149. Številka« Ljubljana, vtorek 5. julija. \IV. leto, IHSt
SLOVENSKI NAROD.
TzliHJa vsak dan, izvzcniši poi edeljke in dneve po praznik ih, ter velja p <• p u lij pn-joinan /.■. j*. \ h 11 «• o^rers; f dežel*- a i*«lo lfltq 16 gl., za >>.<1 Ivittfifgl«, Mit četrt leta 4 mL — Zh L j 11 1» 1 j a D 0 brez pošiljanja na doni za celo let« fJ ;:ld. K« četrt U ta :; jfjd. 80 kr., /a en mesec 1 j.rid. 10 kr. Za i ■ i - na doui se računa 10 ki. za niose« , 80 kr. za t"« trt leta. — Za tuje d i ■'• Q 1 <■ toliko \ < č, kolikor pOfttldn* r/nas«. Za tr""P<>de tičitolje na ljudskih »olah in ih dijake velja znižana cent in sicer: Za Ljubljano *.< Četrt leta - j.rhl.( f>0 ki., po pošti po-j-man za četrt let« 3 golđ. — Za oznanil so phčujo od četiristopnr petit-vrste *5 kr., ee se oznanilo enkrat titd<a, .r> kr., če se dvakrat, in 4 kr., <V se trikr.it ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — ltokopisi ee ne v rjo ajo. — Ure«niStvo }e v Linldia- i \ I-'iane KoIuaitOVeJ tli S t ..gledališka stolbu". O p r a \ n i S t v o , im kateio  naj se hlapov (.lijo pošiljati i a i oč-niiie, reklamacijo, ozn: niia, t. j. »d in I IstrmUvite M v ari, j« v ..Narodnej  tiskarni" v Kouianovej hifli.
Neredi v Pragi.
—r. — V Pragi se vrše zadnje čase pou lični neredi, katere so v prvem pričetku provocirali nemški burŠi. Mi nijsmo prijatelji pretepov, in kakor smo tedaj, ko je okrajni glavar g. vitez Vesteneck s pomočjo nekaterih nemških tukajšnjih učiteljev v kazinskej kavarni prouzročil ponočni eksces, ostro sodbo izrekli nad olikanimi tistimi ekscedenti, tako moramo tudi sedaj grajati praške škandale, (V tudi smo pfeprlcan), da se mora vir njihov brez dvombe iskati na nemškej strani. Kdor pozna nemškega „bursch-au in njegovo arogantno postopanje, lahko si misli, da ti vseučiliščniki, kojim je pivarnica učilnica, in več za pivo, uzor vseh nzorov, nijso brez krivd«1, će se sed<'j zliva na nje srd čeških težakov.
Ali pri vsem tem je pa tudi gola resnica, da se stvar pretirava, da se slikajo podob** u: prizori, kakor se v resnici nikdar zgodili nijso. Vsaj imamo na tem polji obilo lastne skušnje. Ko je v Medvodah pijan kmet nekoliko Bolj močno zatikal, ter v svoje j pijanosti spregovoril nekaj robatih kletvic, tedaj razpršili so se ljubljanski „Nemci", kakor plahe ovce pred bliskom, in v svojem strahu so res menili, da so „politično" napadeni. Vsakdo je pritipal svoje kosti, in šteli so praske, katere so si pri pobegu mej plotovi nabrali, ter dejali : ranjeni smo! Mej svet pa so bo pošiljali telegrami in grozna poročil;., da se Nemci v Slovencih preganjajo, in da ga v nalej b>rba-ričnej deželi nij prostorčeka, kamor bi se v miru in brez strahu lehko položila nemška glava. Uradni naš list je objavljal srdite fili-
Romarska pisma.
V Rimu, 27. junij;«.
— n. Evo nas — v Rimu. pa na dolgu sem Vam še s poročilom o poslednjem kosu našega potovanja.
Dne 25. junija smo se podali iz Ilologne proti Loreti. Na desnej so hr bi, ki se /mirom bolj oddaljujejo. Kraj je povsod krasen. Ko smo prišli do morja, s- fe naredila noč. Šli smo za morsko obaljo do Ankone. Če je jasno, gotovo se morajo videli hribje kršne Dalmacije. O morje adrijansko, bilo si nekdaj slovansko, a zdaj nijsi več, postali, si mejnik mej italijanskim in slovanskim življem postalo si internacionalno. V prihodnjosti pa, pravi moraš zameniti svojo internacijonalnost v iz-ključljivo narodnost italijansko. Mislil sem si: o Italijan, ki te je narava obdarila z najkras-nejšo zemljo, čemu steguješ svoje roke po skalnatem gorovji tvojega soseda?
pike, ter pod cesarskim svojim orlom dražil duhove v inšej kronovini ! Na Dunaj! pa BO tud' pisali, da ravno grof Taaffejeva vlada prinaša na Kranjskem krvave sadove m Nem cem glavo tepene! In vendar tist pijamvk v Medvodah nij fitll morda nikdar imena grof Taaflejevega in polit kaj tega gospoda Krofa, kakor vsaka javna stvar, bila mu je čisto neznana! Ali ::asa Nemci so videli političen napad, in šteli so se za prve nemške mučenike, ka tere je požrla Taaffejeva zistema!
Ravno tako bodi; tudi v Pragi ! Navaden pretep, kakor se mej kulerjeri in filibtri izvrši dostikrat tudi v Jeni ali Ileidelbergu, pretvoril se je v politično demonstracijo <n eksces kojega je bre/, dvombe prouzročila aroganca nemških študentov, prestrojil se je v krvavo revolucijo, ki pretresa zidovja stare Prage. Za vse pa je odgovorna viad.t ia grofu Taatlcju bo daje krivda, da je s svojo vladno
zistemo prouzročil razburjenje duhov mej — praškimi nemškimi dijaki!
Po celem cesarstvu vzdignila se je nemško-liberalna žurnalistika, in v vsakem najmanjšem njenem lističi se nahaja rubrik,), katera je posvečena pruskim pretepom. (Jstavadka nesramnost na političnem polji je velika in znana. Najlepši cvet pa je historična ta nesramnost pognala zdaj, ko se v praški" ekscese vtikajo tudi listi iz nemškega cesarstva, ter o tej siv;:ii pi&ejo, kakor tli imata pri nas v Avstriji zapovedovati nemški car Viljem, ali pa knez liismark.
Zdaj,   ko  u*e nemški  dunajski židovski listi prilivajo dan na dan olje v umetno pro uzročeno ljudsko razburjenje, zdaj nam silijo
le Pni-i v deželo, ter se obnašajo, kakor tla so mej nami uže gospodarji in zapoveduiki.
In nemiki naSl bsti, kojih uredniki se z obema očesoma ozirajo proti Ibrolinu, pozdravljajo z radostjo in vrišem svoje kolege i', nemškega carstva, In hvalo jim poj o, ka so tako milostni, da vtikajo žurnulistične svoj-' |n0S0V6 v — notranje naše zadeve, ki zunai Avstrije nikogar nič ne brigajo!
Malo patrijotizmn imajo avstrijski naši Nemci I Uže najmanjše domoljubje ukazuje, da si vari, kojili se mora olikani človek sramovati, skrit- ostanejo mej t i rimi domačimi stenami ! A naši Nemci razb donijo takoj vse po širokem svetu, samo d., pripravijo Avstrijo, ki je vendar njihova domovina, v Blabo ime, in da s tem mečejo tudi blato na zdaujo vlado, ki jim po godu nij !
Mi še jednokrat ostro obsojamo pr.iške pretepe, aH izrekamo pa tudi da bi morali obupati nad pnhodnjostjo stare to carevine, če bi okoliščina, da je bilo tepenih petindvajset nemških studentov, uplivala tako na javne naše razmere, kakor terjajo nemški naši listi. Ti listi ne pričakujejo ničesar druzeg . nego da mora g»of Tunffe in zistema nje-ova pasti na ljubo praškim nemškim dij.kom, ki so brez dvombe mogočen faktor v nafiej državi! To pričakovanje je silno nujivno, ('-■ bi tako mali uzroki morali vedno In povsod imeti tako mogočna nasledke, potem bi morali dobiti vsak dan novega ministra in novo vladno /i temo! Z tegadelj so nij bati, da bi v resnej na sej državi izvršila se kaka pol.tična komedija ka-terej bi bili duSevni oei-tj<* m-mški knlerjerji v staroslovanskei Pragi.
O polunoči smo dospeli v Loreto, pO ka- j terem mestu se litanije imenujejo lavietans ■ . Tu je ona hišica, v kiderej jo prebival l sv« ta družina.    Vsako  leto jo  obišče več sto tisoč romarjev, Popoludne nam je p. Fudzinski, navdaš* n Poljak, razkazoval hišico, cerkev in tik stoječo palajSo. Kolika umetnost, koliko bogat-j stvo.   Podobe v oltarjih se ti vidijo, kakor bi bile mojsterški naslikane na platno, a so vse i „mozajik".  Zlatnine in dražih kamenov je go-j tovo za več milijonov vrednosti, pa bi je bilo j še veliko več, ko bi ne bil sem pri romal on, j ki je nazadnje romal na otok sv. Ileiene.
Mesto in cerkev sta na hribu, od koder je lep razgled daleč po okolici. Od cerkve se nobeden tujec lehko ne loči, pač se mu prvi mah pristudi mesto. Na kolodvoru, ko pride vlak, naplavijo hotelierji pravi heidenliinn. Vsi ob jot' obsujejo tujca ter kolikor moči glasno jajc v aj stokrat če ne več imena
svojih hotelo' trežba je s'aba, kar more
biti in pri ten . veš ali še poznaS
! številke ali • .    kolodvoru ti kdo iz-
roči tiskan cenik teim ali onega hotela, in zdi se ti. da nij bal toliko predrago; ko p., „hotel" zapuščaš, te gostdničar prepriča, to so se ti številke za polovico premajhne videle. Po dva
berača' te vedno spremljata ponavljajoč: do povoro ho farno! I/ vsak prodajalnice fe kli-Bejo   p" la'-ki,   francoski in nemiki;   brivci ti
dokazujejo, da si kosmat, drogi ti hočejo ftrev-
Ije snažiti, StTg&ni otroci se ti vsiljujejo za či-čerone, drugi pre'-e na tvoje žepe itd.
Ob petih smo ostavili Loreto ter se vrnili z vlakom v Ankono. katero mesto smo si zvečer ogledovali in katero mesto si je nas ogledovalo ; kajti vsak je zijal tako v nas, kakor bi bili Japoncem ušli! Kaj tacega v družili mestih nijsmo opazili. Povdeči mi je bila zlasti tvrdnjava,  katero krog in krog obdaja morje.
Ob jeduajstih zvečer smo se odpeljali v Asisi ter tja prišli ob štirih zjutraj. Komu nij znano ime sv. Frančiika AsiSkega in njega vrstnice sv. Klare. Obiskali smo njima posvečeni lepi cerkvi, v katerih počivati njiju telesi, pa  tudi  porciju m iail-ko  cerkev Maria de An-
Politični razgled.
\olran r tli* ki* 11*.
V L j u b I j «i u i -i julija.
Politika notranja miruje. Žurnali polnijo svoja predalu še vedno s praškimi izgredi. Vedno ne nehajo še u- t.ivoverni listi zabavljati ministerstvu Tnaffejevemu in mu prorokovati pad. Da, aroganc i teh listov gre celo tako daleč, da si upajo obžalovati, „da je grof Taaffe minister ne pa „burš" na vseuči lišči", kamor bolj pripada.
Gospodje Plenerji, Stissi e tutti quanti uže komaj čakajo, da bi se izpraznili minister-ski stoli in bi oni seli nanjo.
Mir seje zopet v Prago vrnil. Do zdaj je bilo zaprtih 22 osob. a uzroki tega zaprtja BO bili jako malenkostni: Ta je bil zaprt, ker je na ulici kričal: „At' žtfouČeSi", oni zopet, ker je vsUliknil: „Ilej Slovane."
Viiuiije ilrž.ne.
V HiiMiJi nadaljnjo komisija za vravna-vanje kmetskih zadev svojo delo. Pri vojaštvu se hoče nekoliko prištediti in sicer z okrajša njem službenega časa.
Iz Bolgarije oznanja se svetu oficijelno, da je knez prodrl se svojimi kandidati. V desetih okrajih zmagala je bila opozicij.*, a to nij bilo kne/u pa godu, razpisal je nove volitve, d gotovo dobi svoje privržence. K takemu počenjanju omenja „Standard": Zakaj knez nij imenoval kandidatov; mesto da so jih volili?
Če se tako ravna s6 svobodo in teptajo \se prirojene pravice, potem nij čudo, da so pproča, da bodo valovi vstaje kmalu prepluli deželo. Glavni odbor bolgarsko opozicije se je baje liže definitivno sestavil v Slivnuj dva obdbora pa v dasiji iti Niši, da dajejo tam in v inozemstvu živečim Bolgarom denar, da organ iz rajo splošno bolgarsko vstajo. Ti jadni rod bolgarski.
V vzhodnjej lliimeliji izrekli so na mcetingih Bolgari te avtonomne provincije neodobravanje o tem, da hoče km z Aleksander Bpremeniti ustavo. To vse pa vendar kneza ne lude motilo, da izpelje svojo načrte.
Na Alg-lerskera in v Tuneziji širi se vedno bolj upor zoper Francoze. Turški gou-verner Nazif-paša šeuje proti Francozom. Pričakuje4 se, da bode nastala občna vstaja! Če se tO zgodi imeli bodo Francozi mnogo Opraviti, predno zopet pripravijo mir v deželi.
V !\'«*miciji vre; vsako obležno stanje nič ne pomaga. Socijalni demokrati na predujejo, v Lipskem jih izganjajo, v Mann heimu pa jih volijo v občinsko zastopstvo. Pri volitvah v državni zbor pa upajo, da jim bode Se bolje šlo
Iz Amerike dohajajo krvave vesti. Predsednik Zjedinjenih držav Garfield je bil napaden; nekov Individij ustrelil je nanj in ga teiko ranil. To pa vendar nij nikakor političnega pomena; hotel se je gotovo ta na
pelis. Telo sv. Klare, ki je še zdaj s kostmi in mesom vred dobro ohranjeno, nam je razkazovala prijazna nuna, ki se je zelo zanimala za „pellegrinagto slavo". Kar sem omenil prej oLoreti, to velja v manjšej meri tudi o Asisi. Ljudje nadlegujejo tujca, krčmar pa soli. Kako je tu „po ceni", smo zvedeli: pet nas je imelo navadno kosilo brez pečenke in dva litru vina, račun je bil pa — dvajset, frankov!
I lanes ob jednoj uri popoludne smo spet sedb na železnični voz in to je bila zadnja vožnja do našega cilja — do Rima. V ravnini se več ne vidi trta, zemlja je kamenita, v nekaterih krajih pravi prod. Kmalu smo prišli mej visoke in strme hribe, ki se potem proti Rimu polagoma odmikujejo, in ob osmih zvečer smo pozdravili večno mesto, središče katoliške cerkve.
Stopi ti pred oči zgodovina malo da ne vesoljnega sveta, vzbujajo te občutki jedeh moČneji od druzega.   Popisati vseli vtisov nij
padnik le osobno maščevati, — ker si stranke ne stojijo s tolikimi strastmi nasproti, da bi se moglo od katere pričakovati, da bi jo strast gnala do umora predsednika.
Dopisi.
Iz Prage 30. junija. [Izv. dop.] (Volitev v trgovinsko zbornico. Češki (lese tak i. Burši!) Pri volitvah v trgovinsko zbornico si Čehi torej še nijso priborili zmage, vender sinejo biti z vspehom popo'noma zadovoljni. Leta 1875. so imeli Čehi v trgovinskem odseku 170 glasov, Nemci 849 torej 5krat več! Leta 1878. kažo številke: 860 nemških glasov in 230 čeških a letos: 035 nemških ter 430 čeških. Torej še tri leta in zmaga je gotova. Pomisli naj se, da tu odločujejo zidovi.
Z jednim  kandidatom so Čehi uže prodrli pri vehkih obrtnikih. Tu govore številke : Leta 1S75: Čehi 70, Nemci 152; leta 1878:  Ć ;hi 107, Nemci 159; in letos je dobil češki kan didat 141 glasov in bil izvoljen.
Pri malih obrtnikih in rokodelcih je češka večina več. tsoč glasov; pri rudarstu ima nem ški kandidat 3 glasove več. Taka je poslednja zmaga   nemške   stranke  v   trgovinsko-obi tnej zbornici.
Češki dese taki še vedno nar r j ajo velik hrup. To je črv, ki gloda avstro-ogrsko banko in slabo vest avstrijskih Nemcev. Če nam vlada ne da, kar bi se spodobilo, popravimo si sami! pravijo Čehi in nihča ne da iz rok desetaka, da nij napisal nanj: „Plati deset zlaty<*ha. Velik« tovarne, banke in denarni zavodi so si (lili napraviti stampiglije, ker bi bilo pisanje prezamudno in nij ga uže dobiti bankovca, ki ne bi imel tega napisa. Naj se uže sodi o tem karkoli, resnica je, da te tri besede napisane s črnilom, vzbujajo večo pozornost, kakor če bi bile na zlatu tiskane.
O pretepli in „pobojih" mej češ.imi in nemškim dijaštvom in o nevarnosti, v kate rej so Nemci v Pragi, prinašajo židovski listi tukajšnji in dunajski strašna poročila, Koliko je na njih resnice, si Slovenci lehko mislijo, če se spominajo, kaj so pisali ti listi o Med-vodskej aferi. Resnica je, da je na stotine odličnih meščanov in hišnih posestnikov podalo pritožbe policajnemu vodstvu in da je vsled tega pod k\jučem uže mnogo „buršev", ki so si kratili čas s tem, da so razbijali okna in trgali firme zna vrat; resnica je tudi, da se tukajšnjim nemškim listom redno pošiljajo uradni popravki o teh stvareh itd., ali popolna
mogoče, označijo se pa gotovo dosta z besedami :
Stopil sem v prvič v Rim!
28. junija.
Ko smo sinoči došli, je uže mrak pokri val mesto ;n to me je spomnilo, da je Roma la santa izgubila svoj prejšnji blišč in svit, ko se je Urbs kat. exocheu degradirala v navadno kraljevo prestolnico. To so spoznali tudi Rimljanje, ker zadnjič voljeni mestni zbor ima večino pravih katolikov; iz tega je razvideti, da ima faktični kralj pač orožje ne pa srca po lložnikov na svojej strani. Nij še dolgo kar je papež dovolil, da se smejo katoliki volitev za mestna starešinstva udeleževati in uže imajo Rim, Milan in druga mesta zbore, v katerih sede možje katoliškega mišljenja.
( »glasili smo se v jugoslovanskem ustava sv Jei onima in mons. ČrnČič nam je povedal, da prebiva večina romarjev v „Hotel de Rome", ter je tudi nas tja spremil.
laž je, kar se piše o čeških dijakih. Tako mirnih in v teh zadevah tako taktnih dijakov je treba iskati. Provokutorično obnašanje „our-šev" popolnem prezirajo. Če pa kj.' kak delavec pretepe „buršau, ki se temu le pre-arogantno vede, ali če ga kak domovnik zlasa, ker mu je po noči razbil, okna kaj ima češko dijaštvo pri tem?! —č
■x Ptuja i. julija. [lav. dop.] (Nemški Schulverein) začel je uže v našem okraji svoje delovanje. Pripoznal ravnate»ju mestne šole in fte dvema drugima učiteljema v tem okraji nagrado za vspešno po-dučevanje v nemškem jeziku; prvi je dobil 80 gld., a učiteljev vsak po 50 gld. Nemštvo je gotovo zdaj rešeno in gorje zdaj vsakemu narodnemu učitelju, ki bi se še predrznil morebiti, javno pokazivati svoje narodno mišljenje.
■ z Celja 1. julija. [Izv. dop.] (Novi c. kr poštni uradniki.) Z denašnjim dnevom smo dobili v Celji mestu dozdanje privatne pošte c. kr pošto. A to je jedno, naj bode pošta privatna ali cesarsko kraljeva, da so le uradniki njeni dobri, mirni in pravični. In ravno to zadnje se je spremenilo ! Dozdanji, strankam postrežljivi in Slovencem prijazni uradniki so se odstranili, na njih mesto pa so postavili nam Slovencem sovražne. Naj le navedeni jeden dogodek. Danes nesel je posel pismo na pošto, katero je bilo namenjeno v Teharje. Pošiljatelj pa je imel nesrečno misel, da je napisal naslov slovenski. Kaj se zgodi? Poštni uradnik nij hotel sprejeti pisma; a da bi ne trebaio dvakrat hoditi, prosil je sel, naj se mu dovoli, da na pošti zapiše še nemški naslov. Ne, tudi to se mu nij dovolilo, moral je iti domov in doma zapisati še nemški kraj, kamor je bilo pismo namenjeno, da je potem uradnik vedel ga ekspedirati. Res blaženi Slovenci, krvavi in denarni davek dajemo in to v obilej meri, mi moramo plačevati uradnike s trdo zasluženimi krajcarji in to menda vse radi tega, da nas potem ti priseljeni tujci v domačej hiši rasnimujejo. Tako vedeuje smatramo za hujskanje in šeuvanje proti Slovencem, kar se pa gotovo ne strinja z geslom sedanje TaatVejeve vlade, ki je obljubila biti vsem pravična. Potrpežljivost pa trpi le nekaj časa !
K C«ioreii}»k«>i;a 29. junija« [Izv. dop.] Pretekli teden obiskal sem v družbi s hrvatskim gostom naš Bled. Veselja mi je vtripalo srce, ko sem ogleduval to krasno okolico in sredi nje blejsko jezero,   za  njim  pa sivega
Zjutraj sem si ogledal lično cerkev sv. Jeronima in obližje, kjer bivamo. Preskrbel sem si precej tudi neogibno potrebnega voditelja, toda ne dražega pa sitnega čičerona ampak navadno knjižico „Guide manuel de Rome^.
Popoludne ko smo kosili, naenkrat stopi v jedilnico biskup Strossmavr, ki isto tako preb:va v tem hotelu. Zaorilo jo mnogokratno živio! navdušenemu jugoslovanskemu Mecenu. Marsikdo izmej nas je v prvič videl tega slo-večega moža, stareg« po letih, krepkega po postavi in mladega duhom. Veselje mu je sijalo z obraza videvšemu toliko romarjev iz vseh slovanskih krajev.
Ker je danes dan pred sv. Petrom sena se precej po kosilu napotil v slovečo, po velikosti in posebno po krasoti na vsem svetu nepreseženo baziliko sv. Petra, katere zgradbo in olepšavo so vodili Bramante, Sangallo, fra Giocondo, Raphael, M. Angelo in drugi.
Pred cerkvijo je velik eliptičen trg kakor
Triglava.   Res krasna si ti zemlja slovenska, vskliknil sem veselo, a rod, ki prebiva tu, nij srečen, vedno se mu se kratijo pravice, vedno se mu še nebče dati jednakopravnost  z drugimi sosedi.   Toda kdo je pač kriv,  vsaj nekoliko kriv tega? Jaz odgovarjam:   Mi sami, ker dosta ne Fpoštujemo samih sebe.  Da povem, kaj  sem doživel v Bledu.   S hrvatskim tovarišem obiskala sva pri jezeru gostilno. Naročiti sva si hotela, umeje se v domaćem jezici, vrček piva. A kako nuji je debelo gledala natakarica, ona nij umela   niti   besedice slo venski.  To je čudno, a je faktum, žalosten faktom! Kaj pač poreko tujci, n. pr. Hrvatje, katerih prihaja radnja leta precej obilo v Bled, če dožive kaj jednacega. Čudom se morajo čuditi in misliti, da smo Slovenci uže res se potopili v valovih tujstva. Tacih in jednacih do-godjajev je   več.   Če vprašaš v gostilni, ali imajo „Slovenski Narod" ali kak drug slovenski časopis, prinesli ti bodo „N. Fr. Pr.u, „\Velt blatt", „Deutsche Ztg.w, slovenskega lista ne-majo, ker „ga nihče ne bere," pravijo.  In ta zadnji i/govor nij prazen.   Če pride slovenska inteligencija  iz  mesta na Gorenjsko, govorila bode nemški, brala bode tuje časnike, po slovenskih niti  ne vpraša  ne — in  to delajo možje, ki se prištevajo odličnim narodnjakom. To je velika naša napaka, da premalo spoštujemo svoj jezik, da se premalo brigamo za domače časnike.   Dokler se bodemo sami poslu-
jednaeimi družinskimi nezgodami; torej stavba je podprta z občnim zaupanjem pa poštenimi stebri!
Dan, privatno v okrožnici določen, moral se je prekrižati,   kajti razvidelo se je,  da je pridobitev privoljenja za javne igre jako počasna in zamotana, da hodi od urada v urad, od zdola j na zgoraj in spet nazaj.   In riskirati se nij hotelo niti smelo,   da   Hnanca ne zagromi svoj „stoj" in ne izreče svojega svin-čeno-teškega „veto".   Zatorej kodar se ima v rokah dovoljenje, določi se in objavi koj tudi definitivno dan! In v tem smis'u se je obelo danila okrožnica kot dopis v „Slovenskem Narodu". A izvrševalni odbor nij mej tem držal križem rok;  prerešetal je drobno celoto, razdelil si po udih posel:  ti  uredi to,  ti stori ono.   Preakrbel si je jako lep  primeren prostor in izumil impozantne,  srečne dekoracije. In pri tem sta radovoljno in požrtvovalno ob ljubila svojo  nesebično pomoč velika trgovca gg. C in T. Narod jima bode hvaležen! Morda smem po dobrem viru izdati  namenjene dobitke : elegagantno vezana Jurčičevega dela, dragocen prt, kmetijsko orodje, junica posebnega kolena in nekaj — česar ne povem. Partiture za petje ukazale so se litografirati, naročile tablice itd. Man steht geriistet.  — Ko pride  dovoljenje, razpošlje se vse na migljaj ter naznani  dan z velikimi   plakati v zadnjo slovensko vas. In pri tem delu nam bodo go-
ževali po nepotrebnem tujega jezika, tako dolgo tovo priskočili naši narodni županje, da pomene bode imelo naše javno življenje slovenskega rejo „raznesti glas v deveto vas".   No, da to
značaja, in kako se hoče  kmet navduševati če vidi, da se vodje  njegovi ne poslužujejo njegovega jezika. Bodimo torej možje, kažimo svojo narodnost v dejanji in besedi, spoštujmo sami  sebe in spoštovali   nas bodo tudi tujci.
store, sem več kot prepričan; kajti, kje sede večinoma taki možje za nas, takšne slovanske, korenine na županjskih stoleh, nego tu v No-tranjskej ? O, da bi tožna Koroška n. pr. imela le našo senco!   Poverjeniki pa imajo lepo in
Terjajmo jednakopravnosti od vlade, pomagajmo i hvaležno dolžnost dotlej, da sire vest o stvari,
pa v prvej vrsti tudi sami, da se uresniči
'M. liotr.r«ii)Nk«»Ka 26. junija. [Izviren dopis.] (P r i čem s m o z narodni m p r a z-nikom v Dolenjem Logat^i.) Naj vam danes zda nji stan te stvani podučen od dobre strani, povprek pojasnim. Več nego šestdesetim uplivnim in delavnim domoljubom poslala se je znana okrožnica s prošnjo, naj prev/.emo poverjeništvo ter se dejanjski potrude /a dostojno izpeljavo veseliščnega. črteža. In od teh se jih je samo šest odtegnilo direktnemu delovanju izgovarjajoč se deloma s preobloženimi navadnimi  posli in deloma z bolehnostjo ali
amphitheater, ograjen z dvema kolon adama velikanskih stebrov Stopivši v cerkev sem vskliknil: to svetišče je vredno Kristovega namestnika!
Mudil sem se v cerkvi z Guide mauuel v roci kake tri,  Štiri ure, zategadelj bi utegnil kdo pričakovati, da jo bodem nekoliko opisal A nemani časa in tudi. ko bi čws imel, manjkalo bi mi zmožnosti.
Grob sv. Petra je danes ozaljšau in razsvetljen tako, da lepši biti ne more Ob strani cerkve je bronasta štatuva sv. Petra v pape >kem ornatu;  tu se je vse guetlo ljudij, ki bo svetniku nogo poljubovali.
Zvečer smo pričakovali Čehe in Poljake, pa ker jih je tako veliko, so se zakasmli.
Ker bode svečanost velikanska zato je biio skleneno, da naj se uže jutri začne skupno obiskovanje cerkva in zbirk; piogram se je uže natisnil, ker pa severnih Slovanov še nij, zategadelj se jutri še ne bode začelo.
Koliko bode vseli slovanskih romarjev, qo morem povedati, ker jih večina še nij iošla.
da hude interes zanjo, s kratka, da primerno agi tira jo. Morda bi kazalo tistim, ki žive, reci, tri ure od centroma, da iščejo tuk-le način, da je udeležba večja, skupnojša in bolj dostojna: „Ti, brate, imaš lepa, čila konjiča, daj, naprezi ovi dan prazno v svojej vasi, naj se prisede na tvoj voz tvoj sosed in sosedu daljni sosed; daj, da se posedemo kot prijatelji, kot Slovenci, kot bratje, ki imamo jedne težnje in jedne in taiste dolžnoati, kot udje človeštva in naroda; popelji nas na narodno slovesnost .. ." Najbrže bode gospodar sam ali kdo bolj zaveden privezal pisano bandero ali zeleno mladiko na ročice. In če se to zgodi, kako bi naše domače slovensko dekle ne pripelo vrh bandera ali mladike skrbno nabranega šopka? In potem veselo na pir.
Omenjal sem uže one dn;, da z ošabnega ali lokalnega stališča ima celo podjetje tudi proge in maroge, a disciplina organizacija in dejanjsko domoljubje, to je in mora biti parola! Pri razpečavanji tablic se bode rekalo: Jaz ne morem blizu, kaj čem itd. — BJ,A strijc od nas nas pojde toliko in toliko, napišem tvoje ime na hrbet tablici in jaz ali drug jo ponese soboj in igra za-te; ali daj par sol-dičev za lepi narodni namen na to posebno polo. Sploh pa vedi, da je to le Širna kolekta, da je izraz dejanjskega patriotizma!"" Pa kaj bom to drobil in koledoval, ker poznam od dobre, dobre strani, kakšni možje imajo v rokah poverjeništva. In pri tacih mora biti povelj en uspeh!
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Na Dunaj i 3. julija. Ustav o vernih glasil vznemirjujoče vesti o nasledkih praž-kih dogodjajev so popolnem neutemeljene.
V odločilnih krogih dijaškim in delavskim neredom pra/.kiin nihče ne prisoja posebne važnosti. Vsa nasprotna poročila so izmišljena. O ,,krizi" nij duha ni sluha.
Doinacr stvari.
— (Ustni zrelostni izpiti) pričeli so se danes na tukajšnjem c. kr. gimnaziji.
— ( G. d e ž e 1 n i   šolski nadzornik P irker. ) Tukajšnji „S1.U in dunajska „Trib." sta poročala o nekem dogodjaji na kočevskej ljudskej šoli, o katerem   smo  tudi  mi dobili dopis, pa smo pomišljali se natisniti ga v našem listu, ker se nam je celo nemogoče zdelo, da bi se tako spozabiti mogel izobražen človek. Od dne do dne smo pričakovali, da bode g. Pirker pozval omenjena lista, naj prekličeta, kar sta objavila, pa   —   čakali  smo zaman, torej morajo poročila biti resnična.   Stvar pa je ta.   G. nadzornik Pirker je   17. dan maja inspriral  kočevsko  ljudsko  šolo.    Pa hodeč od sobe do sobe nij baš  pazil,  koliko otroci znajo in kako učiteljstvo izpolnjuje svoje dolžnosti, ampak Študiral je le Hzijognomije malih j Kočevarčkov in KtčevariČio ter jih gledal prav j pod nos.   Naposled v drugem oddelku I. raz-| reda dekliške šole v pričo šolaric in učiteljice ; gospice K. vsklikne: nSo tblpelhafte gesichter
babe ich noch nirgends angetroflen! Die Gottscheer sind ein ganz ahgelebter volks-statnm." Te besede je g. Pirker še jedenkrat ponovil v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva in pristavil : „Zur veredelung der rasse vviire es angezrigt, ein bataillon soldaten uach (lottschee zu verlegen!" — Mi se globoko klanjamo pred antropologičnirn znanjem gosp. nadzornika, a dozdeva se nam, da je veleučeni gospod izgrešil svoj poklic. Kočevarice in Ko čevarji pa, ki so brž zvedeli g. nadzornikovo sodbo, so bili drugih misli in so neki hteli zahvaliti se g. Pirkerju za laskavo njegovo kritiko z — mačjo serenado; g. gimnazijski ravnatelj Knapp, Pirkerjev iskreni prijatelj, je baje z velikim trudom preprečil to namero! Po pravici vpraša naš dopisnik: „Ali spada tudi poJdahtnovanje človeških plemen v nad-zornisko področje? Ali je spodobno tako govorjenje v šoli, v pričo otrok? In kako se s tem najuovejAim g. Pirkeijevim izrekom v kočevskej šoli in pisarni strinja njegova skrb, da se nobeden kočevski otrok ne posloveni in izgubi zu Germanstvo? Ali bi ne bilo po g. Pirkerjevej sodbi o Kočcvarjih veliko bolj svetovati, da se kočevski rod cepi s čvrstim slovenskim plemenom in tako na kočevskih tleh izraste novo, zdravo in krepko ljudstvo, na čegar otroke se bode z veselim ponosom oziralo oko vsacega šolskega nadzornika?"
— (Vlomil) je neznan tat zadnjo soboto zvečer v Krakovem v prostore gostilnice Bpri raku". Utrl je pri nizkem pritličnem oknu šipe, potem okno odprl in zlezel v gostiI-nično sobo. Tu je zlomil ključanice shrambo in iz nje pokradel perila, oblačil, obuva!, in tudi — sedem fotografij uatakaričuih 1 Poskušal je še odpreti stranski predal shrambe, a nij se mu posrečilo. Tam je bil denar, več stotin vredne VValdsteinove srečke i. dr. Natakarične fotografije je tat razmetal na sv. Jakoba mostu.
— (Samomor.) V nedeljo zjutraj, ko se je peljal poštni vlak iz Ljubljane v Trst, pričakoval ga je na železniškem tiru stoječ 24 letni Fran Knez. kajžarja sin z Viča, zdaj delavec pri železnici. Hlupon ga je vrgel na tla, stri mu šest reber, Čeljusti mu zmlel in ga ranil na stegnu.   Nesrečnež je bil takoj
mrtev. Poslovil se je samomorilec Še prej pri domaČih prav ginljivo, potem pa odšel v smrt.
— (Občinske volitve.) V Mengši je občinski zastop 29. t. m. izvolil za župana posestnika Janeza Levca, za svetovalca pa posestnika in trgovca g. Marcela Jen čiča in posestnika g. Josipa Funteka.
— (Imenovan) je g.  dr. Ant. Gre goričič na osrednjem seminišri v Gorici profesorjem dogmatike in fundainentalnega bogoslovja. — G.Simon Gregorčič pride Iz Kobarida kot diugi duhovni pomoćnik v Tolmin.
— (Umrl) je dne 30. junija v goriškej bolnici g. Fran Vodopivec, profesor na tamošnjem gimnaziji jedva .31 let star. Pokojni je bil učitelj slovenščine, odbornik čitalničin, vrl narodnjak. Slabo materijalno stanje nakopalo mu je bolezen in smrt. Bodi mu zemljica lelika!
— (V spomin na potovanje Slovanov v Rim) kovala se je v Pragi svetinja, na katere spred njej strani je podoba papeža Leona XIII. z napisom: „Dia vvsi jedvno sut" (da vsi jedno so); na zadnjej strani pa sta podobi sv. Cirila in Metoda z napisom : .Molite sia o nas" (molite za nas).
— (Gorelo)  je,   kakor  nam pišejo, 23. dan m. m. ob  polu  9. uri zjutraj v vasi Hrastje,  pod  katero spada železnična postajal Št. Peter. Bila je hipoma vshodnja stran Miha I Frankovega poslopja v ognji, a vrli vaSčanje so brž zadušili požrešni element, sicer bi bila kmalu, cela vas njegova žrtev, kajti  biše se slamo krite so komaj po 1 — 2 sežnja narazen,; tako  da so videti kakor vse jedno poslopje. Kako se je vnelo, do zdaj še nij znano; čudno ; je to, da je jelo  na podi   ravno sredi Btrehe goreti.   Zahvaliti se je gospodu načelniku že- ( leznične postaje, kije na prošnjo župana Luke j Šabca takoj dve brlzgalnloi z delavci poslal na; pogorišče, pa hvala Bogu, da jih rabiti nij bilo treba«
— (Kozolec,) v kateri je  treščilo v nedeljo teden pri Mengši, je bil g. M. Pajerjev in poln detelje in mrve. Kozolec je bil /ava-! rovan   krma n«'.   Domžalska  požarna  hramba | je prišla gasit.
'— (Banka „Slnvija".)   Iz poslanega j nam letnega poročila banke „Slavije", posnemamo,  da jej je v preteklem  letu  na novo pristopilo   l">.7r>.s  členov  tako,  da jih zdaj šteje 203.320.   Njeni reservni fondi znašajo 4,834.842   gld. ;   bhigajnično   premoženje   pa | 4,426.020 gld. V vs<di dvanajstih letih svojega obstanka plačala je banka za škode r.,-1 HO.S'.i.'J : gld. ter razdelila 253 brizgalnic. Kakor za vse zavarovalne zavode, bilo je tudi zanjo preteklo leto škodonosno,  tako da Čisti dobiček v požarnem oddelku znaša h' 1 108 gld. (10 kr., (ločim je v oddelku zavarovanja z« življenje mo goče bilo Členom izplačati 10% dividende.
— (Vojaška tnksa za kaznjence) MinisterstVO za deželno Obrambo je na vprašanje, ali morajo plačevati tudi kaznjenci vojaško takso, odgovorila, da terih dohodki obstoje le v črez zaslužek, prosti takse zapora in se more od njih po izstopu iz zapora.
— (Nova knjižica) je ravno kar izšla v „Narodnoj tiskarnia. Naslov jej je: „Zbirka štirih na slovenski jezik preloženih povestij". Vsebina: Osveta — Naib in Gusmala — Moj prijatelj \Verestyeski — Mati Alfonza. Iztis se prodaja v „Narodnoj tiskarni" po 15 kr., s pošto po 17 kr.
Razne vesti.
* (R e d a r s t v o in t a t j e v Carigradu) Policija v Carigradu uže G mesecev ne dobiva nič plače, katera jim je na dolgu še za nekoj mesecev 1879. in 1880 leta. Posledica tega je, da policaji in tat je pod roko skupno delajo. Nočni čuvaji vsako noč vlove nekaj tatov, ki prav brezskrbno z dolgimi lestvicami okolo hodijo A druzega dne uže svobodno po mestu hodijo in se norčujejo iz čuvajev, če jih srečajo. Malo je še takih ljudij v Carigradu, ki pomoči idČejo pri redarstva ; če pa kdo vendar pride in se pritoži, da mu je bilo to in ono ukradeno, potem gre policaj ž njim na dom in poišče, je-li tat kaj pozabil. Sem in tja se zgodi, da najde kakšno kapo, kladivo ali svečnik, kar policaj se soboj vzame in gre naravnost k tatu, katerega je iz najdenega L-poznal, da zahteva od njega svoj delež.
* (Dr a g a p o d o b a.) Slikar Munkacsy zahteva za podobo „Krist pred Pilatom" nič manj kot 800.000 (osemsto tisoč) frankov. Lepa svota !
Dunajska borza 4 julija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      .   77 gld. 30 kr.
Knotni drž. dolg- v srebru   ...   78    n 15 „
Zlata renta.........«.«3    „ 80 „
1860 drž. posojilo   .   .      ... 183   „ 50 „
Akcije navodne banke.....H37 „
Kreditne akcije.......354    n — „
London..........116   . 96 „
gapol............9   „ 2G«/a „
C. k r. cekin.........5    „   50 „
Državn • ina ko.......57    . —
Novo! Novo!
P
k
(Po sanitatnossdravnilkem odobrenjl in kemienej  preiskavi priznan  kot pnpol nem zdrav izdelek.)
Kerubska čajeva kava
d/umite j Ant. VVolenecz v Iglavi), pri-dob^evana iz žlahnih dajevcrTkavl blizu sorodnih sadnih tvarin, daje izvrstno redil o pijačo ter se more z zrnato kavo z izvrstnim \ spehom rabiti, ker tO niočno oboljla kerubska kava. — Najbolj so priporoča za liomcopatične namene, otrokom in osoba m, katerim zrnata kava kri vznemirja itd. — PošiHa se s povzetjem
v kartoni b po 1 , in ',2 kilograma, a' kilogram 56 kr. -   Prodajalci jo dobe primemo ceneje. — V ziilogi in pnno ima POIIL A STJJP.A.3N', trgovina w6 špecerijskim blagom v
Ljubljani. (848—8)
Novo! Novo!
I»4»MlU BO«
Podpisani uljudno naznanja, da se je 2 '.junija preselil I SVOJO lastno hišo v <Vrk. \HHi -t. I   kji r
je poŠta) in prosi svoje gg. znance prijatelje in p. n. pottdke, da bi ga tudi v novem domovanji pogosto počastili.   Skrbel bode za izvrstno pijačo, okusno in ceno jed, hitro postrežbo in dobro prenočišče. Spoštovanjem
Ivan Itiliar,
(891 -JU
gostilničar in strgar.
Znli vala.
Za mnogfl dokaze iskrenega sočutja mej dolgo boleznijo in (d> smrti neporabljenega BOprOga, ozi'oiua očeta, tasta in deda našega, gospoda
Emanuela Tomšiča,
posestnika in bi V le ga župana,
za mnogoh <ij:i<) spremstvi* pri potrebo dne t., t ni., za podarjena krasne vence in pesni nagrobnice izrekamo- najtoplejšo zahvalo.
VTrebnji, dne 2.julija 1881.
890 Žalujoči.
Dve lepi sobi
s kuhinjo, sredi mesta, dasta so za tri mesece prav cenofiv najem. — Več pove administrao ja „Slovenskoga Naroda".
Kdor hoče
(389 — 1)
slab# sobe)
ohraniti* izpale iiii4loiii«>Hliii x uiiieleljiiiini..
dobi sovet in pomoč pri
Ehrwerthu, zdravniku za zobe,
g-ospodska i^lics, št. ±.
LEOPOLD BARTOLINI,
c-v-etli<ia.r, S^Estrij© Terezije ceste*. 3.,
priporoča (38-1—2)
vsakovrstne cvetlice, lepe šopke in nagrobne vence
j po i d/.kej ceni. 7.\ m mu j i mi roči bi se i/.\ rSč natanko i ~""—~~~~~———_——™
Proda se
■ iz preste roke radi starosti posestnikove še delujoča ; i»aryurijR na Spodnjem fitajarsitem, namreč • hiša s gospodarskim poslopjem, novo zidana, nekaj I let davkov prosta, v prijetnem kraji. Poboji ugodm
; Natančneje pove opravni-tvo „Slov. Nar
(383—2)
so kaznjenci, ka-ti'm, kar jih ostaje za čas njihovega tirjati taksa še le
Postavno vloženo varstveno
Glavni deli so izlečki iz švajcarskih zdravsfcve-  ^s^t    C\ M P nih zelišč. — Boljši ~ U
in cenejši kot vse grenke vode.      yL >^
Prirejene po posebne] zdravni
znamenje.
Vsaka hiša in bi jih morala
rodbina imeti.
škej naredbi.
i'/
Priporoča se kot domare  in ceno zdravilo zoper /dalo žilo, bolezni v trebuha in 6e človeku jed ne diši
Pomaga vselej.
Po složne]  Bodbi već imenitnih švajcarskih, avstrijskih i i nemških prak zdravnikov  in  raznih zdravniških Strokovnih časopisov ^e od lekarnarja 1». Ilrandta v SeliatT je bilo treba kri čistiti, telo odpreti, žolč
/.oper
napetost, ^ kislino v želodci,
f. I ;a t o v. i I O,
telesno zapretje, bolezni na jetr&h in žolči.
~ prit is
Zavživati prijetno
Počasi raspušča in brez bolečin.
se dade In lehko.
Zoper nlesa, bolezni na koži, trganje po udih in protiu pomagajo
vsled svoje kri čistilne vsebine.
krvi
glavo io prsa,
n«0\     ^----m w _— tv,
Rabi jih lehko vsakdo in vsako starosti.
hausenu (Svajoa) prirejene švajcarake pile so svojo srceiit  sestavo in ker nemajo  nič  telesu   škodi ivih tvarin izkazale y vseh slučajih, če
in
slez odpraviti ter prebavljenje oživeti in ukreniti, kot
pošteno, gotOVO in ceno domače zdravilo ter zasluži, da se vsakemu priporoči. Predno si te pile kdo naroči, nune zahtevati v zdolai navedenih lekarnah, ki ima zmirom v zalogi Svajearskc pile, prospekt zdravniških sodb o rabi teh pil. £|sW~ Izrecno naj se zahtevajo samo lekarnar H. llrandtove šv:ijca-ske pile, ki se prodajej«) samo v kositarskih škatljcah po 50 jiil a 70 kr. in v manjših škatljieab po 15 pil a 26 kr. "Issj Vsaka ikatljica Ima rdefio etiketo s Ornim križem, v katerem mora biti poleg stoječi podpis izdelovalca.
(358—2) V Ljubljani :
[zdatelj in urednik Makso A rini
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4