatkov je razvidno, da je v letu 1972 potrebno predvideti ne-koliko več sredstev predvsem zato, ker se zdravstveno stanje borcev vse bolj slabša, življenjski stroški pa so vedno večji. Potrebno pa je zagoto-viti večja sredstva za priznavalnine kmetom-borcem, ki izpolnjujejo pogoje, izhajajoče iz odloka Izvrš-nega sveta SRS, vendai doslej pri-znavalnine sploh niso prejemali, oziroma so prejemali le manjše zne-ske. S predvidenimi zneski je zago-tovljen dosedanji obseg družbene pomoči borcem NOB, upoštevajoč le povečanje avljenjskih stroškov v Ietul972. 05 ZDRAVSTVENO VARSTVO Novosprejeti zakon o zdravstve-nem varstvu nalaga zdravstveni služ-bi ureditev vrste problemov, katerih končni smoter je izboljšanje zdrav-stvenega stanja občanov. Zakon tudi znatno razširja pravice kmečkih za-varovancev in predvideva obvezne oblike zdravstvenega vaistva za ne-zaposlene občane. , S pomočjo družbenih dogovorov naj bi uredili medsebojne obveznosti - to je nova oblika sofinanciranja med socialnim zavarovanjem, delov-nimi oiganizacijami in občino. Ne-posredno je iz občinskega prora-cuna zagotovljenih 340.000 dinarjev za plačOo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v krajevnih skupnostih Besnica, Lipoglav, Klop-ce in Dolsko; kmetijski zavarovanci pa naj bi se zavezali, da bodo za komunalne potrebe v svoji krajevni skupnosti prispevali zneske, ki ustre-zajo 60 % odmerjenega prispevka za zdravstveno zavaiovanje. S to novo obliko naj bi se predvsem olajšal gospodarski položaj naiih občanov, ki prebivajo v hribovitih predelih, hkrati s tem pa bi jim bila dana tudi možnost za hitrejši razvoj kmctijske dejavnosti. Politika zdravstvenega varstva bo usmerjena v usklajevanje racionalne potrošnje razpoložljivih sredstev s pravicami občanov in kvaliteto zdravstvenih storitev. Zakon o zdravstvenem zavaio-vanju in obveznih oblikah zdravstve-nega varstva obvezuje občinske skupščine, da pod določenimi po-goji prispevajo stroške za obvezne oblike zdiavstvenega varstva ose-batn, ki niso zdiavstveno zavaio-vane. Predvidoma bo za te izdatke potrebno zagotoviti 470.000 din ali 8% več kot v Jelu 1971. V tem znesku so zajeti tudi piispevki za zdiavstveno vaistvo otrok, ki nimajo vaistva pri svojih starših, temveč pri bližnjih sorodnikih oziroma obca-nih, ki zanje skrbijo. V proračunu so zagotovljena tudi sredstva za stiežniJko nego bolnikov na domu za socialno ogrožene ob-čane, in sicer v znesku 30.000 dinai-jev. Mrliško pregledno službo v občini opravljajo trije pooblaščeni zdrav-niki zdiavstvenega doma. Honotai za to delo bo treba v letu 1972 po-višati, saj znaša enaka storitev sodno medicinskega inštituta 200 odstot-kov več. Letno je poprečno 180 takšnih pregledov občanov, ki so unirli doma. Za to obveznost je predvideno 20.000 dinaijev. Preventivna medicinska rehabili-tacija otrok je posebno razširjena oblika zdiavstvenega varstva, ki jo izvajajo v niadinskih okrevališčih Rakitna, Debeli rtič in Kialjevica. Organizira jo regionalni zdravstveni center v dogovoru s komunalno skupnostjo, izvaja pa posebna ko-misija. Komunalni zavod za socialno zavaiovanje krije medicinski del oskibe, penzionžke stroške starši, za socialno ogrožene otroke pa ob-činska skupščina. Komisija za re-habilitacijo otrok potrebuje za to 16.000 dinarjev. 06 KOMUNALNA DEIAVNOST Program komunalne dejavnosti za leto 1972 obsega komunaina dela, ki jih ureja in financira občina. Se-stavljen je v skladu s potiebami in predlogi občanov ter krajevnih skupnosti ob upoštevanju razpo-ložljivih finančnih sredstev. V pro-grarnu so zajeta investjcijska, inve-sticijsko vzdrževalna in tekoča vzdrževalna dela, ki se financirajo iz proratunskih siedstev, iz prispevka za uporabo mestnega zemjjišča in sredstev občinskega cestnega sklada. V komunalno dejavnost pa bodo vlagale znatna sredstva tudi komu-nalne delovne organizacije na podla-gi sprejetih perspektivnih razvojnih programov, tako da bodo sredstva usmerjale v primarne komunalne objekte in v komunalno opiemljanje stanovanjskih sosesk v gradnji. Samo podjetje za uiejanje stavbnih zem-ljišč SOSESKA bo v komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v letu 1972 vložilo skupno 20,045.000 din prispevkov investitorjev, ki bodo uporabljena v stanovanjskih sose-skah ter v industrijsko servisnih co-nah na območju občine. Program podjetja Soseska za leto 1972 bo občinska skupščina obravnavala v mesecu aprilu. 1. Vzdrževanje komunalnih naprav V letu 1972 bo za vzdrževanje komunalnih naprav na razpolago skupno 2,778.200 din. V primeijavi z realizacijo v letu 1971 se sredstva povečujejo za 343.550 din ali za 14 %. Povečana je postavka za vzdrževanje pokopališč na mestnem območju in občinskih cest. V okvi-ru vzdrževanja občinskih cest je za gotovljeno 440.000 din za investi cijsko vzdrževalna dela na cestah IV reda in na krajevnih cestah, O raz-delitvi teh sredstev bo odločal svet za komunalo in urbanizem. V okvi-ru teh sredstev bodo opravljena tudi_ a) Ceste - ceste IV. reda - mestne ulice - zimska služba na cestah IV. reda (delno) - zimska služba na krajevnih cestah (delno) - zimska služba na pločnikih (delno) - vzdrževanje in zavaiovanje cestnih piehodov prek železnice - sanacija divjih odlagališč (odvoz zaboji za smeti in odpadke) - postavitev prometne signalizacije - čiščenje mostov - investicijsko vzdiževalna dela na cestah IV. reda in krajevnih cestah Sk upaj b) PokopaliSča - sofinanciranje pri nujnih vzdrževal-nih delih na pokopališčih Stepanja vas, Bizovik, Sostro in Polje - aranžmaji na pokopališčih c) Vzdrževanje kategoriziranih javnih zelenic č) Plačilo tokovine in vzdrževanje javne razsvetljave v izvenmestnih KS Sk up aj obnovitvena dela na krajevni cesti Brezje-Repče. Za vzdiževanje ka-tegoriziranih javnih zelenic je pred-videno 150.000 din. S temi sredstvi bo zagotovljeno vzdrževanje kate-goriziranih javnih zelenic. Podrobnejši pregled razdelitve sredstev za vzdrževanje je naslednji: 692.000 540.000 200.000 83.000 80.000 372.000 50.000 34.000 25.000 3. Proračunska sredstva Občina je v preteklem letu zagotavljala proračunska sredstva predvsem za soudeležbo pri elektrifikaciji vasi in za gradnjo ter za večja vzdrževalna dela krajevnih vodovodov. V letu 1971 je bilo za te namene potrošenih 460.000 dinarjev, v letu 1972 pa je za to predvidenih 510.000 dinarjev. V letu 1972 so v pioračunu predvidena sredstva v naslednjih glavnih namenih: 440.000 78.600 3.600 2^16.000 82.200 150.000 30.000 2,778.200 2. Investicijska in investicijsko vzdrževalna dela V letu 1971 je bilo za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo komunalnih naprav vloženih 4,693.000 din; poleg tega pa je bilo najetega še 3,000.000 din posojila za gradnjo mostu čez Ljubljanico v podaljšku Kajuhove ceste. Vložena - iz prispevka za uporabo mestnega zemljišca - iz občinskega cestnega sklada - iz pioračunskih siedstev Skupaj sredstva predstavljajo 112% plani-rane potiošnje oziioma 183 % z upoštevanjem posojila. Planirana sredstva so bila predvsem porabljena za rekonstiukcijo in tnodetnizacijo občinskega cestnega omrežja, za jav-ne krajevne vodovode in za elektri-fikacijo vasi. V letu 1972 bo za investictjska in investicijsko vzdrževalna dela na raz-polago: 2,270.685 2,980.295 810.000 6,060.980 A) PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMUlSCA V letu 1971 je bilo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča porab-ljeno skupaj 1,797.374 din predvsem za sofinanciranje gradnje mostu čez Ljubljanico v podaljšku Kajuhove ceste in za rekonstrukcijo nekaterih mestnih cest. Del sredstev pa je bil odstopljen nekaterim krajevnim skup-nostim, ki so prejeta sredstva upoiabljale po svojih programih. Dohodki Za leto 1972 bodo na razpolago naslednja siedslva: 1. Saldoizleta 1971 2. Prispevek v letu 1972 S k u p a j Izdatki Zbrana siedstva za upoiabo mestnega zemljišča bodo v letu 1972 name-njena: 1. Za sofinanciranje komunalnih investi-dij mestnega potnena Obveznosti iz leta 1971 Za sofinanciranje gradnje podaljška Kajuhove ceste (med Zaloško in Litijsko cesto) A&faltiranje dotrajanih pločnikov Vrnjena sredstva KS Moste Zelenajama Jaiše Kodeljevo Štepanjsko naselje Hrušica-Fužine Bizovik Polje Vev6e-KafeU Zalog Zadobiova Šmartno Zadvoi Nerazporejena sredstva - rezerva 220.685 2,050.000 2,270.685 615.000 18.800 500.000 220.000 6. 148.000 101.000 93.000 130.000 18.000 12.000 13.000 70.000 51.000 35.000 43.000 13.000 32.000 S k u p a j izdatki 759.000 157.885 2,270.685 B) OBČINSKI CESTNI SKLAD Sredstva občinskega cestnega sklada se uporabljajo predvsem za gradnjo, rekonstrukcijo ali modemizacijo občinskih cest IV. reda in objektov na teh cestah. V občinski cestni sklad se steka 50 % pristojbine za cestna motorna vozila, 15 % siedstev od prodanega bencina na diobno ter sredstva, ki jih bo odstopil republiški cestni sklad za tiste ceste III. reda, ki so s sprejetjem odloka o kategorizaciji cest postale lokalne ceste. V občini Ljubljana Moste-Po^e sta to Zaloška cesta in stari del Zasavske ceste. V letu 1971 je bilo iz občinskega cestnega sklada poiabljeno 1,592.689 dinarjev. Dohodki * V letu 1972 bodo na razpolago naslednja sredstva: 1. Saldoizletal971 • 209.695 2. 15 %odprodanega bencina na drobno 400.000 3. Prenesena sredstva republiškega cestnega sklada 200.600 4. 50% pristojbin za cestna motorna vozila 1,800.000 5. Prispevki delovnih organizacij 370.000 Skupaj 2,980.295 Izdatki Zbrana sredstva bodo predvidoma porabljena za naslednje namene: 1. Podaljšek Kajuhove ceste (odsek Zaloška-Litijska cesta) 1,000.000 2. C. IV. reda Zadvor-Podmolnik-del (rekonstrukcija, sofinanciianje) 100.000 3. C. IV. reda - II. gtupe odredov 400.000 4. C. IV. reda - rekonstrukcija križišča v Zadobiovi (Zadobrovska c.-Sneberska c.) ¦ 60.000 5. Rekonstrukcija Rjave c. - sofinanciianje 200.000 6. Vzdrževanje prenesenih cest (Zaloška cesta in stari del Zasavske c.) • 200.600 7. Sofinanciianje mostu čez Dobrunjščico in prestavitev cevovoda raestnega vodovoda 75.000 8. Popravilo mostov (lesenih in visečega mostu v Senožetih) 1 50.000 9. Rekonstrukcija odseka ceste med Zasavsko cesto in Kamnico (kapelica) 100.000 10. Sofinanciranje KS za vzdrževalna dela na kiajevnih cestah KS Kiopce 60.000 KS Dolsko 30.000 KS Besnica 50.000 140.000 11. Izdelava dokumentacije za vzdrževalna dela na kiajevni cesti v KS Klopce 3.400 12. Šofinanciranje ceste III. reda v Besnici 200.000 13. Nerazporejena aedstva - rezerva 351.295 Skupajizdatki 2,980.295 06 - komunalna dejavnost (brez PMZ) 14 - negospodaiske investicvje 16 - gospodaiski posegi 1,302.200 300.000 2,516.000 4,118.200 Predvidena potrošnja sredstev iz namena 06 - komunalna dejavnost - je naslednja: 1. Označcvanje naselij, ulic, cest in hiš 2. Javna razsvetljava na zunajmestnem območju 3. Vzdiževanje pokopališč 4. Urbanistično načrtovanje 5. Geodetska dela 6. Vzdrževanje zelenic 7. Kiajevni vodovodi 8. Sofinanciranje elektrifikacije na vasi Sredstva za plačilo odškodnin za raz-laščena zemljišča in rušitve za potrebe komunalne dejavnosti 10. Prispevek vodni skupnosti Ljubljanica-Sava 11. Komisija za tehnični prcgled gradbenih ob-jektov in komisija za uieditev pravnega stanja činih giadenj 3.000 30.000 82.200 230.000 170.000 150.000 250.000 260.000 50.000 7.000 70-000 Podrobnejši prikaz piedvide-nih sredstev za vzdrževanje komu-nalnih naprav ter za investicije in investicijsko vzdiževalna dela je podan v začetku tega poglavja. Sredstva za urbanistično načrto-vanje se v primerjavi s preteklim le-tom povečujejo za 57.520 din, na-menjena pa so za izdelavo urbani-stične dokumentacije predvsem na zunajmestnem območju (Senožeti in Lipoglav), deloma pa tudi na mestnem območju. Sieusiva la geodetska dela bodo po srednjeročnem programu upo-rabljena za katastrsko izmero (v letu 1972 k. o. Spodnja Zadobrova), za uieditev stanja zemljiškega katastra in za vodenje katastia hišnih številk, za kar so potrebni nafirti v merilu 1:2500. V istem znesku kot lani bo ob-čina pomagala pri nadaljevanju ak-cije za elektrifikacijo vasi z name-nom, da bi bila ta akcija čimprej končana. Sredstva za sofinanciranje do-datnih del in podiažitev pri giadnji mostu čez Ljubljanico in podaljška Kajuhove ceste v odseku Zaloška cesta - Litijska cesta so predvidena v namenu 14-iiegospodaiske inve-sticije. Izgiadnja tega od^ka je na 14-negospodarške mvesticije. Iz-gradnja tega odseka je nujno po-trebna, kei bo le tako zgrajeni most čez Ljubljanico služil svojemu na-menu, kei bo s to povezavo raz-bremenjeno mestno središče in za-gotovljena boljša povezava predelov južno od Ljubljanice s severnim de-lom Ljubljane. 4. Stanovanjska gradnja V preteklem letu je bila stano-vanjska gradnja intenzivnejša v so-seskah MS-1 center Most, MS-6 Po-lje - Rjava cesta, MS-7/2 Slape, MS-8/2 Vevče, MS-8/3 Zg. Kašelj, MS-10 Novo Polje, MS-11 Zalog, MS-12 Nove Jarše, MS-103/4 Za-dobrova, MS-103/2 Sneberje, vasi pod Golovcem. V stanovanjskih soseskah MS-1 center Most, MS-6 Polje - Rjava cesta in MS-12 Nove Jarše smo gra-dili visoke bloke, v ostalih sosekah in področjih pa nizka individualna poslopja. Objekte visoke gradnjc so gradila razna podjetja, za pripravo zemljišča in komunalno opremo pa je skrbelo podjetje Soseka. V dtužbenem sek-torju je bilo zgrajenih v letu 1971 okoli 200 stanovanj, v zasebni grad-njipa 160. V letu 1972 je na območju ob-čine predvidena stanovanjska grad-nja v naslednjih zazaidalnih otokih oziroma soseskah: MS-1 center Most, MS-1 Moste (vzhodni del), MS-6 Polje - Rjava cesta, MS-8/2 Vevče, MS-8/3 Zg. Kašelj, MS-10 Novo Polje, MS-12 Nove Jaiše, MS-11 Zalog, MS-103 Zadobrova, Sneberje, Hrastje, Dol-sko, Sadinja vas in vasi pod Golov-cem. Skupno bo v letu 1972 predvi-doma v gradnji ok. 1500 stanovanj-skih enot; od tega bo dograjenih 500. Na visoko bločno gradnjo odpade 1050 statiovanjskih enot, na nizko individualno gradnjo pa 450 stanovanjskih enot. Visoka gradnja je predvidena v MS-1 center Most, MS-6 Polje -Rjava cesta, MS-Moste (vzhodni del), MS-11 Zalog, MS-12 Nove Jar-še, v ostalih soseskah in zazidalnih otokih pa individualna nizka grad-nja. Individualne stanovanjske objekte bodo gradili tudi na kompleksih, kjer se lokacije izdajajo na podlagi izdelanih lokacijskih dokumentacij, kar zlasti velja za vasi ob Savi, vasi pod Golovcem tn območje, ki ga urbanistično urejuje medobdinski mbanistični program. Intenzivnost individualne giadnje pa bo odvisna predvsem od komu-nalne optemljenosti zemljišča, ki je pogoj sanitaine inšpekcije za izdajo pozitivnega soglasfa. Obiinska skupščina se je v letu 1971 vključila v reševanje stanovanj-skih problemov upokojencev tako, da bo iz sredstev amortizacije vlo-ženih stanovanj, odplačevala stano-vanjskemu podjetju Bežigrad-Moste anuitete za nakup 15 sianovanj. V letu 1972 pa bomo pripravtjali gradnjo nove demonstracijske so-seske MS-3/2 in MS-12/1 Novo Kodeljevo, kjer je predvidenih okiog 2600 stanovanj. Na kompleksih, kjer bodo gradili po sprejetem zazidalnem načrtu bo podjetje Soseska zemljišča istočasno komunalno opremljalo. 07 DELODRŽAVNIHORGANOV Sredstva, predvidena v teh postav-kah, so namenjena za kritje stro-škov, ki nastajajo v zvezi z normal-nim delovanjem skupščine in njenih oiganov. Nadomestila osebnega dohodka voljenih funkcionarjev občinske skupščine so predvidena v skladu z družbenim dogovorom in odlokom občinske skupščine, upoštevani pa so tudi vsi predpisani prispevki. Zne-sek se v primerjavi s preteklim letom zmanjšuje, ker so sredstva za osebni dohodek tajnika skupščme upošte-vana med sredstvi za redno dejav-nost uprave. Med potnimi stroški so zajeti izdatki za dnevnice, potne stroške in kilometrino funkcionarjev in odbornikov skupščine. Posebej so predvidena sredstva za materialne izdatke v zvezi s sejami skupščine, svetov tei komisij, zlasti pa zborov volivcev, kakor tudi za plačilo objav aktov skupšfine, tisk gradiva, reprezentanco in proslavo občinskega piaznika. Povečanje teh postavk v nominalnih zneskih je majhno, odstotek povečaiija pa se giblje v mejah povečanja prorafiun-skih dohodkov. V postavki ,^redna dejavnost uprave so predvideni stroški za osebne dohodke, materialne izdatke in amartizacijo osnovnih sredstev uprave. Osebnj dohodkj za 66 de- I lovnih mest, zasedenih na dan 1.1. ' 1972, ki znašajo skupno s prispevki 2,805.000 dinaijev ali 10 % več kot v preteklem letu, so iziačunani ob doslednem upoštevaniu samo-nrav- liega spbrazuma za upravne organe, in sicer v višini 95 % od vrednosti samoupravnega sporazuma za pre-teklo leto. Materialni izdatki v višini 515.000 dinarjcv so za 17% večji kot v letu 1971, amoitizacija za osnovna sredstva v znesku 90.000 dinaijev pa je zaradi pbave novih strojev večja za 29 %', izračunana je ob upoštevanju piedpisanih stopenj. 1 Skupno se za redno dejavt.ost uprav- | nih organov zagotavlja 3,410.000 dinaijev ali le 11 % več kot v lan-skem letu. Sredstva za sklad skupne uporabe v znesku 131.000 dinarjev so v pri-meijavi s preteklim letom večja za 111 % in so prav tako določena po samoupravnem sporazumu, vsebu-jejo pa stroške za strokovno izobra-ževanje, regres za letni dopust in regres za prehiano, vse z ustrezmmi prispevki. V posebni postavki ,,nezasedena delovna mesta so piedvidena sred-stva za osebne dohodke delovnih mest, ki na dan.l. 1. 1972 niso bfla zasedena, ker upravi kljub razpisom ni uspelo dobiti sodelavcev. Ta sred-stva se lahko začno usmerjati v fi-nančni načrt upiave šele tedaj, ko bodo delavci sprejeti na delo. V upravnem organu je namreč siste-miziranih 74 delovnih mest, zase-denih pa jih je bilo na dan 1. 1. 1972 le 66. Stevilo potrebnih de-lovnih mest v upravnem oiganu je 74, kai v primerjavi s številom pre-bivalcev (46.000) nikakor ni preti-rano, saj je razmerje 1 upravni dela-vec na 622 občanov med najnižjimi v Ljubljani. V pioračunu so zagotovljena tudi' sredstva za matenalne izdatke po-staje milice Moste-Polje, ki se pove-čujejo za 13 %. Stioški denamega in plačilnega prometa občinskega proračuna so predvideni v višini 55.000 ali za 10 % več kot lani, ker bodo stroški prometa meseca decembra 1971 obračunani šele v letu 1972. Stroški medobčinskih zvez -medobčinsko sodelovanje - se v primerjavi s preteklim letom znižu-jejo za 23 %. 12 DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTl Sredstva za financiranje krajevnih skupnosti se v letu 1972 povišujejo od 1,320.043 din na 1,504.800 di-naijev ali za 14 %, t. j. za 2 % več, kot se povišujejo proračunski do-hodki. Sredstva, namenjena za krajevne skupnosti, se delijo po dveh krite-rijih, in sicei kot dotacija in kot namenska sredstva. A) Dotacija krajevnim skupnostim Realizacija Predlog 1971 1972 Indeks 1. po številu volivcev 264.000 320.000 121 2. za življenjsko nujne potrebe 30.000 3. manj razvitim območjem 30.000 60.000 200 4. za družbene prostore 57.000 67.00n 118 5. za kulturo in tel. kulturo 45.000 50.00U 111 6. izobiaževanje 7.633 20.000 262 7. za otioška igrišča 20.000 25.000 125 8. participacija na zbrani samoprispevek 253.000 226.400 89 9. rezervazaKS 228.852 280.000 123 Skupaj 935.485 1,048.800 112 B) Namenska sredstva krajevnim skupnostim Realizacija Načrt 1971 1972 Indeks 1. ceste in poti krajevgega pomena " 297.000 357.000 120 2. sofinanciranje inve-sticijsko vzdrževalnih del na pokopališčih na zunajmestnem območju 33.000 80.000 242 3. vzdrževanje pokopališč na mestnem območju 40.000 — —. 4. sanitaino-tehnični nadzpr nad krajevnimi vodovodi 14.558 19.000 131 Skupaj 384.558 456.000 119 SKUPAJA + B 1,320.043 1,504.800 114 STRUKTURA SREDSTČV NAHFA/JfNIH KRAJEVNiM SHUPNOSTIM Postavka ,,po številu volivcev" je povišana za 21 % zaradi povečanega števila volivcev in ker predstavljajo ta sredstva posameznim krajevnim skupnostim osnovo za redne funk-cionalne izdatke. Zlasti mestnim kiajevnim skupnostim je to edini vir dohodka iz proračunskih sredstev. Stoodstotno se povišuje postavka ,,manj razvitirn območjem", delno na račun ukinjene postavke ,,za živ-ljenjsko nujne potrebe", delno pa zaradi upoštevanja še nekateiih kra-jevnih skupnosti. Participacija na zbiani samopri-spevek je zmanjšana za 11%, ker se domneva, da v tem letu zaradi uved-be kiajevnega samoprispevka v Ljub-ljani krajevne skupnosti vetjetno ne bodo mogle zbrati še posebnega samoprispevka v takšni višini kot v preteklihletih. Upoštevajoč nekatera večja dela, začeta že v letu 1971 in ki jih bo potrebno materialno podpreti tudi v tem letu, se postavka ,,rezerva za KS" povišuje v znatno povišanem odstotku, in sicer za 23 %. Ker je bilo v preteklem letu po-trebno na pokopališčih mestnega območja opiaviti nekatera nujm investicijsko vzdrževalna dela, je bilo za te potrebe krajevnim skup-nostim dodeljeno 40.000 dinarjev. Konec leta 1971 pa je občinska skupščina spiejela odlok o pokopa-liškem redu, zato se v letu 1972 ta dela ne financirajo več iz sredstev za krajevne skupnosti, namreč po do-ločilih odloka. Se vedno pa je potrcbno sofinan-cirati investicijsko vzdrževalna dela na nekaterih pokopališčih zunaj mestnega obmocja. Ker so potrebe večje in vseh sredstev ni mogoče zagotoviti naenkrat, bi s postopnim reševanjem v nekaj letih poskusili zadostiti vsem potrebam. Zato je v letu 1972 predvidena sanacija po-kopališča na Prcžganju in v Javoru. Občinska skupščina je ob spre-jemu sklepa o uvedbi samoprispevka in programa giadenj vzgojno var-stvenih in osnovnošolskih objektov na območju občine Ljubljana Mo-ste-Polje sklenila, da bo zunajmest- POSTEVILU VOLIVCEV ZAMANJRMVJTE KS ZA FlNANCiRfiiNJE DRUŽB. DEMVNOSTI UDELEŽBA NA 2BRANI SAMOPRISPEVEK REZERVA ZAFiNANClRANJE KOtVNALNE DEJAVNOSTi nim krajevnim skupnostim Dolsko, Klopce, Lipoglav in Besnica iz pro-računa zagotovila vrnitev sredstev v višini samoprispevka, ki bo zbran na teh območjih. Ta sredstva bodo kra-jevne skupnosti uporabile v skladu s svojimi programi. Na osnovi tega sklepa je potrebno v proračunu za leto 1972 zagotoviti 200.000 dinar-jev, tako da se v celoti sredstva za krajevne skupnosti v prime*javi le-tom 1972 povečujejo za 29 %. - A. Dotadja PBEDLOG RAZDELITVE SRED?TEV KRAJEVNIM SKDPNOSTIM PO KRITERIJIH ZA LETO |.j_9 7,2_ J KRAJEVNA SKOPNOST žtevilo Po številu Hanj razvl- Za drnSbene volivce volivcev tim ofanoS- proetor« (1 vol."'- ¦. ¦" jein __________1020)______________________________ Za kulturo Za otroSka ln tel.kul. iorrišfia 6KOPAC Moste 5.681 57.949 5.172 3.334 4.16? 70.€22 Zelena jama 3.122 31.848 x 5.172 3.333 4.167 44.520 JarSe 3.101 31.633 2.881 3.333 4.167 42.014 Kodeljevo 4.319 «4.o57 2.938 3.333 4.167 54.495 Zadobrova 1.623 16.558 7.345 3.333 27.236 Zalog 1.972 20.118 7.345 3.333 30.796 Dolsko 802 8.184 13.000 7.345 2.778 31.307 Klcpce 140 1.432 13.000 1.764 2.223 18.419 Besnlca 679 6.929 15.000 1.764 2.500 26.193 Lipoglav 203 2.o74 14.000 1.764 2.223 20.061 Zadvor 2.144 21.872 5.000 7.345 3.333 37.550 Vevfie - Kašelj 2.113 21.556 1.764 3.333 4.166 v 30.819 Polje 2.813 28.747 1.764 3.333 4.166 38.010 Bizovik 618 6.307 1.764 2.500 10.571 HruŠica - Fužlne 694 ' 7.082 7.345 2.500 16.927 Štep&njsko naselje 780 7.959 1.764 2.778 - 12.501 Šmartno 558 5.695 1.764 2.500 4.959 S K O P A J 31.367 320.000 60.000 67.000 50.000 25.000 522.000 E. Najran&Vi tjredstva KRAJSVNA SKUPN^ST Besnica Bispvik Doleko Hrošica - Fužine Klopce L.->.pcalu.v *olje sir.artno Vevfie - Kašelj Zadobrova - Sneberje Zadvor Zalog Dolzina cast Zriesek za Sofircanciranja v metrih krajevne *nvs&iielj8ko svm*-r easte v vsdrS^ainih faKUPAJ din delv pokopal.AšS {1 m=»2,104) na. isvenmeat. • _____;__________ obiiKžgju ^________________ 56.367 118.600 80.000 198.600 6.755 14.215 14.215 21.983 46.265 46.265 3.490 7.345 7,345 5.772 12.147 12.147 12.79« 26.921 26,921 13.600 28.617 28.617 2.2S0 4,800 •-".800 6.731 14.165 14.165 21.450 43.133 45.133 12.075 25.408 , 25.408 6.360 13.384 13.384 S K 0 P A J 169.662 357.000 80.000 437.000 13. DEJAVNOST DRUZBENO-POLITlCNIH ORGANIZACIJ 1N DRUŠTEV Za dejavnost družbenopolitičnih organizaeij je bilo v letu 1971 po-labljenih 1,768.411 dinarjev. Pri tem so bile v okviru možnosti upo-števane potrebe teh oiganizacij. Za leto 1972 so družbenopoli-tifine in diuge organizacije ter dru-štva predložile programe dela in raz-šiijene zahtevke za flnanciianje, na podlagi katerih bi bilo potrebno znatno povečati proračunska sred- stva. Zaradi realnih možnosti pro-računa v tem letu in zaradi obvez-nosti iz preteklih let m možno v ce-loti ugoditi zahtevkom uporabni-kov. Skupna sredstva za dejavnost družbenopolitičnih in diugih orga-nizacij ter društev se povečujejo za 18 odstotkov v primeijavi s potroš-njo v letu 1971. Razšiijena je de-javnost mladinskih organizacij, ven-dar je iz proračuna mogoče zagoto-viti le funkcionalne izdatke občin-ske konference ZMS v višini 110.000 dinarjev ali za 57 % več kot lani. Za 14 % večja sredstva so name-njena občinski zvezi za telesno kul-tuio. Poleg povečanih stroškov za vzdrževanje objektov in naprav -delno jih bodo financirali iz sklada za družbeni standard - je treba po-skibeti tudi za zvišanje honorarjev -trenerjem in sofinanciranje novih dejavnosti, ki naj prispevajo k šir- jenju telesuc KUlture in rekreaujv. med občani. V dotaciji občinski zvezi priia^ teljev mladine šo zagotovljena sred-stva za redno dejavnost zveze v vi-šini 100.000 dinarjev in za letovanja otrok. Zveza je izdelala program de-la na podlagi smernic občinske skupščine. Za letovanja pa so sred-stva v višini 187.000 dinaijev na-menjcna kot prispevek socialno in zdiavstveno ogroženim otrokom. Pri organizacijah, ki imajo sedež na območju naše občine, kakor tudi za različna diuštva se povečuje do-1 tacija iz proračuna za 5 do 25 %. 14 NEGOSPODARSKE INVE-STICIJE Za financiianje negospodaiskih investicij v letu 1972 je namenjeno 8,175.500 dinarjev proračunskih sredstev. Planirana sredstva se v a) financiranje gradnje objektov na področju izobraževanja in vzgoje b) za odplačilo anuitet c) za ostale negospodarske investicije Sk upaj Od predvidenih sredstev za n-nanciianje objektov na področju vzgoje in izobraževanja je namenje-no: za financiianje dodatnih in po-dražitvenih del ter nabave opreme za vzgojnovarstveni zavod na Kode-ljevem in za izgradnjo novega vzgoj-novarstvenega objekta v Novih Jar-šah 1,300.000 dinarjev ter za finan-ciranje dodatnih in podražitvenih del pri gradnji telovadnic v Mostah in Polju 600.000 dinaijev. V proia-čunu za leto 1971 je bil del sredstev predviden tudi za vrtec v Novih Jar-šah, vendar pa so bila ta siedstva zaradi zveznega zakona o obveznem 30 % depozitu uporabljena za po-loge pri objektih, ki so bili že v grad-nji in bi jih sicer ne bilo mogoče nadaljevati. Del sredstev za gradnjo vrtca v Jaršah je zbran pri investi-torju soseske, del sredstev bo po-trebno še zbrati, tako da bi letos pri-čeli z gradnjo. Kot nova postavka se pojavi znesek 1,500.000 dinaijev kot obveznost občine za zagotovitev dopolnilnih sredstev h giadnji objek-tov na področju vzgoje in izobraže-vanja, ki jih bomo financirali in gra-dili v okviru enotnega investicijskega progiama iz sredstev zbranega samo-prispevka v Ljubljani. Za investi-cijsko vzdrževanje šolskih in vzgoj-no-varstvenih objektov je predvide-no 300-000 dinaijev, s katerimi bo mogoče sofinancirati le najnujnejša vzdrževalna dela na tem področju. Sredstva za odplačilo anuitet se povečujejo za 122 % zaradi novih posojil, danih v odplačilo. Največji delež novih posojil predstavlja po- primerjavi z doseženo realizacijo v letu 1971 povečujejo za 1,015.066 dinarjev ali za 14 %. Iz strukture planiranih sredstev z; negospodarske investicije je razvidn: naslpHnia razporeditev teh sredstev 3,800000 aU 48% 3,645.000 ali 43% 730.500 ali 9% 8,175.500 ali 100% sojilo za odpjačilo obveznosti iz na-slova garancij za bivšo Kenično to-varno Moste, za obrat Yulon, katere letna anuiteta znaša 1,600.000 di-narjev. V odplačilo pa so zapadla tudi posojila, ki jih je občina najela za gradnjo telovadnic v Mostah in Polju; v drugi polovici tega prora-čunskega leta bo zapadla v odpla-čilo tudi prva anuiteta od posojila za gradnjo mostu čez Ljubljanico. Ostala stedstva so namenjena: 300.000 dinarjev za sofinanciianje dodatnih del in podražitev pri grad-nji mostu čez Ljubljanico v po-daljšku Kajuhove ulice in odseka Kajuhove ulice čez Ljubljanico do Povšetove ulice; 300.000 dinarjev kot dotacija skladu za financuanje razvoja družbenega standarda, ven-dar za 25 % manj kot v letu 1971; 110.900 dinaijev za izpopolnitev opreme postaje milice v Mostah; 19.600 dinarjev za sofinanciianje nekaterih investicijsko vzdrževalnih del mladinskega doma Malči Beli-čeve v Ljubljani in 100.000 dinarjev za nakup zemljišč za giadnjo novih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. 16 GOSPODARSKJ POSEGI V letu 1972 je za posege v gospo-daistvu namenjeno 3,559.000 dinar-jev proiačunskih sredstev. V primer-javi z doseženo realizacijo v letu 1971 se sredstva povečujejo za 784.378 dinarjev ali za 28 %. Iz pregleda je razvidno, da so pla-nirana siedstva namenjena za posege v naslednjih podiočjih oziroma de-javnostih: a) kmetijstvo b) promet - vzdiževanje občinskih cest c) pospeševanje gostinstva in obrti v družbcni in zasebni dejavnosti Sk u paj Največji delež planiranih sred-stev, ki celo predstavlja 70,6 % vseh sredstev, jc namenjen za vzdrževanje občinskih cest. V primerjavi z lan-skoletno realizacijo je v letu 1972 na tej postavki predvidenih 14 % več sredstev. Predvidena poraba teh sredstev je obrazložena v poglavju 06 - komunalna dejavnost. Za po-sege v kmetijstvu je v primerjavi z reaJizacijo v letu 1971 predvideno za 43 % več sredstev. Najbolj se po-večuje postavka ,,pospeševanje kme-tijstva", kjer je planirano 350.000 ' dinarjev. Ta sredstva so namenjena kot dotacija skladu za pospeševanje kmetijstva in se povečujejo za 75 %. Na ostalih postavkah oziroma. 583.000 2^516.000 460.000 3,559.000 16,4% 70,6% 13,0% 100 % namenih ni tako visokega pove-• čanja. Za osemenjevanje govejih ple-menic je planiiano 40.000 dinaqev, za stroške veterinarske mšpekcije 13.000 in za regresiranje cene mleka , 180.000 dinarjev. Skladu za pospeševanje gostinstva in obrti je v letu 1972 namenjeno 460.000 dinarjev ali za 188% več od dosežene reaiizacye v lanskem letu. Za osnovno dejavnost skladaje namenjeno toliko sredstev kot v lan-skem letu, tj. 160.000 dinaijev. Raz-liko piedstavljajo sredstva v znesku 300.000 dinarjev, ki so namenjena za kreditne naložbe, za pospeševanje storitvene obrti v občini. Razpored dohodkov po posameznih ali bližnjih namenih je objavljen na-7. i 8. strani 6. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZALETO1972 Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, IX. 36/64, 43/47, 40/68 in 43/70) in 61. ter. 93. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne . . . sprejela O D L O Ko proračunu občine Ljubljana- Moste-Polje za leto 197 jih predpisuje odJok o prispevkih in davkih pbčanov, odlok mestne skupščine o občinskem prometnem davku in dohodke, ki jih določajo drugi predpisi dmžbenopolitične skupnosti 1. člen Za financiranje občinskih potreb ter potreb, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana, zbira občina Ljubljana-Moste-Polje dohodke, ki 2. člen Proračun občine Ljubljana-Moste-Polje za leto 1972 obsega: Dohodke v znesku 29,875.700 Razporejene dohodke 29,217.200 Nerazporejene dohodke «158.500 3. člen Na proračunskih dohodkih iz 2. tega člena odloka so zajeta tudi 1. sredstva prispevkov za uporabo mestnega zemljišča 2,050.000 2. sredstva mestnega gasilskega sklada Ljubljane - del premije za zavarovanje pred požarom 185.000 3. sredstva občinskega rezervnega .klada - 1 % od vseh dohodkov, razen presežnih sredstev 292.600 4. čleri v Uprava občinske skupščine v skladu z zakonom samostojno raz-polaga s srcdstvi za delo, ki so jim dodeljena za redno dejavnost in za posebne namene. Kot svoja sredstva za delo uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. Uprava ta sredstva skupno s sredstvi pro-računa občine razporedi s svojim finančnirn načrtom za redno dejav-nost, posebne namene ali opremo. 5. člen Za odplačevanje najetih posojil (anuitet) z obrestmi se zagotovi za leto 1972 znesek 3,645.000 dinar-jev. 6. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v letu 1972 odlo-ča o porabi sredstev obveznega re-zervnega sklada za pokrivanje ne-enakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot krediti v ta namen. Sredstva porabljena po tem členu morajo biti vrnjena rezervnemu skla-dudo31.12. 1972. 7. člen Svet za družbeni načrt in finance je pooblalčen, da v letu 1972 raz- poreja nerazporejene dohodke — tekočo proračunsko rezervo za ne-predvidene ali ptemalo piedvidene proračunske potiebe do viSne 50.000 dinarjve za vsak posamezni primei. Svet za dmžbeni načrt in finance poroča sku^ščini občine o razpo-reditvi tekoce proračunske tezerve. 8. člen V upravičenih primerih svet za družbeni načrt in finance odloči, da se v okviiu posameznega namena prenašajo sredstva iz ene na drugo postavko. 9. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci pro-računa in v posebnem delu prora-čuna. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR SI9-venije, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPSClNE OBClNE POLDE MACEK PREGLED RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE UUBUANA MOSTE-POLJE ZALETO1972 Vrsta doh. Do ho d ki -1. Prispevki 2. Davli 3. Takse 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih 6. Dohodki org. in drugi doh. 9. Prenesena siedstva Skupaj dohodki: St. gl. namena Razpored dohodkov Znesek 01 Izobraževanje in vzgoja 90.000 03 Kult. prosv. dejavnost 618.300 04 Socialno skrbstvo 3,947.600 05 Zdravstveno varstvo 947.600 06 Komunalna dejavnost 3,352.200 07 Delo drž. organov 4,342.600 12 Dcjavnost KS 1,704.800 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,087.300 14 Negospodarske investicije 8,175.500 16 Gospodarski posegi 3,559.000 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 100.000 18 Rczervni sklad 292.600 ' 19 Nerazporejeni dohodki 658.500 29,875.700 Skupaj razpored dohodkov 29,875.700 Znesek 21,873.000 4,958.700 49.000 2,050.000 335.000 610.000 RAZPORED DOHODKOV PRORACUNA OBCINE LJU BLJANA-MOSTE-POLJE ZA LETO 1972 Z»p. Bt. Glavnl in bll&njl namen Realleaclja vletu 1971 Zahtevkl v letn 1972 Indeks 4 : 3 Predlog ea lato 1972 Indeka 6 t 3 1. 01 - LZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA Soflaanclranje smuSarskih teča- jev ufiencev oan. Sol 30.000 30.000 100 30.000 100 2. Dotaclja TIS za eklad za Bamo- • prlspevek ______-_________30.000_______ 60.000__________-______________ SkupaJ 01;__________________________30.000______60.000______200______90,000_________J|00___________ 03 - KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST Knjttnica Jožeta Mazovca - 337.000 416.000 123 416.000 123 2. Glasllo obfi. konference SZDL "NaSa akupnost" 110.000 152.300 138 160.000 U5 3. Publlkadja "ObCan" 7.580 6.000 106 8.000 106 4. Štlpendije ln povrmčila vozovnlc dijakom 23.880 24.000 101 24.000 101 ' 5. Spomenilko vtratvo 10.000______10.000______100______10.000__________100________, Skupaj 03;_________________________488.460 61.0.300 125 618.000_______ 127____________ 04 - SOCIALNO 3KRBSTVO 1. Oskrtuln* m otrok« v domovih S64.280 705.000 125 705.000 125 2. Rejnine sa otroke 107.578 140.000 130 140.000 130 S. Solske mlefioe kuhinM 80.000 90.000 113 90.000 113 4. Pomofc pri lolanju In var. otrok 83.023 160.000 193 95.500 115 8. Oakrtaim a odraal«»tanovih 83*.483 1.045.000 126 1.045.000 125 Zap. Realizacija Zabtevki v Indeka Predlog za Indek« St. v letu 1971 letu 197» 4 : 3 leto 1972 ^6:3 6. Stalne socialne podpore 237.620 290.000 122 290.000 122 7. Enkratne podpore 67.6C0 10.000 15 15.000 22 8. Kadrovske podpore 19.730 40.000 203 30.000 152 9. Priznavalnino borcem in inv. NOV 448.993 541.400 121 541.400 121 10. Priznavalnine kmetom borcem 33.600 110.000 327 66.000 196 11. Pomoč pri Solanju otrok borcev in invalidov NOV 148.940 179.400 120 150.000 101 12. Enkratna pomoč SUnom ZB NOV 55.760 75.000 135 56.000 100 13. Preživninsko varsrtvo kmetov 89.070 104.000 117 90.000 101 14. Stroaki strožjega nadzora mladoletnlkov 11.500 18.000, 157 18.000 157 15. Zavod za soc. delo Lj. Moste- Polje ' 469.200 634.300 135 568.100 121 16. Pomoč borcem za saverno mejo - 15.500 - 12.500 17. Pomoč klubbm alkoholikov - 45.000 - 30.000 -1C. Pogrebni atrofiki nepremož. 4.464 7.000 157. 5.100 114 Skupaj 04; 3.256.921 4.209,600 129* 3.947.600 121 05 - ZDRAVSTVENO VARSTVO 1. Zdravljenje nepreinožnih 436.597 470.000 10f. 470.000 100 2. Sofin. laifine nege bolnikov na domu 39.773 30.000 75 30. 000 75 3. Komiaija A.A. I. Btopnje 1.404 1.C00 114 1.600 114 4. MrliSko ogLfdna sluzba - . 20.030 - 20.000 5. Fin. zdrav. zavar. kmetov 220.475 340.000 154 340,000 154 6. Komiaija za rehabil. otrok 12.108 16.000 132 16.000 132 7. Fluorograflranje prebivalstva - 70.000 - 70,000 SkupaJ 05: 710.357 947.600 133 947.600 13S Zap. St. Glavni in bližnji namen 2 Realizacija v letu 197' Zahtevkl v letu 1972 Indeka 4 : 3 Predlog za leto 1972 06 - KOMUNALNA DEJAVNOST 1. Označevanje naseli], ulic, cest inhiš 2. Javne razsvetljava na izven meatnem območju 3. Vzdrževanje pokopališč 4. UrbsniBtično načrtovanje 5. Geodetaka dela 6. Vzdrževanje zelanic 7. Krajevni vodovodi 8. Sofinanciranje elelr.;rifikacije na vasi 9. Prispevek Vodni skupnosti Ljubljanica - Sava 10. Sofinanciranje Studije o aetna--forizaclji Sredstva za plačilo odftkodnin za razlaččena zeailjiSča in ru-fiitev za potrebe komunalns rioiavnntrH 3.0G0 3.000 90 3.000 96 29.348 30.000 102 30.000 102 43.775 82.200 188 82.200 188 172.480 230.000 133 230.000 133 168.735 170. COC 101 l'Mj.000 101 154.53S 150.000 97 150.000 97 200.000 250.000 125 250.000 125 260.000 260.000 100 360.000 100 6.966 7.000 100 7.00C 100 48.400 - - 46.255 50.000 10C 50.000 ioa FINANČNI NAČRTI SKLADOV 1. FINANCNI NACRT SKLADA ZA FINANCIRANJE RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDARDA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1972 DOHODKI: 1. Prenesena sredstva iz leta 1971 2. Dotok sredstev v tekočem letu: - dotacija občine - zdiužena sredstva del. org. 3. Druga sredstva delovnih organizaqj 4. Ostalt dohodki: - manjše kupnine za prostore v ulici Jana Husa - obresti od sredstev na vpogled - odplačilo kreditov danih iz sklada Skupaj dohodki IZDATKI: 1. Prenos sredstev drugim uporabnikom za funkcionalne izdatke: - za razna dela na letnem kopališču Kodeljevo - za vzdrževalna dela na športnih objektlh v Vevčah - DRK ,,Slovan" za vzdrževanje objektov v športnem paiku na Kodeljevem - kegljaški klub ,,Satumus" za vzdrže-vanje kegljišča - za urejanje športnih objektov v Zadobrovi - za vzdrževanje raznih manjših objektov družbenega standaida 2. Investicijski izdatki neposiedno iz sklada: - za financiranje pripravljalnih del in projekta športne dvorane na Kodeljevem - tinanciranje gradnje športne dvorane na Kodeljevem 3. Drugi nepredvideni izdatki 4. Nerazporejena sredstva - tekoče rezerve Skupaj izdatki 897.010 din 300.000 din 2,000.000 din 1,022.000 din 35.400 din 24.200 din 30.000 din 4,308.610 din 100.000 din 70.000 din 150.000 din 50.000 din 50.000 din 100.000 din 200.000 din 3,700.000 din 38.610 din 50.000 din 4,308.610 din Finančni načrt sklada za financi-ranja razvoja družbenega standarda občine Ljubljana-Moste-Polje za leto 1972 je sprejel upravni odbor sklada na svoji seji, dne 1. februarja 1972. Dohodki sklada se v prinerjavi z doseženo z doseženo realizacijo v letu 1971 povečujejo za okrog 100.000 dinarjev ali za 2 %, izdatki pa za 1,096.000 dinarjev ali za 30%. Sklad je bil ustanovljen pred šesti-mi leti in v času svojega dosedanjega obstoja in delovanja opravičuje namen zaradi katerega je bil usta-novljen. V tem ne tako dolgem času je uspel od delovnih orgaJiizacij zbrati in v skladu združitj prek 14,000.000 dinarjev finančnih sred-stev, ki so bila vložena za financira-nje ali sofinanciranje raznih objek-tov družbenega skandarda v občini. Zgrajeno je bilo več objektov za šol-sko in predšolsko vaistvo tcr ure-jeno več športnih objektov in igrišč za športno aktivnost šolske in druge mladine. Dosedanja največja investicija sklada predstavlja letno kopališče na Kodeljevem, ki vključuje tudi v lan-skem letu zgrajeno kegljišče. Skup-na vrednost te iflvesticije znaša 11,000.000 dinatjev. Pri tej investi-ciji je sodelovalo tudi gostinsko pod-jetje ,,Figovec" Ljubljana, ki je k skupnim investicijskim sredstvom prispevalo okiog 1,800.000 dinaijev svojih sredstev. Ta sredstva pa so bila v celoti porabljena za sofinanci-raiije gradnje in uieditve kegljišča ter za nabavo gostinske opreme za kopališče. V preteklem letu je bilo za razne investicijske izdatke poiabljeno 1,461.000 dinarjev sredstev, od tega odpade okrog 959.000 dinarjev za kopališče na Kodeljevem, ostalih 500.000 dinarjev pa za nakup pro-storov vzgojno-varstvenega zavoda v Vevčah. Drugim uporabnikom za investicijske izdatke je bilo dode-Ijeno 700.000 dinarjev, od tega 600.000 dinaijev za gtadnjo drsa-lišča v Zalogu, 100.000 dinaijev pa za ureditev športnega kegljišča ,,Sa-tuinus". Ostala sredstva sklada so bila uporabljna: 651.000 dinarjev za odplačilo kredita, 500.000 dinar-jev pa za razne druge izdatke, pred-vsem za položitev 30 % depozita pri gradnji VVZ na Kodeljevem, za vzdrževanje raanjših objektov druž-benega standarda in za druge manjše izdatke. Program dela sklada za leto 1972 temelji na predvidenih finančnih sredstvih. Upravni odbor' sklada je pii sestavi le-tega vztiajal na uresni-čitvi progiamske naloge iz leta 1971, po kateri bi v letu 1972 pri-stopili k zagotovitvi finančnih sred-stev za gradnjo športne dvorane na Kodeljevm, naročUu projektov in začetku gradnje. Program dela zajema naslednje naloge: - naiočilo piojektov za gradnjo športnc dvorane na Kodeljevem in začetek gradnje te dvorane, - financiranje nekaterih manjših investicijsko vzdrževalnih del na objektih družbenega standarda v občini, - dograditev drsališča v Zalogu, za kar je sklad ob koncu preteklega leta zagotovil 600.000 dinarjev sred-stev, razlika potrebnih sredstev pa se bo zagotovila v diugih virih. V letu 1972 bo najvažnejša na-loga sklada, da uiesniči želje in do-govore delovnih organizacij o grad-nji pokrite športne dvorane na Ko-deljevem. Ce žclimo še nadalje gojiti in razvijati nekatere športne dejav-nosti, kot so košarka, tokomet, odbojka, namizni tenis in druge podobne športe moramo nujno pri-stopiti h gradnji predvidene dvo-rane. Pomanjkanje take dvorane je tudi vzrok za delno stagnacijo te zvrsti športa; Zaiadi tekmovanja klubov v dvoranah izven naše občine ali celo mesta Ljubljane ni prave in pristne povezave s športniki in občani, kar kvaino vpliva na na-. daljnji razvoj športa v naši občini. Takšna situacija se bo z graditvijo dvorane izboljšala in pozitivno delo-vala na nadaljnji razvoj športa in de-javnost mladih ljudi in športnih ko-lektivov v naši občini. 2. FINANČNI NAČRT FKLAb.* ŽA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POUE ZALETO1972 DOHODKI 1. Prenos sredstev iz leta 1971 2. Dotacija iz proračuna 3. Dotacija iz protačuna za osemenjevanje 4. Dohodki iz pavšalne skočnine 5. Zakupnina od kraetijskih zemljišč 6. Drugi dohodki Skupaj dohodki 19.351 350.000 40.000 50.000 10.000 7.000 476.351 IZUATKI 1. Namensko kreditkanje kmetov 200.000 2. Regresiranje obrestne mere 10.000 3. Regresiranje nabave plemenske živine 30.000 4. Stroški izdelave uieditvenih načrtov 10.000 5. Prispevek za pospeševalno in poročevalsko službo ' 29.000 6. Strokovno izobraževanje kmetov 20.000 7. Razvoj proizvodnje jagod + razstavo, lešniki 20.000 8. Izgradnja silosov - pomoč nabave opažev 15.000 9. Uvedba A kontrole - prispevek (skupno s SOB Vič) 15.000 10. Piispevek LD za preventivo 3.000 11. Stroški analiz zemlje in kime 4.000 12. Stroški umetnega osemenjevanja 87.000 13. Nabava plemenjakov za naiavni pripust 12.000 14. Plačilo skočnine v prirodnem pripustu 12.000 15. Drugiizdatki 9.351 Skupaj izdatki 476.351 13. 13. 14. OdSkodmna za rftziasceno Hnnjf šče za ureditev križifiča v Bizoviku Sofin. ureditve vieečega moetu ez Savo v Senožetih Sredstva za uredltev parka na 46.000 30. 000 Kodeljevem 122.400 - - - 15; Komisija za vzgojo in var.v prom. 2.533 -16. Kotnisljazateh.pregledgradb.obj. in komleija za ured. pravnega stanja Crnihgradenj 19.256 70.000 364 70.000 364 "• l«gfll)g|Ji>ri>peVkbOroe8t- 1.927.007 2.050.000 106 2.050.000 106 , Sfa^ffi.___________... V.ifi.l** a.aoz.^u 102 3.352.2fln 102 Zap. Glavnl ln bližnjl namen ReaUsadJa v ZahtevU v Indeks Predlog *» Tndeka it. . letu 1971 letu 1972 4 : 3 leto 1972 6 : 8 1 2 3 4 5 6 7 : 07 - DELO DRŽAVNIH ORGANOV ' ' 1. Nadom.oseb.doh.za voljene funk. 203.837 170.000 L3 170.000 83 2. Potni stroSki 17.207 20.000 116 20.000 116 3. StroSki skupfičlne. evetov, komisij in zborov volUcev 14.949 17.000 114 17.000 114 4. StroSki otflesov, objav In tiska 29.272 33.000 113 33.000 113 5. StroSkl reprezentance . 22.209 25.000 113 25.000 113 6. StroSki za občinski praznik 24.628 27.000 110 27.000 110 7. Sredstva za redno dejavnost uprave a06.c. 000 3.553.000 116 3.410.000 111 8. Sredatva za posebne namene za sklad _______,_______ Bkupne porabe 62.200 132.380 213 131.000 211 9. Oaeb. doh. za nezasedena del. mesta . -¦ — ¦ uprave - 480.000 - 300.000 10. Sredstva za postajo milice Moste 128.000 144.600 113 144.600 113 11. Sredstva za poat. mllice Moste za nagr. 73.941 12. Stroški denarnega in plač.prometa 50.177 55.000 110 55.000 110 13. StroSki medobčinskih zvez 13.0C2 10.000 77 10.000. 77 14. Sofinanciranje popisa prebivalstva 43.553 - - Skupaj 07;_________________________ 3.748.035 4.666.9K0 125 4.3427600 116 12 - DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI____ 1. Fln. krajevnih BkupnoBti 1.320.043 1.504.800 114 1.504.800 114 2. Vrnitev plačanega samoprlBp. na izven mestnlh KS __________________200.000_________-___________200.000 SkupaJ 12:__________________________1.320.j)43 1.704.800~ 129 1.704.800 TLH OLATOI TtMSS 13 - DEJAVNOdCt DgPŽBEN0-P0LI5IČHIH OSOAaiZAOIJ IK DRa^gg? Indeks 6:3 Zap. št. Glavni in bližnji namen Eealizacija Zahtevki. za IndeJcs 1971 leto 1972 4:3 ------_---------^------™~__ Pradlog za leto 1972 T J. 1. 2. 4. 5. 6. 7. 8. 9. - 10. 11. 1.2. 15. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 25. Občlaska konferenca 3ZDL Lj. Moste Poljo Zvoaa Bfiruženj boroev N0V občine LJ. Kosfce volje Zveza rez.vo,i.3i;arešin obž.odbor L^.Koste Polja Občiaska sasil3ka svesa Kladinske org.-občinalte. lconferei«:a ZMl Lj. SSoste Poloe ObčaJiaki oAbor EK Lj. Kosta Polje- DsuStva in klubl I/C ObS.pooiftniška av9aa Lj.Moste Peljjo Obč.zveza za telesno tulturo Lj. Koste Tolje Oboinska zvaza pri.-jafceljev ciladine Ljubljana Moste Polje - Kraiiaija aa letovanje oferoJs: Občinska avesa kiiltinrnoprosvetiiili orcanisacij v občini Lj.Moste Pol.jo Osnovna organiz.gluJaih Lj. Ocnovna organizacija islepih Lj. Planinska druStva Društva tabornikov ^uristična društva Kedobčlnska kon.za reh.invalidov L.j. Fin.veojih pomeiabnejšib. proalav IX "Slovaa" Koaelrjevojao-tac- nagrada Priso.aa gradnjo aole v Cerknem Kastni sasiiski aklad Lj.-del.zavar. Odbor sa pob.od "Po poteb. partiz.Lj. Dom obč.družb.organ.Lj. Moste Polje 207.000 281.300 13S 88.000 2311.200 2'+0 47.000 5^.900 IV? 101.200 116.A»O0 115 70.C00 3i;'5.9O0 4«0 58.600 93.GOO ?'!•? 16.500 61.000 370 11.000 11.000 100 550.C00 626.000 1X3 85,690 160.600 192 164.510 220.400 !?'¦>• 100.600 179.300 178' 15.200 20.5^0 155 15.200 15.100 1?A 11.500 13.200 115 5.700 24-. 700 m 5.700 5.100 5.000 93 61.000 60.000 9G 15.000 5.000 175.111 185.000 106 20.000 , .._________2p.00_0______j^ 1.768.411 2.715.100 154 259.000 110.000 54.900 116.400 110.000 60.000 19.000 11.000 604.000 100.000 187.000 121.000 15.300 15.100 13.100 6.000 5.000 60.000 185.000 15-C00 20.000 125 125 117 115 157 155 115 100 114 120 114 2.2C 120 114 114 105 98 98 106 2.087.300 118 GL/>,VBI JfAMUN 14 - MSG-'3PODAfioLE iHVSSIICIJE &ap. žt. Glavni in bližn.ii namen He^lizacija ZaEEevH Indeks Precti.og za InleltE t letu 1971 za 1972 4:3 leto 1972 6t3 1. 2. 5. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 1.476.602 1.500.000 102 .370.769 400.000 57.000 .046.497 292.668 25.033 248.800 800.000 229.949 200.000 547.890 200.000 145.226 120.000 600.000 400.000 110.900 3.371.100 25.100 248.800 800.000 917.800 44 100 195 322 100 100 100 399 79.400 40 1.500.000 67.400 19.600 200.000 1.300.000 600.000 300.000 110.900 3.371.100 25TlOO . _-2Sfl*SQQ_ 300.000 300,000 Gradnja "72 na Kodoljoven in. Hovih Jaršah Fin.po&ra2itvenih inresticijskih in drugih del pri gradnji TTi v Polju in tslovadnic v Polju in ?.!ostah ii&v adaptaci,1o. 77Z Jarše Sklad aa fin.razvoja družb.3-t;andarda - dotac, apedsfcvR aa op^erao postaje Milics v Mostah Gredstžva aa odnlaoilo anuite-i - Jekočih /uauitete 513 klinični cenftsr v Liubljani Anui-Deta aa učitaljišče Anuit-ota za sodni prizidek v Ljubljani 3ofiri.gradE.Jti mostn fiez Ljubl^iaaioo in costncga prikljuSka Invo3t;icij3ko yEdrL.3olckih poalopi.j in WZ Gofin«o;radntie i^treznifcvcnasa centea v sodneia p.rizidJm v Ljubljaai 3redstva za 30 i depozit V'/2 Zalog Oofin.gradnje podvosa v Kašlju jrsdstva aa CDstoo alek-č.razsvetl^avo v. Gortanovi ul.od Ul.Jana Husa če» park do Poljanske cecie oofiu.adapt.doma Zveze gluhih v Ljubljani in dona na flakitai Sredstva za soudeležbo pri gradndi šol in VVZ v letm 1972 ^ofin.investici.j 1Z J.Levca v Lj. ICladinskt dom Malči BeliČeve Ljubljana Gredsiiva sanaiiup zemljiač za šole in WZ 3 k U p a j 14 7.160.434 9^840.100 137 8.175.500 19.sc^ 1C0..OU0 88 44 75 195 322 100 100— 38 130 - s 11.4 Sklad za pospeševanje kmetijstva je bil ustanovljen v letu 1970 z na-menom, da se pospeši lazvoj zaseb-nega kmetijstva v občini. Dohodki ,klada bodo znašali 476.351 din in se formirajo iz dota-cij občinskega proračuna iz lastnih dohodkov. Povečanje naprem letu 1971 znaša 36%, in to predvsem zaradi povečanja sredstev, ki so na-me^jena za kieditiianje kmetov, ki preusmerjajo svojo proizvodnjo. S sredstvi sklada se bo sofinsmrt- ral program razvoja kmetijstva v občini, ki ga je skupščina občine sprejela v letu 1970. Največ sredstev je namenjenih za kreditiranje kme-tov, osemenjevanje govejih pleme-nic, sofinanciranje pospeševalne kmetijske službe, ki se izvaja prek Agrokombinata 3arje. Z delom sred-stev sklad regiesiia tudi: nabavo ple-menske živine, izgradnjo siiosov, razvoj proizvodnje jagod, predvsem uvajanje sodobne 'jhnologije in strokovno izobraževanje tmetov. 3. finanCninaCrtsklada za pospeševanje goshnstvain obrti v občini uubuana moste-poue ZA LETO 1972 Do ho dk i 1. Prenesena sredstva iz leta 1971 2. Dotacija skupščine občine Ljubljana Moste-Poje 3. Anuitete od danih kreditov 4. Drugidohodki Skupaj dohodki Izdatki 1. Krediti, dani iz sklada za pospeš. gost. in obrt 2. Makete in orientacijske table '3. Drugiizdatki 4. Nerazporejena siedstva - tekoča rezerva Skupaj jzdatki Sklad za pospeševanje gostinstva in obrti je bil ustanovljen v fetu 1970 z nalogo, da pospešuje pred-vsem razvoj zasebnega gostinstva in obrti. V letu 1972 bodo dohodki sklada znašali 790.980 dinarjev ta bodo formirani iz dotacije občinskega proračuna in iz drugih vWr.« Letošnja sredstva so v primerjavi z iealizacijo v letu 1971 večja za 88 %. Ta poiast predstavljajo po-vsem namensko dodeljena sredstva iz občinskega proračuna za krediti-ranje gradnje brivsko-frizerskega sa-lona (družbena lastnina) v poslov nem centru Moste. Za redno delo sklada pa so siedstva ostala na lan-skoletni ravni. ?*p> Glavni ln bližnjl namen Realizacija Sahtevek za Indeks Predlog sa Indeks ,__________________________________ v 1971______loto 1972 4i3 loto 1972_______6i3 1 _________2_________________3_________^J_______5 5 6____________7 GLAVNI NAMEN 16 - GOSPOS&RSKI POSBGI 1. Oaemenjevanje govejih pleirtanie 30.000 . 40.000 133 40.000 133 2. Vzdrževanje občinskih cest 2.206.989 2.720.900 123 2.516.000 114 3. Stroški vaterinarske inšpckcija 10.516 13.000 124 13.000 124 4. Pospeševanje kmetijstva 200.000 400.000 200 350.000 175 5. Regres z& mleko 167.117 300.300 1H0 180.000 iOB 6. Pospaševauje obrti in goetlnstva 160.000 200.000 125 4S0.000 26d Skupaj 16 2.774.622 3.673.900 132 :i.r>."9,000 128 GLAVNI S&MES 17 - P30RT.CUH. OBVEZiiOSTJi: I_5__PREJgi:JIH IiET 1. Obveznoati ix leta 1970 ltV/.398_______100.000 93 -.00.009__________93 Skupaj 17 1 207.398 100.000 93 IOC.CCG 93 GLAVSI HAHEN 18 - MSZ3RVNI SKIAD 1ZZL__~~~ -----------— 1. Odvod v reaervni sklad SS-1.35S 298.000 3113 292.600______ 1 io Skt^)aj 18 s 264.355 298.000 113 292.600 110 Z«P. 61«vnl iB bližnji um R««li«acij« Žah^ki Ind«J« Pr,dlog x« Indek. gf v._______________________________________1971_________It72______»;3 leto 1972______6i3 Glavni nmmma. 19 - M«g«gpor«j«ii dohodkl Proračunika rucrva 360.727 1.500.000 >»16 6S8.500 1«1 Islofi«na sr«d»tva v posebno proračunsko rturro 732.111 - - ^^» . Skupaj 19 1.092.111 1.500.000 137 658.500 60 Skupaj 01 - 19 26r001.157 33,678.580 130 29f875.700 111,9 UtllltllllflMltlllttllMIIItlflKltlllltllMltllllir.lliflllllfltlMII