Г Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilničnega štev. 64439. v računa Z) Upravništvo,.Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. I iz groba, da le vstrajamo po potu njegove svete postave. Pod tem pogojem je zagotovljena ob koncu dni ista zmaga ne samo posameznikom, ampak celim narodom, da vsemu človeštvu brez izjeme. Tudi našemu milemu slovenskemu narodu sije — hvala Bogu — že skozi stoletja luč svete vere, v kateri mu je zagotovljena ta zmaga. Bili so časi, ko ni bilo morda tako posebno povdarjati to neprecenljivo nebeško dobroto. — Danes je to vse drugače, ker se živa vera in praktično krščanstvo ponekod v narodu žal vedno bolj zgubljata. Mi, ki želimo narodu pravo duševno ostajenje, se moramo temu postaviti po robu. V „Zarji“ delamo v tem smislu že nad leto dni in v svojo tolažbo lahko rečemo, da ne brezuspešno. Marsikje se nas je prav umelo, vstali so med ljudstvom res marljivi in dobri voditelji in krog njih opažamo danes že vrle četice zavednih krščanskih mož in mladeničev, ki predstavljajo cvet naroda. Tam, kjer se širi ta duh, ki je pravi didi vstalega Gospoda, tam se ljudstvu odpirajo oči, da zazre nove cilje pred seboj in dobiva novo moč v boju za narodov Obstanek. Zal, da opažamo drugod vedno staro mrtvilo. Liberalni duh je znal po svojih glasilih in po svojih apostolih zazibati precejšen del našega sicer dobrega slovenskega ljudstva v okolici, na Krasu in v Istri, v sladke sanje o nekej narodni velikosti, v katerih bi ljudstvo lahko dremalo in sanjalo, ne da bi pri tem opazilo, kdo ga hoče do živega izmozgati. — Tužna Istra zdihuje posebno pod ta-. kimi razmerami. V nekaterih občinah so posamezni magnati uklenili ubogo ljudstvo v pravcati jarem neznosne sužnosti. Liberalno časopisje je v očigled takemu nečloveškemu počenja-nju gluho in slepo. In to imenujejo narodov napredek, prosveto ! Proč s tem suženistvom! Naše slovensko ljudstvo ob Adriji bodi v pravem pomenu besede prosto. Do te prostosti ne pride drugače, ka- i’ kor da se vsepovsod vedno bolj ukoreni duh krščanskega življenja. „Kjer je duh Gospodov, tam je tudi prostost!“ Pomagajmo vsi ljudstvu k tej prostosti! V prvi vrsti bi morala tu delati naša duhovščina, ki je že po poklicu oznanovalka Kristusove zmage nad temo in smrtjo. Duhovščine pa ne pustimo osamljene, ampak vsi skušajmo z razširjanjem dobrega tiska, z ukrepljenjem naše mlade katol. izobr. organizacije in z delom na gos-podarsko-socialnem polju pripomoči ljudstvu do pravega vstajenja! V tem smislu voščimo vsem čitateljem in somišljenikom prav vesele velikonočne praznike.! ; jNova votivna postava za tri ! mestni svet oziroma 8e-želni zbor. Meseca junija bomo imeli volitve za tr-i- žaški mestni svet oziroma dežeini zbor. Te I volitve se bodo vršile po novi volivni postavi, j ki je stopila v veljavo z dne 26. avgusta 1908. 1/. občevanja z našim ljudstvom smo pa spoznali, da vlada glede te nove postave velika nevednost, zato hočemo podati danes važnejše podatke te postave. Da smo pa iz-I brali za to velikonočno številko „Zarje", tiči I vzrok v tem, ker imajo ljudje ob praznikih t več časa za čitanje in razmišljanje. Tržaška občil a (t. j. Trst in vsa okolica) voli 80 mestnih očetov ozir. dež. poslan-' ov at» demo 1 let. Volitev.je direkt*»a Mesto samo je razdeljeno na šest volivnih okrajev, mestni volivci pa v štiri volivne razrede. Vrhutega voli trgovska zbornica še posebej svoje zastopnike. Okolica pa je razdeljena na tri okraje, okoličanski volivci pa volijo v dveh razredih. Šesteri mestni okraji so tile : I. Sv. Vid, II. Staro mesto, III. Novo mesto, IV. Barriera nuova in Skoikola, V. Barriera vechia in Kjadin, VI. Sv. Jakob in Kjarboia. Okolica je pa razdeljena v te tri okraje: I. Skedenj, sv. Marija Magd. zgornja in Spodnja ; II. Rocol, Lonjer, Videla, Ko-lonja; III. Barkovlje, Rojan, Greta, Bazovica, Bane, Padriče, Gropada, Trebče, Opčina, Prosek, Kontovei, sv. Križ. Štirje mestni razredi volijo vsak po 16 zastopnikov, prvi razred pa v okolici 8, drugi pa 4 zastopnike. Trgovska zbornica ima 4 zastopnike. Rekli smo, da se razdelijo mestni volivci v štiri razrede: V prvem imajo volivno pra- Vstajenje. Ni lahko ukleniti vzvišeno ve-liltoftočno misel v tesen prostorček mrtve črke. Velikanoč nam je katoličanom nad vse slovesen praznik, ker nam je praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik zmage moči božje nad človeško slabostjo in hudobijo, praz-kjjjjjjffi^Tšega odrešenja. Ni to dan one *7ТТПе domače poezije, kakor Božič, ampak dan nebeške radosti, ki izki-pe a v slovesen, veličasten “Alleluia!“ — Hvalite Gospoda! Gospod je res v stal, kakor je rekel! Tam na Golgoti je umiral še pred par dnevi v najvećih bolečinah, pa tudi v največji sramoti včloveče-ni Bog. Krog njega pred križem tolpa zaslepljenega in zapeljanega ljudstva, ki je bilo prejelo öd umirajočega nešteto dobrot, med ljudstvom pa glej kopico brezvestnih hujskačev, ki se radujejo svoje zmage, da so se otresli človeka, ki se ni bal očitati jim javno njih podlo početje. To je bilo veliko, a prezgodno zmagoslavje pekla in njegovih privržencev. Zveličar izdahne z nagnjeno glavo, obrnjen stran od Jeruzalema, ko-kojega prebivavci so klicali njegovo kri na se in na svoje otroke. Obličje umirajočega je bilo obrnjeno na zapadno stran, kamor se je imela najprej širiti njegova cerkev, judovski narod pa zavrže, ker ni spoznal dneva božjega obiskovanja.; Gospodov grob postane častitljiv, kakor je bil prerok božji napovedal. — Tretji dan na vse zgodaj vstane Gospod z lastno močjo s častitljivim telesom kot premagovavec smrti in trohnobe iz groba. Razveseli se ga njegova žalostna Mati, razveseli se ga spokornica, ki ga je veliko ljubila, razvesele se ga njegovi apostoli in učenci, veselimo se njegove zmage milijoni katoličanov širom sveta. Gospodovo vstajenje nam je dokaz, da je naše odrešenje dovršeno in uspešno, nam je zagotovilo, da bo-» mo tudi mi enkrat prav gotovo z ne-mrljivim, poveličanim telesom vstali ____________LISTEK____________________ Kartuzijanski samostan. L spisi> Krištofa Šmida, prosto poslovenil Fr. Salezij. X. Prva naloga viteza Alberta. Po takem postu je prišel vitez Albert enkrat na grad grofa Arno. Ker je bil cesarjev poslanec, sprejel ga je grof kajpada z veliko častjo. — Naloga, ki jo je imel vitez Albert rešiti, ni bila ne lahka'ne prijetna: tirjati precej veliko denarnih prispevkov za vojsko. Takih poslancev ni pač nihče posebno vesel. Pa vitez Albert je sporočil svojo tir-jatev v tako prijazni obliki, da grof ni mogel drugače, nego da je bil ž njim neobično vljuden. Zvit in navihan pa je bil ta grof in samopriden. Naglo je sklenil mladega viteza ukaniti, da mu ne bo treba plačati toliko denarja. Dejal je: „Zadnjo kapljo krvi prelijem za cesarja Priderika, če treba; pa upam, da se mi bo posrečilo prepričati vas, da mi ni mogoče plačati več kot desetino tega, kar zahtevate. stanite danes naš gost, plemeniti vitez ; Jutri pa se bova o tem natančneje dogovo-Vlla- Moram se najprej posvetovati s svojimi uradniki, da vidim, bom li mogel izpolniti cesarjevo voljo ali ne". Grof ga je vodil na vrt. v -Vročina silovito pripeka“, je dejal, „tam UaM*101 lavorik Pa ie Pijetao in hladno. Tam J eva mojo soprogo in hčer. Moram ven- dar tako imenitnega gosta tudi njima predstaviti“. Stopala sta po dolgem drevoredu pomarančnih dreves, na katerih so bili že kakor zlato lepi dozoreli sadeži, a v mes še srebrno beli cveti. Koncem drevoreda je bil mal gaj samih lavorik. — V košati senci je pa stala klopica. Tam ste sedeli mati in hči. Ko dojde grof z vitezom, vstaneta in spoštljivo pozdravita cesarjeva odposlanca. Mati, krepka visoka žena, oblečena v snežno belo obleko se prikloni globoko pred vitezom in ga pozdravi nenavadno prijazno, da, skoraj priliznjeno. Bila je še bolj prekanjena kakor nje soprog. S temnimi očmi je ostro pogledala viteza in takoj spoznala, da je neizkušen pošten mož, ki se bo dal prevariti. Mlada grofica je bila izredno lepa, zlasti so nje lepoto povečavah bojni temni kodri okrog cvetočega obličja. Opravljena je bila v višnjevo svileno obleko in imela v črnili laseh venec samih biserov. Mlada sicer je bila že vendar prebrisana; v hinavstvu je skoraj dosegla svojo mater: Lahkomiselnot in nečimernost se ji je brala iz obraza in oči j, a je znala prikriti vse to in se narediti silno ponižno in skromno. Neprestano je zrla samo na svoje vezenje, in le tedaj je povzdignila ko oglje črne oči, če jo je ogovoril mladi vitez, če jo je pa kaj vprašal, odgovorila je prav tiho. Mati skrivaj namigne in kmalu prinese liči gostu raznih okrepčil. Natrgala je najbolj dozorelih pomaranč ter jih lično razu zala na koščeke ter posula s sladkorjem. V kupico iz brušenega stekla je pa nalila rudečega penečega vina ter vse to ponudila vitezu na sre- brnem pladnju. Smehljala se je pri tem delu sladko zapeljivo. Vitezu je dobro dišalo in počasi se je razvnel razgovor. Kar opazi na klopi poleg gospodične mandolino. To je godbeno orodje s strunami, na katero se brenka; udomačeno na Italijanskem in nekako najbolj podobno tamburici. — Vitez Albert takega godbenega orodja še ni videl nikdar in je je pazljivo ogledoval. „Kamila“, spregovori mati, „daj, daj in zaigraj nemškemu junaku na ljubo kako našo pesmico“. Gospodični ni bilo treba dvakrat reči in že je brenkala na mandolino prav lahko. Potem pa je zapela in pela mehko in ljubko sedaj zopet glasu g in močno in glasno, da bi tudi slavec moral umolkniti vpričo takega petja. Vitez je bil kar ves prevzet in osupnjen; doslej je slišal samo žvenket orožja, kopitanje konjskih kopit ter surove trde glasove rogov in trobent. A ta godba in to petje, ne, kaj tacega bi se mu niti sanjalo ne bilo. „Angelj iz nebes ne bi mogel peti lepše“, je. dejal. Prav nič posebno ga ni bilo treba siliti, naj ostane drugi dan še pri obedu. In po obedu je zviti grof viteza popolnoma prepričal, da more sedaj komaj deseti del tega plačati kar zahteva cesar. Vitez je obljubil, da bo sporočil to cesarju. Ob enem pa je prosil, da bi smel prilični) še obiskati grofovo družino. Ko je odhajal spremili so ga do konja vsi trije : grof, grofica in gospodična. vico častni občani tržaški, dalje vsi oni avstrijski državljani, ki so stari 24 let, stalno bivajo v tržaški občini in ki plačujejo vsaj že eno leto 40U kron pri dobni nskega, osebnega in drugih davkov. V drugem razredu imajo volivno pravico oni avstrijski državljani, ki so stari 24 let, prebivajo vsaj eno leto v tržaški občini in ki niso volivci v I. razredu. V tem razredu volijo zlasti duhovniki vseh od države pripoz-nanih ver, dvorni, državni in občinski uradniki, tudi vpokojeni, vojaški uradniki in duhovniki, šolski voditelji, profesorji in vsi učitelji višjih in srednjih šol; odvetniki, notarji, zdravniki, inženirji, kapitani, voditelji in učitelji ljudskih šol, pa tudi oni, ki plačujejo 100 kron osebnega in drugih davkov. V tretjem razredu volijo vsi oni avstrijski državljani, ki stalno bivajo v Trstu so 24 let stari in plačajo vsaj 20 K davkov. V četrtem razredu pa volijo oni avstrijski državljani, ki prebivajo v Trstu vsaj 3 leta, so stari 24 let in nimajo volivne pravice v enem prvih treh razredov. V okolici imajo pa volivno pravico 24-letni avstrijski državljani in ki stalno bivajo v tržaški občini in sicer v I. okoličanskem razredu vsi oni, ki bi imeli pravico voliti, če bi stanovali v Trstu, v I. ali II. ali III. mestnem razredu, v II. okoličanskem pa imajo pravico voliti oni, ki bi jo imeli, ee bi stanovali v mestu v IV. mestnem razredu. Razun vojaštva in onih oseb, ki so pod očetovim varstvom ali pa pod varstvom pu-pilarnega sodišča in pod kuratelo, nimajo vo-ivne pravice tudi vsi oni, ki so bili kaznovani zaradi tatvine, goljufije itd., ali pa več kakor dvakrat radi pijančevanja. Voliti mora vsakdo osebno in samo v enem razredu. Izvoljeni smejo biti, ki so stari 40 let in imajo volivno pravico. Voliti se ne sme samo občinskih uradnikov, razun učiteljev. V novi volivni postavi je nova zahteva, da m o r a namreč vsakdo voliti. — Le bolezen pa zelo važni stanovski posli volivca lahko oprostijo kazni, y katero je zapadel, če ne voli. To so najvažnejše določbe nove volivne postave, katere bi moral poznati vsak volivec. Pri prihodnji volitvi v tržaški mestni svet oziroma deželni zbor niso izključena presenečenja. Dosedaj je n. pr. okolica že nekaj let volila samo slovenske zastopnike. Če bo tudi sedaj tako srečna, dvomimo in naši či-tatelji bodo gotovo z nami enih mislij, če jim podamo še nekatere podatke. Nova volivna postava določuje vsakemu volivnemu razredu v mestu po 16 zastopnikov, okoličanskemu prvemu pa 8, drugemu pa 4, toda koliko zastopnikov naj voli vsaki volivni okraj, tega postava ne določuje, to odločitev je prepustila magistratu v sporazumu z namestnikom. Toda določeno je že, da bo volil I. volivni okraj (t. j. Skedenj, sv. Marija Magd. zg. in sp.) v prvem razredu 2 zastopnika, v drugem pa enega. Isto razmerje bo v drugem volivnem okraju Rocol, XI. Gospodična Kamila. \7itez Albert je jezdil proti cesarskemu taborišču, njegov stari sluga in sobojevnik Hinko pa za njim. Celo miljo daleč je jezdil vitez in ni spregovoril besedice, dasi je bil sicer jako zgovoren. Bil je ves zamišljen in zatopljen v svoje sanjarije. Kar hipoma pa se obrne na svojem konju in reče : „No, Hinko, kako ti je dopadlo na tem gradu?“ „Hm, ni bilo ravno preslabo“, pravi sluga, „vino je bilo dobro in pa tudi jed še precej“. „Pojdi, pojdi, snedež“, zamrmra Albert nevoljen. „Tega ne vprašam. Povej le pošteno, kako so se ti dopadli grof, grofica in gospodična ?“ E, gospod, moja glava ni sicer tako brihtna ko vaša“, začne Hinko, „a to pa vendar vem, če naju ne bi bil poslal cesar, pa naju lie bi bili sprejeli tako dobro. Ni jim šlo prav od srca, kakor se mi zdi. Namesto zlatih cekinov so nama hoteli dati samo lepili praznih besed. Bojim se, gospod, da ste preveč verjeli tem Lahom. Varujte se, cesar bi tega ne bil vesel. Kar se pa tiče gospodične, pač res lepo žvrgoli kakor škrjanček. Pa je to tudi edino dobro, kar je na njej-Dela se sicer strašno krepostno in nedolžno, a meni se močno zdi, da v svojem srcu ni tako pobožna in poštena, kakor marsikatera naših nemških gospodičen. Ne motim se, če rečem: ti Lahi nas imajo pošteno za norce“. Vitezu je bilo, kakor da bi ga pičilo sto „ZARJA“ Lonjer, sv. Ivan, Kolonja. Tretji vol. okraj (to je vsa druga okolica) pa bo volila v prvem razredu 4, v drugem pa 2 zastopnika. Prvi okraj (Skedenj), ima v prvem razredu, ki voli dva poslanca, vpisanih 415 volivcev, v drugem z 1 poslancem pa 2100; v drugem okraju voli prvi razred, t. j. 418 volivcev 2 zastopnika, drugi 270 volivcev pa enega ; tretji okraj ima v prvem razredu 670 volivcev, ki volijo 4 zastopnika, v drugem pa 3289 volivcev, ki volijo 2 zastopnika. Kdor pozna razmere zlasti v prvem in drugem okraju (t. j. Skedenj. Rocol, sv. Ivan, nam bo gotovo dal prav, če rečemo, da bodo slovenski kandidatje zlasti v prvem razredu, kjer tako malo volivcev voli po dva zastopnika. v nevarnosti. Glasovi se bodo gotovo zelo cepili. „Edinost“ postavi svoje kandidate, socialisti pravijo sami, da v okolici ni stala njih stvar še tako dobro, kakor sedaj, tudi Lahi bodo dobili nekaj glasov ; razven tega je pa še znano, da je med okoličani že precej Slovencev, ki se ne bodo hoteli podvreči „Edinostni“ brezprogramnosti in se v nekaterih krajih okolice že organizujejo v tem smislu. Volivne liste morajo biti razpoložene 6 tednov. Število volivcev se najbrže ne bo zdatno pomnožilo, ker vsaj dosedaj ni obilo reklamacij. Opozarjamo, da je čas za reklamacije samo še do 16. aprila. Zato naj se vsakdo, ki misli da ima volivno pravico, potrudi in prepriča, če je vpisan v volivno list , dokler je še čas. Kdor se za svoje pravice ne potegne, ta pokaže s tem svojo plitvost, pomanjkanje politiške zavesti in nima pravice se pritoževati, če potem slabi zastopniki kujejo slabe postave in nalagajo le bremena. jtforikc foedransperg obsojen v smrt. OBSODBA. Sodnijska obravnava proti Foedrans-pergu, ki je bil umoril francosko pevko Fabry se je vršila pred tukajšnjim deželnim porotnim sodiščem minoli teden od srede do sobote popoldne. Porotniki so se posvetovali potem, ko jim je predsednik sodnega dvora pojasnil glavne točke procesa in jim sestavil vprašanja na katera morajo odgovoriti, 1 in pol uro. Pravorek porotnikov je zanikal prvo glavno vprašanje glede zavratnega umora v svrho ropa, pritrdil pa drugemu glavnemu vprašanju glede navadnega zavratnega umora z 9 «da» in 3 «ne>>. Soglasno so potrdili vprašanje glede taivine na škodo lastnine umorjene Fabry, zanikali pa vprašanje glede nameravane goljufije v škofijskem ordinarijatu s 7 «da» in 5 «ne». (Po našem kazenskopravnem redu je potrebnih za obsodbo najmanj 8 «da». Op. ur.) Vsled tega je sodni dvor Foedransperga oprostil zavoljo nameravane goljufije in ga obsodil zaradi zavratnega umora in tatvine v smrt na vešalih. Ker je navaden umor dosti manjši zločin, nego roparski, bo Foed-ranspergu najbrže spremenjena smrtna kazen v ječo, kar se pri roparskem umoru nikoli ne zgodi. Po prečitanju obsodbe je predsednik porotnikov med splošno pozornostjo navzočega občinstva prosil sodni dvor, naj obsojenca priporoči cesarju v pomiloščenje, nakar je predsednik Sodnega dvora rekel, da o tem nimajo porotniki ničesar govoriti, a da vseeno vzame izjavo na zapisnik. V tajnem posvetovanju, ki ga je imel sodni dvor v prisotnosti državnega pravdnika, je sklenil predložiti Foedransperga v pomiloščenje. Ako se bo ta predlog upošteval, potem se Foedranspergu spremeni kazen v sršenov. Kar zadrl se je in jeza mu je iskrila iz očij. „Hinko, molči, ni besede več o tej spoštovanja vredni rodbini. Sicer te ne poznam več! Slišiš, ne besede več!“ In vitez ni zinil ne besede več, dokler niso prišli v taborišče. Hinko si je izpraševal vest, ali je morebiti res kaj preveč rekel, a je sprevidel, da mu ni treba preklicati ne besede. In stari Hinko je imel prav. Ne preteče teden dnij, ko ukaže cesar, da naj se premesti taborišče. — Tako je bil Albert par milj bližje gradu grofa Arno. če je le količkaj utegnil in ni imel službe, jezdil je takoj na grad. In ves spremenjen je bil odslej. Brigalo ga je prej, če je bil njegov oklep poln prahu in vsled dežja tudi tupatam malo zarjavel! Gledal je samo na to, da sta se meč in sulica svetila kakor solnce. A odslej je godrnjal Hinko prav pogosto, da niso ni čelada ne oklep mlademu vitezu dovolj zlikana in svetla. In kolikokrat se je potil pri tem delu, a na vse zadnje še slišal kako pikro opazko. Drugi vitezi so se preje norčevali iz umazanega oklepa viteza Alberta, a sedaj so ga neprestano dražili, češ, kaj pomeni ta blesk in sijaj. Kar nagloma ukaže cesar, da se vojska pomakne proti Rimu. „Hvala Bogu“, je zaklical Hinko. Pogumnemu Albertu, kateri se ni nikdar plašil boja pa je bilo to povelje kaj malo všeč. Komaj komaj je vjel par uric, da se je poslovil od dosmrtno ali v 20-letno ječo. Foedransperg je prosil, ako bo pomiloščen, naj se ga odvede v mariborsko ječo,, ki je zgrajena po najmodernejšem zistemu. Zastopnik Fabryjinega sina je zahteval 10.000 K odškodnine, oziroma 450 K letne rente, in da se sinu izroči ostalina pokojne Fabry. Foedransperg je po razsodbi omedlel ter so morali poklicati zdravnika, ki ga je spravil k zavesti. Obdržali so ga do pozno zvečer v poslopju deželnega sodišča, da so se med tem razpršili tisoči ljudstva, ki so ga hoteli videti in morda tudi proti nesrečnežu demonstrirati, kar so bili poizkušali že zjutraj pred zadnjo obravnavo. FOEDRANSPERGOVA PRETEKLOST je vseskozi žalostna. Obtoženec se je porodil v Kamniku dne 27. marca 1860, kjer je bil oče pisar. Pristojen je v Krško. Oče mu je umrl, ko je bil še deček. Ljudske šole je dovršil deloma v Ljubljani, deloma na Dunaju, kamor se je bila družina zaporedoma preselila. Potem je vstopil v prvi gimnazijski razred, ki ga pa ni dovršil. Poslali so ga proč, ker je bil preveč - razvit in je slabo vplival na součence. Potem se je učil privatno, ne. da bi polagal kake skušnje. V Ljubljani je s 13 leti imel prvikrat sitnosti s sodnijo zaradi neke ure, ki jo bil vzel tovarišu 1. 1873. Izročili so ga domači kazni. L. 1873. je bil obsojen na 24 ur zapora, ker je vzel neki deklici uhane. L. 1878. je vstopil prostovoljno v 7. topničarski polk na Dunaju, kjer je postal korporal. Leta 1880 je ukradel nekemu zasebniku v Ebenfurtu 120 gld., a je bil oproščen. Leta 1882 se je v Ebenfurtu po lastil nekih ukradenih stvari, ki jih je imel hraniti. Obsojen je bil v 14 mesecev, degradiran in izgubil je plemstvo. Prestavili so ga k drugemu polku. Tega leta je izstopil iz vojaške službe ter bil do 1884. lepopisec v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je izdeloval diplome. Stric Dolina, ki je bil trgovec, ga ni podpiral. Mati, ki je imela majhno agenturo, je bila s stricem skregana. Tudi mati je živela tako nesrečno in nestanovitno, kakor sin. Leta 1884. je spravil stric materino hišo na dražbo. Takrat sta z bratom pobrala vrata, okna itd. iz zarubljene hiše. Stric je vložil ovadbo, a Foedransperg ni bil obsojen. Potem je nabiral kot pl. Räuber denar za zgradbo bolnišnice in bil na Krškem obsojen v 7 mesecev. V Novem mestu je bil leta 1884. obsojen v dve leti in pol ječe, ker je iz maščevanja obdolžil strick Dolino, da ponareja bankovce. Malo prej je bil v Gradcu obsojen, ker je skušal izvabiti kot «polkovnik» par škornjev in par ženskil» štiflet, v 14 dni zapora, Leta 1888. je bil v Kostanjevici obsojen, ker je ukradel okrajnemu glavarju Weimberlinu iz zaklenjene sobe daljnogled. Potem je bil eno leto na Dunaju. Iskal je službo in živel od zaslužkov svoje sestre. Potem je šel peš v Orient. V Drinopolju je bil v službi pri vzhodnih železnicah od 16. januarja 1890. do konca 1905. Odpuščen je bil zavoljo prepirljivosti in dolgov. Obtoženec pravi, da se je sprl z Mahmud pašo zavoljo umetniškega albuma, ki ga je napravil, pa mu ga niso hoteli plačati. V Drinopolju se je poročil z mlado Grkinjo Anastazijo; iz zakona izvira hči Eleonora, za katero je skrbel do konca 1905. Tašča je vzela ženo in otroka k sebi. Čez nekaj časa je šel v Carigrad, služil pri tvrdki Mangoš ter bil na priporočilo avstro-ogrskega velepo-s'anika zopet sprejet k vzhodnim železnicam, kfer ?e služboval provizorično do aprila 1901. V tem se mu je rodila druga hčerka Marija. Šel je za 6 tednov na Dunaj k sestri na dopust, tam dal v listih objaviti neke stvari družine grofa Arno. Kar zdirjal je na konju v grad. Grofa ni bilo doma. Grofica in gospodična pa niste mogli povedati kako silno bridko je jima pri srcu, da jih zapusti tako hitro tak junaški vitez in tako dober prijatelj. Seveda ste mislili popolnoma drugače, a vitez jima je verjel. „Predraga gospodična“, pravi vitez Albert, „ne pustite, da bi šel od tod brez vsakega upanja!“ To rekši izvleče dragocen zlat prstan s svitlim zelenim smaragdom in nadaljuje: „Ljuba Kamila! Nikar ne zavrzite tega prstana, ki je okrašen z barvo upanja !“ Gospodična je bila prstana zelo vesela in si ga takoj nataknila na prst. Vitez je bil sedaj kar prevzet sreče in radosti ; kajti po nemškem običaju je veljalo to kot zaroka, če je kaka gospodična vsprejela v dar prstan od viteza. Albert je smatral mlado grofico za svojo nevesto. Gospodična Kamila pa pravi : „Vaš odhod me je iznenadil, in zato vam ne morem dati ničesar v p »min, kar bi bilo vredno tacega viteza. Ko bi bila vedela prej, kedaj odidete, bi bila vam podarila lepo vezan pas ali kaj podobn ga“. Na to mati: „Daj mu en ga svojih črnih kodrov, da ga pusti vdelat v prstan !“ Zvita mati si je mislila, tako se ga od-križamo najložje, saj nazaj ga itak nikoli več ne bo. Kamila je cenila viteza prav malo, vse njene sladke b s de so bile samo laž in pa hlimba. Zato je bila pa vsled materinega po- proti upravi vzhodnih železnic in je vsled tega izgubil službo. Sestra mu je preskrbela službo kot pisar pri državni železnici na Dunaju s plačo 45 gld. Tu je bil od 1901. do 1. decembra 1902. Tu so ga odpustili, ker je grozil souradnikom — z bodalom. Tako je taval ta nesrečnež dalje in padal iz zločina v zločin, Po poskušenem zločinu v zaprtem zaboju na Dunaju je prišel v Trst, kjer je imel razne službe in bival 4 leta v hiši Celičeve vdove v Rojanu, kjer je izvršil zadnji umor. NAŠA IZVAJANJA. Tako je torej končala sodnijska obravnava proti morilcu Foedranspergu, ki je vzbujala veliko zanimanja, ki je pa tudi jako poučljiva, če se jo gleda od prave strani. Morilec, ki je sedaj obsojen v smrt, je začel svoj nečeden posel že v zgodnji mladosti, in ni imel skrbne matere, ki bi ga pravočasno posvarila in poučila, saj sama ni bila boljša kot sin. To je za stariše resen opomin, kako zelo morajo paziti na svojo deco že v zgodnji mladosti in jo vzgajati posebno z dobrim zgledom. Pa tudi s čistim in poštenim življenjem naj bi se vsi zaročenci pripravljali na zakopski stan in pošteno morajo živeti v zakonskem stanu, ker ss le prenmogokrat opaža, kako zelo upliva življenje starišev na telesni in duševni razvoj otrok. Foedransperga je njegova zanemarjena vzgoja in njegovo brezbožno življenje privedlo pod vislice. Oni, ki širijo pri nas svobodomiselstvo: nimajo čisto nobenega povoda zgražit se nad zločinom, saj je to nekaj lako umljivega pri človeku, ki je zapustil Boga. Zločinca gotovo nočemo braniti in brez usmiljenja pa tudi nismo do nesrečne žrtve, pokojne pevke Fabry. Vendar se nam ni zdelo popolnoma prav, da so listi splošno umorjeno označili kot nekako n e d o 1 ž n o žrtev, ki je nič slabega sluteč šla na Foed-ranspergovo prigovaranje stanovat k njemu v Rojan v ono nesrečno hišo. Ce se ne motimo, se je slišal ta solzarski ton celo iz ust državnega pravdnika samega. V tej stvari ne smemo in ne moremo povzdigovati v deveta nebesa nedolžnost pokojne Fabry, ampak recimo rajši v smislu krščanske morale in tudi v smislu domačega poštenega razuma : Kaj ima poštena ženska iskati pri človeku, ki ni njen zakonski mož in ki ga sploh komaj pozna. ■ Kdo je dal pravico poštenemu dekletu, če je res pošteno in celo nedolžno, da se kar naseli pri takem človeku ? Morilca ne opravičujemo, vendar to povdarjamo, da bi Foedransperg s poštenim dekletom nikdar ne bil mogel vsaj ne tako lako početi kaj takega, ker mu pošteno dekle ne bi šlo nikoli na limance. Vedno torej stara pesem, naj mladina čisto in trezno živi in naj se skrbno varuje zapeljivcev ! PV3C€. ) , n Umrl je dne 4. aprila ob 6. uri zjutraj v 41. letu svoje starosti veleč. g. Jakob Sedmak, župnik v Divači. Pogreb se je vršil v torek na divaško pokopališče. Blagi pokojnik se je porodil na Opčinah dne 26. aprila 1868, v duhovnika pa je bil posvečen dne 4. jan. 1894. Bil je pri svojih župljanih jako priljubljen. N. v m. p.! n Za kurata v Podgoro pride, kakor se poroča č. g. Ciril Vuga, dosedaj stolni vikar v Gorici. n Trgovinski minister dr. Weiskirchner se je v torek pripeljal v Trst. Na postaji so ga sprejeli namestnik in načelniki uradov. velja tako razkačena, da so ji same jeze stopile solze v oči. A potajila se in ubogala. S srebrnimi škarjicami si je odstrigla par las in jih dala vitezu. Albert je bil zaslepljen tako zelo, da je mislil: samega ginjenja ob slovesu joka ; ves srečen se je globoko priklonil, vsprejel lase in zaklical: „Jaz sem najsrečnejši človek na svetu! Ti črni lasje, lepši kakor zlati kodri angelja, so mi več vredni, ko vse zlato Arabije In vaše solze, veledična gospodična, cenim višje nego vse dijamante v cesarjevi kroni. Poslovi se, zajaše konja in zdirja v taborišče radosti ves iz sebe. „Norec!“ je rekla mati, ki je gledala za njim. „Naj mu le bodo tvoji lasje in tvoje solze več vredne ko zlato in srebro ! Samo, da smo ubranili svoje zaklade zlata in srebra grabežljivih rok teh nenasitnih Nemcev. Ta da naj postane tvoj soprog? Nikdar, nikdar, gospod vitez ! — Laška grofica hoče postati kaj več!“ XII. Vitez Albert spregleda. Malo pred letom dnij je prišel Albert zopet v te kraje. Cesar mu je poveril par sto vojakov ter mu naročil ukrotiti nekega upornega imenitnega grofa. Pozno v noč so se utaborili vojaki, in vitez jim je dal en dan odmora, da se odpočijejo, sam pa je jezdil celo noč, da za par ur obišče rodbino Radi tega obiska so nosili redarji te dni ono nerodno čelado na glavi. n Smrtna nesreča. — V torek je gospod Ivan Godina, gostilničar in posestnik na Proseku, privel v Trst — na nabor v vojaške svrhe — svojega konja. Vračaje se na Prosek je gospod Godina jahal konja. Okoli 11. ure predpoludne je prispel na Greto pred hišo, kjer je bil nekdaj otroški vrtec družbe sv. C. in M. Tu je padel s konja. Obležal je na mestu v nezavesti in ni dal nikakega znaka življenja od sebe. Prihiteli so ljudje, ki so nezavestnega prenesli v stražnico redarjev na Greti. Od tu so telefonirali na zdravniško postajo po pomoč toda prihitevši zdravnik ni mogel storiti druzega, nego konstatirati že nastopivšo smrt. Razun nekaterih manjših poškodeb je imel poškodovanec tudi razbito če injo. Truplo pokojnikovo so pripeljali na Prosek. Blagi pokojnik je bil v svaštvu s pokojnim državnim poslancem Ivanom vitezom Nabergojem. n Politični pregled smo morali danes vsled preobilnega gradiva izpustiti. Pa tudi ni kaj posebnega. n Pravda Co ič-Polič. Pravda, ki jo je naperil urednik „Edinosti“ g. Makso Cotič, proti lastniku bivšega „Novega lista“ g. Fr. Poliču in odg. uredniku g. Švara se vleče kot morska kača že nad tri leta. Ta teden se je imela zopet vršiti razprava, pa je bila zopet odložena. Zavlačevanje pa |iovzroča vedno to-žitelj. Naše mnenje je, da Jbi moral ravno tožitelj siliti na to, da se pravda kmalu konča. Čutil se je po „Novom listu“ razžaljenega, zakaj ne poskrbi, da dobi kmalu zadoščenje? Nekolikokrat je prosil delegacije drugega sodišča, a prošnja mu je bila odbita; zopet drugikrat je bil g. posl. Mandič, glavna priča v pravdi, ravno ko se je imela razprava vršiti, nenadoma zaprečen. Na vseh koncih in krajih je tožitelj iskal vzrokov za odložitev razprave. Skoro bomo morali misliti, da se tožitelj boji razprave. Ali se morda bojite, da posveti kakšna luč v vaše razmere? Gospodje pri «Edinosti», Italijani se vam že smejejo radi te pravde, končajte že vendar to komedijo ! n Škandal! Tržaški zdravnik dr. M. De-pangher je spisal neko medicinsko brošuro. V razpečavanje jo je opdal tržaškim toba-karnam. Knjiga je tako nesramno pisana, da jo je državno pravdništvo zaplenilo. Zaplemba je bila tudi te dni od sodišča potrjena. Sodišče je motiviralo svojo obsodbo rekoč, da vsaka knjiga, pa tudi če ima namen popularizirati kako vedo, mora poznati v opisovanju gotove meje dostojnosti, kar se pa ne more trditi o Depangherjevi knjigi, ki pohujšuje. In ta d". Depangher, ki je spisal in hotel razpečati svojo nesramno knjigo, je bil pri zadnjih deželnozkorskih volitvah eden izmed voditeljev one laške stranke, ki se je zvala — krščansko-socialna. Lepo mora izgledati Depangherjevo krščanstvo. Škoda za one poštene in krščansko misleče Lahe, ki so zaupali pred leti takemu — krščanskemu socialuu ! n Duh sv. Cirila in Metoda. Kaj se vse ne počenja pod to šifro ! Počasi bo prišlo tako daleč, da si res ne bomo mogli misliti nič dobrega, kjer bomo čitali imena slovanskih apostolov. Tega so krivi oni brezvestni hujskači, ki se radi skrivajo pod imena svetnikov božjih, da bi počasi vse, kar je božjega v nas Slovencih, razdrli. V tem nas potrjuje zadnji „Slovenski Branik“, mesečnik, ki izhaja v Ljubljani kot vestnik slovenskih pokrajin in nekako glasilo družbe sv. Cirila in Metoda. Tam čitamo med drugim tudi sledečo ostudno kleveto : „Pri sv. Ivanu v Trstu je bila do pred kratkem običajna samo slovenska služba bož- grofa Arno. Že je stalo solnce precej visok0-ko dospe do gozda pinij, ki je varoval gra^ in prostrani vrt proti severnim vetrovom Stopi s konja in naroči Hinkotu, ki je bil danes izvanredno slabe volje, naj pride s konjem za njim. Hotel je priti v grad peš in iznenaditi svojo nevesto. Nepričakovano stopi Albert v veliko dvorano. Mati in hci ste bili ravno namenjeni na izprehod, kar jima pride vitez naproti. Mislil je, da se ga bo gospodična silno razveselila, a kaj se zgodi? Zakriči — iz tega krika se je slisal strah, — obledi, gleda ga topo, kakor da je kak strah, in se zgrudi materi v naročje. Vitez jo prijazno ogovori, a samega strahu ne more kar besedice izpre-go voriti. Zato pa pravi mati: „Vedite, gospod vitez, moja dobra hčerka je silno hudo bolna. Veliko veselje nad vašim nenadnim doliodom bi jo utegnilo umoriti. Ni bilo prav, da se niste prej oglasili, predno ste vstopili. Pojdi, hčerka, pojdi, pomagam ti v post» Ijo. Vi, gospod vitez, pa danes ne morete več ž njo govoriti. Bilo bi preveč za njo. In opoldne in zvečer moram ostati jaz pri njej in tako mi ni dana čast in sreča, biti danes v vaši družbi. Ker p» mojega soproga ni doma, bi Vam bilo samemu dolg čas, ako ostanete na gradu. Zdrav-stvujte, gospod vitez!“ Albert se precej niti zavedel ni, da so ga prav po domače ven zagnali! Grofica je bolj nesla kakor pa peljala svojo hčer v stransko sobo, katero je zapah- j nila od znotraj ZARJA“ ja; izza ukaza tržaškega škofijsttva se je uvela sedaj tudi italijanska prepoved ob ne-I del j ah in praznikih v omejeno cerkev. Ali je nova uvedba potrebna ali ne, zato ne vpraša duhovna oblast, nego zato ji je, da se prikupi vladajočim činiteljem in da izpodrine iz starodavne postojanke slovenščino. Tako se plačujejo Slovenci zato, ker napolnjujejo trž. cerkve“. Ali ste res tako omejeni, da ne razumete, da s takim hujskanjem prav nič ne pomagate utrditi Slovenstva ob Ad iji, ali pa ste tako zlobni, da tega nočete razumeti? Laž ni nikdar koristila, pa tudi nam Sloven-! cem ne bo. Je-li to poštenost, na tako podel in krivičen način izpodkopavati ugled cerkvenih oblasti? Mar ne znate, da bi Slovenci z rednim krščanskim življenjem zgubili tudi svojo narodno energijo in zavest? Sicer pravi J „Narodni Branik“, da Slovencev ne bo rešil ■ „ne klerikalizem, ne liberalizem, pač pa narodna zavednost in narodni ponos“. Tega pa seveda ne ve, da je prav katoliška vera in morala najbolja zaslomba narodne zavednosti kakor smo to zadnjič povedali v uvodnem članku. — Pod šifrom sv. slovanskih blagovestnikov *e tudi navdušujejo za vodeno „Nar. del. organizacijo“. 0 tej pravijo, da je važen pojav našega narodnega gibanja. Delavski sloj. prepojen z narodno in stanovsko (?) samozavestjo, bo neodoljiv boritelj za naš narodni obstoj . . . Hvala Bogu, da se vedno bolj spoznavamo in vedno bolj uvidevamo, da se za družbo sv. Cirila in Metoda in za duha, ki veje sploh iz tega naslova, ne moremo posebno navduševati. n Za katoliško ferijalno društvo „Dobri- la“ v Pazinu je daroval prevzv. g. škof Dr, Nagi 40 K. Nadalje so darovali ob priliki smrti preč. g. prelata Jos. Gabrievčiča za isto društvo gg. bogoslovci : g. P. Zavadlal 4 K, t g. M. Glavič 3 K, g. A. Nartnik 1 K, g. O. Pahor 1 K in V. Perhavec 1 K. n „Edinost“ glasilo pobožnih bratovščin. Opažamo, da objavlja pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda vabila na svoje pev-I ske vaje v tržaškem dnevniku. Prav značilno za duha, ki mora vladati v bratovščini pod zaščitom obeh slovanskih apostolov. n Slovensko gledališče v Trstu se nam je spet zamerilo. Mi bi želeli, da bi bilo gledališče nekako vzgojevališče za ljudstvo, ki naj bi razširjalo duševni obzor .narodov in žlahtilo njegovo srce. Žal opažamo prav nasprotno. Na oljčno nedeljo zvečer (ne morda v pustnem času) so igrali nečedno burko : „Njegova hi šina“. — 0 vsebini te burke piše „Edinost“: Na odru smo videli to, kar smo že večkrat čitali v Zola-jevih. Maupassan-tovili, Dumasovih in drugih romanih. — Toaleta, geste, nastop in živahna mimika gospe Danilove — vse to nam je predočilo rafinirano in bohotno življenje iz razkošnih budoarjev, razvajenih po življenju in uživanju koprnečih čuvstvenih žensk. Ampak tudi v burki se odkrivajo našim očem motivi, ki dpvajajo ženo na pot, ki ga filistri in mbralisti ne morejo odo- ■ bravati ; saj ne pomislijo, da so se morale odigrati težke drame, pred no je vihar strl mehko voljo slabotne ženske, ki je končno tudi krvava pod kožo. Človek je vendar, a še je grešila, sme vsakdo metati kamenje vanjo; mož p , ki greši ima na svoji strani priučenih predsodkov izvirajoče nazore, da je greh naraven postulat njegove možke sile in jakosti... Podobne misli so se nam porajale, ko nam je gospa Danilova odgrinjala lahke zastore pikantne indiskretnosti in ženske sebičnosti v boju za ljubljenega moža .. Njegov Alber Lebrunois je bil živahen in navihan ljubimec, temperamenten in lahkoživ častilec Afroditin.... Njegov Le-gris je6 hud in ljubosumen dedec, ki si mnogo privošča... Kljubu vsej svoji pikanteriji hočejo vendarle imeti svojo moralno tendenco in naša burka hoče poučevati, kako naj se kurira moško nezvestobo. Kakor se vidi, ni malo atrakcije za naš ženski svet ! Dali bodo potem znale kurirati, je seveda drugo vprašanje, a imele bodo z moškim svetom vred zabaven večer in smeha v izobilju... itd. Torej take čedne stvari nudijo na slovenskem odru. Morda nam ti moralisti poreko, da smo tesnosrčni, pa nas to nič ne briga. Nam gre le za to, da se narod ne zastruplja s tako nesnago, ki se čita v francoskih romanih kakega Zola, Maupassanta in pa Dumas-a. Mi hočemo tu v Trstu zdrav in čist slovenski rod, ker le tak bo vstanu kljubovati ptujemu navalu. Skrbeti za tako čisto ljudsko moralo, to bi bilo res lepo narodno delo, ne pa na ta način vabiti ljudi iz „močvirja“ v močvirje. n Dulce in fundo, ali sladko na dnu, tako smo si mislili, ko smo čitali, kako lepo vabi v „Edinosti“ nek rodoljub u Dekanov sosede od blizu in daleč, naj pridejo pomagat ustanoviti podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Ta „rodoljubni“ oklic pov-darja najprej, kako napredna je v narodnem pogledu vas Dekani in kako bi ji pristojala podružnica sv. Cirila in Metoda; zato pa naj pridejo vsa narod n o čuteča srca v Dekane, ker čim več jih bo, tem večje zanimanje se porodi v ljudstvu. — Ta vzvišena „rodoljubnost“ pa konča precej prozaično in reelno : „Pomlad sama vas tudi vabi, da si ogledate našo vas in občudujete nje krasno dolino in reko Rižano. Ljudstvo vam bo gotovo hvaležno in spretni krčmarji Vam postrežejo s pristno kapljico in domačim gnja-tom“ (peršutom). — To le zadnje, kaj ne, je najboljše iti menda najbolj narodno. Najprej torej narodno čuteča srca, potem še narodno prazni želodci ! n Silov to burjo smo imeli v nedeljo v Trstu. Take bur je in takega mraza v mesecu aprilu ne pamti nihče. V nedeljo je znašala hitrost burje 109 km. na uro. Zahtevala je tudi svoje žrtve. Mnogo ljudi je podrla na tla, ki so se več ali manj poškodovali. Tudi iz drugih krajev so dohajala poročila o mrazu, snegu in burji. V Italiji je zapadlo mnogo snega. — Tudi v Gorici je burja tako močno pihala v nedeljo. Celi oblaki prahu in smeti so se vzdigovali v zrak in se valili iz ulice v ulico tako, da po mestih ni bilo skoraj za hoditi. Sedaj je nastopilo lepo spo-mladno vreme in solnce še precej greje. n Balkanovci ustanove v kratkem svojo šesto «ljudsko» knjižnico in sicer v Lonjerju. n Katoličani v italijanskem parlamentu so že nastopili in sicer s popolnim uspehom. Govoril je poslanec Cameroni, ki je izjavil, da katoličani v parlamentu niso konfesionalna, ampak politična stranka. Svobodomiselni in socialistični poslanci so grozno tulili, posebno p v Podrecea, urednik „Asina“ najostud-nejšega lista na svetu. n Nujna prošnja. Aljažev dom v Vratih pod Triglavom je res popolnoma porušen. — Rešiti se da le nekaj oprave. Slovensko planinsko društvo je postavilo Aljažev dom kot last slovenskega naroda, ki je bil lahko ponosen na to najljepše postojanko slovenske turistike. Promet po naših planinah silno narašča, in slov. zavetišče v Vratih je naravnost potrebno, pa tudi plodonosno, ker je tam najboljše in najdivnejše središče za pohod po znamenitih gorskih skupinah (na Triglav, Križka jezera, Razor, Škrlatico itd.) — Dolžni smo svojemu narodu in časti naše do- n vi ez Albert je ostal sam. Razburjen m Piese,leoen je bil tako silno, da je kakor nezavesten stezal obe roki proti vratom, skozi katere ste odšle ženski. Nepremično je zrl tja, stal je v svojem svitlem oklepu, in se ni ganil, kakor bi bil vlit iz brona. Sedaj pride v dvorano stari Hinko. Prav krepko je moral prijeti svojega gospoda za roko, predno se je zavedel. „O Hinko“, je zastokal mladi mož, „kaj sem moral videti in slišati! Moja ljuba nevesta je skoraj na pol umrla pred mojimi °čmi. Vsa kri je izginila iz njenih lic in nje °či so bile kar osteklenele. Naklonjenost grofice sem zapravil gotovo za vselej, tako se mi zdi, kajti kratko in mrzlo me je odslovila. In kar je zares slabo znamenje in ne Pomeni nič dobrega: zeleni kamen v prstanu katerega sem bil podaril ljubeznivi nevesti, 6e je izpremenil v kri. Žarel je temnomdeče, kakor velika kaplja krvi. Ah, z zeleno barvo je izginilo vse upanje, rudeča pa pomeni kri, ki bo tekla“. Kdo ve, kako dolgo bi še vitez tako Jadikoval, da mu ni pretrgal besede Hinko, rekoč: „Ljubi gospod, vi se motite in sicer prav 'udo se motite. Jaz sem z vohal vso stvar ®r vem, kako in kaj da je. Peter, stari ko-rrjar, s katerim sva lani izpraznila marsikako ekleničico vina, mi je povedal vse na drob-Vaša dražestna gospodična vas je imela m norca, da, da, le glejte me; ona je že ugemu zaročena nevesta, ta hinavska kača bujena! Nič ni bolna, ampak zdrava in «Uc|8 a ^>a se J6 ustrašila vas, ni prav nič nega, ko ste prišli kakor bi padli z neba. Pričakovala je svojega pravega ženina, pa ji pridete vi nasproti. Dragi kamen v nje prstanu se ni prav nič izpremenil, pač pa nje nezvesto srce. Vaš prstan z zelenim smaragdom je položila v kakšno omaro, pa je nataknila prstan z rudečim rubinom, ki ga ji ji je podaril ženin. Tako so vas vodili za nos, vidite. Torej le brž odtod! Ženin je že tu v gradu. Včeraj je jezdil z grofom in nekaterimi drugimi vitezi v bližnje mesto k viteškim igram, in se vrne vsaki čas. Ko mine vojska, pa bo brž poroka“. „Ne bo“, zakliče Albert ves razjarjen, „naj se prej podere širni nebesni obok nad menoj". „Še kaj, seveda. Samo še tega je treba. No, pa bi se tudi izplačalo. Pojdite, pozabite nezvesto dekle! Torej brž pojdite; če se srečata z novopečenim ženinom, ne bo nič dobrega Že gledate tako, da hi učinili kako neumnost in nesrečo tu na gradu. Pojdite, prosim vas!“ Tako je govoril Hinko. Le z veliko težavo je pregovo il viteza, da sta zasedla konje in odjahala. Vitezu Albertu konj ni mogel dosti hitro dirjati. Jezen j bil sam na se in sram ga je bilo. Večkrat se je s pestjo udaril po čelu in rekel: „O, kakšen norec sem bil! Kako grdo so me varal’ ti sladki ljudje. O Antonio, Antonio, kako pr v si rekel: ne glej na lepo postavo, glej i<- na zvesto srce!“ (D „Ije prihodnjič) movine, da postavimo nov Aljažev dom v Vratih. Srce krvavi vsem nad nepričakovano silno nezgodo, toda naše delo ne sme opešati. Slovensko planinsko društvo prične takoj priprave za novo stavbo; pač se bo dalo porabiti nekaj starega materijala in oprave — tudi vodovod je ostal — vendar pa bodo znašali troski za novi Aljažev dom nad 20 tisoč K. To je svota, ki jo je mogoče zbrati le po vsestranski podpori. Slovensko planinsko društvo se torej obrača do celotnega našega naroda in nujno prosi, da mu blagovolijo slovenski zavodi in društva ter rodoljubno občinstvo pripomoči z nabiranjem prispevkov za postavitev novega Aljaževega doma Vsem darovalcem najpri-srčnejša zahvala! — Slov. planinsko društvo v Ljubljani. (Osrednji odbor.) Pripomba. Podpore naj se blagovolijo pošiljati na naslov Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. n Dovoljenje tobačnih nasadov v Dalmaciji. Listi pišejo, da je vlada dovolila saditi tobak po celi Dalmaciji in po raznih otokih kakor na Visu, Prem udi, Viru, Silbi. Saden je je dovoljeno le v pripravni zemlji. Vsak pa, ki bo hotel saditi tobak bo moral prositi zato dovoljenja. Saditi tobak v istem času v Dalmaciji in Hercegovini je prepovedano. Isto tako ni dovoljeno prenašati mladiko iz Hercegovine v Dalmacijo. n t-o april na goriški kolodvor je šlo dne 3. t. m. polno goriških Lahov. Tukajšnji list „II Gazzetino Popolare“ je prinesel vest, da se pripelje ob 10. uri 7 min. z brzovlakom srbski princ Gjorgje v Gorico, ker je na potu v Italijo. „Gazzetino“ je priobčil tudi dve „brzojavki iz Bclgrada in z Reke, ki naznanjata Gjorgjevo potovanje. Gjorgja seveda ni bilo, Lahom pa so se smejali na kolodvoru. Vleklo jih je na kolodvor še bolj, ker je rekel „Gazzetino“, da nekaj radikalnih Slovencev v Gorici izroči Gjorgju udanostno spomenico. Dobro je potegnil „Gazzetino“ „goriziane“! n Poizkusen samomor vsled moževe smrti. — V Trstu se je poizkusila vsled obupa po moževi smrti ustreliti vdova državnega poslanca Baševi jp,. Rana njena je težka, a ne smrtnonevarna. n Nesreča na mo ju. Minolo nedeljo je stopilo pet delavcev v čolnič, da se iz Lošinja odpeljejo domu. Ker niso bili v veslanju dovolj izvežbani, se je čolnič blizo Ravenske preobrnil; kljubu hitri pomoči sta 2 delavca utonila. n Proti podraženju kruha namerava stalni odbor mesta Reke nastopiti steni, da ustanovi lastno mestno pekarno na zadružni podlagi. Ta pekarna bi potem pekla kruh tudi za mestno bolnišnico in ubožnico. n Pr v špargeljni so prišli na trg v Gorici že zadnji dan meseca marca. n Prodaja kolekovanlh knjig. Vsled razpisa finančnega ministrstva z dne 30. januarja 1909. št. 80.819 načeloma ni ovire proti temu, da prodajalci trgovskih in obrtnih knjig predlagajo te knjige v kolekovanje. Za prodajo kolekovanih knjig pa je treba posebnega dovoljenja fin. oblasti. Z razpisom dne 25. aprila 1850, št. 10.315, je finančno ministrstvo pooblastilo finančne deželne oblasti, v lastnem delokrogu pod gotovimi kautelami podel javati tako dovoljenje knjigovezom, imetnikom zavodov za rastriranje in za litografijo ter trgovcem s papirjem. )z okolice. o Telovadni odsek. — Iz Sv. Ivana pri Trstu smo sprejeli: Tiho in brez vsakega šuma se je vtšil v nedeljo ustanovni občni zbor „Telovadnega odseka slov. kršč. soc. izobraževalnega društva“ pri sv. Ivanu pri Trstu. Ta le telovadni odsek je prvi na tržaškem in v Istri ter upamo, da ne bo dolgo časa edini, ker je telovadba kaj primerna za razširjanje zdrave ljudske prosvete. S telovadbo se ne krepi le telo, ampak tudi duh in volja. Predsednik pripravIjavnega odbora brat Ferjančič je otvoril ustanovni občni zbor ter pozdravil na zoče. — Ni nas bilo sicer prav dosti, pa vsaj mi hočemo vstrajati. Na to je v poljudnem govoru razložil društvena pr a vila, ki so bila v celoti sprejeta. Dalje se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili brat Ferjančič Josip, Čergolj Ivan, Mirko Sušmelj, Novak Josip in Josip Marc. Za načelnika pa br. Dequal Karol. Za telovadbo se je določil za sedaj vsak četrtek ob 8 in pol uri zvečer, ter upamo, da se pridejo vadit tudi člani iz Trsta ali bližnje okolice. Konečno se je oglasil za besedo še br. Mirko Sušmelj, ki je poživljal navzoče k vstrajnosti iti delavnosti. Kor se ni bil nihče več oglasil za besedo, je predsednik zaključil ta prelepi sestanek. — Na zdar ! 3z 3stre. i Tužne razmere v materijski občini. — Spoštovani g. urednik! Kot čitatelj Vašega cenjenega lista vem, da je vsakomur odprt kotiček za resnične in stvarne dopise. Iz ma-terijske občine ste objavili marsikak članek o kaki nesreči, suši, slabi letini itd. Le o tukajšnjih kričečih razmerah, ki jih mora pre- našati naše do kosti izmozgano ljudstvo, se ni še nikoli poročalo. Meseca decembra (1. XII. 08,) lanskega leta je minulo že 5 let, kar so se vršile pri nas zadnje občinske volitve, in kakor kaže, se ne bodo vršile niti v 6. letu, saj se v obč. seji minolega torka niti z besedico ni omenilo, naj bi se obč. volitve čimprej vršile. Kje je še kakšna občina, kjer bi se z volitvami odlašalo nepostavno toliko časa. Kdo je temu vzrok ? Ni treba šele posebnega ugibanja, da uganemo povzročitelja tako žalostnega položaja v osebi našega župana. Ljudstvo, ki mu je pred skoro 40 leti zaupalo čast župana, ljudstvo, ki je vsled neprevidnosti bilo primorano kupovati v njegovi prodajalni in obiskovati njegovo gostilno ter mu na ta način polnilo žepe in mu utrjevalo stališče, to ljudstvo je bil pustil on na cedilu in skrivaj skočil v tabor Italijanov ter se zahrbtno pajdašil z odpadnikom in klevetnikom našega naroda Krstičem. Kako je Krstič izdal svoj rod in na najpodlejši način zaničeval in zatiral vse, kar je bilo slovanskega, se spominja še vsak zaveden Slovenec s srdom v srcu. S to poturico se je torej bratil in bil z njo v najtesnejšemu objemu naš župan v Materiji. Vse te spletke so bile znane tudi nekaterim osebam za kulisami. S padcem Krstiča se je prelevil naš župan iz Italijana v Nemca ter se kot tak podpisoval v spakedrani obliki Caspar Castellitz. Za tako značajno delovanje pa se je posrečilo njegovim prijateljem priboriti mu o priliki 50 letnega vladanja našega presvitlega cesarja zlat zaslužni križec. To odlikovanje se je slavilo z največjim hrupom pri buteljkah šumečega se šampanjca. 60-letnica vladanja našega cesarja se je slavila pa brez vsakega hrupa z — mrtvilom. Zakaj ? Tak mož torej sedi na županskem stolu že skoro 40 let. V občinskem odboru je 24 odbornikov, ki jih je prav za prav izvolil sam župan. Mnogo teh je od njeg i odvisnih, drugi pa niso posebno napredni. Pii občinski seji sme priti na vrsto le oni predlog, ki je županu po godu. Vse te seje se torej vršijo po zakonih župana samega. In državni in deželni zakoni se upoštevajo le v toliko, kolikor so njemu v prid. Pregledovalcem računov se že več let niso stavili v pregled občinski računi ter jim ni sploh nič znano o stanju občinskega premoženja. S takim občinskim odborom se lahko dela, kar je komu ljubo. Ker je g. župana strah pred izobraženimi odborniki, se je že večkrat izrazil v tem smislu : Dokler bom jaz županoval, ne bo izvoljen noben far v odbor! Po toliko-letnem županovanju se ne opaža v naši občini sploh nikak napredek. Vsako leto se pobirajo visoke občinske doklade, naprav v ljudsko korist pa imamo zelo malo in še te malenkosti so izvršene na pritisk ces. kr. oblasti. Ker je naša županska občina zelo obsežna (27 vasi), zato tudi imamo na različnih krajih 6 šol enorazrednic, ki so vse prenapolnjene in eno dvorazrednico. Za 5 šolskih sob se mora vsako leto plačati visoka najemnina, ker ni samostojnih šolskih poslopij. Učiteljstvu pa se plačuje stanarina, ker stanuje v zasebnih stanovanjih. Ako bi se uporabil ves denar, kar se ga je izplačalo po nepotrebnem za najemnino in stanarino raznih šol v teku 20 ali 30 let, za zidanje samostojnih šolskih poslopij, bi imeli sedaj s počasno amortizacijo krasne šolske palače ki bi bile danes že popolnoma izplačane in bi se tako davkoplačevavci obvarovali dvojnih stroškov. Celo v Materiji, središču županije, kjer je c. kr. poštni urad, c. kr. orožniška postaja itd., kamor zahajajo mnogi Tržačani na letovišče, se uporablja v šolske namene hiša, koje lastnik je naš župan, ki vleče za to vsako leto „primerilo“ najemnino. S tem kaže, da je veliki nasprotnik ljudskega blagostanja, vede in vsakega napredka. Njemu je celo ljubo, da tava naš že itak zatiran narod v temi in da se bori z revščino in nadlogami, saj tako ljudstvo, ki drvi naprej brez lastnega razuma, brez proste volje in brez prepričanja, tako ljudstvo se še pusti vladati. Neprecenljive vrednosti bi bilo za na% ako bi imela tako razsežna občina vsaj svojega zdravnika. Pa kaj govorim o zdravniku vsaj z dobro pitno vodo da bi bili Občinarji preskrbljeni, ker je primanjkuje vse leto ljudem in živalim. O občinski bolnici in hranilnici, kakoršne imajo tudi druge še manjše občine, niti ne govorim, ker ni ne ene ne druge. Mnoge občine podpirajo uboge dijake po raznih šolah, a tukajšnja občina ne da niti vinarja podpore domačim resnično revnim dijakom, katerih je že itak malo. Bolniki, reveži, ki so bili primorani iskati si zdravja v bolnišnici v Trstu, morajo trpeti vse stroške sami, a od Občinarjev se pobirajo vsako leto prispevki, ne da bi se izdala niti trohica v ta namen. Tako se izvaja pri nas krščansko delo usmiljenja. Koliko si naš župan dovoli, raz vidimo pa posebno iz tega, da ga v njegovi odsotnosti nadomestuje njegov mladoletni sin, ki se celo podpisuje na razne uradne listine. Je li to postavno ? Doznalo se je tudi iz gotove strani, da zadržuje župan občinske volitve v ta namen, da bo opet izvoljen županom kljub svoji visoki starosti in da bi potem obdržal to čast do polnoletnosti svojega sina, kate- ZARJA" remu naj bi se za njim izročilo županstvo. (Po občinskem volivnem redu za Istro sme vsakdo biti izvoljen v občinski odbor in celo za župana, če je dopolnil 24. leto ) Račun brez krčmarja ! Koliko denarnih žrtev ga je stal njegov sin v gimnaziji in kmetijski šoli, a skoro brezuspešno. Se H mar tu pri nas hoče s tem mladeničem pokazati, da je županska čast — dedna ? Policijski red visi zastonj v javnih lokalih, ker so gostilne povsod odprte pozno v noč ter se da tako ljudem t&n večja priložnost zapravljati in utapljati se v dolgove, to pa zato, ker ima naš g. župan za tukajšnje kraje veliko zalogo ljubljanskegs šnopsa „Janeža“. To je le malenkostna slika skoro 40-let-nega gospodarstva našega župana. Nismo se pa niti od daleč dotaknili kakih tajnosti, da bi jih morda še le razkrinkali, temveč omejili smo se le na javna dejstva, ki so vsem Občinarjem znana, o katerih se pa do sedaj ni upal nihče izpregovoriti. Toda vsak pritisk in strah traja le en čas, dokler ljudstvo ne izpregleda. In Bog daj, da bi ta čas ne bil več daleč ! Občinar v imenu mnogih. i Novo župnišče na Tinjanu pri Kopru je bilo blagoslovljeno četrto postno nedeljo. Blagoslovljen^:; je ovršil g. Josip Košir, žup ni upravitelj iz Lazareta ob azistenci g. Antona Slamič-a župnika iz Dekani in pa domačega župnika Josipa Svetič-a. Župnišče je popolnoma novo, lepo in pripravno sezidano ter prostorno. Ker ima novo župnišče zelo lepo lego, je iz župnišča prekrasan razgled. Vidi se daleč po suhem in po morju, da celo Triglav se vidi. Novo župnišče je res kras tinjanske vasi. Lansko leto je bila cerkev popolnoma znotraj in zunaj prenovljena, pri cerkvi sezidana nova prostorna zakristija in krog cerkve vse lepo poravnano in urejeno, kakor se spodobi za hišo božjo. Tako, hvala Bogu, počasi napredujemo. Pričakujemo se novo cesto na Tinjan, dela se tudi za nov vodnjak in prosili smo poštni nabiralnik. Bog daj, da bi še to dosegli. i Občinske volitve v Podgradu niso bile tako mirne, kakor poroča „Edinost“, ampak burne, radi česar so bile celo prekinjene in odložene na prihodnje dneve. Zapeljano ljudstvo se še ni odločilo, da bi volilo — kakor gre — zavedno in neodnisno. Se vedno staro suženjstvo ! Župan ostane najbrže g. Dekleva. Po istrsko je pa tudi zelo primeren za to mesto, izkušen je namreč v samo-vladarstvu in ima precej okroglih pod palcem! Ubogo ljudstvo, kako se nam smiliš! Občini Podgrad in Materija si lahko podaste roke, saj si jih večkrat podajeta tudi njih samo-vladarja, ki se skupno posvetujeta, kako bi ljudi še dalje držala v temi. „Edinost“ nima pri vsej svoji narodnosti niti ene besedice proti tako gnjilim razmeram. Naravno, saj se dva tržaška doktorja ne smeta zameriti svojemu tastu! Književnost. kn Velegradski] Vestnik. V Pragi je začel izhajati šetrtletnik „Velegradskij Vestnik“, katerega namen je razvijati Ciril-Metosko idejo, katere pomen se je razjasnil in pošebno po-vdarjal na katoliškem shodu. Namen mu je torej v spf#vnem duhu in na popularen način skrbno obdelovati izhodno — cerkvena vprašanja življenju vzhodne serkve, družiti vse slovanske narode in vzpodbujati jih k stremljenju za zedinenje. Že pok. papež Leon XIII., katerega želja ni bila drupo, kot zedinjenje Slovanov je želel tak list. List je pisan v ruščini, vendar pa ne v eirilici, ampak v latinici. Na ta način hoče uvesti ruščino med Jugoslovane. 7. številka vsebuj^ zenimive članke, posebno o zedinenju cerkve. Prav lahko jih je razumeti. Naročnina znaša K D60 ter se naroča v Pragi II. Pštrossova ul. n. 200. Z veseljem pozdravljajmo to novo podjetje, ter ga priporočamo našim somišljenikom veščim ruskega jezika. kn Številka 4. in 5. znanstvene revije „Čas“ ima vsebino: Ob stoletnici Napoleonove Ilirije. Versko-šolsko vprašanje in socialna demokracija. Organizacija slovenskega izse-Ijeništva. Sokrat in Aristofan. Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. Ali so na zvezdah živa bitja? Kmečka pravda. Nekaj slovanskih vprašanj. Zakon o kartelih. Za kratek čas. Gospa (gredoča iz prodajalnice): Ha, te trgovce je treba poznati. Tri krone sem mu odbila!“ Trgovec (sam zase): „Te gospe je treba poznati! Šest kron sem več cenil, tri je odbila, imam še tri dobička!“ KOLEDARČEK: Mali traven—April. 10. + Velika sobota: Ezecijel prerok. 11. Velika noč: Vstajenje Gospodovo. Zgod. kok: * Anastazij Grün. 11 — 13.: Spopadki med Tirolci in Bavarci na gori Isel 1809. * J. Japelj 1. 1744. 12. Velikonočni pondeljek: Zenon, škof ; Saba, muč. Zgod. kol.: umorjen gališki namestnik Potočki od dijaka Sizinske-ga 1. 1908. 13. Torek: Hermengild, muč.; Ida, devica. Zgod. kol.: * slikar Jurij Šubic leta 1855 (Zadnji krajec ob 3-36 pop.) 14. Sreda: Justin, muč..; Tiberij, Va-lerijan in Maksimi jan, muč.; Jelača. Zgod. kol. : potres v Ljubljani 1. 1895. Ustanovitev vseučilišča v Gradcu 1. 1686. * P. Ladislav Hrovat, slov. pis. 1. 1902. 15. Četrtek: Helma, kralj. ; Anastazija, dev. Zgod. kol. : * Segur, franc, cerkveni pisatelj. 16. Petek: Turibij, škof. ; Kalist, muč. 17. Sobota: Amiet, pap. muč.; Rudolf, muč.; Zgod. kol.: Cesar Jožef I. 1. 1711. * Darvin 1. 1782; + Benj. Franklin 1. 1790. Vreme: spremenljivo. Ejudska hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu pri Trstu — podurad v Trstu ulica delle Poste štev. 9. — na- nanja da se je vsled dovršene poz-prave svojih prostorov naselila v ulici öelle poste štev. 9. Poslovalo se bo od 8 in pol do 12 dopoldan in od 3 do 4 in pol pop. Siskovlne za 66. župne urade priporoča proiajalna „Kat. tisk. Brusiva“ v TRSTU ulica delle Poste 9. Dosedaj so na novo natisnjene in je ud obiti sledeče : Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun ; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO z vsem potrebnim da lahko - izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice- — Vezanje in prevezanje mlssalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. - Ulica Cecilia štev. 9. — TRST. KUPUJTE »Mžigatice v korist obmejnim Slovencem