Leto LXVIII
Poštnin« plačana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 22. maja 1940
Stev. 115 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
SLOVENEC
telefoni uredništva ia uprave: 4(MI1. 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številka 10.030 in 10.349 1* insnrate.
Uprava: Kopitar jeva ulica številka b.
Velika stiska Švedske
(M vseli nevtralnih držav je razvoj evropske vojne najbolj občutno prizadel lako politični položaj, kakor gospodarske koristi švedske. švedska ne bije bitke na vojaški fronti in je tudi ne more oziroma ne želi, pač pa bijo danes boj naravnost za svojo lastno politično in gospodarsko svobodo.
Politična svoboda švedske je zaenkrat še neokrnjena, če jo gledamo /golj s stališča državnega in mednarodnega prava, dejansko pa se krči in krči, čimbolj izgublja švedka možnost svobodne trgovine z državami, s katerimi je doslej svobodno izmenjavala gospodarske dobrine. Toda politična svoboda švedske jo ogrožena tudi naravnost in sicer zaradi borbe, ki se v tein trenutku zopet razvija za norveško pristanišče Narvik mod angleškimi iu nemškimi silami. Tuin ima ena stranka interes na tem, da bi prišla v posest železnico, ki v o/i prevažno najboljšo železno rudo sveta i/, švedskega okraja Ivirune v Narvik. dočim mora druga stranka gledati, da to onemogoči, kar je strategično najlažje izvedljivo, če se v vojno območje potegne tisto švedsko ozemlje, ki meji tam na Norveško. To je stvar, ki jo jo evropska diplomacija predvidevala od prvega dno. ko je bila Norveška zasedena, ki je pa danes postala zopet posebno pereča. i
Še hujši, če ne naravnost brezupen jo danes gospodarski položaj švedsko države. Zasedba Norveške in Danske pomeni namreč, da je švedska odrezana od onih držav, v katere jc največ uvažala in i/ katerih je tudi dobivala največ produktov, ki jih njeno narodno gospodarstvo potrebuje. Izvzeta je seveda Nemčija, iz katere je švedska do danes največ izvažala in v katero je doslej tudi uvažala toliko, da jo stala Nemčija v tem oziru na drugem mestu takoj za Anglijo.
Trgovinski promet s Sovjetsko Rusijo pa do zadnjih časov ni bil znaten. Pač pa je uvoz Švedske v Anglijo in izvoz i/ nje bil primeroma največji za trgovinsko i/menjavo / Nemčijo in sicer je švedska narobe kakor v Nemčijo. izvažala v Anglijo več: kot jo Anglija uvažala na švedsko. V ti dve državi je švedska izvažala ra/.un živil, ki jih je šlo največ v Anglijo, zlasti svojo prvovrstno železno rudo, ki je Angliji sploh ne more več dobavljati. Za tem pridejo Združene države Amerike, s katero je seveda trgovina sloj ko prej svobodna. Na četrtem mestu jo Danska, na petem I-ranči jh, na šestem Norveška, na sedmem Nizozemska, na osmem Belgija, do katerih je danes ]>ot po niorju popolnoma prerezana. To |>o-meni ogromno izgubo že za švedsko trgovinsko mornarico, v prvi vrsti pa /a vse njeno gospodarsko življenje sploh, ki so Ih> moralo temeljilo preusmeriti, tako kakor razvajeni švedski meščan in na visokem življenjskem standurdu stoječi švedski kmet že sto let ni bil vajen. Seveda more švedska še izvažati in uvažati v Norveško. Dansko. Nizozemsko in Belgijo ter Švico, Italijo, Španijo in na Balkan, toda tukaj jo po kopni poti danes čisto odvisna od dobre volje Nemčije, skozi' katero pa jo transport zaradi svoje preobremenjenosti z vojaštvom in vojnim materijalom ter gospodarskimi dobrinami /a Nemčijo samo čedalje bolj omejen in otežkočen.
Vidimo torej, dn se ,švedska nahaja v neprimerno hujšem položaju, kakor so druge nevtralne države sveta. Naloga švedske vlade jo danes, da prebivalstvo preskrbuje v zadostni meri vsaj z najlnilj potrebnimi življenjskimi potrebščinami. Tukaj jo samo on izhod: da se ljudstvo podredi disciplini, ki zahteva, da prebivalstvo. ki jc bilo do/daj vajeno imeti vsega daleč preko tiste mere, ki jo na primer poznamo mi, svoje potrebe znatno omeji. Notranjepolitično ima to za posledico, da <e liberalna gospodarska politika i/.premeni v dirigirano od države ne samo na zunaj, kakor je to naravno in neizogibno, ampak tudi v notranji gospodarski in socialni skladnji državi, ki postaja čedalje bolj neomenjeni gospodar bitja in početja vsakega svobodnega državljana. Tudi to pomeni za švedsko velik preobrat, ki se mora takemu svobodoljubnemu ljudstvu /deti prava revolucija.
Ni pa naloga švedske vlade lahka. Ne l>o samo morala, omejiti oziroma občutno znižati življenjskega standarda posameznikov, ampak bo morala tudi opustiti vse investicije v zadevah, ki niso v zvo/.i s potrebami narodne obrambe in skušati /višati svojo notranjo produkcijo |x> načelu avtarkije. Treba je pomisliti, da je švedska, ko so prerezane njene pomorske poti, izgubila 50 % svojega uvoza in 02% svojega izvoza v inozemstvo. To je stvar, ki je ni mogoče označiti drugače, kakor s pravim gospodarskim polomom. Kar se tiče blaga, ki ga je švedska morala uvažati, je angleško popolnoma odpadlo, to so zlasti surovine za industrijo iu dogolovljeni industrijski izdelki, pa tudi gnojila in bomba/. Ostane večinoma samo, s čemer moreta švedsko oskrbovati šo Nemčija in Amerika — iz Nemčije jc švedska dobivala največ premoga, gotovo neobhodne kovine in industrijske dogotov I jene in napol dogotovljene fabrikate. Ker Nemčija teh stvari danes sama v največji meri potrebuje. si lahko predstavljamo, v katere te/koče jo zašla švedska zaradi sedanje vojno, in sicer nc samo kmet, ampak tudi industrija, švedski poljedelski pro-ducent, ki je delal največje dobičke / Anglijo, je danes na tleh. zakaj uvoz teli stvari v Nemčijo (n. pr. mleko, maslo iu mast) ne more izravnati to izgube. Sicer pa se more švedska od svojega visoko razvitega agrarnega gospodarstva. ki se pa razteza na primeroma zelo majhnem prostoru — rodovitne zemlje jo namreč samo kakih 10% vse površine. — preživeti samo za 70% svojo potrebe, pri čemer moramo pomisliti tudi na to, da ostanejo švedski traktorji bre/ nafte, da delna mobilizacijo deželi odlogne velik dol njenih delovnih sil in primanjkuje seveda ludi konj. Losa. ki L'n ima švedska v izobilj 14. pa ima Nemčija sama dovolj. It lisi j a pa več kot preveč.
/. 0110 besedo — švedska jo zašla danes v popolno gospodarsko odvisnost Nemčije in Sov jetske Rusije (ta l>o uvažala odslej nafto
Silni boji v Flandriji
IIIllllllllll BIIIIIIHIIHIHIIIIIIIIIIII— IIIIIIIIHIIHilllimilllllllWIIIW IMBIIIIIIIlillllllBBIIIlllllllllIlTIlllllirni
Nemci so dosegli Arras, Amiens in Abbeville - Hudi boji se bijejo pri Laonu - Težaven položaj zavezniške armade v Belgiji
Francozi pritiska neonskih motoriziranih divizij pri St. Qiicntinu in Caiii-braiju niso vzdržali. Nemci so včeraj zasedli Arras in Amiens, kar priznavajo tudi francoska poročila, po nemških poročilih pa so Nemci zasedli celo Abbeville, ob izlivu reke Somme v morje. Zasedli pa so Nemci ludi mesto Laon, iz česar bi se dalo sklepati, da se njihove čete pomikajo tudi v smeri proti Soissonu in Parizu. — Z uspelo operacijo nemškega povelj-stva jo zavezniška armada v Relgiji že dejansko odrezana. Gotovo se bo skiit šala prebiti, prihodnji dnevi bodo pokazali, če se ji bo lo posrečilo. Nemški sunek je zajel francoske in belgijske pokrajine, ki so industrijsko najbogatejše in tudi silno gosto obljudene. —Zavezniki preživljajo ležke ure in >Veygand bi skoraj moral delati čudeže, da bi popravil skrajno neugoden vojaški položaj, v katerem se nahajajo zavezniške armade.
X { c V
Rtims
'G/vet
"lil
dan ^ ^jftDl
^ Ditdenht
'erdun
Fronta ima približno naslednjo črto: Gont (v Belgiji). Mons, Maubeuge, Arras. Abbeville (na iztoku reke Somme v morje), Amiens, Lu Fere, Laon, Rethel, Sedan.
Nemška poročila
Nemško vojno poročilo
Berlin, 21. maja. t. Nemško vojno poročilo se glasi: Največji vojni napad v zgodovini na evropskem vzhodu jc dosegel svoj prvi veliki uspeh po celi vrsti krajevnih uspehov. Deveta francoska armada. ki je imela nalogo, da na reki Meuse med Nanmrjem in Sedanom drži zvezo z velikimi sovražnimi skupinami v Belgiji ter s skupinami na jugu Maginotove črte. je bila uničena in je sedaj v polnem razkrojil. Ves generalni štab z vrhovnim poveljnikom devete armade generalom G i r a u-dom vred (general Giraud je bil v začetku poveljnik 7. armade in je šele zadnji čas prevzel poveljstvo 9. armade) jc bil ujet. Nemške divizije se sedaj zlivajo skozi ta predor. Njim na čelu so okropne divizije in motorizirane enote. Zasedle so Arras, Amiens in Abbeville ter so začele napadati in potiskati nazaj francosko-angleško-bel-gijske armade, ki se nahajajo severno od Somme.
V Belgiji naše čete napadajo sovražnika vzhodno od Ganda in južno od reke Escaut.
Levo krilo naše napadalne armade je napadalo na jugu Laon, potisnilo sovražnika čez C h e m i n des Dames do kanala med rekam'4 Oise in Aisne. Mesto Rethel so naše čete zasedle.
Pri operacijah na obali Rokavskega preliva smo poškodovali francoski rušilec »Tigre«, eno petrolejsko ladjo in tri prevozne ladje. V noči od 20. na 21. maja so nemški bombniki med Do-verjem in Calaisom potopili šest prevoznih ladij in petrolejskih ladij s skupno tonažo 43.000 ton. Štiri druge ladje smo poškodovali.
Sovražnik je izgubil 47 letal. Naše izgube znašajo 15 letal.
Vtis ameriškega časnikarja: »Hitrost viharja«
Newyork, 21. maja. AA. DNB. Dopisnik »Associated Pressa« je imel priliko prisostvovati na zahodnem bojišču. Dopisnik je opisal te borbe svoji agenciji V tem dopisu naglasa posebno sistematično delo pri pripravi napada lako poroča na dolgo o pionirskih četah in velikem številu protiletalskega topništva kakor tudi o dovozu streliva, bencina itd. Hitrost, ki ga razvijajo nemške letalske sile, se lahko po pravici imenuje »hitrost viharja«. Dopisnik pravi, da je oprema nemške vojske ter ves material najnovejši in da nemška pehota zaradi motorizacije lahko napreduje 100 km na dan.
Nemški podpolkovnik o tanku — »konjenici nove dobe«
Berlin, 21 maja. AA. DNB. Današnji »Volkischer Beobachler« objavlja članek podpol-
kovnika dr. Hesseja, v katerem ta popisuje svoje vtise iz bojev proti dvema francoskima divizijama oklopnih edinic na področju Cambreja. Vojni urednik »Volkischer Beobachterja < pravi med drugim, da jc prehodil okoli 20 km poti proti Cambrai ter da je na tej peti na vsakih 10 m naletel na kak razbit tank ali oklopni avtomobil ter da je tod videl mnogo uničenih vojaških avtobusov. Med drugim opisuje naskok ene nemške oklopne edinice-, ki je z nenadnim naletom vdrla v sredo sovražnikovih vrst. Pravi, da je ta napad imel uspeh nekdanjih nenadnih konjeniških naskokov ter dokazal v dejanju, da oklopni oddelki v veliki meri predstavljajo »konjenico nove dobe«. Na podlagi izidov devetdnevnih bojev med obojestranskimi oklopnimi enotami na tem področju, poudarja polkovnik dr. Hesse, je sodba upravičena, da se je v teh bojih pokazala ne samo odlična kakovost nemškega orožja, pač pa da se je pokazal tudi borbeni duh in smeli zalet častnikov in moštva nemških oklopnih enot.
Kako so Nemci zavzeli utrdbo 505 v Maginotovi črti
Berlin, 21. maja. AA. DNB objavlja opis zavzetja južne utrdbe 505, ki je v Maginotovi črti bila zavzeta z naskokom. Vidno vlogo je igral pri tem poročnik Gerner, ki ga je Hitler odlikoval za ta uspeh z viteškim križem in imenoval za kapetana.
Poročilo pravi med drugim, da se oklopna utrdba 505 nahaja jugovzhodno od V i 11 y j a in severozahodno od trdnjave Montmedv ter prestavlja skrajno krilo glavnega odseka Maginotove črte. Francozi so se branili izredno junaško in žilavo. V teku ogledniških borb, ki so bile krvave za obe strani, je nemška pehota ugotovila, da je vas V illy preprežena z betoniranimi kletmi, zavetišči in majhnimi utrdbami ter predstavlja zato sprednji
del Maginotove črte. Ta vas je bila zasedena po hudih borbah, v katerih so Nemci zasedli z velikimi napori hišo za hišo, klet za kletjo. Napadi pehote so morali biti večkrat prekinjeni, da je ponovno nastopilo topništvo, ki je z granatami uničevalo kleti in utrdbe. Z zavzetjem te vasi so Nemci zavzeli zunanjo zaščito oklopne trdnjave 505 ter so se pripravili za napad na to trdnjavo. General, ki je poveljeval nemškim četam na tem odseku, je zapovedal poročniku Gerner|u, naj s svojo pio-nisko četo zasede to utrdbo Poveljnik armadnega zbora ter poveljnik divizije sla skupno s častniki svojih štabov opazovala z nekega hribčka naporno prodiranje pionirjev. Z ogledi je bilo ugotovljeno, da ima utrdba 505 dva glavna oklopna obiekta, tako imenovano zavetišče ter artilerijsko kupolo. Ta dva objekta sta med seboj zvezana, s podzemeljskimi hodniki pa sta zvezana tudi s sosednimi utrdbami. Oba objekta sta bila oddaljena drug od drugega kakih 40 km. medtem ko, se prihodnja podobna utrdba nahaja 2 km v smeri proti Montmedyju. Vsak oklopni objekt razpolaga s štirimi oklopnimi kupolami, od katerih je ena pre-mina, t. j. se lahko spusti V trenutku, določenem za začetek napada, je začelo streljati nemško težko in srednje topništvo. Ogenj je bil uraganski, ter jc zbrisal vso kamuflažo in očistil prostor pred utrdbo. Spremenil ga je v pusto polje, polno lijakov, ki so jih napravile granate. Nazadnje jc topništvo začelo streljati neposredno proti utrdbi. Padlo je povelje: Dvigni se k naskoku! Francozi so se strahovito upirali. Divje streljanie strojnic in topov iz jeklenih utrdb je dokazalo, da nemško topništvo ni mnogo zmanjšalo odporno moč utrdbe 505. Navzlic temu se ie nemškim pionirjem posrečilo skakaje iz enega lijaka v drugi, priti do mrtvega ogla pod utrdbo in tu postaviti eksplozivno snov. Pri tem jih jc ščitil ogenj nemške pehote in topništva Prva eksplozija je dala ugoden rezultat. Jeklena utrdba, široka 2 m, izdelana s 30 cm debelega jekla je zletela meter visoko v zrak ter s strahovitim treskom padla v svoj temeljni okvir. S tem je bil napravljen prodor ter so pionirji lahko nadaljevali s postavljanjem eksploziva. Uničuiejo kupolo za kupolo ter pripravljajo prostor za nove prodore. Iz utrdbe se dviga dim in že se vidi tudi plamen Sprednja skupina utrdb je umolknila, toda posadba sc še vedno brani. Naenkrat se pojavljajo z boka težki sovražni tanki, ki so prišli na pomoč utrdbi. Nemško protiletalsko in proti tan-kovsko topništvo je ustavilo napad, pri čemer so bili uničeni trije sovražni tanki. Pionirji so med tem časom že zasedli utrdbe, v kateri se je nahajalo sovražno topništvo, toda iz neke obrambne utrdbe še vedno streljajo strojnice. Nazadnje je bila zavzeta tudi ta utrdba. Nemci so odbili vse protinapade v teku noči na zasedeno utrdbo 505. Novi kapetan Alfred Gerner. ki je vodil napad na utrdbo, je star šele 26 let ter je postal šele L aprila t. 1. poročnik.
Zmaga dozoreva
Berlin. 21. maja. AA. DNB. Berlinski časopisi objavljajo komentarje današnjega poročila vrhovnega poveljstva in sicer pod naslovi kakor Ogromna zmaga dozoreva*. Angleške čelo na bogu v Anglijo . Nemške čete prispele do obale ob Ro-kavskem prelivu' itd. »Nachtausgabcc ugotavlja, da so nemške čete doseglo znatno več kot pa so mislili celo največji črnogledi v Parizu in Ix>n-donu. Berliner Borsen Zeitung 1. piše med drugim: Nemške divizije potiskajo na širokem pasu sovražnika od vzhoda v smeri proti morju. Izvedeno je ogromno zajel ie sovražnika. V tem obroču so Francozi, Angleži in Belgijci. Na bojnem polju, širokem 100 km. so v severnem delu Angleži. ki beže, dočim francoske in belgijske divizije še dajejo odpor in delajo še zadnje poskuse, da bi razbile nemški obroč. Toda nobena stvar ne more ovirati načrtnega prodiranja nemških čel. Vrnitev Angležev v Angliio. Angležev, ki so na begu — če bo sploh možno, da se vkrcajo — ne ho nili malo lahko.
»Hanihurger Fremdcnbliitt« piše, da bo prvo
dejanje velike zgodovinsko drame odločilnega pomena za vojno — politični obračun med Nemčijo in zahodnimi državami.
Predsednik francoske vlade slika v senatu položaj
in živila), kar obenem pomeni, dn so morajo posledico toga poka/ati tudi v političnem pogledu. Zadušitev njene zunanje trgovine <11 konec liberalne trgovinsko politike. ki jo švedsko dvignila do eno najbolj bogatih držav K v rope, sta danes nujno privedli do dirigiranega gospodarstva in do tega. da bo švedski državljan odslej moral biti zadovoljen, če bo smel kon/umirati /a polovico manj. nogo v prejšnjih zlatih časih. Pač huda usoda...
Pariz, 21. majnika. t. Havas. Ministrski predsednik Reynaud je imel pred senatom daljši govor o položaju, v katerem je med drug m dejal:
»Domovina jc v nevarnosti. Prva dolžnost, ki jo kot predsednik vlade imam, je, da povem vso resnico. Vi veste, da sc utrdbe, ki so varovale našo domovino, delijo v dvoje vrst. Prva jc Maginotova črta, ki sega od Švice do Luksemburga, druga, se-sloječa iz lažjih utrdb, sega od Luksemburga naprej do morja.
Ko so Nemci napadli Nizozemsko in Belgijo, je levo krilo francoske armade zapustilo svoje utrjene postojanke med morjem in Sedanom, da hiti Belgiji na pomoč in zasede črto. ki sega od Sedana proti severu do Antverpena. Levo krilo francoske armade se je torej zasukalo na sedanskem osišču Sovražnik je pričakoval, da se bo to zgodilo. Za to jc vrgel ogromne sile na prostor med Namur in Sedan. Reka Meuse ni hila težka ovira za naspiolnika. Zato so bile francoske divizije, ki «0 hitele na ta prostor, številne in so se raztegnile
ob vsem toku reke. Na tem prostoru ob reki, torej nad Sedancm smo vporabili en armadni zbor, ki pa je bil manj iz.vežban in tudi manj oborožen. Najboljše čete smo morali vporabiti za oddaljeno krilno korakanje v Belgijo. Če 60 govorili, da je reka Meuse neprijetna, potem je to v toliko res, da je neprijetna z.a obrambo. Na mnogih krajih toka s strojnicami sploh n: mogoče strelja ti. Ko se je nemški naval začel vse čete tega armadnega zbora še dosegle n;so tok reke Meuse. čeprav so imele mnogo mani pota pred sebo|, kakor oddaljeni del krila, ki se ie moralo sukali okrog sedanskega osi-
(Nadaljevani? na 2. strani)
Zeinunskn vremenska napoved: I empera-tura so bo dvignila. Po večini jasno v vsej državi, lo v gorskih predelih nekoliko oblač-liejo. Složne so krajevno nevihte / nalivi.
Zagrebška vremenska napoved: Polagoma sc lx> ziasnilo
(Nadaljevanje s 1. strani)
šča v Belgijo. Zgodile so se neodpustljive napake,
ki jih bomo vse kaznovali. Zgodilo se je, ne vem iz kakšnih razlogov, da nekateri mostovi čez reko Meuse niso bili uničeni Čez te mostove so se nemške oklopne divizije enostavno vlile, ob spremstvu celih jat bombnikov in lovcev, ki so napadli naš armadni zbor, ki se še ni usedel, ki še niti ves na mesto prišel ni, ter ga razpršile, kar jc bilo tem lažje, ker je bil slabše zavorovan in slabše oborožen. Razumeli boste vso velikansko nesrečo, ko je ves armadni zbor tako rekoč razpadel. Tako je bila usoda te francoske armade izgubljena.«
»Ko sem predvčerajšnjim prišel v vojno ministrstvo, sem tamkai srečal maršala Petaina in generala Weyganda. Ko sem vprašal, kakšen je položaj, sta mi odgovorila, da so Nemci prodrli utrjeno črto nad Sedanom v širini 100 km in da sc skozi njo vlivajo nemške oklopne divizije, ki so najprej udarile v smeri proti Parizu, potem pa so se zasukale takoj proti zahodu, pioti morski obali, ter so prišle v hrbet vsem našim utrdbam ob francosko-helgijski meji in ogrožale vse angleško-francosko-belgijske armade, ki sc nahajajo še v Belgiji, katerim jino dali povelje za umik šele na večer dne 15. majnika. Predvčerajšnjim je ena nemška oklopna divizija prodrla do Quesnay|a na črti Cam-brai—Peronne—Somme. Davi oh 8 pa je prišlo poročilo vrhovnega poveljstva, da 6ta Arras in A m i e n s od Nemcev zasedena . . .
Kako smo prišli v takšen položaj?
Ali je v vprašanju moralna manjvrednost naše armade? Ne! Boji, ki smo jih vodili v Belgiji prve dni nemške ofenzive, so dokazali, nasprotno. Resnica ie, da sc je naše staroverno pojmovanje o vojskovanju srečalo z novim pojmovanjem, kjer nastopajo ogromne množine oklopnih enot, podprle od pehote na motornih vozilih in od spremstva letal v zraku. Danes nastopajo padalci, ki imajo namen zanesti nered v sovražnikovo zaledje. Padalci so na Nizozemskem zasedli Haag še v zaledju, v Liegeu v Belgiji pa so zavzeli enega največjih fortov. Ne bom omenjal izmišljena navodila, ki so jih civilne oblasti sprejele po telefonu, češ, da je treba kraj hitro izprazniti. Tudi to je povzročalo nervoznost in slabilo zaupanje, nered pa večalo.«
»Naša prvenstvena dolžnost bo torej na polju razuma. Spoznati se moremo z novimi načini boja. Presenečenje, ki ga sedaj doživljamo, ni prvo. V zgodovini jih poznamo mnogo, ki pa smo jih vse premagali. V zadnji voj.ni smo v začetku mnogo pretrpeli, ker nismo imeli enakega topništva, kakor Nemci. Trpeli smo tudi za to, ker nismo bili pripravljeni na plinske napade. Toda znašli smo se in končno smo nasprotnika premagali. Isto se bo zgodilo tudi danes, ako bomo vsi storili svojo dolžnost, ako bodo delavci delali dvanajst ur in še več, da nadomestimo, kar nam ie treba.«
»Sedaj so začeli gotovi narodi v tujini spoznavati, za kaj gre. Milijoni in milijoni mož in žena v tujini spoznavajo, da gre tudi za njihovo usodo in za njihovo bodočnost. 2elim, da bi tega nc spoznali prepozno.«
»Dva moža, ki sta imela vse pravice, da bi počivala na svojih lavorikah, sla spet vstopila v službo domovine, to sla Weygand in Petam. Wey-gand ie bil Fochov general, ki je lela 1918 ustavil nemško prodiranje. On je danes sredi bojnega polja. Med Weygandom, Petainom io menoj obstoia popolna soglasnost. Ne bomo dovolili nobenega oklevanja. Izdajavce, saboterje boeno kaznova.i s smrtjo. Povedal sem vam vso resnico o položaju. Imejmo torej zaupanje v velike vojskovodje in v našo armado. Naši letalci si venčajo svoja krila s slavo. Zahvaljujem se angleškemu letalstvu (senatorji so se dvignili in manifestirali angleško letalstvo). Nemogoče ie, da bi bila 2 tako velika naroda kot sla Anglija in Francija, poražena. Takšna dva naroda ne moreta umreti. Če bi mi kdo danes rekel, da ie potreben čudež, da reši Francijo, bi odgovoril, da verujem v čudež, zato, ker verujem v
Francijo.«	.	.
»Zadnjih 48 ur Nemci prodiralo dal)e. Davi so Nemci zasedli Arras in Amiens. Naš dosedanji pojm o vojskovanju je popolnoma uničen. Danes so nastopili novi pojmi, namreč motorizirane čete in padalci. Prvo, kar moramo storiti, je, da pustimo delati razumu. Treba ie hitrih odločitev. Tudi leta 1914 je bilo tako. Končno, oo prvih porazih smo pa le premagali nasprotnika. Naj vsak mož, na) vsaka žena spozna veličino in usodnost ur, ki Jih 6edaj preživljamo.«
Poročila zaveznikov
Angleška poročila
Angleško vojno poročilo
London, 21. maja. AA. Havas. Glavni štab angleške armade sporoča:
Danes so bili izvedeni letalski napadi na nemške motorizirane oddelke južno od reke Scarpe. Zavezniške sile so bombardirale z uspehom postojanke na reki Escaiit.
London, 21. maja. AA. Reulcr: Letalsko ministrstvo sporoča:
Včeraj so angleški letalci srdito bombardirali sovražne prometne zveze in čete, ki so se zbirale v zaledju v Franciji in Belgiji. Ponoči so se napadi nadaljevali.
London, 21. maja. AA. Reuter: Mornariško ministrstvo poroča:
Izgube britanske trgovske mornarice so bile v tednu, ki se je končal 12. maja, naslednje: potopljene so bile štiri britanske ladje s skupno to-nažo 8055 ton, ena zavezniška ladja od 316 ton in nadaljne tri nevtralne trgovske ladje.
London, 21. maja. AA. Reuter: Uradno poročajo, da se je stara angleška križarka »E p p i n -g h a m« (0500 ton) potopila, ker je zavozila na neko podvodno pečino pri norveški obali. Nikomur od posadke se ni nič zgodilo. Tudi minonosec Princess Victoria je zadel na mino in se potopil s posadko 45 mož.
Vtisi Reuterjevega poročevalca na francoskih bojiščih
London, 21. maja. 1. Reuter. Reuterjev dopisnik v Franciji poroča z bojišča:
Bilka še vedno divja po tej krasni, lepo obdelani pokrajini. Bitka proti nemškemu žepu« jo imenujejo. Nemške težke oklopne enote neprestano udarjajo v francosko obrambo. Nad njimi pa kri-žari ogromna pahljača velikih bombnikov, ki jih spremljajo spel bojeviti lovci. Neprestano udarjajo proti zahodu. Na vsak način in z vsemi žrtvami hočejo razširiti svoj prodor. Velikanska, pravljična junaštva so v tej borbi nekaj vsakdanjega, nekaj že čisto navadnega. Angleške oklopne čete se zaganjajo v sovražnika s severa, francoske z juga, medtem ko jih francoska pehota in topništvo ustavljata spredaj. Kmetske vozove, tovorne avtomobile, navadne avtomobile prevračajo na cestah, koder hočejo nemški tanki naprej. Ponekod sekajo drevje in ga polagajo čez poti. Topovi proti tankom prihajajo v velikih množinah od vseli strani. Predvsem tojioli 7.5 cm kalibra, ki so se zelo izkazali v boju z velikimi nemškimi tanki. Od pristanišč sem pa prihajajo v tovornih avtomobilih vedno nove čete, i ki jih na francoski obali izkrcavajo angleške ladje. Tudi vojnega materiala prihaja velike količine.
Angleški bombniki silno razsajajo med sovražnikom. Obsipavajo ga z bombami v zaledju, obsipavajo ga z bokov, obsipavajo njegove kolone, ko se trudijo, da bi prišle naprej. Na ta način se je posrečilo nemško napredovanje nekoliko ustaviti, da je postalo bolj počasno, medtem ko so Nemci jirve dni kar drveli naprej. Bitka se neprestano premika sem ter tja. Lahko rečemo, da bitka »leta sem ter tja« z brzino do 50 km na uro, enkrat naprej, enkrat spet nazaj, tako da je nemogoče določiti kraja, kjer se razvija. Nemško letalstvo je na splošno v štirikratni! premoči nad angleškim, toda nemške izgube so tudi štirikrat večje, kakor zavezniške. Najbolj slavno dejanje, kar sem jih videl, piše Reuterjev dopisnik, je bil napad 11 »Hurri-canov« na 00 nemških bombnikov, ki so pluli v spremstvu 21 lovskih letal. To je bila prava zračna armada. Angleški lovci so napadali in napadali, dokler so osiali samo še štirje, ko so se razredčeni nemški bombniki in lovci obrnili spet nazaj. Končno pripoveduje Reuterjev dopisnik o nekem primeru. ko so angleški bombniki uničili celo vrsto mostov in je ostal samo še eden. Od 8 angleških bombnikov jih je ostalo samo še 4. Dotični so prosili za dovoljenje, če bi spet smeli v zrak. da tudi ta most uničijo. Dovoljenje so dobili, odleteli so v zrak, noben se 111 več vrnil. Toda most pa je bil le porušen.
Letalski boji
London, 21. maja t. Reuter. Zastopnik letalskega ministrstva je dal naslednja pojasnila o letalskih bojih v severni Franciji:
Vedno nove zgodbe prihajajo o junaškem zadržanju angleškega letalstva. Ves dan so naši letalci napadali sovražne, mnogo močnejše skupine bombnikov ter jih odganjali, medtem ko so angleški bombniki z velikim uspehom bombardirali sovražnikovo zaledje, predvsem prometne zveze, kakor tudi razna skladišča. Od vsakega boja se naši letalci vračajo pogumni in dobro razpoloženi, ker so vedno sovražniku prizadejali hude izgube. Toda nočejo počivati. Takoj se spet dvignejo in lete novim bojem nasproti. Včeraj je ena skupina naših llurricanov« zagledala jato nemških letal, ki jih je moralo biti vsaj 100. Takoj so se spustili ž njimi v boj in sestrelili 11 sovražnih letal, med njimi 8 lovcev. En sam naš pilol si je izbral 4 nasprotne bombnike in jih zaporedoma uničil 3. Samo na tem odseku so naša letala včeraj sestrelila 30 sovražnih letal. Razume se, da so takšni uspehi povezani tudi z velikimi žrtvami. Naše izgube znašajo 14 letal.
Naša letala so spet bombardirala petrolejska skladišča v zahodni Nemčiji, predvsem na prostoru med Misburgoni in Hannoverjem. Bombardirala so tudi nemške petrolejske zaloge v GembIouxe, Gi-vetu, Dinantu in Namnrju. Naše bombe so mnogokrat zadele in povzročile požare.
London, 21. maja. AA. Reuter. Izvejo se tele podrobnosti o operacijah letalstva proti skladiščem bencina v bližini Hanuovra in železniškim zvezam
pri Kolnu. V toku sobotnega dopoldneva je angleško letalstvo izvršilo napade na nemške čele, ki so izvršile prodor v Franciji. V minuli noči je letalstvo ponovno bombardiralo zbiranje nemških čet in nemška letališča ter prometne zveze ua nemškem ozemlju. V bližini Landresa so angleška lelala bombardirala neki nemški motorizirani oddelek. Dalje so napadla petrolejska skladišča v Miesburgu, ki se nahaja nekoliko milj od Hanovra, ter važne mostove v bližini teh skladišč. Napad se je začel takoj po polnoči in je trajal do dveh zjutraj Ko so se vračali zadnji bombniki, so se dogajale eksplozije, ki so dokazovale, da so bila skladišča zadeta. — Reuter izve na merodajnem mestu, da So angleška letala zbila od sobote na nedeljo čez 50 sovražnih letal. Od teh je bilo 34 popolnoma uničenih, 16 pa poškodovanih. Angleške izgube ne znašajo niti polovico tega števila.
London, 21. maja. b. Admiraliteta poroča, da so angleški bombniki bombardirali rotterdamsko luko in to v glavnem one dele, v katerih se nahajajo skladišča olja in petroleja. Nadalje se uradno poroča, da je Anglija v bližini Narvika izgubila težki rušilec od 9796 ton.
Telefonska zveza med Londonom in evropsko celino ukinjena
London, 21. maja. b. Včeraj zvečer ob 18.30 so bile prekinjene vse telefonske zveze med Anglijo in evropsko celino. O vzrokih te prekinitve ni ničesar znanega, mislijo pa, da je poškodovan podmorski kabel po kaki podmornici. V Londonu se je prekinitev telefonskih zvez tembolj občutila, ker se v sedanjem trenutku po vsem svetu z največjo napetostjo pričakujejo poročila o poteku borb na zapadu.
Kje je general Giraud
Nemška poročila trdijo, da je bil ujet, francoska to zanikajo
Berlin, 21. maja. AA. DNB: Kakor pravi poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, je bil v zadnjih bojih ujet vrhovni poveljnik razbite 9 francoske armiie general Giraud. Nemški poročevalski urad je zvedei, da so nemške čete s hitrim napadom zavzele glavni stan štaba 9. francoske armije in da so ujele ves štab Toda na veliko presenečenje, poveljnik armije ni bil navzoč v štabu. Iz-
kazalo se je, da je bil po ukazu novega generali-sima Weyganda dosedanji jioveljnik 9. armije odpoklican in da je bil že na potu v Pariz. Nekoliko pozneje ;e prispel novi poveljnik 9. armije general Giraud, ki je dotedaj poveljeval 7. francoski armiji. Takoj po svojem prihodu je bil ujet,
Pariz, 21 maja. AA Havas poroča, da je pooblaščena zanikati ve6t, da bi bil ujet general Giraud.
Italijanska poročila
Rim. 21. maja. AA. Štefani. Današnji lisli na- j glašajo zavzetje L a o n a ter prekopa med Oise in Somme. Listi posebno naglašajo, da so nemške ko- j Ione obkolile s širokim manevrom okoli mili j » n ] angleških. I ran roških in belgijskih vojakov. zaprtih v ogromni »žep« v Belgiji in severozahodni Franciji.
»Popiilo di Koma« komentira to senzacionalno poročilo in pravi, da se bo gotovo nadaljeval pohod na Pariz, da bi se končala la velika operacija.
Rim. 21. maja. b. Italijanski listi pišejo, da je po zadnjih snočnjih poročilih iz Berlina tudi že L a « n padel v nemške roke in da sedaj nemške motorizirane enote z velikim številom lelal prodirajo v t r e h črtah proti Parizu.
Po še nepotrjenih poročilih so nemške sile že dospele do Rokavskega kanala. Ce jim je to uspelo, poleni bo ostalo brez zveze okoli 1 milijon zavezniških vojakov, to je 350.000 angleških, 350.000 francoskih in 300.000 belgijskih vojakov. — V Belgiji nemška vojska zavzema posamezna obkoljena mesta in vasi. Nemška vojska je zavzela (i and v severni Belgiji.
V italijanskih vojaških krogih smatrajo, da bo nemška vojska napela vse sile, da čim prej pride do morja in do Pariza. Po uspehih na fronti Na-mur—Sedan ima nemška vojska pred seboj močno utrjeno obrambno črto Maubeuge—Sedan.
Francoske čete so se nemških službenih poročilih v zadnjih dneh močno upirale in izvršile protinapade. Po mnenju italijanskega vojaškega strokovnjaka generala Cabiatija razpolaga francosko vrhovno poveljstvo z močnimi in nedotaknjenimi rezervami na črti Mama—Dolna Oise in tu hi moglo biti ustavljeno prodiranje Nemcev. Istočasno bi mogle čele izvršili protinapad na levi bok nemške kolone, ki napreduje proti jugozapadu.
Kaj meni italijanski general
Rim, 21. maja. General Cabiati, razmotrivajoč položaj na zapadni fronti, pravi med drugim sledeče: »Vrhovno poveljstvo francoske armade ima na razpolago ogromne sile, s katerimi bi moglo poslati na črto od Marne do Spodnje Oise čisto sveže čele, ki bi mogle tam Nemce zaustaviti ali celo potisnili nazaj. Francosko vrhovno poveljstvo bi moglo tudi poizkusiti velik protinapad na levem krilu nemških kolon, ki niarširajo na jugozapad. Tako prva kakor druga akcija zahtevata velike in nagle odločitve in sile. ki so moralno na višku in prvovrstno oborožene. To so moralni in materialni
elementi, o katerih ne vemo, v koliki meri jih imajo francoske sile, ki so se do sedaj v zgodovini vedno izkazale na svojem mestu, niso pa bile nikoli izpostavljene takemu strašnemu pritisku sovražnika, kakor danes. Ali bo imela Francija čas in možnost, da nemudoma zbere vse te svoje siie, to je vprašanje, ki ves svet pričakuje nanj odgovora.«
General Romano objavlja članek v »Gazetta del Popoln«, v katerem mimo drugega pravi, da sme na podlagi zadnjih dogodkov na zahodnem bojišču in razvoja položaja trditi, da je cilj nemškega prodiranja prekinitev zvez med posameznimi deli zavezniških armad. Na koncu članka pravi, da se bo v kratkem pokazalo, ali je prodiranje nemške vojske sploh mogoče ustavili.
Louvain v razvalinah
llirn, 21. maja. Rimski listi poročajo iz Belgije: Dočim je glavno mesto Belgije od bombardiranja utrpelo le neznatno škodo na periferiji, je slavni Louvain hudo poškodovan od tridnevnih borb med Nemci in Angleži. Mestna hiša in katedrala sta nepoškodovani. katoliška univerza pa je skoraj popolnoma uničena. Njena slavna biblioteka, ki je bila po minuli vojni popolnoma obnovljena, je v plamenih. Ni mogoče ugotovili, ali je bila zadeta od bombe ali zažgana drugače. Meslo je hudo v razvalinah, katere Nemci spravljajo v stran. Vodovod in električna centrala še nista pojiravljena, ljudje pa se vračajo iz dežele v mesto.
Položaj v Bruslju
Rim, 21. maja. Bruxelles je miren. Javne naprave delujejo redno, izvzemši telefona in javnih avtobusov, ki so z zasebnimi vred ali rekviriraui ali pa morajo oslati zaenkrat v garažah. Tudi vsi hoteli so zasedeni od nemških poveljslev. Po cestah je nabit razglas župana, ki poziva meščanstvo, da nadaljuje svoje delo in se pokori nemškim vojaškim oblastem.
Med Turčijo in Grčijo ni pogajanj
Atene, 21. maja. AA. Havas: Poročila nekaterih tujih listov ob političnih pogajanjih med Turčijo in Grčijo so popolnoma izmišljena. Kakor je znano obstojajo med Turčijo in Grčijo že davno ozki odnošaji, ki slone na celi vrsti sporazumov, ki so bili vsi objavljeni.
Francoska poročila
Francosko vojno poročilo
Pariz, 21. maja. A A. Reuter: Francosko vojno ministrstvo poroča:
Francoske čete so zapastile L a o n. Sovražnik francoskih oddelkov ni napadel, ko so se umikali iz mesta. Nemški napadi v smeri M o n t m e d y j a so bili odbiti.
Pariz, 21. maja. AA. Havas: Uradno poročilo od 21. maja zjutraj se glasi:
Kljub številnim spopadom noč ni prinesla pomembnejših sprememb v položaju, ki je še dalje nejasen med reko Somme in pokrajino pri C a m b r a i. Sovražni napadi so bili odbiti na raznih drugih točkah bojišča, med drugim na področju pri R e t h e I u. Naše letalstvo je v teku noči nadaljevalo s srditim bombardiranjem sovražnega zaledja.
Službeno pojasnilo
Pariz, 21. maja. AA. Havas: ,V teku zadnjih treh dni se položaj v celoti ni znatno spremenil. Hudi boji še dalje divjajo vzhodno od Cambraija in Peronna. Položaj je ostal še dalje nejasen. Zdi se, da včeraj Nemci niso vrgli v boj velikih mas svojih oklopnih oddelkov. Operirali so v glavnem z lahkimi edinicami ter je bilo njihovo prodiranje usmerjeno v globino. Splošna smer nemškega prodiranja ostane še dalje vzhod-zahod, t. j. proti izlivu reke S o in m e in proti C a 1 a i s u. Med reka-maO i s e in Meuse so se francoske čete nekoliko umaknile ter zapustile mesto Laon, ki ga Nemci niso zavzeli z bojem. Dva ali trije novi nemški poskusi, da bi prekoračili reko Aisno pri Rethelu so bili odbiti, kakor tudi novi nemški napadi na Montmedy.
Francozi o nemškem načrtu ločiti Anglijo od Francije
Pariz. 21. majnika. Havas. t. Semkaj so prišla poročila, da se je po nekaterih podonavskih državah pojavila propaganda, ki zatrjuje, da bi bila Nemčija pripravljena skleniti s Francijo poseben mir. Nemčija da želi hitro zaključiti sedanjo vojno, nakar da bi s Francijo sklenila ločeni mir, z Anglijo pa obračunala posebej.
Na merodajnih mestih v Parizu izjavljajo, da so te govorice samo nadaljevanje nemških poskusov pred izbruhom vojne, da bi Francijo ločili od Anglije. Sedaj se spet širijo govorice, da je nastopilo nesoglasje med vojaškimi krogi Anglije in Francije, kar naj bi pomenilo toliko, kakor da je Francija voljna obrniti hrbet Angliji in se z Nemčijo sporazumeti. Toda te želje so velika utvara, pravijo na francoskih merodajnih mestih. Prvič Nemčija še ni dobila vojne, drugič pa bi odnošaji med Anglijo in Francijo, četudi bi se Nemčiji posrečilo potisniti Francoze na druge postojanke v Franciji, postalo le še bolj tesno, ker sta Anglija in Francija danes med seboj tako povezani, da bosta ali skupno premagani, ali pa bosta skupno zmagali. Prepričani sla, da bo sloga med njima omogočila skupno zmago.
Nastop padalcev
Pariz. 21. maja. t. (Havas.) V francoskih vojaških krogih izjavljajo, di so pri včerajšnjih vo-
jaških operacijah igrali največjo vlogo nemški padalci, ki so bili oborožen z vsemi sodobnimi vojnimi sredstvi. Padalci so se spustili pri Alien-su in Arrasu in v Aobeville, kjer so takoj zasedli mostove, železniška križišča, važna cestna križišča in javna poslopja. Te čete so med ljudstvom napravile veliko zmedo. V francoskih vojaških krogih pa upajo, da ne hodo dolgo vztrajale. Francoski vojaški krogi so mnenja, da je nemško prodiranje s pomočjo padalcev imelo bolj namen ustvariti potrtost in zmedo med prebivalstvom, kakor pa doseči zares vojaške cilje.
Mnenje vojaškega strokovnjaka
Pariš, 21. maja. AA. Reuter. Neka ugledna
osebnost iz francoskih vojaških krogov je izjavila, da divjajo srditi boji vzhodno od (ambrai in Peronne. Za zdaj niso znane nobene podrobnosti o teh bojih. Včeraj so na tem odseku operirali samo nemški lahki oddelki in ni bilo opaziti, da bi se bojev udeleževale oklopne edinice. Glavna smer prodiranja nemških čet poteka od vzhoda proti zahodu, proti Sommi in pristaniščem ob Rokavskem prelivu. Med Oiso in Meuso se je francoskim četam posrečilo potisniti sovražnika na nekaterih točkah nazaj. Nemci so brez boja zavzeli mesto Laon. Nemške čete so nekaikrat poskušale prekoračiti reko Aisne v bližini Rethela, bile pa so odbite, prav tako tudi njihovi napadi na Montmedy.
V Angliji menijo, da je položaj podoben tistemu iz leta 1916-17, ko so britanske čete napadle sovražnika z boka in ko so prednji oddelki bili odsekani od zaledja. Zdaj so Nemci z daleč močnejšimi silami poskušali prodreti na nekaterih mestih, zdi ge pa, da so pozabili, da obstoja tudi njihovo zaledje. Francoske čele so na številnih važnih postojankah in so kos vsem napadom. Izvajajo protinapade in se bore sijajno. Jasno je, da so vsi nemški napadi usmerjeni proti pristaniščem ob Rokavskem prelivu in da imajo Nemci namen presekati zvezo med levim krilom in sredino zavezniških čet. Sovražni tanki vozijo skozi posamezne kraje, prinašajo zmedo in vesti, da za njimi slede še ogromne kolone nemških oklopnih oddelkov Veliko število teh tankov so zavezniške čete uničile. Angleške letalstvo je preteklo noč zasejalo veliko zmedo med nemškimi zadnjimi bolnimi črtami ter prizadejalo tem velike izgube.
Francoski tisk
Pariz, 21. maja. AA. Havas: Listi ugotavljajo v svojih poročilih, da se zavezniške čete učinkovito upirajo srditim nemškim napadom severno od St. Quentina, Rethela in Montmedyja. Zdi se, da se je položaj ustalil, ko je minulo prvo presenečenje in ko so zavezniške čete izvedle pregrupacijo. Imena Petain in Weygand ustvarjata veliko zaupanje. Vsi listi opisujejo kariero novega genera-lisima ter hvalijo njegove nekdanje podvige pod Fochom v svetovni vojni, na Poljskem in v Siriji. Listi pravijo, da so nemške motorizirane kolone sicer prispele do Cambraija, La Fere in Laona, da se pa ta mesta nahajajo v francoskih rokah. Borba, ki se sedaj vodi, pravijo listi je težka in nevarna, toda ne samo za zaveznike. >»Oeuvre« pravi, da se v Nemčiji javno mnenje že pripravlja na pozicijsko vojno. »Matin« hvali Paula Reynauda, da je prevzel vodstvo narodne obrambe in da je dal Pe-tainu in Weygandu odločilne položaje v času. ko je volja vsega naroda pobiti sovražnika in doseči zmago.
Norveška fronta
Berlin. 21. maja. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Za časa včerajnjih bojev pri Narviku je nemško letalstvo nudilo uspešno podporo četam. Napadi na pomorske sovražne sile pred Narvikom so bili zelo uspešni. V boju ie bila poškodovana ena linijska ladja in ena težka križarka. Na obeh ladjah je bilo opaziti požar in sla verjetno izgubljeni. Razen tega sta bili poškodovani še dve drugi vojni in tri trgovske ladje.
Bode. 21. maja. b. Vrhovno poveljstvo norveške vojske poroča, da se ie zavezniškim in norveškim četam v zadnjih treh dneh posrečilo, da izvedejo napade ua nemške postojanke severno in
južno od Narvika. Obroč okoli Narvika se vedno bolj zožuje. Zavezniške pomorske enote v zvezi z zračnimi silami so zadnja dva dni izvršile bombardiranje nemških strateških položajev na Norveškem.
Stockholm, 21. maja. Nemške čete, k! gredo na pomoč posadki v narviških hribih, so dospele v Mo. ki je na polovici pota od Trondhjema v Narvik. Norveške in angleške fele se umikajo na Bode. Važno delo so opravili padalci, ki so prišli Norvežanom in Angležem v hrbet. Nemci korakajo naprej proti Narviku.
Glasilo grofa Ciana imenuje težnje Italije
„ltalija mora dobiti nekatera ozemlja, s katerimi bo povečala svojo nacionalno posest in svoje kolonije"
Rim, 21. maja. t. Reuter: Švicarski dopisniki poročajo svojim listom, du so v diploma-tičnem položaju v Italiji opazili nekoliko sprememb. Nastopila so neka olajšanja v zvezi z vojno v Evropi, pravijo švicarski opazovalci. Nemoteno potovanje italijanskih veleparnikov skozi Gibraltar, dejstvo, du Italija vzdržuje promet z Ameriko s svojimi največjimi parniki, kakor tudi to, da je poslala enega svojih največjih parnikov na izletniško |>oto-vanje po Sredozemskem morju, vse to so dokazi, da je ozračje postalo boj mimo.
»Corriere T i c i n o« objavlja poročilo, da je papež Pij XII. dovolil, da se službeno zanika, da bi imel namen odpotovati drugam, ter piše v zvezi s tem, dn je to znamenje za pomirjenje političnega ozračja.
Le glasilo zunanjega ministra grofa Ciana »T e 1 e g r a f o« objavlja še naprej zelo ostre članke, v katerih napoveduje »bližajočo se uro italijanske odločitve«. »Telegrafo« pojasnjuje govor grofa Ciana ter meni, da je zunanji minister v Milanu zelo jasno povedal, kakšen je položaj z italijanskega stališča.
Italija mora dobiti nekatera ozemlja, s katerimi bo povečala tako svojo nacionalno posest, kukor tudi svoj kolonialni imperij,« piše Cianov list, ter nadaljuje, »da so te italijanske težnje že dobro znane. Grof Ciano jih je namreč v svojem govoru dne 30. novembra 1938 imenoval in naštel vse ter so bila pri tej priložnosti našteta tudi nekatera imena, pri katerih je narod ploskal. Takrat demokratične velesile italijanskih teženj niso vzele resno in jih niti na /.nanje niso hotele vzeti. Danes je položaj drugi in bi zahodni velesili ne vem kaj dali, da jih Italija ponovi. Toda danes je že prepozno.«
Nato piše »Telegrafo« »o vojnih dogodkih in meni, da je Italija s svojim dosedanjim zadržanjem, ker je namreč vezala močne francoske site na alpski meji. mnogo doprinesla k razvoju vojne v določeni smeri.«
Nato list zaključuje svoja razmišljanja in pravi,
■»da je gotova stvar, da se urn, ko bo sodelovanje Italije v razvoju vojnih dogodkov postalo bolj živahno, vedno bolj približuje, tista urn namreč, ko bo Italija dosegla vse svoje cilje. Nastopili bomo prej, preden bo začela biti usodna ura evropske zgodovine, prej še, preden bo usoda Evrope dokončno določena ...«
»Bodoča Evropa«
Rim, 21. maja. AA. Štefani: »M e s s a g g e r o« objavlja članek, v katerem govori obodoči Evropi ter pravi, da je Italija bila in bo ostala prvovrsten činitelj pri ustvarjanju te nove Evrope. Italijanski narod — pravi dalje omenjeni list — je pripravljen in čaka na Mussolinijeva povelja. Mus-solinijeve besede niso bile izgovorjene zaman. On je govoril o akciji, ki je pred nami. List zaključuje svoj članek s temile besedami: Če bi se Mussolini odločil, da ponovno pelje Italijane po poti na delo za novo Evropo, bo zmaga kronala njegova prizadevanja.
»Corriere della Sera« piše, ko govori o nedavni izjavi grola Ciana, da je Italija vedno poskušala po poti pogajanj priti do tega, kar ji pripada in kar ima pravico zahtevati, toda da so vsi ti miroljubni poskusi Italije bili zaman. Vsi oni — pravi omenjeni list — katerim so znana lojalna prizadevanja miroljubne Mussolinijeve politike, bodo mogli ceniti pravi pomen govora zunanjega ministra grofa Ciana.
Grof Ciano danes v Albaniji
Rim, 21. maja. AA Štefani: Zunanji minister grof Ciano bo nocoj odpotoval v Tirano.
V poslanici, ki jo je kralju in cesarju Viktorju Emanuelu izročil albanski vrhovni kor-porativni svet, se izraža neoma jna zvestoba albanskega naroda Italiji, kateri se ima danes Albanija zahvaliti za svojo omiko, pravico in napredek. Vsi Albanci priznajo blagodati pravičnega režima. Albanija se ne boji sedanjih kritičnih časov, ker se čuti zaščiteno [ki mo-
drosti Mussolinija, kakor tudi veliki moči fašistične Italije. Vse italijansko in albanske meje so skupne meje fašističnega cesarstva. Italijani in Albanci imajo isto orožje in služijo pod istimi slavnimi zastavami. Albanci so pripravljeni na vse za veliko slavo Albanije in vsega fašističnega cesarstva.
Razpoloženje v Italiji
Rim, 21. maja. Vse časopisje poroča, da angleške oblasti na Malti zapirajo vse fašistične vaditelje in dijake. Pravijo, da je zaradi tega malteško prebivalstvo razburjeno. Nerazpoloženje proti Angliji in Franciji se je, kakor je mogoče posneti iz fašističnega časopisja, v zadnjih urah zopet poostrilo, na kar seveda najbolj vplivajo vesti z za-padnega bojišča.
Maršal Badoglio poroča Mussoliniju
Rim, 21. maja. b. Predsednik vlade Mussolini je ponovno s|>rejel maršala Badoglia, ki je pri lej priliki jjoročal Mussoliniju kot predsedniku vlade in ministru vseh vojaških resorov o inšpekciji, izvršeni na zahodni meji Italije.
Nemški general Epp v Rimu
Rim, 21. maja. b. Nemški general von Epp je s skupino nemških kolonialnih strokovnjakov po obisku italijanske kolonialne razstave v Neaplju dojiotoval snoči v Rim, kjer so ga na postaji Termini pričakovali minister za ita-
lijansko Afriko Perucci, nemški jioslanik v Rimu von Mackensen z osebjem nemškega poslaništva in zastopniki italijanskega ministrstva zunanjih poslov. General von l'.|>p bo ostal nekaj dni v Rimu kot gost itulijanskegu ministra Peruccija.
šolsko leto v Italiji do 31. maja
Rim, 21. maja. b. Z naredi*) ministrstva prosvete je določeno, da se šolsko leto v Italiji konča 31. maja.
Kongres rezervnih topničarjev na Reki
Reka, 21. maja. b. Včeraj se je končal na Reki kongres rezervnih topničarjev, na katerem so sodelovali minister Most Venturini, drž. podtajnik Buharini. večje število generalov in višjih častnikov ter mnogo uglednih predstavnikov fašistične stranke. Državni jKidtajnik Buharini je s svojo družino in prijatelji prišel z Reke na Sušak, kjer se je vozil v dveh avtomobilih po mestu in okolici. Na našem obmejnem mestu ga je pričakoval naš komisar obmejne policije, ki je izvršil vse formalnosti za prehod.
V Rimu slavijo Japonce
Rim, 21. maja. AA. Ste(ani:Japonska delegacija, ki je predvčerajšnjim prispela v Neapelj, je včeraj odpotovala v Rim. Sprejemu na postaji so prisostvovali zunanji minister grof Ciano, tajnik fašist, stranke Mutti ter številni člani vlade. Japonski delegaciji je bil prirejen zelo prisrčen sprejem. Ko je delegacija odhajala s postaje, jo jc množica pozdravila ter spremila do hotela. Pred hotelom je prebivalstvo ponovno priredilo burne manifestacije italijansko-japonskemu prijateljstvu.
Madžari o stališču Sovjetske Rusije
Budimpešta, 21. maja. Tukajšnji politični kro-I gi odločno zavračajo vest, da bi bila sovjetska vla-j da poslala Madžarski noto, češ, da Sovjeti jamčijo I varnost Jugoslaviji, Romuniji in Bolgariji.
Madžarski krogi pravijo, da je vest o takih garan-i cijah sploh izmišljena. Res je samo to, da je Ru-
Maršal Goring razlaga
rssvoj bojev na zahodu
OlMi
Berlin, 21. maja. AA. DNB. Maršal Gor ing je za časa svojega kratkega bivanja v Berlinu imel včeraj govor pred predstavniki nemškega tiska. j Odgovoril je na vsa pereča vprašanja, ki jih je dobil v velikem številu od vseh časnikarjev.
Padalci
V začetku svojega govora se je Goring dotaknil vprašanja padalskih čet. Padalske čete. je dejal Goring, že več let pripadajo kot nove enote letalstvu ter so organizirane po načrtih Hitlerja. Te čete. pripadajo nemški oboroženi sili. Znane so tudi inozemstvu iz mirnih časov, ko so se udeležile velikih vojnih parad pred Hitlerjem. Te čete nosijo uniformo nemškega letalstva enako kot vsi ostali vojaki letalstva. Nesramnost je, če kdo trdi, da so bili padalci oblečeni v tuje uniforme. Padalci se spuščajo izključno v uniformah letalcev. Med padalci in ostalimi letalci ni glede uniforme nobene razlike. Ce torej kdo ujame padalca, mora napram njemu postopati po predpisih mednarodnega prava enako kot z ostalimi ujetniki. Kdor bi se proti temu pregrešil mora računati z najostrejšimi ukrepi od naše strani. Nemčija je o tem jasno obvestila sovražne države, da ne bi nastal jx>zneje nesporazum. V vseh primerih, v katerih bi se postopalo v nasprotju z vojnim pravom, proti padalcem, bomo izvršili strogo preiskavo ter se bodo odgovorne osebe primerno kaznovale.
Nato je Goring izrazil priznanje naporom padalcev in čet, ki so se spustile z letali in ki se jim je v ozadju sovražnih utrdb posrečilo odpreti glavna vrata nizozemskih utrdb. Vse kar so te čete napravile v dneh, ko so pričakovale, da dobijo zvezo s svojimi četami, ki so napredovale, je bilo pravo junaštvo. Te čete so bile predmet najmočnejših sovražnih napadov. Sovražno topništvo je neprestano obstreljevalo padalce. Proti njim so delovale francoske čele, angleške vojne ladje in angleški bombniki ter velik del nizozemskih čet. Navzlic temu so do konca opravili nalogo, ki jim jo je poveril Hitler.
Letalstvo
Na mnoga vprašanja novinarjem, kako je bilo mogoče, da je nemško letalstvo v tako neverjetno kratkem času doseglo premoč nad letalstvom zahodnih velesil, je Goring odgovoril s tole kratko ugotovitvijo: Ni mi na tem. storiti to, kar delata moja tovariša v Angliji in
Franciji, da namreč na vsa usta govorim o neverjetnih uspehih letalstva. Naše letalstvo opravlja samo svojo dolžnost. Ne z besedami temveč z dejanji je, doseglo premoč v zraku. To svojo premoč v zraku bo nemško letalstvo tudi ohranilo.
Načrte za vse nemške ofenzive je izdelal Hitler sam
Maršal Goring je opisal nato podvige nemških čet v zadnjih dneh o priliki prebitja sovražnih obrambnih črt ter zavzetja najmočnejših belgijskih trdnjav Liegea. Anversa, Na-niurja ler Maubeugea. »Nemški narod ve.« je dejal Goring, »da je vso te uspehe omogočil Hitler. Njegovo genijalno vodstvo je osnova za vse te uspehe. Nemški narod pozna svojega voditelja. Ogromna moč nemške narodne skupnosti je njegovo delo. Kot velik državnik naših časov je v zadnjih letih brez uporabe orožja povečal Nemčijo kot noben državni poglavar pred njim. V njegovi osebnosti se združujejo sposobnosti državnika in genijalnega vojskovodje. Z neprestanim razmišljanjem je ustvaril vodja Nemčije gcnijalen vojni načrt. Kol jo načrt za vojno na Poljskem in smelost nastopa na Norveškem njegovo delo, tako je bil tudi ta načrt njegov.
Hitler razpolaga kot nihče pred njim s prednostmi velikega vojskovodje. On razpolaga z ogromnim znanjem o vojnih in tehničnih zadevah. Generali sami so se čudili kako Hitler pozna vso vojno literaturo in kako do podrobnosti pozna vsako vrsto orožja in njegovo moč. On ve, da imajo največji učinek v borbi proti oklepnim enotam topovi z veliko probojno močjo. Ker on to ve. jc dal zgraditi take topove, ki so nastopili tam, kjer so se .pojavile sovražne oklopne enote. Hitler ve. kaj lahko vojak napravi, kaj se lahko od njega zahteva, in kaj se od njega ne sme zahtevati. Hitler je človek prakse ter nasprotnik vseh fraz o strategiji, ki se proučujejo v zaprtem prostoru daleč za bojiščem. Hitler je vodil največjo borbo v poljski vojni, sedaj j>a isti mož vodi borbo, katere uspeli ho nasprotnik v kratkem čutil. Genialni vojni načrt jc v nekoliko dneh pripeljal naše čete do same obale. Po svojih izkušnjah navadnega vojaka v svetovni vojni je izdajal povelja tako, da so se vsi nastopi lahko izvršili z najmanjšimi izgubami. Nemški narod je vedno upal in slutil, da ho v njegovih najtežjih časih vodja Nemčije s svojim genijem upravljal in vodil vojne operacije tako, kot so sc izvršile. Zaradi tega. je končal maršal Goring, gledamo s polnim zaupanjem na končno zmago.«
London. 21. maja. AA. Havas. Angleški parlamentarni krogi zatrjujejo, da l>o predsednik vlade Churchill govoril na današnji seji angleškega parlamenta o sedanjih operacijah in razvoju dogodkov.
Bilo l< u d a Proizvodi UNION
svuda!
Zagreb,
sija sporočila nemški vladi v Berlinu, da ne bi rada videla, da bi se vojska razii-rila na Balkan, na katerem ima Rusija važne interese. Madžarske oblasti so zaprle nad 500 oseb, tako na Madžarskem, kakor v Podkarpatski Rusiji in Madžarom pripadajoči Slovaški zaradi suma komunizma. Oblasti pravijo, da so ti elementi bili r vohunski službi Sovjetske Rusije.
Z norveškega bojišča: Francoski vojak straži ujetega nemškega lctalca .
Nemška „Bela knjiga" v srbohrvaščini
Nemško' zunanje ministrstvo ie jiod naslovom "Dokumenti, ki se nanašajo na angleško-francosko politiko, da se razširi vojna objavilo v srbohrvaščini večje število listin vojaške narave, ki so jih nemške čete našle pri neki na Norveškem zajeti angleški koloni. Te listine so bile najprej objavljene v nemščini. Uvodnim besedam, kjer merodaj-ni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva razlaga pomen teh listin ter na njihovi osnovi tudi prikazuje angleško-francosko načrte, sledijo v petih ločenih skupinah ponatisi teli listin v originalu. lo se pravi v natisku folografičnih j)o>netkov teh listin, ki so napisane delno na stroj, delno z roko. Tem listinam, ki so delno angleški, delno francoski, je priključena še zbirka listin iz norveškega zunanjega ministrstva v norveščini. ki naj dokazujejo sodelovanje norveške vlade pri angleških in francoskih načrtih.
Pogajanja med Japonci in Kitajci?
Šanghaj, 21. maja. b. Kakor izvemo iz kitajskih virov, so se med predstavniki Japonske in pooblaščenci Čangkajška pričela v Honkongu pogajanja o premirju. Japonski pogoji se smatrajo sprejemljivi. Trdi se, da je glavni faktor pri teh pogajanjih zahteva o gospodarskem sodelovanju .Japonske na Kitajskem. Japonska je pristala na to. da takoj izprazni srednjo in južno Kilajsko. S službene kitajske strani se pa še vedno trdi, da se v Hongkongu ne vrše nobena pogajanja.
Slovesna služba božja v Parizu
Pariz, 21. maja. V cerkvi Notre Dame je bila slovesna služba božja, da bi Bog v tej težki uri varoval Francijo. Navzoč je bil jjredsednik republike in njegova gospa, predsednik vlade in skoraj vsi njeni člani ter maršal Petain in številni predstavniki armade.
Madrid, 21. maja. AA. Ilavas: Pariški nadškof msgr. S u h a r d je v spremstvu albijskega, perpi-gnanskega in bavonnskega nadškofa ter admirala Jouberla odpotoval v Barcelono. Pred svojim odhodom iz Madrida je imel kardinal Suhard sestanek z notranjim ministrom Sunerom, ki je eden izmed voditeljev španskih katoličanov. Ta razgovor je trajal 40 minut Kardinal Suhard jc obrazložil španskemu notranjemu ministru položaj francoskih katoličanov. Razgovor je bil zelo prisrčen.
Priprave v Ameriki
Proizvodnja 50.000 letal bi stala okrog 200 milijard dinarjev
®»rajalci belgijske trdnjave Eben Einaela so se pravkar vrnili iz bitke in se veselijo svojega uspeha
l letali.
Washington, 21. maja. AA. Reuter: Vlada je na konferenci delegatov industrije letal stavila sledeče predloge:
1.	Pospešiti je treba izvedbo naročil Angliji in Franciji.
2.	Pospešiti jc treba proizvodnje letalskih motorjev in nujno razširiti tovarne za motorje.
3.	Razširiti je treba že obstoječe tovarne za letala s pomočjo zasebnega denarja, tako da bi bile vse naložbe zajamčene od ameriškega vojnega in mornariškega ministrstva.
4.	Zgraditi je treba 30 novih tovarn za letala v vsej državi tako, da bi se letna proizvodnja zvišala za 3 0.0 0 0 letal. Sedanja letna proizvodnja znaša po mnenju strokovnjakov 15.000 letal.
Zadnjo točko lega predloga še proučujejo. Da bi se pospešila dobava naročenih letal zaveznikom, bodo morali verjetno delati v tovarnah 24 dnevno.
Poveljnik ameriškega letalstva general Henry Arnold je izjavil v vojnem odboru predstavniškega doma, da b« bilo treba za proizvodnjo 50.000 letal
3 in pol milijarde dolarjev (okrog 200 milijard din) Če bi se nahajala vsa ta letala v borbi, bi njihove vzdrževanje veljalo letno enako vsoto. Genera* Arnold je dejal, da se taka množica letal v sedanji vojni ne b: mogla uporabiti. Dejal je, da Nemci ne izkoriščajo več kot 6000 lelal od skupno 24.0C0, kolikor jih imajo.
irska mobilizira
Diihlin. 21. maja. b. Vlada svobodne države Irske je pozvala pod orožje nekaj letnikov rezervistov. da z ozirom na obsloieče razmere okrepi obrambno moč države. Policija je v nedeljo zaprla skupino ljudi 40—50 oseb. ki so bile oborožene.
Budimpešta, 21. maja. AA. MTI: Začel se je promet med Budimpešto in slovaško prestolnico Bratislavo z motornim brzovlakom, ki je dobil ime i "Donavski ekspres-
Komentarji o moskovskih pogajanjih
Poročali smo o tem, kaj nekateri listi in pisci sodijo o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo v Moskvi. Zanimanje za ta pogajanja je še živo ter se da smisel komentarjev belgrajskega časopisja izraziti v glavnem v tehle stavkih: Delegacija jc naletela v Moskvi na izredno prijazen sprejem. Običajna ruska gostoljubnost se je stopnjevala do največjega obsega. V tem duhu so se vodila tudi vsa pogajanja. Že dejstvo samo, da so bila pogajanja lahko zaključena z dobrim uspehom že po 17. dnevih dokazuje, da v Moskvi teh gospodarskih pogajanj niso smatrali za navadno šablono, čeprav sklenjeni dogovori o trgovini, o morski plovbi, o trgovinskih zastopstvih v Belgradu in Moskvi, o načinu plačevanja in načinu obračunavanja medsebojnih dobav in končno o sestavi vrst blaga, ki ga bo vsaka država dobavljala drugi, po vsei verjetnosti nc obsegajo nič drugega kakor to, kar je Moskva v podobnih slučajih že sklenila z drugimi državami. Vsa belgrajska javnost pričakuje, da bodo ti dogovori prav kmalu ratificirani in da jim bodo sledila pogajanja o obnovitvi diplomatskih odnošajev. To pričakovanje ni brez podlage, kajti sedanji mednarodni položaj je tak, da imata obe državi interes na tem, da medsebojna politična in diplomatska pomoč dobi prav kmalu konkretno in formalno obliko v obnovitvi diplomatskih odnosov, ki bodo seveda morali temeljiti na načelu strogega nevmešavanja v domače družabne, gospodarske, politične in socialne razmere vsake od teh držav, pri čemer bo pa še ostalo vedno dosti prostora za poudarek skupnih nacionalnih ciljev. Vsakomur mora biti seveda na prvi pogled jasno, da je trenutno skupni nacionalni cilj izražen v odločni želji, da vsaka od obeh držav brani svojo nevtralnost in svoj mir z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago in da ta sredstva da na razpolago tudi drugi državi, v kolikor bi to prilike omogočale in dovoljevale.
Kaj je danes treba vedeti
Pod tem naslovom prinaša zagrebški Hrvatski Dnevni! članek, kjer govori o nalogah pomožne vojske, kakor jih določa novo sprejeta uredba. Nalo pa lis! pravi: V vojni ima država več nalog. Ena je la, da varuje svoje meje. druga je, da varuje vse gospodarstvo, tretja pa, da brani svoje prebivalstvo pred izkoriščanjem. Zaradi tega so določene najstrožje kazni za navijalce cen. za sa-boterje v gospodarskem življenju. Jugoslavija je nevtralna iu to hoče tudi ostali. Toda ludi položaj nevtralcev ni lakeh. Zlasti pa ni lahko njihovo gospodarsko slanje Toda Jugoslavija bo, če bo treba, svojo nevtralnost tudi branila. Jugoslavija ne želi, dii hi jo kdo zapletel v vojno ter se noče mešali v spore velikih. Ti so sami dovolj močni, da sami sebe lahko branijo in obranijo. Odločilni činilcj Jugoslavije žele samo, da ne postane bojišče in iia bi njeni narodi ne postali žrtve kakega napada. Da to odločnost podkrepi, potrebno ukrepa ter od vsega prebivalstva zahteva, da jo v tem prizadevanju podpira. Zalo kliče vsakogar, ki bi opazil, da kdo dela zoper njeno'nevtralnost in zoper moralno in fizično moč, ki naj lo nevtralnost za jamči, naj sodeluje pri preprečevanju takega delovanja. Kar se posebej naše Hrvalske tiče, imamo še poseben interes na lem, da noben naš človek ne izgubi svojih živcev. Vsakdo izmed nas se mora zavedali svojih dolžnosti do svojega naroda >,alo bo vsakdo, ki bi poskušal delovati zoper naše najvišje dobro, imel priliko okusiti ne le, kaj pomeni narodno zaničevanje, marveč tudi. kaj pomeni organizirana sila celega naroda. Med nami ne sme biti malodiišnih ljudi. Vsak naš človek mora biti pripravljen samega sebe zastaviti za narodni obstoj, Vsakdo pa, ki ho nastopil \ zoper te vrednote, ho občutil posledice.«	I
»Slovenija in Hrvatska«
Hrvatski Dnevnik prinaša uvodnik o nastopu hrvatskih pisateljev v Mariboru ler potem naglasa: Čeprav v Mariboru ni bilo nobenega političnega zborovanja, čeprav so tamkaj govorili le pisatelji, vendar je 15. maj kot dan obiska hrvatskih pisateljev slovenskim pisateljem v Mariboru značilen tudi s političnega stališča Pokazalo se je, da med Slovenci vedno bolj rasle prijateljstvo do Hrvatov. Ni dvoma, da sadovi teh kult. stikov ne bodo izostali ler da se bodo Slovenci in Hrvati v prihodnje še bolj srečavali v skupnem delu ter da bosta naši domovini Hrvatska iu Slovenija prijateljsko in prisrčno sodelovali. To je želja tudi hrvatskega naroda, ki so njegovi sinovi na tej kulturni prireditvi dostojanstveno, zbrano iti častno zastopali naše kuMurne vrednote, izločajoč jih navdušenim mariborskim Slovencem.i
Dr. Bičanič naivno popisuje razmere v Sovjetski Rusiji
Zagrebška Hrvatska Straža« prinaša včeraj omenjeni hvalospev dr. Bičaniča Sovjetski Uniji ter nato odgovarja: Vse to popisovanje je samo po sebi naivno. I)r Bičanič zahteva, naj mu verjamemo, da je v nekaj dneh s|io-znal Sov jetsko l ni jo ler želi, na j bi nin verjeli tudi po toliko drugih opisovanj, kakršna so na primer Gidejevu ali pa sir \\altcrja ( i-trinea. V nekaj dneh puč ni mogoče temeljito spoznati razmer niti v zagrebških šestinah, kaj šele v državi, ki je 80 krat večja kakor Jugoslavija jn 300 krat večja kakor Hrvatska, ki |)isec njenega jezika niti dobro ne zna in kjer so Potemkinove vasi domača prikazen. I)r. Bičanič je vrhu tega videl le tisto, kar «o mu dovolili pogledati, statistike pn so mu dali take. kakršne njim ugajajo... Sicer po jc Biča-ničeva slika nepopolna, (lovori nam o lepo rojenih paradnih vojaških četah, ne pove nam pa nič " tem, kakšni so kmetje! Govori nam o sovjetskem režimu, no govoH nam pa o strogem nadzorstvu prebivalstva Moskvo. . (lovori nam o kulturi in občuduje gledališče, ne govori pa nam o ruskih cerkvah itd. itd.«
Reis ui uiema ne pride v Zagreb
Prod časom je bilo sporočeno, da bo v kratkem prišel v Zagreli vrhovni poglavar vseli muslimanov v Jugoslaviji roi« ul ulomn Fchini Spaho. Obiskati bi bil moral tudi Skopljc. Kakor pn zdaj poročajo, je potovanje reis ul ulome odloženo na nedoločen čas. ker je obolel ter se po bolezni ne počuti dobro.
Pošta v Kamniti pri Mariboru
Belgrad, 21. maja. m. Poštni minister jo pod-lisal odlok, s katerim je jiodolil novo odprlo po-[odbono pošlo v Kamilici pri Mariboru Tereziji
hii/ea
Poročila o občinskih volitvah na Hrvatskem
Po hrvatskih krajih je zmagala HSS, v srbskih JRZ
Uradni izidi občinskih volitev doslej še niso znani. Pač pa imamo nu razpolago poročila listov, Iu prinašajo splošno obrise u volitvah. Iz. .teh posnemamo telo ugotovitve. lielgrajsko Vreme. prinaša iz Zagreba tole sporočilo:
Akcijski odbor zu hrvaške občinske volitve, ki mil nnčeluje predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, sporoča lela podalke o razporeditvi sil v srbskih občinah: Našo liste v krajin, kjer »o bile volitve, so dobilo oti občin, medtem ko so liste SDS v tistih krajih dobilo vsega skupaj le 32 občin. V čisto srbskin občinah, kjer je absolutna večina Srbov, so naše liste dobile 42 občin, medtem ko jo SDS dobila vsega skupaj lo 21 občin.
Važno pu jo omenili, du so pri teh volitvah samostojni demokrati izgubili nekoliko svojih najvažnejših političnih središč, kakor na primer: Ud-bino, Korenico iu druge, ('ejuav so volilve bile zelo ostre, so lahko reče, da ni bilo potvorb, da pa so tisli, ki so bili na oblasli, v tem jirimeru samostojni demokrati, docela izrabili uradni aparat ter s lom nekoliko popravili svoj položaj, ki jo bil zelo težak.
Te volitve jasno kažejo, da je treba Srbe pri graditvi banovino Hrvatske upoštevati in da mora njihov dolož bili v soglasju no le z resničnimi silami Srbov v teh krajih, marveč ludi z. njihovo usmerjenostjo do političnih razmer v strankarskem življenju banovine Hrvatske. Vsekakor je vsakomur jasno, da srbskega življu v banovini Hrvatski ne zastopa SDS. Tisto, kar smo vodno liaglašali, da Srbi na Hrvatskem niso zoper sporazum, marveč, da le zahtevajo sodelovanje pri upravi banovino Hrvatske po pravih zastopnikih srbskega naroda, je zdaj ugotovljeno. Poprave v tem smislu bi dale še večjo moč soglasnemu in skupnemu dolu Srbov in Hrvatov pri splošnih iu državnih zadevah.«
Iz lega sporočila akcijskega Odbora, ki je prav za prav volivni odbor JRZ, sledi, da je SDS v srbskih krajih doživela poraz ter da zastopa srbsko prebivalstvo na Hrvatskem JliZ. Omeniti pa je treba, da vseli podatkov sploh še ni, kor so nekatere občine zelo oddaljene od Zagreba.
Drugo poročilo, ki jo SDS bolj naklonjeno, pa prinaša belgrajska Politika«, ki sicer naglaša, da je HSS, kakor je res, na Hrvatskem v hrvatskih krajih doživela popolno zmago, dasi jo bila volivna udeležba po občinah, kjer je bila ena sama lista, bolj pičla, da pa je tudi JRZ imela velike uspehe. Njeno poročilo na koncu veli:
- Po podatkih, ki jih je bilo mogoče dobili, v poučenih krogih naglašajo najprej, da je v vseli mešanih krajih, kjer žive Srbi skupaj s Hrvati, SDS nastopila skupaj s HSS v obliki SDK. Bilo je lo nekaj izjem. Drugo pn naglašajo, da se je SDS močno okrepila. Zlasli pa naglašajo, da so skoraj v vseli občinah zmagale listo, katere pripadajo strankam vlade narodnega sporazuma in ki so IISS, SDK ter JRZ. To ugotovitev politični krogi zlasti zadovoljno naglašajo, ker so vse druge stranke razen IISS, SDK in JRZ v vsej banovini Hrvatski dobile vsega skupaj lo nekaj malega občin.«
Tako so volitve na Hrvatskem med Hrvati in Srbi skoraj soglasno odobrile politiko sporazuma, kar jo treba lo pozdravili.
Uradno sporočilo banske oblasti v Zagrebu
Zagreb, 21. maja. b. Banska uprava je dala zagrebškemu tisku rezultate občinskih volitev v banovini Hrvatski. V 425 občinah je zmagala IISS, v 133 SDK, a v 27 SDS. IISS skupno z muslimani je zmagala v 4 občinah, IISS z Nemci v 1 občini, SDK z raznimi skupinami v eni občini, SDS z drugimi strankami v eni občini, JRZ v 20 občinah, JR/. in zemljoradniki v eni občini, srbska lisla v S občinah, Srbi izven strank v 18 občinah,
muslimani v dveh občinah, meščanstvo izven strank v 2 občinah, neodvisni (večinoma pristaši HSS. v 2 občinah, levičarji v eni občini, zemljoradniki v cui, Nemci v _ treh in razne narodnosti v dveh občinah. Potemtakem je dobila od 625 občin, kjer so se vršile občinske volitve, v svoje roke HSS sama ali skupaj z manjšimi koalicijami, preifvseni s SDK 564 občin, vse druge skupine pa 61 občin. Občinske volilve se niso vršile v devetih okrajih ter v nekaterih posameznih občinah, v katerih kandidatne liste niso bile pravočasno potrjene. Volilve se niso vršile v 86 občinah in se bodo vršile naknadno.
Zagreb, 21. maja. b. Danes dopoldne je obiskal minister notranjih zadev Stanoje Mihaldžič bana banovine Hrvatske dr. šubašiča in se z njim dalj časa razgovarja!
Politika HSS in JRZ
V svoji številki pred občinskimi volitvami na
Hrvatskem ja belgrajska Samouprava prinesla članek, kjer naglaša, da bodo te volitve odobrile politiko .sporazuma. To politiko pa vodila danes HSS in JRZ, ker sta obe stranki v teh težkih časih sprejeli odgovornost ter po svojih zastopnikih služita interesom države in naroda. Nato pa pravi: .Zato je nerazumljivo listo očitanje naši stranki, češ zakaj so zanima za izid volitev v banovini Hrvatski. Njene organizacije se raztezajo po vsej državi ter ludi na ozemlju banovine Hrvalske Mi teh organizacij, ki pomenijo višjo silo mod ljudstvom, no moremo razpustiti na ljubo niknniu". To ni v našem interesu nili ni v interesu naših političnih sodelavcev, šo manj pa v interesu državne politike, ki jo danes skupaj vodimo. Ni treba pozabiti, v kolikor močnejša je naša stranka da jo toliko močnejši tudi položaj ler politika sporazumna, ki jo na tej strani edino le mi nosimo in branimo.«
Urad za nadzorstvo cen sporoča
Belgrad, 21. maja. A A. IJrad za nadzorstvo nad conami opozarja vso industrijalce in trgovce na debelo, ki proizvajajo ali prodajajo proizvode, ki spadajo pod nadzorstvo, da je takšne proizvode dovoljeno prodajati po višji coni, kakor pa je bila na dan 14. februarja 1940 samo v tem primeru, če se dobi poprej dovoljenje pristojnih oblasli. Vsaka kršitev te zakonske določbe so kaznuje z zaporom do 0 mesecev in z denarno kaznijo 50.000 din.
Prav tako se opozarjajo zainteresirani, naj pri nakupu takšnega blaga zahtevajo dokaze o lom, da jc zu določeno ceno dovoljeno povečanje, prav tako
Cesta Ljubljana—Jezica
Belgrad, 21. maja. m. Gradbeni minister dr. Krek je pod|)isal odlok, s katerim je razpisana javna licitacija z.a modernizacijo ceslo Ljubljana— Jožica. Licitacija bo maja v ministrstvu za gradbe. Vsa la dola bodo po preračunskem znesku stala 14,528.412.33 din. Od toga zneska pade na državno upravo 7.534.480.33 din, ostanek pa na mestno občino ljubljansko.
Hrvati iz Rusije
Zagreb, 21. maja. b. Banska oblast v Zagrebu je po Rdečem križu započela akcijo, da se iz Sovjetsko Rusije povrnejo v domovino še drugi pripadniki to banovine, ki so še od zadnje svetovno vojske ostali v Sovjetski Rusiji in se do danes niso mogli vrniti domov.
Občni zbor jugosEov. časnikarjev
Belgrad, 21. maja. AA. Obveščajo se vsi člani jugoslovanskega novinarskega združenja, da bo redni letni občni zbor tega združenja L junija t. 1. ob 10 dopoldne v Novinarskem domu v Belgradu, Frankopanova 28, s sledečim dnevnim redom:
I. Otvoritev občnega zbora; 2. določitev zapisnikarjev in 2 overovateljev zapisnika; 3. volitve skupščinskih odborov: verifikacijskega odbora, odbora za prošnje in pritožbe, odbora za sestavljanje resolucije in revizijskega odbora; 4. poročila, osrednje uprave: tajnika, nadzornega odbora; 5. vprašanje absolutorija generalni upravi; 0. volitev predsedništva; 7. proračun in določitev prispevkov sekcij; S. sprememba pravil Jugoslovanskega novinarskega združenja; 9. prošnje in pritožbe na glavno skupščino; 10. slučajnosti.
Na občnem zboru bodo sodelovali delegati odsekov Jugoslovanskega novinarskega združenja v Belgradu, Ljubljani, Novem Sadu in Sarajevu, kakor tudi zastopniki novinarskega društva banovine Hrvatske v Zagrebu.
francoski častnik nadzira vežbanje čet v zaledju.
Donavska komisija zaseda
Bukarešta, 21. maja. AA. DNB: V Galacu se je začelo zasedanje evropske donavske komisije.' Tej redni seji evropskc»dotiavske komisije so prisostvovali vsi člani, t. j. zastopniki vseh držav, članic komisije. Po končanem zasedanju si bo komisija ogledala one kraje, na katerih bodo zgrajene golove naprave zaradi zaščite donavskega ustja.
Potres v Kaliforniji
Newyork, 21. maja. AA. DNB: Sedaj poročajo o podrobnostih velikega potresa, ki je napravil v nedeljo veliko škodo na vsem južnem delu kalifornijske obale. Smatra se, da ta škoda znaša 2 in pol milijona dolarjev. Najbolj je bilo poškodovano mesto Imperialtal, kjer je bilo poškodovanih mnogo hiš in mostov. Razen lega jc jiotres uničil vodne rezervoarje. Ubitih je bilo 10 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Po potresu je bilo prijetih več ljudi, ki so ropali.
Kanada v vojni
Ottavva, 21. maja AA Reuter: Predsednik ka-riddske vlade Mackenzie King je imel v parlamentu govor, v katerem je obrazložil napore kanadske vlade v sedanji vojni Predsednik vlade je dejal, da izda Kanada vsak dan 2 milijona dolarjev v vojne svrhe. Sedaj se končujejo priprave, da se pošlje drugi ckspcdicijsk; zbor v Evropo. Razen lega so končane tudi vse priprave za ojačenje prvega ekspedicijsftega zbora, ki se nahaja že v Ev-
ropi. Sedaj se vrši novačenje obveznikov in prostovoljcev za trelji ekspedicijski zbor. Mackenzie King je dalje izjavil, da bodo v sporazumu z angleškimi pomorskimi oblastmi organizirane gotove kanadske pomorske enote. Posebna pozornost pa 6e posveča letalstvu sploh ter pripravi novih letalcev. Istotako se posveča velika pozornost proizvodnji municije ter je minister za municijo dobil posebna pooblastila. Na koncu 6voje izjave je predsednik kanadske vlade naglasil, da bo ustanovljeno posebno ministrstvo, ki bo imelo nalogo vršili kontrolo nad vsemi ukrepi v zvezi z oborožitvijo Kanade ter proizvodnjo orožja in vojnega materiala. Kanadski ekspedicijski zbori bodo imeli po dve popolni diviziji, vsaka divizija pa bo štela po 25.000 vojakov. Na vprašanje nekega poslanca je Mackenzie King dejal, da čakajo Kanado še neke nove dolžnosti v severni coni Atlantskega oceana, kot je na primer zaščita Grenlandije,
Angleški tisk
London, 21. maja. AA. Reuler: Listi pozdravljajo imenovanje generala Weyganda za vrhovnega poveljnika ter soglasno izražajo prepričanje v spo-sobnosti novega generalisima. »Daily Miror« pravi, da že sama imena generala Weyganda in maršala Petaina dajejo francoskemu vojaku nove sile. Novi francoski generalisim uživa zaupanje in podporo vseh činiteljev in ljudstva. Doba presenečenj zaradi nemških napadov je minula ter so se zavezniški vojaki že navadili na nemško taktiko ter prilagodili svoje sile novemu stanju. Zgodovina ne pomni lake bitke, loda treba je imeti prepričanje, da se bo generalu Weygandu posrečilo zaustavili nasprotnika
pa, da naj vedno zahtevajo, da se jim pri prodaji izstavijo računi, v katerih bo jasno označena kakovost blaga. Neizdajanje takšnih računov se kaznuje z zaporom 0 mesecev in denarno kaznijo 50.000 dinarjev.
Urad za nadzorstvo nad cenami pozivlje vse zainteresirane, da vsak primer prekrška navedenih predpisov sporoče prvostopnji splošni upravni oblasli, oziroma krajevni državni policiji, državnim tožilcem ali neposredno uradu za nadzorstvo nad cenami v Belgradu.
Dr. Korošec in Voja Djordjevič odpotovala na velesejem v Vratislavo
Belgrad, 21. maja. m. Nocoj sla odpotovala v Nemčijo v Vralislavo (Breslau) predsednik Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije g. dr. Anion Korošec in podpredsednik iste zveze g. inž. Voja Djordjevič, bivši minister, ki bosta v Vrati-slavi obiskala tamkajšnji velesejem in razstavo poljedelskih strojev, (i. dr. Korošec in g. inž. Djordjevič se bosta v Nemčiji mudila nekaj dni.
Sporočilo demokratske stranke
Demokratska stranka je po seji svojega izvršilnega odbora izdala sporočilo, kjer pravi, da je izvršilni od I hi r izmenjal svoje misli o jjoložajii ter prišel do sklepu, da zdaj ni čas, da bi se izražalo posebne misli ter strankarski interesi. Demokratska stranka je. zvesta svoji tradiciji, razumela svojo nalogo ter sodi, da bi bilo vsakršno strankarsko izrabljanje v današnjem položaju zoper javne interese. Resnost časa danes bolj kakor kdaj koli poprej za-htevu enotnega duha. ko so splošni interesi •nad vsemi drugimi. Demokratska stranka bo storila vse, kar jo v njenih močeh. Čuvanje nevtralnosti in zavarovanje pred nevarnostjo, "ki bi nas utegnila zajeti, zahtevata široko zbrano silo. ki naj jo dvigne zaupanje drugega do drugega kakor tudi zaupan je n«. potu,vki nam ga določi, narodna volja in usoda.
Železnica Belgrad-Pančevo-Vršac
Belgrad, 21. maja. m. Železniška proga Belgrad—Pančevo—Vršac je bila te dni uvrščena med glavne |iroge drugega reda. Del to proge- od Pan-čeva do VrSca, ki je bila prej lokalna vicinalna železnica, jo železniška uprava iz temelja popravila in /.boljšala tako, da bodo sedaj po njej mogli voziti osebni vlaki z brzino do 70 km na uro ler se bo potovanje iz Belgrada na Vršac skrajšalo za dobri dve uri.
Živinorejska razstava v Novem Sadu
Belgrad, 21. maja. m. Danes pepoldne je bila zaprta tridnevna deseta poljedelska in živinorejska razstava v Novem Sadu. Razstavo jo obiskalo okoli 18.000 ljudi, živine pa je bilo prodane za 3 milijone in 100.000 dinarjev.
Osebne novice
Belgrad, 21. maja m. S kraljevim ukazom je postavljen za ravnatelja učiteljišča v Mariboru v 4. skup. 1. stopnje dr. Fran Sušnik, dosedanji ravnatelj II. drž. realne gimnazije v Mariboru.
Belgrad, 21. maja. m. Na meščanske šole so postavljeni kot strokovni učitelji: Keček Jože v Ormožu, Lipovec Angela v Ljubljani na I. dekliški šoli pri Sv. Jakobu in Arko Bogomir v Vojniku pri Celju. Postavljeni učitelji se morajo še pred 31. majem javiti v službi brez čakanja na uradno obvestilo. — Napredovali so na meščanskih šolah v 8. pol. skupino profesorji: Bajd Franc, Ljubi jana-Mostc, Rome Franc, Zgornja Šiška in Rakovec Josip v Novem mestu.
Belgrajske novice
Belgrad, 21. maja m. Kolo srbskih sester v Belgradu je danes zaključilo svoj občni zbor, ki je trajal tri dni in ki so >se ga udeležile zastopnice iz vseh 131 podružnic te organizacije v državi. Po občnem zboru so 6e članice udeležile zadušnice za svoje dobrotnike in za padle srbske vojake v osvobodilnih vojnah.
Belgrad, 21. maja. m. Davi se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade dr. Maček Z njim sta dopotovala v Belgrad tudi minister za trgovino in industrijo dr. Andres in pomočnik zunanjega ministra dr Jukfc. Po povralku v Belgrad je podpredsednik dr. Maček imel daljši razgovor s predsednikom vlade g. Cvetkovičem, za tem s finančnim ministrom dr, Šutejem. ministrom dr. Smoljanom in ministrom dr Koostaotinovičem.
Belgrad, 21. maja. A A. Minister Jevrem Tomič je odpotoval v Novi Sad, kjer si bo ogledal razstavo, nato pa se bo odpeljal v titelski in zabaljski okraj.
Belgrad, 21. maja. A A V imenu Nj. Ve! kralja je z ukazom kr namestnikov odlikovan z redom jugoslovanske krone 1. stopnje italijanski minister za zamenjavo in valute Rafaelo Richardi.
Kadar zazvoni mrtvaški zvon, se vprašajmo, ali ni spet kdo umrl za jetiko. Spomni se jetičnih bolnikov in dami za njihovo zdravljenje!
_ G&Apo-cLaMtvo
Enotne in maksimalne cene mesa v vsej banovini
Doslej je na osnovi uredbe o nadzorstvu nad renanii banska uprava dovoljevala posameznim mesarskim obrtnikom in skupinam mesarskih obrtnikov iz raznih krajev naše banovine zvišanje cen. Toda to je bilo zelo zamudno delo, ker je bilo treba kontrolirati nešteto število prijav in ]K)tem izdajati odloke. Zaradi tega je na osnovi predpisov same uredbe ban u. dr. Marko Natlačen v torek, dne 21. maja. izdal odlok, |m> katerem se določajo enotne cene mesa, ki veljajo tudi kot najvišje cene za vso banovino. Cena je določena tako. da velja osnovna cena za mesta (razen Ljubljane) sedeže večine okrajnih načelslev in v industrijskih občinah, v Ljubljani sami je lahko cena za 1 dinar pri kilogramu višja, dočim mora bili v ostalih krajih cena za 1 dinar nižja kot osnovne cene.
Verjetno, da bo po tem primeru postopala banovina tudi pri drugih predmetih, da ne bo z. izvajanjem nadzorstva nad cenami neenotnih ukrepov v posameznih primerih.
Sama odločba bana g. dr. Marka Natlačena je naslednja:
Odločba
Na podstavi čl. 5„ odst. 1.. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 odločam
1.	te-le najvišje cene mesa
a)	za 1 kg govedine prvovrstne kakovosti, ki se kot takšna označi z žigom pri mesnem ogledu, do 14 din sprednji in do 16 din zadnji del z do 25% priklado kosti, pljučne pečenke brez kosti do 22 din, pljuč in jezika do 10 din. ledvic do 14 din, jeter do 12 din. možganov, srca in vampov do 10 din ter loja do 7 din;
b)	za 1 kg govedine drugovrstne kakovosti do 12 din sprednji in do 14 din zadnji del z do 25% priklado kosti, pljučne pečenke brez kosti do 20 din, ostalega mesa pa po cenah, kakor so določene pod točko a);
c)	za 1 kg teletine do 14 din sprednji in do 10 din zadnji del z do 30% priklado kosti, teletine brez kosti do 24 din, jeter do 22 din in ostalega drobovja do 15 din;
č) za 1 kg svinjine do 16 din sprednji in do 18 din zadnji del, slanine in sala do 10 din. masti do 22 din. ledvic, srca in možganov do 18 din, jeter do 14 din in pljuč do 10 din.
2.	V točki 1. označene cene veljajo za področja mestnih občin Ljubljana. Celje. Maribor iu Ptuj ter naslednjih občin: fit. Vid nad Ljubljano, Polje, Ježica, Dobrova. Vrhnika. Škofja Loka, Stara Loka, Kranj, Tržič, Radovljica. Lesce, Koroška Bela, .lesenice, Dovje-Mojstrana. Kranjska gora. Bled, Bohinjska Bistrica, Brezje. Kamnik. Domžale, Litija, Zagorje ob Savi, Laško. Trbovlje, Hrastnik, Žalec. Teharje, Slovenj (Iradec, Šoštanj, Slovenske Konjice, Vitanje, Šmarje pri Jelšah, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slovenjska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Novo mesto in Kočevje.
3.	V ostalih krajih banovine se morajo računali za 1 din pri 1 kg nižje cene od onih, ki so navedene v točki 1.
Občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, zadruge z neomejenim jamstvom
ki je bil dne 21. maja 1940, je pokazal, da je ta nastarejši slovenski zadružni denarni zavod prebolel posledice velike gospodarske krize in da se nahaja na jx>ti k popolni konsolidaciji.
Iz soglasno odobrenih poslovnih poročil upravnega in nadzornega odbora ter iz revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani posnemamo sledeče najvažnejše postavke, ki jih izkazuje bilanca per 31. december 1939;
Din
Gotovina ........ 7,435.713
Dolžniki........ 79.527.257
Nepremičnine...... 20,768.680
Hranilne vloge..... 108,988.421
Skupščina je sklenila, da se poslovni prebitek, ki je znašal Din 2.043.344.79. porabi za potrebne odpise nepremičnin, premičnin in negotovih terjatev v svilio rigoroznejšega hilanciranja, čeravno se je varnost kreditov izboljšala in vrednost nepremičnin presega izkazano stanje. V teku letošnjega lela je zavod oprostil vse vloge do Din 5000 in ima v načrtu, da razveže tekom leta še vse vloge, ki imajo prednost po uredbi o zaščiti. Sedanja gospodarska konjunktura jamči, da bo tudi Ia zavod izšel iz zaščite popolnoma kon-solidiran.
Drobne iz Nizozemske
Med prvimi mesti, ki so bila napadena in zasedena ob priliki nemškega vdora na Nizozemsko, je bilo mesto N i j m e g e n. Ima okoli 80.000 prebivalcev ter leži ob levem rokavu reke Rena, ki se imenuje Waal. Čez reko, po kateri vlačijo vlačilci tovorne ladje, drži ogromen most, čigar lok je menda največji v Evropi; Bog ve, če še stoji ta most in ga vojna vihra ni razdejala.
Nijmegen je v večini katoliško mesto. Ima katoliško univerzo s tremi fakultetami ter velikansko knjižnico, ki je nameščena v več poslopjih. V njej smo zasledili slovenske knjige ter pokazali so nam tudi najnovejše številke slovenskih katoliških revij: Čas, Bogoslovni vestnik, Dom in svet. Pozabil sem povprašati, kdo prebira tukaj le revije.
Zanimiva je tudi mestna župna cerkev: v glavnem je zidana v gotskem slogu in ima na opornikih ter na zunanji steni sploh več svetniških kipov, katerim so pa odbite glave. Storili so to protestanti v boju proti katoliškemu češčenju svetnikov.
Ko smo si ogledovali prijazno mesto, nas je prijetno iznenadila množica nasadov in cvetličnih gred, iz manjšega parka si prišel v večjega in marsikatera cesta je bila zasenčena z drevoredom. Sicer je pa še vse mesto kazalo slavnostno razpoloženje, kajti zastave po hišah v proslavo štiridesete obletnice vladanja kraljice Viljemine so še visele, pomelači so čistili ceste, ki so bile vse nastlane z raznobarvnim papirjem, rumenega je bilo seveda največ, in monterji so odvijali radijske zvočnike, ki so ves teden z godbo in govori zabavali ljudstvo, in odstranjevali žaromete, po katerih je bilo mesto ponoči odeto v čaroben sijaj. Vendar si meščani še niso sneli oranžnih ko-kard iz gumbnic in tudi kolesa, vozovi in avtomobili so bili še vedno okrašeni z zastavicami ali trakovi oranžne barve. Saj so si še redovniki in duhovniki pripeli na talar ali pa za širokokrajni klobuk znak rumene barve, tako da se je v resnici
V Ljubljani se smejo računati za 1 kg višje cene od onih, ki so navedene pod točko I. č).
4.	Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredlie o kontroli cen.
5.	Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in masti.
Tolmačenje uredbe o varčevanju z živili
Z uredlio o varčevanju z živili z dne 13. maja. ki je stopila v veljavo dne 16. maja, so predpisane različne omejitve glede prodaje in potrošnje mesa. Ker so se zaradi raznih netočnih besedil prevoda uredbe pojavila vprašanja, kako se imajo razlagati nekatere določbe, je sedaj banska uprava naše banovine izdala okrožnico, v kateri pravi:
Klanje živali »h brezmesnih dneh ni prepovedano, ampak samo prodaja. Oh dneh. ko jc prepovedana prodaja treh vrst mesa (govejega, telečjega in svinjskega), ni prepovedana prodaja drugega mesa kot n. pr. drobnice, perutnine itd. kakor tudi ne prekajenega in suhega svinjskega mesa. Pad pojmom meso pa je razumeti tudi drobovje in vse ostale užitne dele govedine, teletine in svinjine.
Glede omejitve klanju telet velja prepoved samo za živali ženskega spolu, ni pa omejitev za živali moškega spola. Ne smejo sc torej klati j ti -niče. telice. ženski telički.
Omejitev glede zaklanih prašičev se nanaša samo na mlade živali, takozvanc »dojke. Omejitev se torej ne nanaša na dorasle svinje, "lede katerih velja čl. 1 uredbe, du se nc sme meso prodajati v torek in petek.
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Čehojug, Ljubljana, da sme prodajati luksuzno volno »Sabina« po din 290 za 1 kg, »Clauida« po din 297 za t kg, »Conchita« po din 322 za 1 kg, »Signola flau-scliarn« po din 338 za 1 kg, »Vanada« po din 327 za 1 kj>, »Melita« po din 306 za 1 Ug, »Geischa« po din 330 za 1 kg Nadalje se odobruje zvišati ceno strojni volni znamke Lazclla 28 2 KWZ na din 165 s 3% sfentom vse na debelo. — Tvrdki Leopold Gu-sel, Maribor, da sme prodajati kavo Maracaibo naravno št. 4601 po din 63.50 in kavo Matagalpo franev št, 7422 co din 73 za 1 kg franco Maribor, na debelo — Tvrdki Leopold Gusel. Maribor, tla sme prodajati svinjsko mast tvrd \Veiler Jakob, Sombor, po din 21 za 1 kg na debelo — Tvrdki Franc Zangger, Celje, da sme prodajati kavo Rio Ncw York 2. Sieb 18 grcen po din 64 za 1 kg na debelo. — Tvrdki Janko Predovič, Ljubljana, da sme prodajati svinjsko mast oo d'n 21 za 1 kg na debelo. — Tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, da sme prodajati bamaško svinisko mast po din 21, voljeno hrbtno slnn:no po din 18.50 in liamburško slanino po din 23.50 za 1 kg pri prodaji na debelo.
Tobačne srečke
Pri 134. žrebanju tobačnih srečk 60 bile za amortizacijo izžrebane naslednje serije:
80, 101, 146, 182, 203, 325, 327, 619, 689, 732, 1053, 1081, 1106, 1121, 1127, 1330, 1 183, 1749, 1833, 2208, 2242, 2272, 2747, 2907, 3171, 3379, 3752, 4048, 4076, 4105, 4283, 4504, 4570, 4828, 4835, 4915, 4938, 5016, 5072, 5637, 6421, 6467, 6621. 6681, 6910, 6949. 7144, 7207, 7444, 7542, 7570. 7773, 8094, 8136, 8137, 8143, 8198. 8379, 8744, 8803, 8851, 8945, 9229, 9331, 9396, 9449, 9462, 9983.
Dobitki pa so bili izžrebani naslednji: ser. 1178 št 23 15.000 din: ser. 7844 št. 4 1000 din; ser. 110 št. 41 500din; ser 8432 št. 36 500din.
Po 100 din: ser. 484 št, 1, ser. 989 št. 86, ser. 3066 št. 79, ser. 4124 št. 31, ser. 6021 št. 81, ser. 7337 št. 47, ser. 7590 št. 22, ser. 7766 št, 73, ser. 8080 št 29, ser. 9187 št. 8.
Po 50 din: ser. 749 št. 53, ser. 1002 št. 55, ser. 4457 št. 64, ser. 4603 št. 27, ser. 4611 št. 61, ser. 5177 št. 78, ser. 6528 št. 69, ser. 8805 št. 32,
ser. 9041 št. 9, ser. 9735 št. 92.
*
Prijava zalog koruze. V zvezi z uredbo o prometu s koruzo je minister trgovine in industrije predpisal navodila za izvrševanje te uredbe. Po teh navodilih morajo vsi producenti (kmetje), trgovci, zadruge, rejci industrijci in drugi, ki imajo na zalogi koruze več kot 5000 kg v zrnu in 8000 v strokih, te količine prijaviti najkasneje do 25. maja.
rr—".....————
ves narod združil v ljubezni in vdanosti do svoje kraljice.
Na prostornem trgu, ki je bil ograjen, pa se je zabavala pod vodstvom učitelja in duhovnikov šolska mladina. Prepevali so, risali na veliko tablo razne slike, tekmovali s svojimi malimi kolesi ter si na vse mogoče načine delali veselje, tako da so se odrasli ustavljali in z zanimanjem opazovali živ-žav svoje nadebudne mladine. Posebno pestro sliko so nudile papirnate kapice v narodnih barvah, brez katere skoraj nismo videli otroka.
Ogledali smo si v parku še majhen zoološki vrt, v katerem je bilo nekaj lepih srn ter jelen s košuto in mladiči. Vsakdo si je lahko po mili volji ogledoval živali; vstopnine ni.
Druga zanimivost, po kateri je mesto Nijmegen znano, pa je Hcilige Landttichling — nekaka zgraditev ali posnetek Svete dežele, ki se nahaja v bližini. Katoličani so namreč pokupili puste predele zemlje, ki se raztezajo jugozahodno od mesta tja proti nemški meji. Tu so v posnetkih upodobili najznačilnejše kraje iz Palestine. Skoda bi bilo, ako si ne bi ogledali te znamenitosti, ko imamo tako lepo priliko, so nam dejali.
Po kosilu smo se odpravil na pot. Profesor p. dr. Brandsma nam je preskrbel spremljevalca, ki nas je popeljal do avtobusne postaje: Bus halte. Ko sem vstopil na avtobus, mi je takoj vzbudil pozornost napis: »Nilt rooken« — kaditi ni dovoljeno. Vsekakor je taka odredba umestna, toda za Nizozemca, ki skoraj ne more pogrešati cigare ali vsaj cigarete, je pa taka prepoved dosti občutljiva. Poleg tega sem zapazil na stropu avtobusa še drug napis: »Noodnitgang« — izhod v sili. Res je bila tamkaj neka odprtina, a zaprta: ker se pa na svetu včasih pripete kaj nepričakovane stvari, bi tudi taka odprtina utegnila priti v sili na pomoč. Previdni so Nizozemci in na vse mislijo. Tako se mi sedaj zdi, da so se tudi v sedaniem žalost-i nem stanju morali okoristiti s lakih izhodom v sili, | ko je njihov voz zavozil v kočljiv položaj. Nam | se tega izhoda v sili ni bilo treba poslužiti, ampak i 6ino se po kratki vožnji že pripeljali v »Sveto de-
Upravne oblasti morajo sestaviti stanje zalog in predložiti poročila ministrstvu trgovine in industrije do 5. junija 1940.
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo naslednji odlok: 1. Poobl. zavodi, pri katerih edino smejo inozemci imeti dinarske terjatve, morajo dobiti predhodno pismeno dovoljenje deviznega ravnateljstva Narodne banke v vseh primerili, ko žele, da inozemskim lastnikom kakršne koli vrste dajo na razpolago obresti njih terjatev. I o velja za dinarske terjatve na računih internih kakor tudi na računih blagovnih transfernih dinarjev in vseh ostalih vrst. Najdalje do 20. maja morajo poobl. zavodi, ki imajo na računih dinarske terjatve, predložiti posebno prošnjo deviznemu ravnateljstvu. V tej prošnji imajo navesti ime inozemskega upnika, lastnika računa, kraj njegovega domicila, obenem označiti tudi državo, znesek terjatve, lastnost inozemske terjatve (interni dinarji itd.), dosedanja obrestna mera in prošnjo za odobritev plačila obresti z event. označbo odstotka. Počenši s 1. junijem je prepovedano poobl. dobili pismenega pooblastila deviznega ravnateljstva s posebno navedbo obrestne mere. ki se lio vporabila.
Delu .družba kanal kralja ('etra I. Iz upravnega odbora sta izstopila Viktor Vickerhauser in Ljubomir Nenadovič, na novo pa sta bila izvoljena Aron Alkalaj in Julius Hanau.
Novi delniški družbi. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo osnovanje delniške družbe Jugohrom z glavnico 2 milij. din. Ustanovitelji so: Damjan Brankovič, P. Blaškovič, J. Radulovič, A. Markovič, D. Tomljenovič, L. Ilarazim. D. Ilara-zim in J. Krpan iz Belgrada. — Nadalje je ministrstvo odobrilo osnovanje delniške družbe Industrija za predelavo papirja v Belgradu z glavnico t milij. din. Ustanovitelji so: Ž. /ivanovič. L. Krehlik, S. Stojanovič, O. Mas, A. Volpijan, B. Po-povič, M. Franič, M. Bretler iz Belgrada.
Bosanska d. d. za elektriko v Jajcu. Glavnica 13.5, bilančna vsota 99.0 (92.7). brutodonos 12.5 (8.7). čisti dobiček brez prenosa 7.7 (2.6) milij. din.
Mojstrski lečaj za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Kralj, banska uprava je obvestila Zbornico za TOI, da bo v primeru zadostnega števila priglašencev 14-dnevni tečaj za one obrtniške mojstre brivsko-frizerske, stavbne, lesne in kovinarske stroke, ki že poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah. Tečaj ima namen, da dopolnilno usposobi mojstre za pouk. Vršil sc bo od 8. do 20. julija po 6 ur dnevno. Kralj, banska uprava bo podelila udeležencem podpore po 300 din. Nekolkovane prijave za tečaj se morajo vložiti najkasneje do 10. junija 1940, na VIII. oddelek kralj. ban. uprave. Zbornica ojiozarja mojstre, ki že poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, da se prijavijo za ta tečaj. Podrobnejša pojasnila dobe pri Zbornici.
411.000 ur meri razstavišče ljubljanskega vclc-sejma. V razstavnih zgradbah pa je 8000 in- prostora. V.se to bo napolnjeno z. najrazličnejšimi izdelki oli letošnjem ljubljanskem velesejmu. ki bo od 1. do 10. junija. Vsaka industrijska panoga 1») sama za sebe urejena tako. da bo nudila tudi sicer neveščemu takoj jasen pregled izdelkov do-tičue stroke. Tako je vsakemu omogočeno, da hitro najde tisto, kar si želi nabaviti in da med seboj primerja izdelke konkurenčnih tvrdk. Deset in deseltisoči vedo. da se na ljubljanskem velesejmu kupi dobro, z.alo prihajajo vsako leto. da Iu izbirajo, kupujejo in naročajo. Naj tudi Vas ne manjka nieil razslavljalci. Izkoristile polovično voznino na železnici za potovanje v Ljubljano od 27. maja do 10. junija, pa imate potem brezplačen povratek od 1. do 15. junija. Na odhodni postaji kupile celo vozno karto, poleg tega pa še rumeno železniško izkaznico za 2 din, ki jo daste na vele-sejeniski blagajni potrditi.
Likvidacija. Kriniea. d. d., tvornica volnenih in bombažnih proizvodov na Sn^.iku izkazuje za lansko leto pri glavnici 0.> milij. (lin izgube 0.04S milij. din. tako da sc skupna izguba poveča nu 0.26 milij. din in je občnemu zboru delničarjev <lne 24. maja predlagala likvidacija.
Zagrebška tvornica papirja. Glavnica (0 0. bilančna vsota 62.8 162.'Vil. čisti dobiček s prenosom vred 2.44 (1.04) milij. din.
Borzs
Dne 21 m-iji. 1910.
Oenar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka »4.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5.137.375 din. na belgrajski borzi 6.2 milijona din. V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 1.25 milij. din.
Ljubljana — uradni tečaji;
London 1 funt....... 144.40— 117.60
Pariz 100 frankov...... 81.60 — 83.90
Nevvyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 995.00-1005.00
želo«. Za štiri kilometre vožnje in za vstopnico smo plačali 60 centov, kar je okoli 18 din.
Imel sem vtis, kot da smo zares dospeli v Palestino. Vse naokoli je rasla le zanikrna trava in se dvigali borovci. V Kristusovem času je bila namreč Sveta dežela bolj obraščeria kot dandanes. Po kamniti poti smo se od lepe asfaltne ceste napotili do gozdička, za katerim so se skrivale znamenitosti. Ob vhodu je nameščena prodaialnica spominkov in pa okrepčevalnica. V poletnem času prihajajo semkaj številnni romarji iz vse Nizozemske, pa tudi iz drugih držav, pa ne samo katoličani, temveč tudi drugoverci in turisti sc prav tako radi ustavljajo tukaj in si ogledajo stvari, ki nas spominjajo na okoliščine, v katerih je živel na zemlji najplemenitejši človek, ki je bil obenem pravi Bog. Jezus Kristus.
Spremljevalec ie imel s seboj načrt, tako da smo si lažje ogledali vsaj najvažne|še reči. Takoj blizu vhoda stoji v orientalskem slogu cerkev Srca Jezusovega z ogromno kupolo in dvema navadnima zvonikoma. Po ozki in senčnati stezici smo nato hiteli mimo masivnega Abrahamovega groba, dokler nismo dospeli do prave orientalske vasice. Pred vasjo je v zidanem studencu tekla bistra voda iz lesenega žleba, sredi vasi stoji majhna sinagoga in tam na kraju skromna mizarjeva hišica. Nazaret. Vse je tako, kot bi bil sv Jc.žef pravkar zapustil svojo delavnico, v kateri je na stojalo prislonjen šele na pol obdelan kos lesa. na stenah visi različno mizarsko orodje, kakršnega bi danes pač ne znali s pridom uporabljati moderni tesarji in mizarji, na tleh leži nekaj lesenih skobljancev in ostružkov, katere bo deviška Mati zvečer pokurila na ognjišču, katerega moremo videti v sosednjem prostoru Poleg hišice je še reven odprt hlev za oslička ali ovčico. Tako dobimo vtis revnega predmestnega delavskega stanovanja kar pač gotovo odgovarja resnici. Začuditi se moramo, da se je božji Sin podal v te razmere in v njih skromno živel trideset let. Ostale hišice tega »mesta Na-zareta« so le nakazane — greš po ulici, a hKe so zaprle, na stopnicah pred vrati dremlje mož, tam
V	NE\V - VOltK :
..Aumistu«" -'7. V. iz. Trsta: .'K. V. 17. IliihroV-nikn. — „l{ex" 2H. V. iz. (iuuovc.
V	Itl KNOS AIKKS:
...Saturnia" 1 VI. <i Tista: 1. VI. iz Splita,— „Virir In," IJ v I iz lienove.
V	VAI.PAHAISO:
• Oceumu* --I VI. iz. Clenove.
111 formacije:
„ITAtlA-LLOYD" TRIESTINO
LJ TIII,J ANA, Miklošičev« ocsla li.
Ljubljana — svobodno tržišče:
London I funt....... 178.44— 181.04
Pariz 100 frankov...... 100.89- 103.19
Nevvork 100 dolarjev .... 5180.00— 5520.00
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka........ 14.70—14.90
Zagreli — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 28.15-28.85
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 28.25— 28.93
Sofija 100 din......... (Hi.50 blago
Curih. Belgrad 10. Pariz. 8.30. London 11.70. Nevvvork 116, Milan 22.50. Madrid 15. Berlin 178.75. Stockholm 106.25, Sofija 5.50. Budimpešta 79.50. Atene 3.10. Carigrad .! 12. Bukarešta 2.37, llelsing-fors 8.50, Buenos Aires 102.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 409.50—414 v Zagrebu 410 —411 v Belgradu 413 —414
Ljubljana Drž. papirji: 7% invest. posojilo 97 blago, agrarji 50 blago, vojna škoda promplna 409.50—414. begi obveznice 68—70. dalm. agrarji 59—00, 8% Blerovo posojilo 96 blago. 7% Blerovo posojilo 87 bi JlJjfO, l '/o posojilo Drž. hip. banke 100 do 101, 7% slab. posojilo 95 blagu. — Delnice: Narodna banka 7900 -7950, Trboveljska 238—240.
'/.af/reb. Drž. papirji: invest posojilo 96—97 (97), agrarji 50 blago, vojna škoda |ironi|ilna 410 do 111 (111. 112), begluške obveznice 70—71 (70.50), dalm. agrarji 58—58.50 (60), 4% severni agrarji 50.50— 51.50 (51). ()% šumske obveznice 61 blago. 8% Blerovo posojilo 97 blago. 7% Blerovo posojilo 87 bi,Igo. — Delnice: Priv. agrarna banka 180 blago. Trboveljska 230—238, Guliiiaiiii 53 blago, Sladk. lov. Osijek 215 denar, Isis 31 denar, Jadr. plovba 380—382 (380).
Kelt/rud. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 91 denar, vojna škoda promptna 413- 114 (413, 412). begluške obveznice 00—70 (69). dalili. agrarji 50.75 do 00.50 (liO. 59.75). 4% severni agrarji 50—50.50 (50). (i% šumske obveznice 59—01. H% Blerovo posojilo 94 denar. Blerovo posojilo 81.50 85.50 (85), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 94 denar. — Delnice Narodna banka 7900 denar. Priv. agrarna banka 177 denar.
2itni trg
Nori Sad. Vse neizprenienjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet srednji.
Sombor. P s e n i c a bač. okol. Novi Sad. sred bač.. baranjska. bač. okol. Sombor, gor. bač.. srem.. slav., južna ban. in gornja ban. 213—245. — .1 e č-ni e n bač. okol. Sombor in srem. 01—65 kg 207.50 do 210. — Koruza bač kosa duplikat 195- 198. Otrobi bač. in srem. juta vreče 170 — 172.50. som borski stari brez vreče 150—152.50. — Tendenca lahka. Promet srednji.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Metliki dne 1 I. maja t. I. Dogon: 311 volov. 116 juncev. 137 krav in 268 prašičev. Prodanih ie bilo le: 47 volov. 39 juncev. 33 krav in 100 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 7 do 7.50 din, II. vrste 6 do 6.50. III. vrste 0 din. junci 1. vrste 6.50 din. II. vrste 5.50 in III. vrste 5 din. krave L vrste 6 do 6.50 din. II. vrste 5.50 in III. vrste 4.50 din za kilogram žive leže. Prašiči 8 do 10 tednov stari 170 do 200 din in prašiči 7 do 10 mesecev stari 300 do 450 din za glavo.
spet nese ženska vodo v vrču na glavi. Vse jc zidano in pobarvano
Mi hit mo naprej in pridemo do Betlehemskega polja. Kamnito je nekoliko nagnjeno, sem ter t]a se vz.diguje nizek grmiček. Toliko je le. dn dobimo pojem, kakšno je bilo resnično betlehemsko polje; saj je še to dokaj veliko, morda ima sto metrov v kvadrat Na spodnji strani je votlina, ponarejena po tisti, kot je bila v oni sveti noči, kajti danes je v Betlehemu nad pravo votlino stoletna veličastna bazilika. Ta votlina tu je iz belonn. a skale so dobro posnete Blizu vhoda na levi strani, je mesto Kristusovega rojstva, z zvezdo, napisom: » 1 ukaj je bil iz Device Mari|e rojen Jezus Kristus«, ter oltarjem, kot je danes v Betlehemu Nekaj korakov proč so pa jasli, povsem prvotne, v skalo vdolbene.
Ogledali smo si tudi gostišče blizu Bellehema, kjer sta zaman Jožef in Marija iskala prenočišča. Io ]e dvajset do trideset metrov dolga kvadrata-sta stavba, na sredi je prostrano dvorišče, ob straneh so pa lope, le na sprednji strani ie sezidano nekaj sob. Iu pa za sveta popotnika ni bilo prostora, kot pravi Sveto p^mo (Lk 2, 7).
Originalna znamenja so nam kazala pol do Pi-latove palače, kjer |p z velikimi kamni tlakovano dvorišče — litostrotos Rimski legionarji, bronasti seveda, stražijo stopnišče, vrhu katerega stoji Pilatov sodni stol Po enako dolgem križevem polu kot v Jeruzalemu (okoli 1303 m) pridemo do Kal-varijc in božjega groba Obiskali ,mo vrt Ge-tsemani. ko smo prestopili suh3 strugo potoka Cc-drona — saj je v resnici večji del suha zaradi suše v Palestini; na nasprotem pobočju pa nas je pozdravila okrogla tempeljska stavba. Zanimal nas je tudi pristni beduinski Abrahamov šotor z živimi oslički v popolni palestinski opremi.
Polni lepega doživetja smo se vrnili nazaj v Nijmegen. a danes se s skrbjo vprašujemo, ali je divja bojna vihra prizanesla tem znamenitostim, kajti prav v tej okolici jc najprej završalo

Koledar
Sreda, 22. maja. Linil (Milan), .Murgurilu K azi jska.
četrtek, 25. maja. Sv. llešnje Telo, Jane/ de Rnssi.
Slovenski javnosti!
Še vedno je jetika bolezen, ki zahteva največ smrtnih žrtev med našim ljudstvom, posebno pa med doraščnjočo mladino. To je dejstvo, ki napram njemu ne sinemo zapirati oči. Zdravstvena oblast stori od leta du lela več, da bi omilila bedo, ki jo povzroča jetika v širših slojih našega ljudstva. Vendar pa razpoložljiva sredstva žal ne zadoščajo, da hi mogli nudili vsem bolnim varno zatočišče in možnost zdravljenja in da bi odvračali od vseh zdravih nevarnost okuženjn.
Ako hočemo zmagali v borbi z jetiko, oko hočemo odpravili jetiko kot ljudsko kugo, tedaj je najkrajša in najzanesljivejša pot do cilja, da pomaga vsak po svojih močeh. Geslo letošnjega proli-tuberkuloznega ledna je, skrbeti za zdravljenje siromašnih jeličnih Slovencev ter v to svrho /. izdatnimi denarnimi prispevki ustanovili primeren sklad.
Sredi proliiuberkuloznega tedna smo. Prireditve. predavanju, denarne zbirke, vse, kar bo v leni ledini storjenega za učvrstitev razumevanju za potrebo protiluberkiiloznega skrbstva, je pod pokroviteljstvom gospoda bana. Ko gre za pomoč sočloveku, naj v strnjeni vrsti stoji ves narod od najvišjega do najnižjega.
Protituberkulozna zveza prosi, da rnlntn in posamezniki s srcem in dušo spremljajo propagando 7,a vzbujanje razumevanju in smisla za Zvezine cilje in naloge. Apeliramo zlasti na vse občinske uprave, da se blagohotno odzovejo prošnjam, ki so jih od Zveze prejeli njihovi predstavniki. Vso ostalo slovensko javnost pa prosimo, da se pridno posluži položnic, priloženih našim dnevnikom. Vse naše edinice naj zlasli v zadnjih dnevih proliiuberkuloznega tedna v polni meri izvrše svojo dolžnost in s tem dokažejo, da se zavedajo polreb, ki jim jih nalaga protituberkulozna borba.
Skrb in prizadevanje vsakega izmed nas naj bo, pripomoči siromašnemu jetičnemu sobratu do potrebnega zdravljenja! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
ampak se bo izvajal do nadaljnjega. Posnemajte! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Slovenski narod je tlldl ponarejevalec. Včerajšnji Slovenski narod« je objavil pod velikim naslovom vest. da je v Zagorju aretirani ponarojev »leč denar ja Košir pri zadnjih volitvah kandidiral na Stojmlinovičevi listi. Pri leni mu seveda ni šlo za resnico, kakor tega nikdar ne tlela, ampak mu je šlo sanio zalo. da l)i vsaj slovenski JltZ ali pu našim slovenskim organ i/a c i jam naprtil možu take vrsti', ki jih mora bili v njegovih vrstah še več kol pa kjer koli drugod. Resnica o Koširju jo pa naslednja: v letu 1955 je pri tedanjih volitvah ugitirul zu listo «11- Mačka, v letu I *)"vS pa je kandidiral na I lodžcrovi listi. Vsi še dobro v cuio. na kakšnih listali je na pr. v letu I')V, kandidiral sam dr krumer, resnično povedano pa nas /ato kandidatura imenovanega nu I lodžcrovi lisii še manj /atiinui. Ugotoviti smo hoteli le. da jo Slovenski narod« zopet hotel nu svoj način naprtiti moža drugam kol pu resnično spada.
—	Osebam, ki so nc morejo zadostno pa trpe zaradi tcRft na zaprtju in
motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Kranz-Josefovo« grenko vodo zolo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa Krnnz-Josefove« grenke vode zjutraj nu tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
orI. n'«. s. lir. :iiii74/:»:>.
—	Razpisane službe cestarjev. Banska uprava je razpisala pri okrajnem cestnem odboru v Laškem tri službena mesta banovinskih ceslarjve, in sicer: 1. odsek na banovinski cesti 11-690 Sv Marjeta— Marno do zveze z banovin, cesto 11-189 od km 0,000 do km 5,000; 2. odsek na banovinski cesti 11-189 Trbovlje — Zidani most—Sevnica—Rajhenburg—Vidim— Krško od km 8.COOO do km 13,0000 ; 3. odsek na banovinski cesti 11-188 Latkova vas—Marija Reka—Trbovlje—Zagorje—Izlake od km 18,022 do km 19,500 in na banovinski cesti 11-189 Trbovlje— Zidani mo.st — Sevnica—Raihenburg—-Videm—Krško
. od km O.OCO do km 2,500, Prosilci za ta mesta mo-* rajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih

Tudi Vi si morate ogledati globoki socijalni	ameriški velefilm, ki je bil napravljen
izrecno za predvajanje v Rusiji!	,., ... , ,	......
__ «•_■ ■■	Nazorna slika socijalne bede malih ljudi,
Ng VfefiiO kai CaSitlPO	ld so ,)0r0 za sv°i vsakdanii kruh, ljudi,
»»so** nas	ki proda^jo sebe in svojo mlado-t da
KINO SLOGA tel. 27-30 Ob 10, 10. in 21. uri	no utonejo v siromaštvu predmestnih ulic.
Zanimiv izum za glasbenike
Ljubljana, 21. maja. Tc dni smo zvedeli, da jc slušatelj na strojnem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani g. Batestin lože izumil napravo, ki avtomatično zapisuje igrane skladbe (improvizacije) na klavirju ali drugih glasbilih. O. Batestin je namreč sestavil aparat, ki popolnoma natančno zapisuje poljubno hitro in komplicirano igranje ter odpira tako nova pota v koinjtoniranju. Naprava je sestavljena i/, več delov.
Pri pritisku na tipko namreč sklenemo električni tok v napravi, ki sproži svetlobno znamenje na osvetljevalni napravi. To znamenje se fotogra-fično zapiše na filmski trak, ki ga snemalna naprava s kontaktno hitrostjo premika naprej. Na ta način se zapisujejo vse kompozicije v posebnem za to prikladnem notnem sistemu, ki je bistvo izuma in je tako zamišljen, da omogoča tudi nestrokovnjaku takojšen prenos v normalni notni sistem.
Naša slika nam kaže njegov novi notni sistem 11,1 filmskem traku z znamenji, ki predstavljajo zaigrane tone. Prednost te naprave je tudi v tem, da jo jc mogoče urediti na različne instrumente. Aparatura je tudi praktično uporabljiva za vsakega glasbenika, ker velja le toliko, kolikor vsak boljši radijski prejemnik. Obratni stroški naprave so tudi zelo nizki, ker velja ena ura hitrega in nepretrganega igranja le 60 din, počasnega pa polovico manj.
Ta izum pa bo tudi sicer olajšal delo skladateljem. prav lako pa je prav lahko prepisovati note
iz enega sistema v drug sistem.
*
—	Rok za vlaganje prošenj za ustanovo dr. Pavla Turncrja se podaljša do 31. maja 1040. Rektor: Slavič, I. r.
—	posnemanja vreden zgled. Neko ugledno podjetje elektrotehnične stroke jc sklenilo o priliki letošnjega protitubcrkulcznega tedna sporazun-.no z uslužbenci odtegovati primeren znesek od usluž-benskih mezd ter ga mc.scčno odvajati Protituberkulozni zvezi z.a njene namene. Podčrtavamo to dejstvo, ki je izšlo iz lastne pobude tega podjetja v tesni povezanosti z. razumevanjem in zrelostjo uslužbencev, ki se zavedajo važnosti in pomena proti-jetične borbe. Zlasti pa je hvalevredno, da ta sklep ni vezan samo na dneve protituberkuloznega tedna,
razmerjih drž. ce-starjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. —
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovsckga roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblaslva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti jc vložili najkasneje do dne 10. ]uni|a 1910 pri okr. cestnem odboru v Laškem.
Daruj z radostnim srcem in čim več moreš za protituberkulozno skrbstvo v Sloveniji! Močna denarna sredstva nas čim prej privedejo k cilju.
—	Razpis ustne licitacije za nabavo kuriva.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86-105 zak. o državnem računovodstvu I. javno ustno licitacijo za nabavo kuriva, in sicer: 60 nr mehkih drv (žamanja), 200 mn bukovih drv v cepanicah po 1 m dolžine ,550 ton premoga kosovca z najmanj 4500 kalorijami, 250 ton grahovca z najmanj 4200 kalorijami. Licitacija bo v skrajšanem roku dne 12. junija 1940 ob 11 v sobi št. 21 v II. nadstr. kr. banske uprave, Bleivvcisova ce>sta 10. Kavcijo v višini 5% od vsote pomidrnc dobave je položiti siri blagajni finančnega oddelka Bleivvcisova c. 13. Ponudniki morajo na* dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licita-cijskc komisije potrdilo o dražileljski sposobnosti, potrdilo o poravnav* vseli zapadlih davkov in pri-znanico o položeni kavciji. Pogoje in informacije dohe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kr. banske uprave soba št, 31.
—	Sodarstvo je pri nas tako razvito, da je beseda o njem celo v slovenski pesnitvi. Moj oče je delal sode, jaz pa ode,« poje slovenski pesnik. Sodarstvo se je pri nas tako dobro razvilo, ker pridelujemo mnogo vina. Slovensko vinogradništvo pa obstoja odkar so se Slovenci naselili v teh pokrajinah in so vinogradništvo prevzeli že od tu prej naseljenih Rimljanov. V Slovenijo prihajajo kupovat sode iz vse države, posebno na velesejem, in naši sodarji znajo to dobro ceniti. Svoje izdelke razstavljajo vsako lelo in tudi na letošnjem vcle-lejmu od 1. do 10. junija jih bomo videli raznih velikosti, gladke in okrašene z živo narodno orna-mentiko.
—	Bahate kočije po mestnih ulicah so že skoro docela izginile. Izvoščke so zamenjali taksiji. Slovensko kolarstvo, stara domača obrt že od nekdaj na visoki stopnji, pa še vseno ni zamrla, tudi ona sc je prilogodila novim razmeram ter zahtevam in ima še lepo bodočnost. Mnogi naši kolarji sedaj izdelujejo smuči, postali so izdelovalci avtomobilskih ogrodij, itd. Mnogo dela pa imajo še vedno z izdelovanjem kmečkih kolesljev, značilnih slovanskih zapravljenčkov, ki jih pri našem kmetu avtomobil še ne bo tako kmalu izpodrinil. Naši kolarji so pa tudi mojstri v izdelovanju najrazličnejših ročnih vozičkov, kakršne še vedno rade uporabljajo naše mlekarice. Slovensko kolesarstvo bo razstavilo svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu od I. do U). junija.
Novo postajališče Prečna
Na železniški progi NoVo mesto—Straža Je Železniška uprava zgradila pri vasi Zalog novo postajališče, ki so imenuje .Prečna . Preteklo nedeljo je bilo to postajališče blagoslovljeno in odprlo. Ob pol 11. je privoz.il z. zolo okusno okrašeno lokomotivo prvi vlak, h katerim so se pripeljali zastopniki žel. ravnateljstvu, Ing. Dekleva. minister in senator dr, K u lovec, okrajni načelnik Vidmar, poslajenačel-nik in gg. inženirji in uradniki sekcije iz Novega mestu, bivši poslanec Veble, banski svetnik Iialaj itd. Z njimi se jo pripeljalo številno občinstvo. Pri postil ji je že bilo zbranih veliko število domačinov in okoličanov, ki so Imeli v Zalogu lo nedeljo žog-naiije . (!. žujinn Jos. Zagorc je pozdrnvll zastopnike in občinstvo ter omenil veliko in požrtvovalno delo, ki so ga Založeni in Ločuni naredili |«>d vodstvom vaškega zastopnika Jos. Drgnnra skupaj z. železniško upravo. Potreben les je dal gruičak gosp. P. Langer; sežagal ga je g. Seldel. DrugI material in strokovne delavce je dala železniška uprava. Postajališče je po zamisli in zgraditvi edinstveno: je lepo in les prikupno in ne šablonsko. — Nato je gosp. Drgunc izrekel zahvalo vsem, ki so gradili. Besedo je povzel g. ing. Dekleva, ki je omenil, du železniška uprava rada uslreže po možnosti upravičenim željam prebivalcev. G. senator dr. K u lovec, naš neumorni borec za koristi naroda, je pohvalno omenil zavzetnost in složno delo prebivalstva; tako prizadevanje dobi vedno |iravo plačilo. Prav posebno zalivalo, jo rekel, sle dolžni železniškemu ministru Besliču, ki je naročil, naj se ljudstvu ugodi, (losp. župan je nato naprosil g. župnika Komijanca Janka, naj blagoslovi postajo. Ta je povedal, da je Bog vse stvari ustvaril sobi v slavo in ljudem v [travi blagor. Železniške naprave |irav živo spominjajo človeka na lo. Vlak najlažje in najhitreje dospe do cilja po tračnicah. Ob tiru so postaje, da ljudje vstopajo in izst0|>aj0. To kliče v spomin tir božjih iti cerkvenih zapovedi. Tisti, ki jih izpolnjuje, najlažje pride na cilj — v nebesa. Postaje: to so dobe življenja, pa tudi prazniki in nedelje ter cerkve, v katerih naj se človek potrudi za i karto* — pomoč božjo. Da bi la postaja bila vsem, ki jo bodo rabili, v blagor, naj pomaga božji blagoslov. — Po blagoslovitvi je g. ing. Dekleva otvorll postajališče za splošno u|)orabo. Pevski zbor, ki je z državno himno otvoril slovesnost in je pred blagoslovitvijo zapel
Molitev«, je sjiored zaključil s slovensko himno, ti. Langer jo povabil gosle in zastopnike na kosilo, j > r i katerem je zahvalno povdarjnl veliko gospodor-sko korist nove postaje. — Visoki mlaji so ob postajališču daleč naokrog z vihrajočinii zastavami oznanjali to slovesnost.
pO dhžavi
^jMjTTTTrrrinjtU'1^1 H	m - rrujjiuinmj j jTrmni" tiin1 ^n uium ntji^^ rTnuuj rrTTr^iijjrTTTTTi ^
* Bolgarski gospodarstveniki v Novem Sadu.
Ljubljana, 22. maja
GledaliSče
Drama. Sreda, 22.: »Strahopetec«. Red Sreda. Četrtek, 88,:t >Ait)10deJc, Izven. Znižane rene od 20 din navzdol. Potek, 24. ob 13: :>ZupnnovH Micka. — Varh.< Dijaška predstava. Cone globoko znižane od 14 din navzdol.
Opera. Sreda, 22.: .Kleopatra«. Red A. Cetr-tok, 23.• »Modra roža«. Red Četrtek. Petek, 24.: Zaprto (generalka).
Radio Ljubljana
Sreda, 22. maja: 7 Jutranji pozdrav, — 7,05 Nupovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Zliorovske pesmi (plošče) — 12,30 Poročila in objave — 15 Napovedi — 15.02 Kmečki trio — 1+ Poročila — 18 Mladinska ura: »Jurij Šubic, slov. slikar. Igru, napisal Arnošt Adamič. Izvajajo člani radij, igral, družine — 18.40 Po Danski in Norveški (dr. B. škerij) — l'> Napovedi in poročila — 19.20 Nar. ura: Hrvatski sabor 1861 (dr. N. I.alič, Zgb) — 19.40 Objave — 19,50 V okviru protltuberku-loznega tednu (pritnarij dr. T. 1'urlan) — 20 Pevski zbor »Cankar« — 20.+5 Valčkov! prvaki (plošče) — 21.15 Tumburuški orkester (L. Kar-melj) — 22 Napovedi in jioročilu — 22,15 Operetni venčki (plošče).
Drugi programi
Sreda. 22 maja: Belgrajski kratkovalovna postaja (49 18. 19 69 m): 1940 Poročila v slovenščini Belgrad: 20 Gledališki prenos. — Zagrebi 20.30 Ljubljana. — Sofijai 19.50 Opera. — Praga: 20.05 Filharmonični koncert. — Trst-Milan: 21 20 Lahka glasba. — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert. — Flo-rencai 21 Gounodova opera Fau6t. — Budimpešta: 19.30 Musorgskega opera »Hovanščina«. •— Bero-miinster: 2055 Jodlcrji. — Bukarešta) 20 Audra-nova opereta »Maskota«.
Prireditve in zabave
Pianist Pavel Sivic bo sodeloval kot solist na koncertu, ki ga bo priredila v ponedeljek, dne 27. t. ni. koloraturna sopranistka gdč, Ksenija Ku-šejeva v veliki Filharmonični dvorani. Za ta svoj koncertni nastop je vzel pianist Šivic dvoje del čeških skladateljev in sicer Suka ter Martinuja. Ostali program bo izvajala sopranistka Ksenija Kušejeva ob klavirskem spreniljevanju pianista Ši-vica, pri eni točki bo sodeloval kot spremljevalec klarinetist Miljutin Raubar. Začetek ob 20, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Terezije D. J. na Kodeljeveni. —
V potek, 24. t. m. obhajamo praznik Marije Pomočnice. Zjutraj ob fi cerkveni govor, nato sveta
Te dni so prišli v Novi Sad zastopniki bolgarskih I maša prod Najsvetejšim z blagoslovom. Ob 8 sv. gospodarstvenikov pod vodstvom Ivana Nikolovn. g ni«ša z ljudskim petjem. Zvečer oh pol sedmih predsednika Kmetijske zbornice v Sofiji, da si | slovesno šmarnice za otroke, ob osmih za od-oglodajo X. mednarodno razstavo in sejem plo- g raslo. Po obojih šmarnicah bo počastitev svetinj menske živine. Na kolodvoru so jih pozdravili I sv. Janeza Bos k a in so bodo delile blagoslovljene bivši narodni poslanec Branko Avrumovlč, ki je | svetinjice Morije Pomočnice. Procesija z Najsve-v svojem govoru izrazil željo, da bi se med Slo- | tejšim je v nedeljo ob pol šestih zvečer, vani na Balkanu ohranil mir, ki je jioroštvo za
mirno dolo in napredek. Nikolov je odgovoril, da nam ni treba, da bi se medsebojno spoznali, ker se že prav dobro poznamo. Stran naše črne zgodovine je zaprta. Nismo sami zakrivili toga, to so storili drugi. Mi delamo, da se uresniči večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Bolgarski zasiopn i k i so bili sprejeti tudi pri banu. Razstava je prav dobro obiskana. Goveda se prodajajo po 0(HKi do 10.000 din, več lepili živali pa je biio prodanih tudi za nad 20.000 din. Cona svinjam jo ludi dobra: merjasci se prodajajo |>o 1500 po 2000 din. Vso razstavljeno živino so vzredili naši mali in srednji posestniki, organizirani v živinorejskih zadrugah in zadružnli organizacijah. Razstavo je obiskalo več ministrov in tudi ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič.
*	Konferenca zastopnikov kmetijskih zadrug i/. Srbije in Vojvodine je bila te dni v Novem Savlu. Zastopniki so govorili o načrtu, kako bi začeli takoj urejati vse ptitrebno za zagrnditev zadružne tovarne za proizvodnjo modre gulico. Akcijo zu gradnjo novo tovarne je sprožila že Glavna zadružna /.veza, da bi na tu način onemogočila privilegirani tovarni »Zorka« neovirano gospodurjenjc nad penami modre galicc. Novosudsku in niška nubuvl jiiliiu zadruga sta sklonili takoj začeti z vsemi deli, ki so potrebna za zgraditev novo tovarne.
*	Po 25 letih se je vrnil iz Rusije. Iz Srbo-hrana poročajo, da se jo te dni vrnil v Ado. Jora Marjakov, ki so ga proli koncu leta 1014 pri Ra-doniu ujeli Rusi. Od takrat je živel v Rusiji. Ko je šel v vojno, je zapustil doma ženo in poldrugo-loto starega sinčka. Sedaj pa je našel doma prav toliko starega vnučka, oiroka njegovega sina, ki je že nekaj let poročen.
*	Turški top iz 1(5. stoletja najden. V Pol rili ji so kopali zavetišče jiroti napadom iz. zraka. Pri tem so naleteli na cev starega turškega topa iz l(i. stoletja in ga prenesli v mestni muzej.
*	10.00 orehov uničil mraz. Nenavadno ostra in dolga zima je po vsej Jugoslaviji uničila veliko število orehov. Samo v dolini Jasenice je mraz uničil okrog 10.000 orehov. Hudo oškodovani kmetje so se obrnili na oblast s prošnjo, da jim da na razpolago mlada orehova drevesca.
*	Triletni otrok zna pisati in brati. Kakor poročajo iz Drvarja, ima orožniški narednik Idriz
Naše dijaštvo
Savičarkel V četrtek 23. t. m. se udeležimo stolne procesije sv. Rcšnjega Telesa. Zbirališče ob pol 9 za stolnico. Pridite v čim večjem številu! Vabljene tudi ostale kat. akademičarke. — Odbor.
Članom AZ! Pozivamo vas, da se jutri polno-številno udeležite stolne proccsije sv. Rešnjeda Telesa. Zbirališče je za stolnico do pol 9 dopoldne. — Akademska zveza.
Kongrcgacija akademičark ima dnevi ob četrt na osem svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite!
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od srede od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. 2itko Jožica, Plcteršnikova ulica 13-1, telefon 47-64.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Piccoli (Dunajska) oosta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 02; Gartus, Moste-Zaloška cesta,
Poizvedovanja
Otroški siv dežni plašč je bil zgubljen v frančiškanski dvorani dne 20. maja t. I. pri popoldanski mladinski predstavi. Pošten najditelj naj ga odda v upravi Slovenca.
Ahmed iz Prokoje triletnega sinčka, ki velja po vsej okolici za čudežnega oiroka. Nenavadno brih-ton fantek se .je v nekaj tednih z lahkoto naučil brati in pisati.
* Stavo plačal z življenjem. V Vršcu je neki trgovec, ki se je bahal, koliko alkohola prenose, jo le dni stavil s svojimi prijatelji za 20 din, da bo izpil v dušku liter žganja. Res se mu je to posrečilo, da je steklenico izpraznil v nekaj minutah. Vesel je pobral 20 din in so podal proli domu. Med jioljo pa mu je jiostalo slabo in zgrudil se ie nezavesten na tla. Prenesli so ga na dom, kjer pa je čez dve uri umrl zaradi zastrup-ljcnja z alkoholom.
Tragična smrt mladega inženirja
Usoden karambol osebnega avtomobila z lokomotivo
Maribor, 21. maja.
V bližini Rogatca na hrvaški meji se je pripetila tragična nesreča, ki jc zahtevala življenje mladega, nadarjenega slovenskega inženirja. V ponedeljek dopoldne se je pripeljal pri neki zagrebški tvrdki zaposleni kemik inž. Zlatko Najžer v Krapi-no po slnžbcncm poslu v tamošnjo tekstilno tovarno. Vozil se je v službenem avtomobilu tvrdke, katerega jc šofiral tvrdkin šofer. Okrog pol 11 sta
Najzabavncjša burka, ki bo izzvala cel orkan smelia! da^vsa^omur' obnVrazLdnla!
j Naša mala ženka
1 V gl. v^gi šarmantna Kathe Nagy
Najboljši komiki Vas bodo razveseljevali in to
Paul Kemp, Lucie Engliscli in Georg Aleksander
KINO UNION
Predstave ob 10,, 19. iu 21. uri
I DOLINA MiKMOV
V naravnih barvah — Epopeia junaštva in svobode. Film v stilu „ROBIN HOOD". Rušijo se stoletna debla, mostovi, nasipi, železnice — Požar se širi in kri se preliva za svobodo hrabrega naroda.
Kino Matica
tel. 21-24 Ob 16.. 19. in 21. uri
se napotila spet nazaj proti Zagrebu. Na povratku pa je prišlo na nepreglednem ovinku do usodnega trčenja z lokomotivo, ki je pridrvela po železniški progi. Lokomotiva je zgrabila avto ter ga je kakih 150 metrov daleč vlekla s 6eboj. Izpod ruševin avtomobila so potegnili potem inž. Nažjerja že mrtvega. Stisnjen je imel prsni koš ter razbito lobanjo in je bil pri priči mrtev. Šofer se ie kakor po čudežu rešil.
Tragična smrt mladega 32-letnega inženirja Najžerja je posebno bolestno odjeknila v Mariboru, kjer je bil pokojnik doma ter ima tudi ženo iz Maribora. Njegov oče, ki živi v Mariboru, je vpokojeni davčni nadupravitelj Matija Najžer .— znan muzik in strokovnjak za glasbila. Tudi njegov sin je podedoval veselje do glasbe ter si jc kot izvrsten čelist ustvaril sloves. Sodeloval je svoj čas v orkestru ljubljanskega radia ter pri mariborski Glasbeni Matici. Bil jc zelo plemenitega, ljubez-nioega značaja. Oženjen je bil z gospo Anico, hčerko mariborskega industrijalca g. Durjave ter zapušča poleg žene še sinčka. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v Maribor, kjer bo pokopano. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljt.
I1UBI1ANA
Procesije sv. R. T.
V	stolnici
Na praznik presv. Rešnjega Telesa bo ob osmih v stolnici slovesna pontifikalna sveta maša. oC> 8..45 bo ob lepem vrenunu šla procesija po naslednjih ulicah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica (pred frančiškansko cerkvijo 1. blagoslov), Wolfo-va ulica, Kongresni trg (pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov — tega blagoslova se bo udeležila tudi tista šolska mladina, ki se bo že prej tu zbrala), Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta (pred šentjakobskim znameniem III. blagoslov), Stari trg, Mestni trg (pred mestno hišo— magistra — IV. blagoslov).
Razvrstivev:
Društva. 1 Prosvetna zveza z zastavo; 2. Ženska zveza' 3) Prosveta Ljubljana-mesto s praporom; 4) Vajeniški dom; 5) Katoliško mladeniško društvo; 6) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov; 7) Steg skavtov Ljubljana III: 8) privatni nameščenci; 9) zastopstvo Akademske zveze, katoliška akademska društva, katoliško akademsko starešinstvo.
II. Bandero Naše Ljube Gospe. 1) gojenke čč. šolskih sester; 2) Poselska zveza s praporom.
ni. Ženske Marijine družbe. 1) Dekliška Marijina družba iz Lichtenturna; 2) Dekliška Marijina družba; 3) Uršulinska dijaška Marijina družba; 4) Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih; 5) stolne kongregacije.
IV.	Bandero presv. Rešnjega Telesa, 1) Dijaška kongregacija pri oo jezuitih; 2) stolne dijaške kongregacije; 3) kongregacija »Zgodnja Danica«; moške Marijine družbe; stolna Vincencijeva konferenca.
V.	Narodne noše; dečki in deklice s cvetjem.
VI.	Prva četa vojske y godbo.
VII.	Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskih svetom, zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij; ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne bodo udeležili procesije z zavodi; dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica Poštne hranilnice; direkcija drž železnic; dravska finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole; državno tožilstvo; apelacijsko sodišče; akademski senat in profesorji univerze.
Vili. Ljubljanska oltarna mladina; duhovščina; prevzvišeni z Najsvetejšim,
IX Ban s komandantom divizije; konzularni zbor; načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kralj, banske uprava ;ostalo državno in samoupravno uradništvo; oficirski zbor.
X. Druga četa vojske.
Vsi udeleženci korakajo v štiristopih.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se vljudno naprošajo, da iz spoštovanja do evha-rističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Naprošate se, da procesije ne trgate. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijeio in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Na dan presv. Rešnjega Telesa bodo v stolnici sv. maše od 4 do 8 vsake pol ure, nadalje pa še ob 9 in pol 12
Zbirališče malih otrok, ki bodo potresali cvetje, je za stolnico. Matere naj pripeljejo v času od S do 8.45 lf take dostojno oblečene otroke, ki si jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodstvo med procesij Še pred končanim IV. blagoslovom jih bodo zopet dobile za stolnico.
Narodne noše se vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže procesije presv, Rešnjega Telesa, ki bo v četrtek ob 8,45 šla iz stolne cerkve.
V	Trnovem
Prva sv. maša ob 5, druga ob pol 6, obakrat obhajilo, farna sv. maša ob 6, nato procesija. Po rocesiji še tiha sv. maša. — Red procesija: 1. ri-iško bandero, barjanska šola, grabenska šola; 2. farno bandero, fantje in možje, fantovski odsek s svojim praporom; 3. Marijino bandero, belo oblečeni otroci v štiristopih, najprej večji s 6večami (zbirajo se v Karunovi ulici), nato manjši s cvetjem (zbirajo se v Vogelni ulici) Na me6tu naj bodo vsaj četrt čez 6. Vodijo jih posebej za to določene gospe in gospodične. — 4. Godba in pevci, duhovščina z Najsvetejšim. — 5 Patronski zastopnik, občinski svetniki, ključarja in drugi odličniki. — 6. Narodne noše, Marijani družbi z zastavo in znaki, ostalo ženstvo s svečami.
Pot procesije: Karunova ulica, Pred konjušnico, prvi blagoslov; Švabičeva ulica, Trnovski pristan, Cerkvena ulica, drugi blagoslov; čez most na Krakovski nasip, Cojzova cesta, Emcnska cesta, pri krakovski kapeli tretji blagoslov; Mirje, Groharjeva ulica, pri mostu četrti blagoslov; Dobrilova ulica, v cerkvi blagoslov, darovanje 6več za cerkev.
Ob slabem vremenu procesija v cerkvi. Hišne gospodarje in stanovalce vljudno prosimo, da okrasijo in razsvetle okna. Može in fa.nte prosimo, da pridejo nosit nebo, bandera in plamenice.
/ *
I Odbor Slov. kat. akad. starešinstva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9.
I Knt. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, dn se jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče je ob 8 v Rokodelskem domu. odkoder gre društvo do glavnega vhoda stolnice, kjer sc uvrsti v procesijo
1 Društvo rokodelskih mojstrov vabi vse člane. «ln se jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. V procesijo naj se vsi člani uvrste za pruporjein rokodelskega društva pri glavnem vhodu v stolnici. Pred stolnico morajo zanesljivo biti pred pol 9. uro Vsi vajenci pu nuj gredo zu zastavo Kut. mla-deniškega društva.
1 f lani križanske moške kongregacije se udeleže jutri procesije sv. R. T. v stolnici. Zbirališče pri zastav1 na prostoru med cerkvijo in semeniščem ob 8.30. — V petek, na praznik Marije pomočnice, se udeleže dlHistveniki molitvene ure v križankah od 1—2 popoldne. — V nedeljo 2(i. maja proslavi k rižanska moška kongregacija glavni družbeni praznk. Cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob (i v Križankah.
1 Ženski odsek šempeterske prosvete vabi članice, «la 6c udeleže procesije pri sv. Petru s svečami.
I $«Miipetrska prosveta. Zbirališče za procesijo sv. R T. je jutri zjutraj v parku pred trafiko. Prosimo, da se vsi odsei<i polnošlevilno udeleže.
I Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsemu članstvu, da se udeleži društvo farne procesije na praznik sa Rešnjega Telesa. Zbirališče za vse članstvo je ob četrt nn sedem na levem hodniku Karunove ulice (ob hiši g. Rrrlina) V procesijo se uvrslimo po sledečem redu: prapor, članstvo
E!
v krojih, članstvo v civllu: možje, fantje, mladci, članice, mladenke. Vabimo vse članstvo, da se procesije udeleži polnošlevilno.
1 Dekliški krožek Trnovo vljudno vabi vse svoje članice in mladenke, da se ali v kroju ali v civilu udeleže procesije sv. R. Telesa. Zbirališče v četrtek zjutraj ob 6.15 uri v Karunovi ulici pri cerkvi. Odbor.
Žrtvujmo za zdravje otrok
Najraje prinaša človeštvo že od pamtiveka žrtve za mladi doraščajoči rod. Zato bo gotovo vsak Ljubljančan radevolje položil mal dar v nabiralnike gospa, ki bodo po mestnih križiščih nabiralne prispevke v okviru protituberkuloznega ledna za nov rentgenov aparat, namenjen šolski dcci. Mogoče bo prav Vaš otrok potreboval pomoči, zato naj ne bodo Vaša ušesa gluha za prošnje nabiralk. Najlepše plačilo je pač zdrav in smehljajoč 6ijaj v dečjih očeh in njihova okrogla nasmejana, rdeča lica. Z dinarskimi darovi boste prispevali k tej prepotreb-ni nabavi rentgenovega aparata, ki bo pravočasno ugotovd kal bolezni, da se ne bo razbohotila in uničila nežnih telesc.
Jutrišnje geslo je: Vsakdo daj dinar za zdravje otroka. — Šolska poliklinika v Ljubljani.
Obiščite
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 zvečer.
film. Predavata gg. dr. Mis: O jetiki in družini, dr. Prodan: O jetiki kot nalezljivi bolezni. Na predavanje so vabljeni vsi, ki se za prolituber-kulo/.uo borbo zanimajo. Vstop je prost.
I Redek jubilej. Gogoljev Revizor v proslavo Daueševega jubileja — priljubljenega igral-ca naše Drame — bo v nedeljo, 26. t. m. o Operi. 40-letnica uspešnega dela pri slovenskem gledališču. klasična komedija, ki bo izvajana v izvrstni pr.nlstavl ter gosi M. Markovič iz Zagreba v poglavarjevi vlogi obeta izredno zanimiv dogodek v naši Operi. — Za 9. aprila rezervirane vstopnice dvignile do petka. 24 t. m opoldne pri operni blagajni, kjer je. predprodaja.
I Kolesa kradejo. — Jesenko Davorin je prijavil policiji, da mu je nekdo dne 17. maja pred palačo Grafiko ukradel moško kolo znamke »Torpedo-. Kolo je črno pleskano, ima tablico s številko 2-6049 in je vredno 800 din. - Iz kletne veže Srednje tehnične šole v Aškerčevi ulici je nekdo ukradel Ant. Mauerju moško kolo znamke Gritz-ner , vredno diu 500. Moško kolo znamke Pucli je bilo ukradeno urarskemu mojstru Zajcu Francu na Tyrševi cesti št. 53. Kolo je črno pleskano.
1 Violončelo je ukradel. — Leopoldini Cotič je nekdo iz stanovanja v Kavškovi ulici št. 3 ukradel 900 din. — Wagner Božo je imel v pevski sobi III. drž. realne gimnazije za Bežigradom violončelo, ki mu ga je nekdo ukradel. Glasbilo je bilo v vreči in je vredno 3000 din.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
I Nočni častilci presv. Zakramenta se vabijo k celonočnemu češčenju, ki se prične drevi ob 9 v stolnici. Vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj se bodo onravliale molitve 28. ure: Za praznik sv. R. T. Možje in mladeniči, pripravimo se vsaj z eno nočno molitveno uro na vel i k i praznik presvetega Zakramenta!
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval k desetletnici obstoja g. knezoškof dr. Ciregorij Rožman znesek 200 din. Plemenitemu dobrotniku, ki je tudi vse od začetka redni član te človekoljubne ustanove, najprisrčnejša hvala!
I Umetnostno-zgodovinsko društvo sjioroča pri-glašencem, da je izlet na Sv. Goro zaradi znanih razmer odpovedan. Prispevki se vračajo.
1 Izlet Stolne prosvete bo ob ugodnem vremenu v nedeljo 26. maja popoldne. Zbirališče članov in njih prijateljev oli I pop. pri stolnici.
1 Razstava E. Piščančeve v Galeriji Obersnel podaljšana. Z ozirom na veliko zanimanje in ume-vanje, ki ga je pekazala cenjcna publika za razstavljena dela Eldc Piščančeve, se je slikarka odločila razstavo podaljšati. Razstava bo odprta do 26. t. m. Vebimo ljubitelje lepe umetnosti, da si ogledajo razstavljena dela Vstop v razstavne prostore Galerije Obersnel jc brezplačen.
1 Odbor frančiškanske prosvete poziva člane, da plačajo članarino najkasneje do 1. junija 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago vsako 6rcdo in soboto od 5—7 popoldne v Škrabčevi sobi, Frančiškanski prehod.
1 Gajevo ulico bi bili v najkrajšem času že pričeli asfaltirati ler ji napravili tudi betonske obcestne kadunje od Tvrševe ceste do Gledališke ulice, totla današnja licitacija zu oddajo del zaradi izrednih razmer ni bila uspešna in je zato mestna občina takoj razpisala 110\o licitacijo v skrajšanem roku, da naposled z zamudo 14 dni vendar dobilo tudi na tej lepi ulici v središču mesta valjati asfaltni tlak. kakršen je na Ilirski ulici.
1 Varnostno cepljenje proti davici je odredilo mestno poglavarstvo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in odredbe kr. banske uprave P. m. 42-6 z dne 27. marca 1940 in VI-2 203-2. K temu obveznemu cepljenju je treba pripeljati vse otroke od dopolnjenega drugega leta do dopolnjenega 10. leta starosti. Cepljenja bodo oproščeni le tisti otroci, ki bo pri njih uradna zdravniška preiskava ugotovila upravičen vzrok oprostitve. Cepljenje šolske mladine bo v šolskih prostorih, predšolsko mladino pa je treba pripeljati k prvemu cepljen ju v dnevih od 27. maju do 6. junija na mestni fi-zikut v Mestni doni od 9. do II. dopoldne in od 16. do 18. popoldne. / ozirom nu pogosto pojavljanje davice v Ljubljani, posebno pa še zaradi možnosti še večjega razširjanja le bolezni v primeru morebitne evakuacije otrok, je tako zaščitno ceplj en .je za otroke življenjskega pomena, samo po sebi |)a ni združeno z nobeno nevarnostjo za zdravje. Uspeh ima le t r i-kratko zaščitno cepljelje v presletlkili 15 dni. Ker se davica ponavlja, je treba pripeljati k cepljenju tirdi vse tiste otroke,-ki so bolezen /e prestali. Neojiravičen izostanek ali prekinitev obveznega cepljenja bo po zakonih strogo kaznovano.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-losel« grenčice.
1 Živahne stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani jc bilo do včeraj podanih že 1088 stanovanjskih odpovedi za izpraznitev raznih manjših in večjih stanovanj. Lani do tega časa jih je bilo samo 624. Odpovedi se silno množe v teh viharnih časih. Pri 95% odfiovedi gre za neplačano najemnino. Sedaj v maju je bilo sodišču že predloženih 98 odpovedi.
1 Češnje cenejše. Pred približno tremi tedni so se pojavile na trgu prve češnje, uvožene iz južne Italije. Takrat so bile zelo drage, namreč 32 din kilogram ,sedaj so postale že cenejše in jih prodajajo 10—12 din kg. Češnje prihajajo iz Goriške in Dalmacije.
1 Živahne kupčije z zemljišči in hišami. Po podatkih ljubljanske zemljiške knjige na okrajnem sodišču jc bilo do včeraj opoldne zaznamenovanih do 105 kupnih pogodb glede prodaje raznih hiš, vil, stavbnih in drugih parcel v mestu in okolici Celotna vrednost prodanih nepremičnin znaša sedaj 9 milijonov 676.154 din. Nasprotno je bilo maj£ vpisanih prav malo vknjižb hipotekarnih posojil, katerih vsola doslej ne presega nad 4,000.000 din.
I Za ukradene škornje — 4 mesece strogega zapora. Pred malim senatom je bil neki samski delavec Štefan K. obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je ukradel Alojziju Božiču iz zaklenjene drvarnice 250 din vredne stare škornje.
1 Dražba košnje v tivolskem parku bo v nedeljo, 26. maja ob 9 v mestni vrtnariji.
I Krajevna protituberkuloznii lica v Ljubljani priredi v danes (22. maja) ob 20 v frančiškanski dvorani veliko javno skioptičtjo in kino predavanje o borbi proli jeliki. Predavanje bo objasnje-valo nad 100 skioptičnih slik in propagandni kino-
Materinska proslava v Slovenskih Konjicah
Za izredno |>ogreSeno je treba smatrati prireditev proslave materinskega dne v Slov. Konjicah. Izvedba in režija sla bili v rokah znanega režiserja Francetu Lazarja, ki je na izviren način prireditev živahno izpeljal. I.ahko se reče, da že veliko iel sem kak oderski nastop ni napravil tako |>rijetnega vtiska kakor tn. S|>ored je bil zelo pester. Predvajale! so bili ne samo otroci, marveč tudi odrasli. Zlasti otroci so se svojih vlog lotili z veliko vnemo. Dcklamirali, recitirali in igrali *o mnogi z zares pristno občutenostjo in prepričevalnostjo. Gotovo bo vsem ostala v spominu Cankarjeva črtica - Mater je zatajil . Otroške iglice z najmanjšimi igralci so bile prav ljubke in prisrčne Največji vtis so napravile žive slike, ki so jim dale povdaVek godba in l>etje. Gotovo je najbolj segla do srca ona o materinem grobu Spored je potekal hitro in brez vsakršnih odmorov, kar pomeni zelo prijetno spremembo nasproti dosedanjemu načinu nastopov. Poseben napovedovalec je živahno povezoval prizore. Zastor je bil ves čas dvignjen. Spreminjanje pri-zorišča je bilo tako izvirno izvedeno, kakor da jo lo del programa. Palčki so nameščali k u lisa ri jo, da se je vse stapljalo drugo z drugim. Udeležba je bila zelo velika. Dvorana Društvenega doma je bila polna.

MARIBOR
Procesija
sv. R. T. v stolnici
Telovske slovesnosti se bodo jutri na praznik sv. Rešnjega Telesa v stolnici vršile po sledečem redu:
Ob 7 zjutraj bo v stolnici slovesna pontifikalna sv. maša. Po sv. maši bo ob lepem vremenu šla procesija po sledečih ulicah, Stolna ulica, Glavni trg, odtam na Koroško cesto do kapelice sv Janeza, kjet bo prvi sv. blagoslov; nato krene procesija naprej po Strossmajerjevi in Orožnovi ulici na Slcmškov trg ter bo pred škofijskim dvorcem drugi blagoslov: po ulici 10 oktobra, Gosposki in Slovenski ulici bo šla procesija na Grajski trg, kjer bo pri Marijini kapelici 3 blagoslov; tega blagoslova se udeleži tudi klasična gimnazija, ki 6e bo že poprej tu zbrala; po Vetrinjski, Jurčičevi in spodnji Gosposki ulici se zvrsti nato procesija na Glavni trg, kjer bo četrti blagoslov pred Marijinem spomenikom. Tega blagoslova sc udeleži tudi realna gimnazija in državno učiteljišče. Procesija se potem vrne v stolnico po Stolni ulici. V stolnici bo tiha sv. maša.
Razvrstitev procesije: 1. Križ, 2. godba poštarjev, 3 možje, 4. društvo komisarjev, 5. katoliško delavstvo, 6. katoliški mojstri, 7. deška ljudska šola, 8. deška meščanska šola, 9 gozdarska šola, 10. vinarska in sadjarska šola, 11. dekliška ljudska šola, 12. dekliška meščanska šola, 13. krščanska ženska zveza, 14. Marijina družba za matere. 15. poselska zveza, 16. dekliški krožek, 17.t Fantovski odsek, 18. slovenska dijaška zveza, 19. zastava KA stolne in mestne župnije, 20. zveza mladih katoliških delav-ccv, 21. apostolstvo mož,' 22. klasična gimnazija (od tretjega blagoslova naprej), 23r kat. akademsko starešinstvo, 24 dekliški Marijin vrtec. 25 .dekliška Marijina družba, 26. sestre usmiljenke. 27. vojaška godba. 28. častna četa vojakov, 29 zavod šolskih sester, 30. šolske sestre, 31. pevci, 32. belo oblečeni dečki z zastavo Mariiinega vitca, 33. belo oblečene deklice, 34. duhovščina in prevzvišeni z Najsvetejšim, 35 zastopstvo oblastev, 36. društvo katoliških gospa, 37. žene.
Vsi udeleženci naj korakajo v štiristopih. Ne trgajte proccsije.
Vernike po ulicah, kjer se pomika procesija, prosimo, naj počastijo Najsvetejše s tem, da okrasijo in razsvetlijo svoja okna. Katoliški takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Nasvetejše mimo.
*
m Članstvu mariborskih odsekov FO. Zbor za telovsko procesijo za članstvo v krojih in v civilu do pol 8 na Livadi. Vsi in točno!
m Članice vseh mariborskih dekliških krožkov
se vabijo, da se udeleže'v ktojih proccsije na praznik sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče na Livadi zjutraj ob 7.
m SDS člani v krojih se zbero za procesijo v četrtek ob pol 8 na Livadi. Vsi!
m Pred ustanovitvijo slovenske teniške zveze.
V nedeljo bo v Mariboru v lovski sobi hotela »Orel« konferenca vseh teniških klubov Slovenije.
Konferenco sklicuje akcijski odbor za ustanovitev slovenske teniške zveze v Mariboru.
m Nesrečna smrt splavarja. Na Kozjem vrhu pri Breznem so našli obešenega 25 letnega splavarja Jožefa Kralja. Ko so ga sneli z vrvi, je bil že mrtev. Kralj je pred nekaj dnevi prišel z vožnje s splavom, ki ga jc vodil do Dubrave. V smrt je šel brez znanega vzroka.
m Drevi ob 20 bodo gojenci višje stopnje šole Glasbene Matice pokazali svoje znanje in napredek na javni produkciji v Narodnem domu.
m Spremembe v vodstvu Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. Na zadnjem občnem zboru te naše največje in najbolj uspešno delujoče nabavljalne zadruge, ki se ponaša že s 5468 člani ter je zaključila poslovno leto s prometom 25 milijonov in bilančno vsoto 16.5 milijona dinarjev, so bile tudi nadomestne volitve. V upravni odbor so bili izvoljeni Anton Bajt, Drago Gracner. Ivan Križan, prol. Lado Mlakar in gospa Herma Bračič; v nadzorni odbor sta prišla Silvo Rode in Alojz Šuman.
m Velik uspeh mariborskega gledališča v Selnici ob Dravi. V nedeljo je gostovala mariborska drama v Selnici ob Dravi. Nastopila je v tem čisto podeželskem kraiu s samim kmečkim prebivalstvom z znano dramo »Via Mala« v režiji r. Malca. Igralci so nastopili na odru Slomškovega doma ter so dosegli izreden uspeh Igralce in občinstvo je pozdravil učitelj Lorbek, šolar pa je prvakinji mariborskega gledališča gdč. Kralievi izročil lep kobanski šopek. Ljudje si želijo, da bi jih mariborsko gledališče spet kaj kmalu obiskalo Takšni nastopi gledališča na deželi bi bili velikega pomena.
m Dekliški krožek Maribor I ima danes ob 7 zvečer sestanek v običajnih prostorih. Udeležba je za vse članice strogo obvezen.
m Poletno uradovanje so uvedli na mariborskem magistratu, ne pa tudi na mestnih podjetjih. Uradovanje je sedaj od pol 8 do pol 14, popoldne pa je v posameznih uradih tudi dežurna služba.
m Obsojena starša, ker sta zapustila otroke. 43 letni Blaž in 31 letna Marija Rajh sta uboga najemnika v Žitečki vasi pri Ivanjkovcih. Imata dvoje otrok. 7 letno Terezijo in 4 letno Kristino. V"le-tošnji hudi zimi je Rajhovim zmanjkalo hrane. Mož in žena sta se odločila, da gresta k sorodnikom prosit živeža ler sta se 28 januarja odpravila od doma. Svoja otroka sla pustila doma ter sta ju zaklenila v hišo. Ko je drugega jutra-šel mimo Raj-hove hiše sosed Ivan Orsinek. je zaslišal iz hiše pretresljiv jok. Vdrl je v hišo in našel tam oba otroka vsa otrpla od mraza ter napol mrtva od gladu. Rajh in žena sta se potem šele čez dva dni vrnila domov. Za otroka so medtem skrbeli sosedje, ker bi bila drugače gotovo umrla od gladu in zime. Rajh in njegova žena sta sc zaradi tega sedaj zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem. Blaž Rajh je bil obsojen nepogojno na dva meseca zapora, njegova žena pa je dobila en mesec zapora pogojno za eno leto.
Gleriališie
Sreda, 22. maja: Zaprto. — Četrtek, 23. maja, ob 20: »Izdaja pri Novari«. Znižane cene. Zadnjič.
Celjske novice
c Procesija Sv. Rešnjega Telesa. Jutri na Te-lovo bo ob 8. zjutraj v župnijski cerkvi sv. Daniela slovesna sv. maša, nato pa procesija po ulicah, kakor smo že včeraj poročali. Razpored procesije je naslednji: križ, moški. Fantovski odsek. Dekliška Marijina družba, Kongregacija gospodičen, gasilci, godba, četa vojaštva, Gospejno društvo, narodne noše, belo oblečene deklice, duhovščina z Najsvetejšim, okrajni načelnik in poveljnik mesta, upravno, okrožno in okrajno sodišče, predstavniki uradov z uradništvom, častniki, zastopniki mestne občine, Katoliško akademsko starešinstvo, vojaštvo in ženske. Sole se zbero na Glavnem trgu pri zadnjem evangeliju
c Osebna vest. Na svojo prošnjo je iz zdravstvenih razlogov upokojen pešadijski kapetan I. ki. iz Celja g. Franjo T oš.
c Članice DK in članice Gospejnega dobrodelnega društva, ki imajo narodne noše, vljudno vabimo, da se udeleže jutri, na praznik sv. Rešnjega Telesa procesije. Zbirališče bo ob pol 8. zjulraj v Domu v Samostanski ulici.
c Iz delavskih vrsl. ZZ.D v Mislinju je zahtevala povišanje plač v lesni industrifi Arlur Perger. Mezdno gibanje je trajalo teden dni in se je končalo v nedeljo pojioldne. Delavci so zahtevali po-višanje mezd za 50 par na uro ter enako povišanje akordnim delavcem. V podjetju je zajioslenili 168 delavcev. Podjetnik ni takoj pristal na povišanje in je delavcem ponujal le 25 par poviška, ker pa so delavci vztrajali in je pri pogajanjih sodeloval zastopnik Delavske zbornice iz Celja, so delavci usjieli in je bila končno sklenjena dodatna pogodba. Z. ozirom na porast draginje je podjetnik povišal mezde delavkam od 3 din na 3.15. delavcem od 4.05 na 4 55 din. Pri|iominjamo, da je v podjetju le 0 delavk, ostali so delavci. Delavci imajo povečini tudi deputat, kakor stanovanje, kurjavo in luč. To jc zopet uspeh delavne ZZD v Mislinju, ki je že lani zaslovela po vztrajni pettedenski borbi za zboljšanje položaja delavstva. Delav-stv v Mislinju je 95?/, organizirano v ZZD.
c Članice Dekliškega krožka, ki nimajo narodnih noš. se vljudno vabijo, da se udeležijo telovske procesije. Zbirališče pred farno cerkvijo.
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih obhaja praznik Marije Pomočnice v nedeljo, 26. maja. Popoldne ob 5. bo predstava lepe duhovne igre: Iz teme k luči«.
c Velika medklubska motociklistična tekma, ki je bila določena za nedeljo, 26 maja, je preložena.
r Materinsko proslavo priredi ženski krožek društva Jadran-Nanos jutri, na praznik, 23. maja v celjskem mestnem gledališču. Predstava se prične ob 5. in ne ob 4.. kakor nam jc bilo javljeno. Cisti dobiček je namenjen obdaritvi revnih mater na severni meji.
c Truplo ponesrečenega 40 letnega splavarja Matije Ramšaka iz Smartnega ob Dreti, ki je utonil v Savi blizu Blance pri Stari Gradiški pri trčenju splava z neko ladjo, so našli in v soboto popoldne položili k večnemu počitku v Stari Gradiški. O tej nenavadni nesreči smo poročali takoj po dogodku. Truplo so dolgo časa iskali od Blance do Gradiške. Našel ga je lesni trgovec Jeraj Franc iz Stare Gradiške v grmovju ob Savi. kamor so valovi truplo ob povodnji privalili, nekako 30 kin od Blance. Pokojni Ramšak je bil koroški borec in marljiv gasilec. Naj mu bo ohranjen lep sjiomin.
c Gostovanje ljubljanske Opere v Celju. 39. pp. v Celju bo tudi leto« najbolj slovesno proslavil spomin na zmagovite boje na Koroškem 1. 1910. Slava bo ob 10. dopoldne v torek, dne 28. maja in se je bodo udeležili koroški in Majstrovi borci in vsi narodno zavedni Celjani. V počastitev slave ho uprizorila ljubljanska opera oh S. zvečer istega dne narodno opero 'Gorenjski slavček-. Vse občinstvo vabimo, da se udeleži proslave na Dečkovem trpi in poseti tudi opero.
c Odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju je konstituiran. Z a predsednika je bil izvoljen g. Lečnik Anton, za podpredsednika stavbenik g. Karel lezernik. za blagajnika g. Zohar, za tajnika pa g. Slavko Kukovec.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani I
KULTURNI OBZORNIK
Biser naših cerkva
Ptujska gora, opisal France Štele, 1940
Te dni je izšla knjižica v lični obliki, ki razodeva, da je delo Mohorjeve tisknrne v Celju, ime pisatelja Franceta Stelcta pa nam pove, da je velike vrednosti. Gre za Ptujsko goro v Halozah, na kateri se dviga znamenita romarska cerkev, o kateri pravi pisatelj, da je »stavbarska umetnina, ki po tenkočutnosti za lepo obliko do zadnje podrobnosti nima para med našimi cerkvami«. Namen knjigi, ki šteje 130 strani poljudnega a tehtnega besedila, kakor sc to od našega najboljšega poznavalca umetniških del na slovenskih tleh in tudi prvega med našimi umetniškimi kritiki in zgodovinarji razume samo po sebi, je ta, da bi se vsi Slovenci zavedeli, kak umetnostni ter kulturno in politično zgodovinski zaklad imamo v cerkvi na Ptujski, ali kakor ji pravi ljudstvo, Črni gori.
Stelč nam v tem svojem delu predoči to umetnino tako, da je tudi njegov opis prava umetnina, iz katere govori duša te cerkve in nas vabi k sebi, da bi to svetišče, v katerem je od nepretrgane verige romarjev že pet sto let nakopičenega toliko duhovnega življenja, dojeli v vsej njegovi nedopovedljivi skrivnostni lepoti. V tem je ta skrivnost, da je zunanji videz tega gotičnega hrama božjega v polnem skladu z njega notranjim sestavom, ki sc odpira pred našimi očmi v svetal, živahen in visok prostor, rastoč v višino, vabeč v globino in šireč se svobodno na vse strani kakor očarujoča muzika: baš v tej muzikalni izrabi arhitekture, kakor je čudovito zadel značaj te stavbe Štele, se nam razodeva veliki neznani mojster, ki je ustvaril ta čar. Pisatelj utemeljuje z argumenti, ki imajo neovrgljivo veljavo, da je cerkev na Ptujski gori, ki po tenkočutnosti za lepo obliko do zadnje podrobnosti nima para med slovenskimi cerkvami. delo stavbenika, ki je sledil šoli, iz katere so bili ustvaritelji stolnic sv. Štefana na Dunaju in sv. Vida v Pragi: tudi mnogoteri kipi kažejo v isto smer. Za ustanovitelja cerkve pa moremo smatrati po Stcletovih študijah, oprtih na kritično prereše-tane vire, za gotovo ptujskega gospoda Bernarda 111. in njegovo ženo Valburgo, ki je bila verjetno hči celjskega grola Hermana 11. Ptujska gora je torej plemenitaška ustanova iz prve četrtine 15. stoletja, to je iz poznogotske dobe, in tudi njeno središče, milostni kip Matere božje, ki razgrinja svoj, od a ngelov držani zavetniški plašč nad skupino 80 čudovito realistično izdelanih kipov, čijih glave so naravnost portreti, je nastal istodobno s cerkvijo. V vsem stavbarstvu kakor tudi v kipih je težnja po eleganci in mehkem toku črt, ki razodeva kultiviranost plemiškega ozračja pa ne zabrisuje, ampak le srečno dopolnjuje čisto moderni realizem, s katerim so upodobljene žive osebe.
Primeroma na|več strani posveča »tele največji umetnini cerkve na Črni gori, gori imenovanemu reliefu nad glavnim oltarjem, ki je duša in osrednja točka tega svetišča in o katerem je prvi najbolj obširno in srečno razpravljal pok. A. Ste-genšek v svoji knjigi o božji poti na Črni gori iz leta 1914. Po kritičnem razboru Steleta skupina kipov pod Marijinim plaščem ne pomeni, kakor jc bilo to v tistih časih običajno, simboličnih oseb kot predstavnikov stanov — cesar na primer je upodobljen, papež pa ne — ampak so to vse
realne osebe, ki so ob postanku tega reliefa bile žive in so izbrane po rodbinskih ozirih in zvezah ptujskih in celjskih grolov, ki so ustanovitelji in soustanovitelji romarske cerkve na Ptujski gori. Med verjetno upodobljenimi so: cesar svetega rimskega rajha Kupert iz Plalce, ogrsko-hrvatski kralj Žiga luksemburški, kraljic? Barbara Celjska, njeni sestri Elizabeta in Ana, Friderik II, Celjski, ustanovitelj cerkve Bernard ptujski in njegova žena Valburga, Elizabeta Abensberg, Herman, nezakonski sin Hermana II. Celjskega, Nikolaj Frankopanski, Ludvik Celjski in Herman II. Celjski. Prav tako so verjetno upodobljeni: bosanski kralj Ostoje, njegov iiin Štefan, odstavljeni bosanski kralj Štefan Tvrtko II. in splitski vojvoda Hr-voje. To je že Stegenšek ugotovil, za kakih 20 drugih pa navaja upoštevanja vredne razloge, ostalih 30 ni mogoče razgonetati. Papež tistega časa (1408-9) menda zato ni upodobljen, ker so takrat biti trije papeži, cesar Rupert in kralj Žiga pa sta bila v sporu, kateri je pravi, nevtralna.
Pisatelj se peča z vsemi sestavnimi deli in z okrasom cerkve prav tako podrobno kakor s podobo njene celote; od reliefov naj omenimo samo Marijino smrt, mojstrovino poznogotske umetnosti. Jezuitska doba, ko je ptuiskogorsko svetišče tudi samo prišlo pod upravo Družbe Jezusove, je tej cerkvi pridala več umetnin baroka, oziroma nekaj gotskih zamenjala z baročnimi ali jih preobličila v tem okusu, tako na primer sam glavni oltar; v glavnem to ne moti nič celotnega značaja in vtisa, marveč ga večkrat še podčrtuje in poglobi svoje-vrstnost tega božjega hrama po kontrastu kakor v simfoniji; isto velja za mnnumentalno stopnišče, kar se zunanjščine tiče. Romarsko cerkev označuje tudi množina oltarjev, ki jih je z glavnim vred devet, desetega, baldahinski oltar, so žal v 18. stoletju zavrgli in postavili izven cerkve, kjer sedaj razpada. Dal ga je postaviti grof Friderik II. Celjski in predstavlja odličen izdelek gotske kamnoseške umetne obrti. Iz baročne dobe je med drugim tudi čudovito elegantna prižnica.
Cerkev na Ptujski gori je, kakor nam je Štele odkril že leta 1938 v članku v »Slovencu«, eden najlepših biserov umetnosti, ki se jc udejstvovala pred 500 leti na slovenskih tleh. V tej knjigi pa je njena lepota razčlenjena v podrobnostih v jeziku in slogu, ki je pristopen vsakemu človeku. Skozi vsa dolga stoletja je bila ta cerkev najožje zvezana z nabožnim življenjem našega ljudstva. Za romarje je bila zidana, romarji so jo vzdrževali. Cerkev je v teku časov veliko pretrpela in je po dobi Jožefa II. do leta 1937 bila piepuščena zobu časa, ki je na njej občutno glodal. Največja sreča je bila da jo je sedanji mariborski vladika leta 1937 izročil ptujskim očetom minoritom, ki so se energično lotili njene ohranitve in obnove. Kakor nekdaj, je tudi danes uspeh tega tako v nabožnem kakor v umetniškem in kulturno-zgodovinskem pogledu važnega dela odvisen od radodarnih prispevkov vseh slojev naše domovine, ki se morajo zavedati, da je ptujskogorsko svetišče Matere božje naša skupna last. K temu plemenitemu namenu bo prispeval vsakdo, ki bo naročil Steletovo l delo o Ptujski gori.	—e—
Po razstavi Srečka Magoliča
Za osemdesetletnico jc priredil znani slikarski amater večjo jubilejno razstavo. Samo slikarsko manifestacijo je združil z nad vse lepim aklom dobrosrčnosti' in razumevanja do socialno slabše stoječih soljudi. Del dohodkov razstave je namreč namenil ljubljanskim mestnim revežem. S lega stališča je treba razstavo gotovo priporočiti, lepi namen sam pa naj bi našel med našimi umetniki čim več posnemovalcev.
Druga pa je stvar, če motrimo razstavo s kvalitetnega vidika. Magoličeva umetnost je nekako nadaljevanje Grilčevega umetnostnega ustvarjanja, potem ko je v njej našel šibek odmev impresionistični način oblikovanja slikarskega predmeta. Toda poudariti je treba, da je ta odmev zares šibek in da ni tudi nič drugega Magolič utegnil najti pri njem. Da si je gledalec na jasnem, kaj pomeni kvalitetna razlika med podobo kakega našega impresionista in pa med slikami našega razstavljalca, potem naj si v duhu primerja kako Jakopičevo sliko s pričujočimi. Tam gigantska borba za formo, za čim jasnejšim in doslednejšim umetnostnim doživetjem, dostikrat na škodo meščanskega pojma o lepoti in vrednosti umetnine, Iu pa mirna, solidna, a široka pot kompromisa, malce tradicije, malce po »novem«, lako, da je naravnost nujno, da je Magoličeva umetnost zelo popularna. Monotonost, s katero se slikar približuje umetnostnemu |)redmetu, vedno se ponavljajoči barvni recept, shema, zelo škodujejo neposrednemu oonosu gledalca do |>odob ler potisnejo tako kvaliteto slik dostikrat v vrsto barvilih fotografij. Na vsej razstavi je morda le nekaj podob, ki bi vsebovale zrno kvalitete, lo pa si bo umetnost ljubeči obiskovalec razstave lahko že sam odbral.	S. Mikuž.
Razstava Elde Piščanec v »Galeriji Obersnel«
Kolektivna razstava Elde Piščančeve napravi na obiskovalca prav lep vtis. Razstavljena so dela, ki obsegajo časovno dobrih deset lel in je prav lepo razviden plodovit umetnostni razvoj, ki ga je slikarka jirehodila v tem času. Pojav lilde Piščanec, v naši umetnosti pada v čas naše ekspresionistične umetnostne generacije. Tedaj je utegnil videti obiskovalec umetnostnih razstav male podobe ali skice, ki so se odlikovale po nežni, jirav ženski, a tudi duhu časa odgovarjajoči barvni skali in so bile grajene pretežno na ploskovit, dekorativen način. F'eprav je malo prej slikarica zapustila slikarsko akademijo v Firenci in bi ji morala prav za |>rav bili imanentna kre|>ka in edinstvena plastična forma toskanske šole, je vendar našla severnjakinja pol do San Marca in bazilike na Fiesolah. Barvna harmonija Fra Angelikove umetnosti ji je očividno zapustila neizbrisne sledove. Soodgovoren takemu gledanju na umetnostne probleme j>a je bil seveda tudi čas sam. ki je zahteval tak način umetnostnega ustvarjanja.	.....
Razlika med starejšimi deli in današnjimi je očividna. Na mesto ploskve in abstraklnega kolorita starejših slik je stopila plastična oblika in realna barvna skala. Jasno je. da je stari element še vedno viden, da se za realno obliko krajine še vedno skriva konstrukcija misli, vendar je pot k realnim posameznostim jasno razvidna. Kvalitetno je na razstavi zaznavna neka neenotnost, ki razdira zlasti •Mtvejša dela. Ne mislim pri tem na stare ali nove
prvine, ki se v delu nahajajo, marveč na čisto umetnostno estetska pravila. ,le vidna v delu neka kriza, ki pa ni zajela le dela E. Piščančeve, marveč dobršen del njenih tovarišev iz te umetnostne generacije. Nekateri so za čas umolknili, nekateri so napisali jirogranie in potem zopet razstavili, nekateri vztrajajo pri starem, drugi pa zopet ne vedo ne kod ne kam. Naša slikarica je krenila, kakor sem že zgoraj napisal, na pot do narave. Seveda pa je la pol težka, kajti če gledamo na to umetnostno vprašanje z razvojnega stališča, so ga reševale generacije in lo v stoletjih! Res je, da ima. današnji umetnik mnogo kaj na razpolago, kar slari niso imeli, vendar so taki skoki (razvoj desetih lel) nujno v škodo umetnostne kvalitete. Značaj umetnosti E. Piščančeve je lahko rečemo tipično ženski. Povsod pride do veljave tisti tipični ženski smisel za dekoralivnost. Vendar ne mislim pod tem pojmom negativne strani tega izraza, marveč nasprotno njegovo pozitivno stran, kjer bi ravno ženske umetnice l>rinesle in rešile mnogo čislo specifičnih njegovih laslnosli. Recimo barvne |>robleme, razdelitve ploskev itd. Čut za lirično skalo barvnih tonov, ki jo je dokazala Piščančeva v svojih jirvih delili in ki je še danes |>ovsein jasno razviden, bi morda rešila kvalitetno na bolj neoporečen način, ko bi ne posegla loliko za plastično formo in detajlom, kolikor bi ostala pri prvenstveno barvnih vprašanjih. Kajti tudi tu je možna pot in to je pokazala ena največjih umetnic našega časa: Francozinja Marija Lauren-cin. — Obisk razstave toplo priporočamo. S. Mikuž.
Glasbena akademija
škofijske klasične gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano
Zavodarski študentje in oba njihova glasbena učitelja gg. prof. Matija Tome in Slavko Snoj so jiokazali uspeh svojega dela v tekočem šolskem letu na glasbeni akademiji. Poslušali smo 1-1 točk: 4 za moški, 5 za mešan iu 3 za deški zbor ter I za orkester in 1 za klavirski trio. Zadnji dve točki sla bili Hiindlova suita v B in Haydnov klavirski trio v F; zapeli pa so in Adamiča, La-harnarja, Mirka, Ocvirka in Tomca. Tomčevih je bilo kar 6. škoda pa, da jih ni bilo še več!
Stara izkušnja sicer uči, da je zbor, ki ga vodi komponist, v vedni nevarnosti, da bo moral peti pesmi svojega dirigenta, najsi IhkIo djbre ali slabe. Na Jegličevi gimnaziji pa te nevarnosti ni, ker Tomčevih slabih del s|>loh ne poznamo. — Prav radi bi poslušali cel koncert samega Tomca, mladinskih koncertov si pa brez Adamiča in Tomca že skoraj misliti ne moremo!
A capella zbore in orkestralni točki je vodil g. prof. Snoj, zbore s klavirsko spremljavo pa g. Tome, ker je vselej sedel pri klavirju Snoj, ki jc spremljal prav mojstrsko, le za tako močan zbor deloma prediskretno, kajti pri zboru, ki ima nad 100 pevcev, še odprt klavir ne zadostuje vselej! Najboljši pevski točki sla bili pač Toni-čevi Molitev« in »Od kneza Marka«. Posebno slednja bi zaslužila širšo izpeljavo in krepko in-strumentacijo. ker je v njegovi harmoni/.ariji le prelepe pesmi vsak klavir prešibek. Tudi oslule pesmi so bile za|>ete lako, da jo občinstvo večkrat z viharnim ploskanjem zahtevalo ponovilev, kar je pa doseglo le pri šegavi Tomčevi narodni pesmici . Drežniška«. HBndlova suita v B je bila prav lejia, Haydno klavirski trio pa jc golovo najboljše podan del nastopa, le da je lo delo za
Pogled v nemško tvornico za tanke.
S E> O R T
Lep uvod v proslavo 19 letnice Maratona
Letos obhaja slovenski športni klub »Maraton« v Mariboru 10 letnico svojega obstoja. Ustanovili so ga pred desetimi leti agilni športni delavci. Klub je začel v skromnih, tesnih razmerah svoje delo. »Maraton« si je moral pomagati z lastnimi močmi in s pičlimi podporami svojih dobrotnikov. Ni imel skraja niti lastnega prostora, potem pa si je pridobil in opremil z težkmi žrtvami tesen in skromen prostor na Livadi Pa so bile morda baš te težave vzrok, da se je klub s tako zagrizenostjo vrgel na delo. V kratkem času mu je uspelo, da je zavzel vodilno mesto ne le v Mariboru, temveč v vsej Sloveniji Poleg lahke atletike se je oprijel zlasti težke atletike ter je dal številne svoje tekmovalce v državne reprezentance. Poleg tega goji plavanje ter je organiziral pred leti državno plavalno prvenstvo. Tudi v ženskem športu je zavzel važno vlogo.
V proslavo svoje 10 letnice ima letos klub v svojem programu številne prireditve. Uvod v to proslavo je bil včerajšnji lahkoatletski meeting, ki je bil na stadionu SK Železničarja. V gostih je imel poleg domačih, ljubljansko SK Planino in SK Pri-morje. Z ozirom na sedanje razmere (začetek sezone in vremenske neprilike) so bili doseženi rezultati zadovoljivi.
Rezultati, ki so bili doseženi, so sledeči:
100 m jun. B: Bratovž (Planina) 12, Vodušek (Maraton) 12.7, Vreže (Marat.) 12.9.
100 m jun. C: Hrovatin (Železničar) 11.8, Bačnik (Žel.) 12.1, Leban (Žel.) 12.3, Demšar (Pl.) 12.5, Šiška (Mar.) 13.
100 m sen.: Čeme (Pl.) 11.6, Gracijanski (Žel.) 11.7, Lesi (Rapid) 11 8.
400 m: Scmiederer (Rap.) 57.1, Sernec (Mar.) 58.5, Kocutar (Pl.) 59.7.
1000 m jun. B in C: Potočnik (Pl.) 2:55.8, Mirko (Žel.) 2:57.5; Habjančič (Mar.) 2:59.8.
5000 m: Krepil (Mar,) 17:23.4, Siberec (Žel.) 14:43.7, Marhelj (Mar.) 17:36.4.
Skok vvišino: Zorko (Žel.) 170, Lužnik (Mar.) 165, Gregorovič (Žel.) 165, dr. Casny (Pl.) 165.
Skok ob palici: Fika (Mar.) 320, Stojan (Žel.) 310, Mihelčič (Pl.) 270.
Met diska 1.5 kg jun. B in C: Stojan (Žel.) 36.66, Rus (Pl.) 3483, Leban (Žel.) 33 55, Šiška (Mar.) 31.07.
Met diska 2 kg sen.: Lužnik (Mar.) 37.98, Jeglič (Pl.) 34 86, Fika (Mar.) 27.35.
Met krogle 7.25 kg sen.: Zorko (Žel.) 12.61, Lužnik (Mar.) 12.29, Jeglič (Pl.) 12.26.
Skok v daljino: Zorko (Žel.) 652, Požar (Prim.) 606, dr. Casny (Pl.) 606, Lužnik (Mar.) 605.
Štafeta 4krat 100 m: Železničar (Bačnik, Leban, Hrovatin, Gracijanski) 48; Planina (dr. Časny), Demšar, Bratovž, Černe) 48.5; Maraton (Lončarič, Fika, Sernec, Lužnik) 49.8.
Sodobna telovadba
V prejšnjih časih ni bila telovadba takšna kakor je danes. Tedaj |e obstojala le od mirne drže telesa, in le udje so krilili po zraku. Kdo od starejših se spominja dolgočasnih in izumetničenih prostih vaj? Kakor na vrvici so se noge in roke istočasno strogo premikale in vsako svobodnejše gibanje telesa je bilo že vnaprej onemogočeno, kajti takratna telovadba tega ni dopuščala. Takratni način ni dopuščal nobenih individualnih izvedb, ampak se je vse moralo izvajati po staro-kopitnih lormulah. kar vse je bilo precej podobno vojaškim vajam. Značilno je, da je bila vsa ta telovadba izvajana na štetje, kar se je obdržalo še do danes. Duševno delo, ki je bilo potrebno pri izvajanju tega šablonskega mahanja, je bilo označeno kot »duševna« telovadba.
Od te dolgočasne lutkarske telovadbe smo se danes močno oddaljili. Telovadba je bila pomlajena z ritmično gimnastiko, športom in igrami. Seveda so tudi še danes proste vaje, toda povsem v drugi obliki. Te vaje niso več tako strogo določene, ampak so izbrane po zdravstvenih sposobnostih poedincev in se uporabljajo tam, kjer to zahteva enostransko dnevno delo v šoli ali poklicu. To je prav za prav izenačevalno delo. Da pa to telovadbo še bolj poživimo, uporabljamo zelo pogosto medicinsko žogo, k: poleg veselja, ki ga nudi, zahteva polno pažnjo in krepi mišice. Najvidnejši znak za povratek k prirodnosti je pri telovadbi uvedba teka, skoka in meta. Vse te discipline pa so v največji meri obsežene v lahki atletiki, ki ima poleg drugega tudi to prednost, da se izvaja v prosti naravi in ne v zaprašenih telovadnicah.
Povsem nezavisno od prej omenjene telovadbe pa se razvija nova fianoga: talna telovadba. Pri tej se ne razvijajo samo mišice, ampak tudi smisel za skupno delo. Talna telovadba se jc razvila iz potrebe po popolnem sproščenju telesa. Kdo izmed nas ni v mladosti dela kozolca, ni kotalil lesenega obroča po zelenem travniku? Take in slične vaje obsega tudi talna telovadba. Vsakemu mlademu dečku in dekletu je v veselje talna telovadba, ker se v njej lahko sprosti vsa mladostna moč. Čeprav niso vse talne vaje izvajane po znanstvenih načelih, je vendar velikanske koristi tako rajanje, saj nam z vso silo požene leno kri po žilah. — Nič manj važen, kot talna telovadba, pa ni tek čez zapreke ki so ali umelne ali pa naravne. Orodje, ki jc nekoč služilo le za orodno telovadbo v telovadnicah, sc sedaj uporablja kot umetna zapreka poleg naravnih kot so: plotovi, zidovi, barikade, jarki, luže itd. Telovadni voditelj ne reče sedaj več: »Izvajali bomo na tem in tem orodju to m to vajo,« ampak ^-Prešli bemo čez vse zapreke, in kdor bo prišel prvi. bo zmagova-
našo domačo publiko morda nekoliko preobširno. Izvajali so ga prof. Snoj ler dijaka Pcršin in Rasberger.
Genlelmanska gosta Jeglifevega zavoda je bila. da je priredil lako odlični s|>orcd brez vstopnine. Morda hi bilo pa le boljše, zahtevali vsaj majhno vstopnino, ker bi tako izostali ljudje, ki se za glasbo samo ne zanimajo, pa zato s klepetanjem molijo še ostale. Razumljivo je, da je bila dvorana polna.
Če pri vsem lom pomislimo, da vsak šolski zbor vsako leto zamenja svoje najbolj izučene pevce z začetniki, in če upoštevamo šo okrnjeni glasbeni pouk v naših šolah, so li mladi pevci in še bolj njihova odlična učiteljica lahko opravičeno ponosni na svoj uspehi	Al. Jo.
lec«. — S tem v zvezi je veselo tekanje, skakanje, plezanje in vzpenjanje — skratka telovadba, ki napreza istočasno vse mišice.
Zanimivo je, da ima mnogo starih telovadcev krasno držo pri svojih prostih in orodnih vajah, povsem pa odpovejo pri talni in preponski telovadbi. Po uspehih, ki jih je pokazala telovadba v prirodi, se moramo nehote otresti vseh ukoreninjenih predsodkov o sm jtrenosti telovadbe pod milim nebom. O koristnosti sodobne telovadbe priča tudi veselje in mladostni zanos, s katerim jo izvaja 6taro in mlado.
Po svetu
Vrstni red ligaških klubov v italijanskem prvenstvu je naslednji' Ambrosiana 40 točk, Bologna 38, Genova 31, Lazio 31, Juventus 31 .Torino 30, Milano 26, Triestina 25, Roma 25, Novara 25, Ve-nezia 24, Bari 24, Fiorentina 22, Liguna 22, Napoli 21 in Modena 17 točk.
Na Madjarskcm pa je stanje takole: Hungaria 35, Ujpest 34, Ferenzvaroš 33, Kispest 29, Szeged 29, Elektronios 27, Torekves 27, Gamma 24 točk itd.
V	finski vojski bodo uvedli v razvedrilo vojakov obvezno igranje nogometa. Tako so sklenili zastopniki državne nogomelne zveze s predstavniki vojaških oblasti.
V	medmestni tekmi Dunaj Berlin je zmagal zelo tesno Berlin s 4 :3 (3:1).
Madžari so nameravali to leto poslati svoje nogometaše na veliko turnejo po nordijskih državah. Bili so dogovorjeni že za več meddržavnih tekem. Vse te načrte pa je preprečila nastala vojna na severu Le s Švedi so imeli malo upanja, da se bodo lahko sestali na zelenem polju. Ker pa se ne izplača tako dolga pot samo za eno tekmo, sla se Madžarska in Švedska sporazumno odrekli tudi tej tekmi.
Lorenz ie prevzel treninge madžarskih kolesarjev, Njegova pogodba s kolesarsko zvezo teče od 15. maja pa do 15 .avgusta. Madžari upajo, da bo Lorenz z «»džarskimi kolesarji le mogel kaj napraviti, kajti do sedaj ni bilo nobenih uspehov.
V	Rio de Janeiro so bile velike plavalne tekme. Doseženi ča6i v nekaterih disciplinah na tem tekmovanju so prav lepi. Naj jih nekaj omenimo: Najlepši čas je bil dosežen na progi 4 X 100 m v dam-ski štafeti: 4:538. Ta čas je dosegla štafeta kluba CR Flamingo Rio, Ta čas ne pomeni samo novega braziljanskega rekorda, ampak je enak argentinskemu kontinentalnemu rekordu. «— Nov južno-ameri-ški rekord je bil dosežen tudi na progi lOOm hrbtno dame. To progo je preplavala Cecilia Heilborn (Rio) v času 1:20,8. Pravijo da je Heilborn nova velika zvez~da na ameriškem plavalnem nebu.
Za binkošti so Madžari priredili cestno kolesarsko diiko iz Budimpešte do Dunaja in nazaj. Ž.e tako ni kolesarski šport na Madžarskem kaj pri"la razvit, pa še organizacija tekem je bda zelo slaba. To prog* je prevozil prvi Eles v času 14:54;49,4, drugi jc bil Szalai v 14:57;53,4, tretji pa Eros v 14:58;05.
Pri poizkušnjih vožnjah za dirko 30 maja za »Veliko nagrado« Indianapolisa, se je smrtno ponesrečil George Bailey.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Slovenska kolesarska zveza. (Službeno.) Redna seja upravnega odbora bo namesto v četrtek, ker je praznik, v petek ob 20 v navadnih prostorih. Ker bo zvezin predsednik podal važne predloge in bo obenem tudi poročilo delegatov na nedeljskem zborovanju Osrednje koles, zveze Jugoslavije v Zagrebu, je udeležba vseh odbornikov brez izjeme strogo obvezna. — Predsednik
Nova češka armada
Praga, v maju 1910.
Vladna vojska protektorata Češke in Moravske — kot je njen uradni naziv — je v svojem bistvu posebnost v svetovni vojaški praksi sploh in tako tudi močno različna od obeh najbolj znanih vojaških sistemov sedanje dobe namreč milice in sistema splošne in obvezne vojaške dolžnosti. Prutek-toratna vladna armada ima svoj postanek že v zakonu, ki ga je dne 16. marca 1939 izdal na praškem gradu Hradčany nemški kancler Adolf Hitler ob jiriliki ustanovitvi češkomoravskega protektorata. Med ostalimi točkami je v tem zakonu rečeno, da vzdržuje Nemčija za obrambo piotektorata spričo zunanjega napada svojo vojsko in zato prevzame vse vojaške objekte in ves material, in dalje, da lahko avtonomna protektoratna vlada postavi lastno vojsko, čije organizacijo, število in oborožitev določi Nemčija sama.
Že iz Samega navedenega zakona so izrazito razvidne posebnosti, ki jih moiemo označiti kot novost v primeru z armadami v ostalem svetu. Protektoratna vladna vojska je nameščena v vojašnicah po raznih mestih Češke in Moravske hkrati z nemško armado; pri tem nemška armada vrši obrambo protektorata pred kakim napadom od zunaj, protektoratna vojska je pa pripravljena za tako imenovane notranje potrebe: za sodelovanje pri vzdrževanju reda, za zaščito varnosti, za obrambo prebivalstva ob velikih prirodnih katastrofah in za izvrševanje reprezentančnih potreb iu dolžnosti avtonomne vlade in njenega predsednika dr. Emila Hache. Tako torej vladna armada politično predstavlja avtonomijo protektorata. Ker pa protekto-ratni vojski ni treba izvrševati najvišje dolžnosti in braniti svoje domovine, ima to dejstvo — po mišljenju odgovornih nemških krogov — vpliv v omejeni oborožitvi in v manjšem izvežbanju čet; iz istega razloga se niso naloge češke vojske tudi v sedanji vojni dobi prav nič povečale. Različne vesti, ki so nedavno krožile ponekod v inozmstvu, češ da je bila protektoratna armada prisiljena bojevali se ob boku nemške vojske, so izmišljene in ne odgovarjajo niti stvarnemu položaju, niti predstavam, ki jih ima v tem pogledu duh današnje Nemčije.
Vladna armada, ki šteje danes 7000 mož in ki je lahko z uredbo nemške vlade poljubno povečana ali pa tudi zmanjšana, se organizacijsko deli na troje inšpektoratov, v Pragi, v Brnu in v Kraljevem Gradcu. Vsak inšpektorat ima po četvero praporov, vsak prapor pa štiri edinice (konjeniško, pehotno,
Občni zbor haznilnišhih paznikov
V Mariboru je bil XII. redni občni zbor Združenja kaznilniških paznikov kr. Jugoslavije, katerega so se udeležili člani iz Maribora in delegati sekcij Združenja iz Niša. Požarevca, Sr. Mitrovice, Zenice, Stare Gradiške in Lepoglave, drugi pa so poslali jx>oblastila.
Občni zbor je vodil predsednik Meško Ivan iz Maribora. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da se to Združenje od svojega obstanka bori za izboljšanje službenih, materijalnih in socialnih razmer pazniškega osebja. V teku 12 letnega obstoja je svojim tovarišem in članom marsikaj priborilo — pa tega se večina članov premalo zaveda. Ni pa moglo izposlovati vsega, kar si je stavil glavni odbor v svoj delovni pro-eram. Še danes ječi to osebje jx>d najtežjimi službenimi razmerami. V materiialnem pogledu no dobiva niti tega, kar uredbe predvidevajo. Po celodnevni in nočni službi nima zadostnega fizičnega odmora. Ne sme se pozabiti, da vidimo naše paznike že pred 5 zjutraj .kako od vseli strani hitijo na svojo službeno dolžnost, opoldan pa se po enournem presledku, ki jim je določen za obed, spet vračajo v službo ter jo zapuščajo šele zvečer okrog 19. Letos še se jim ie že itak pičlo odmerjen čas za kosilo še skrajšal za pol ure. Posledice težke službe se vidijo leto za letom v vrstah pazniškega osebja. Izčrpanost, težke neozdravljive bolezni so vzrok prezgodnje upokojitve še mladih, a za službo nesposobnih jsaznikov. ki potem težko izhajajo z majhno pokojnino v današnii draginji.
iz blagajniškega poročila se vidi. da je društvo iz blagajne pod p. odseka izplačalo dosedaj članom na posnirtninah in podporah čez 100 tisoč dinarjev.
Zaradi preureditve države in drugih današnjih prilik je občni zbor sklenil, da bo Združenje tudi v bodoče ostalo za celo državo, vendar pa se spremenijo društvena pravila in izvrši reorganizacija Združenja na banovinska društva. Sedež društva je ostal še nadalje v Mariboru. Delegati so bili zadovoljni z dosedanjim delom Združenja, povedali so svoje predloge in želje, katere se bodo v obliki resolucije izročile resornemu ministru.
Iz društvene uprave se ie poslovil zaradi bolezni in upokojitve predsednik gosp. Meško Ivan, ki je Združenje ustanovil, se zanj mnogo žrtvoval in ga uspešno vodil 12 let. Delegati iz vseh kaznilnic in tovariši iz Maribora so mu izrekli za njegovo neumorno in nesebično društveno delovanje prisrčno zahvalo in ca prosili, da ostane tudi v bodoče ob strani JSdruženja. V priznanje in v zahvalo so ga že leta 1934 izvolili za častnega dosmrtnega predsednika. Vodstvo Združenja ie izročil mlajšim tovarišem s predsednikom Guličem Alojzijem na čelu.
kolesarsko, tehnično) z lastno godbo. Najvišje poveljstvo češke vladne vojske ju generalni inšpektorat, in za vrhovnega poveljnika vse vojske je bil imenovan general Jaroslav Kminger. Poveljstvo armade se izvaja v okvirju danih razmer in sedanjega državnopravnega položaja v češkem jeziku in je zasedeno le s češkimi častniki.
Potrebno število častnikov, podčastnikov in moštva vseh vrst so prevzeli iz bivše čsl." armade. Ker je nova protektoratna vojska mišljena stanovsko — doba službe traja 25 let — je bilo nujno potrebno z vladno uredbo tudi po socialni strani zagotoviti bodočnost novega stanu. Pu tej uredbi dobivajo vojaki redno mesečno plačo, ki se z leti primerno veča, vsi so pokojninsko in socialno zavarovani, vsem vojakom je dana možnost lastnega rodbinskega življenja. — Posamezna vojaška poveljstva imajo dolžnostno nalogo, da skrbe za strokovno poveljstvo vsega svojega moštva; pri tem je vodilna misel ta, da naj vsak vojak doseže vsaj izobrazbo, ki jo nudi dovršena nižja srednja šola, nadarjenim se pa nudi priložnost, da dovrše tudi višje šole; vojaki, ki imajo veselje in smisel za obrti, bodo strokovno izšolani: teoretično v različnih obrtniških kurzih, praktično pa v vojaških delavnicah. Cilj protekto-ratne vlade je. da vse ifioštvo po 25 letih ob odhodu iz vladne armade vslopi v državno službo. Moštvo I in častniški zbor vladne armade živi v tesnem stiku j s celokupnim narodnim življenjem v okvirju seda- j njega državnega ustroja. '	;
Molitve za mir v Angliji
Kardinal Artur llinslev je odredil, da bo ves mesec maj vsak dan sv. maša za mir pri Marijinem oltarju v \Vestminsterski katedrali v Londonu. Dulje naj v vseh cerkvah in kapelah vsaj enkrat na teden berejo sv. mašo za mir v vsej vvestmin-sterski nadškofiji. Dne 8. maja je ta angleški cerkveni dostojanstvenik imel slovesno sv. mašo v \Vestminsterski kalediali za mir in za ubogo Poljsko.
Kristusov kip na nizozemski meji
Blizu mesta Arnliem pravkar dokončavajo Kristusov kip, ki bo stal pod kupolo. Spomenik je dal postaviti neznan dobrotnik, in sicer na vzpodbudo nizozemske kraljice Viljemine, ki je večkrat pozivala svoj narod na ljubezen do bližnjega iu na miroljubnost. Na podstavku spomenika bo vklesano geslo nizozemske kraljico: >Krislus čez vselt
Nemški oddelek protiletalskih topov ua razvaliuah belgijskega mostu.
Kaj bo z Grenlandijo?
Nenadoma in nepričakovano so se pogledi vsega sveta obrnili proti Grenlandiji. Grenlandija, ki je bila prej danska, je spomnila Ameriko, da spada prav za prav bolj k Ameriki kot k Evropi.
Eskimi — pozabljeno ljudstvo
Grenlandija je prav za prav domovina Eskimov, ki je najmanj poznano človeško pleme. Dandanašnji živi v majhni obrežni pokrajini, ob grenlandski jugozahodni obali, ki je nekaj mesecev v letu brez ledu. le še 12—15.000 duš. Skoraj toliko jih živi na severu Kanade in Nove Fundlandije in na Aljaski. Prebivalci ruske severne Sibirije, to so Jakuli, Kamčatkijri in Aloiti, kakor tudi prebivalci polotoka Teimyr pa so čistokrvni Mongoli iu ne spadajo k Eskimom.
Temu, 25.000 do 30.000 glav številnemu narodu grozi skoraj smrt, kakor že več let poudarja kanadska vlada. Vzrok je isti kot pri Indijancih: evropska noša, evropski način življenja in alkohol. Dalje imajo vse polno nalezljivih bolezni in sleherna hrana, ki ne sestoji iz rib in ribljega olja, povzroči pri njih želodčne in črevesne bolezni.
Kanadska, novofundlanska in danska vlada so mnogo pripomogle za civilizacijo in varstvo Eskimov. Ne le to, da so prepovedale lov na bele medvede in trgovanje z ribjim oljem, marveč so dale zgraditi šole, bolnišnice in lepe hišice. Seveda so pri tem oblasti tudi dosti grešile, ker se niso dovolj poučile o razmerah. V Godlhaabu. na južni konici Grenlandije, kjer je edino večje naselišče Eskimov (000 jih ondi stalno biva), je dala vlada postaviti vzorne, uporabljive lesene hišice s hlevi za pse, s shrambami za sani in leseno orodje, dalje peči in ognjišča. Ko je pa čez lelo nato prišel zastopnik vlade v Godthaab, da bi si ogledal, kako je vsa ta civilizacija iu kultura služila Eskimom, so se siluo
.Takale sa bile x Belgiji ceste zagrajenfc
začudili, videč, da Eskimi niso zaupali tem lepim hišam, ker so vanje postavili svoje umazane šotore iu so tako bivali, sicer v hišah, a hkrati tudi v svojih domačih šotorih...
Nato je vlada zgradila lesene hišo v špicasti obliki šotorov in te hišice so imele več uspeha in Eskimi so se radi naselili vanje.
Na severu Kanade je delovalo nekaj eskimov-skih šol, v katerih je stalno po 200 eskimovskih otrok. Starši prinesejo svoje otroke v starosti od 4—5 let v šolo in jih pridejo čez 12 let iskat! Ti otroci se izredno težko učijo. V teh 12 letih se komaj naučijo pisati in brati in da poznajo najenostavnejše stroje, šivalni stroj m stroj za strižo Ta mladina ni visokih ciljev. Fantje sanjajo o tem, da bi poslali kočijaži ali pomočniki evropskih trgovcev s kožami, dekleta pa si želijo, da bi se omožile z belokožci, pa je vseeno, kaj da so in koliko so vredni, da bi bili le bele polti... In zares je na severu Kanade in na Labradorju veliko majhnih mešančkov...
Hodi tako ali tako so si vse tozadevne države prizadevale, da bi 'zavarovale Eskime spričo izže-manja, spričo bolezni in epidemij, da bi se naučili kake obrti in so nekaj tudi dosegle: življenjski standard Eskimov se je nekaj izboljšal. Kakih 15 do 20 let je že dobiti Eskime, ki po severnokanad-skih rekah in morskih zalivih lovijo ribe z — motornimi čolni. Drugi si krajšajo svoje nomaško življenje z gramofoni, radijskimi aparati, šivalnimi stroji in s petrolejkami.
Niti kanadske niti grenlandsko-danske oblasti pa se ne dotikajo njihovega pravnega in moralnega življenja. Prepuščajo jih njihovemu lastnemu sodstvu, pustijo jim mnogoženstvo in praznoverje. Seveda pa se razni misijoni trudijo, da bi tudi Eskime pridobili za kraljestvo božje. Vendar jim je treba najprej zagotoviti ustaljeno pozemsko življenje, da ne bodo izumrli, nato pa bo prišel čas, ko se bodo oblasti pobrigale tudi za njihovo duševno in moralno življenje.
Aerodinamično znanje pračloveka
Iz Sidneva portičajo: Če slišimo besedo burne-rnng, si kaj malo mislimo, kakšna je ta reč. A za bumerang imamo preprosto razlago. To orodje je kij, ki se povraia. Bumerang uporabljajo za šport in lov; ploščat je in v obliki srpa; narejen je iz lesa, na spodnji strani je ploščat, na zgornji pa vzbočen. Najvažnejše pri bumerangu pa je to — kolikor smo slišali doslej —, da se zmeraj povrne nazaj v roke tislega, ki ga je zadegal, če ne zadene cilja. Raziskovanja pa so dognala, da je la razlaga preveč preprosta, predvsem glede na to, da bi bil bumerang jirepruslo orodje I
Oglejmo si široko ploskev orodja, potem se nam zazdi, kakor da je bila že vnaprej iznajdena oblika kril, kakršne imajo nova letala, ki so brez repa. Pri tem pa se niti ni treba ozirati, da so bile v okroglini, v oblikovanju lesa s ploščato stranjo spodaj in z vzbočeno spodaj, že razvozlane poslednje in najbolj rafinirane možnosti aerodinamike! Povračajoči se bumerang zna narediti čudovite za-vijace, velike kroge, vse glede na moč metalca, glede na kot meta. Človek, ki zadega bumerang, mora le paziti, kako sprejme v roko bumerang, ki ni (i prifrči iz ozračja nazaj. Vojni met pa se spusti v ravni črti, pri čemer nastane le slabotna valovita oblika v smeri meta zaradi oblike bumeranga. Nasprotnik je v isti višini napaden in zadet. Za bunie-range je potreben poseben les. če so bili bumerangi nekoč uo vsem svetu razširjeni, ledaj le zato, ker
Pogled v montažno dvorano t tvornici za tanke.
Ptuj
Smrt dobre krščanske žene in matere. 18. maja je bila v Sv. Vidu pri Ptuju pokopana Vaupotič
Marija, daleč okoli znana dobra krščanska žena. Doživela je 67 let starosti. Kako je bila povsod priljubljena, je pokazal nien veličasten pogreb, ki se ga je udeležila skoraj vsa fara Sprevod je vodil in ime! ob grobu poslovilni govor domači župnik g. p. Danijel Tomšič. Pogreba so se udeležile številne organizacije, med njimi tudi Far.tovslc odsek in Dcklišik krožek v krojih — Pokojnica ie b.la vzorna mati svojim številnim otrokom, ki vsi delujejo v naš h organizacijah. Nieno plemenito io dobro srce jc bilo odprto za vsakogar, ki je iska! pri njej pomoči Bila ie v pravem pomenu besede krščanska žena. Zadnii čas je trpela zaradi hude dolgotraioe bolezni, dokler ie ni On, ki ga je tako ljubila, poklica! k sebi Vsi, ki so jo poznali, vedo, da je s smrtio te predobre žene odšla v večnost prava poosebljena dobrota Naj ji bo lahka domača zemlja in naj ji sveti večna luč! Hudo prizadetim preostalim naše iskreno sožalje!
Truplo pokojnega 18 letnega tesarskega vaicnca Zelenka 1 iz Podvmc pri Pluiu je tc dni naplavila Diava v Zlatoličju. Kakor znano, ie Zdenko utonil lansko ie6en pri popravilu mostu pri Dupleku. Kljub iskaniu trupla niso mogli najti .
Podprite Rdeči križ, ki priredi na Tclovo popoldne v Ljudskem vrtu veliko dobrodelno prireditev. Na programu so same lepe stvari, zato vsi v Ljudski vrt!
Vzorni učni nastop. Na podlagi odloka ministrstva za prosveto bo za učitelje Dtujsko-onnoške-ga okraja vzorni učni nastop v ponedeliek 27. t m. ob 9 v ljudski šoli v Sv. Marjeti niže Ptuja (učitelj Pavel Segula) in v soboto 8. junija ob 9 v ljudski šoli v Svetinjah (šolski upravitelj Peter. Kociper).
Marija Snežna
Po prizadevanju ge podbanove Klare Majccn so se pri nas ponovno vršila dvadnevna predavanja o vzgoji in negi otrok, katerih so sc naše matere udeležile v nailepšem številu. Na koncu je bilo obdarovanje mater z raznimi potrebščinami za male otioke. Vse matere so bile obilno obdarovane in so se vesele vračale domov Vse te darove je oskrbelo Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani z veliko požrtvovalnostjo in mnogimi stroški na pobudo ge Klare Maiccn. Vse obdarovane matere iz Marije Snežne. Sladkega vrha in Lnkavca se gospej podbanovi in Društvu prijateljev Slovenskih goric tem potom najlepše zahvaljujejo.
Iz Julijske Krajine
Smrt plcmenitona moža. V noči od četrtka na petek, dne 17. maja je v Gorici, zadet od srčne kapi, odšel k svojemu Očetu posestnik in lesni trgovec g Valentin Rudolf, doma iz črnega vrha. Dosegel je lepo starost 78 let. Ze v novembru lanskega lela ga je bilo zadelo, toda počasi je bil precej okreval in je bil zopet dobre volje. Ko se je sedaj bolezen povrn;la. ga je pobrala. Pokojni je bil v svojih mladih letih mitničar v Štrujah na Vipavskem. Pozneje se je naselil v Gorici, kjer je ustanovil cvetočo lesno trgovino. S pridnostjo in varčnostjo si je ustvaril lepo premoženje. Ni pa skoparil' in stiskal, ampak je- bil široko odprtih, dobrotljivih rok Mislil je na svoje sorodnike, podpiral diiake in sodeloval pri številnih dobrodelnih organizacijah Vsako plemenito zamisel je rad podprl. Po svojem značaju pošten, zaveden slovenski mož. neomahljiv v svojih načelih, je vse svo|e življenje vzgledno krščansko živel in se v katoliškem občestvu po svojih močeh tudi borbeno udejstvoval. Vsi, ki so ga poznali. so ga "lsoko cenili in spoštovali. Naj bo blagemu, zvestemu našemu možu in nesebičnemu dobrotniku Vsemogočni bogat plačnik! Mi pa ga bomo ohranili v častnem spominu!
Redovnik iz Družbe sv Frančiška doma iz Istre, posvečen v škofa. V nedeljo, 12. maja je bil v frančiškanski baziliki sv. Antona v Rimu posvečen v Škota msgr Marko Della Pietra, novi nadškof v Ankoni. Novi cerkveni knez ie doma iz Rovinja v Istri :n pripada frančiškanskemu redu. Pri posvelitvenih svečanostih v Rimu je bilo njegovo rojstno mesto častno zastopano.
130 let ječe pctorici zločincev. Po večdnevni razpravi se je zadnji četrtek. 16. maja zaključila pred poroto v Trstu senzacionalna razprava zaradi roparskega umora tržaškega Žida. milijonarja Morpurga. katerega so našli zadavljenega v njegovem stanovanju. Obtoženih je bilo 5 oseb, ki pripadajo temnim nižinam tržaškega življenja — trije moški in dve ženski-sestri Petorica. ki je svoje dejanje priznala, pa se je izgovarjala, da svoje žrtve ni liolela umoriti, je bila obsojena na 130 let težke ječe; moški so dobili vsak po 30 let. od sester pa ena 22, druga 18 let.
Vzpenjača na Sv. goro. Žična železnica na Sv. goro še vedno ni dokončana in ne lx> v maju otvorjena za javni promet. Zaradi raznih ovir so otvoritev prenesli v junij.
je bilo podnebje nekoč takšno, da so povsod rastla laka drevesa, kojih les je bil primeren za nare-janje bumerangov Ta drevesa so nato izginila. Mirno lega so iznašli druge vrste orožje, ki je bilo nemara bolj primemo tistim krajevnim razmeram. Sledujič so le se v Avstraliji ostali bumciuiiiii.
»Avstrijski Jože« spet pod ključem
Karraik, 21. maja.
Nedavno smo poročali, da je Preklet Jože iz Strani, kateremu so nadeli priimek »Avstrijski Jože«, pobegnil iz kamniških sodnih zaporov. V tem času 6c je pobrigal, da sc je njegova kriminalna statistika izpopolnila za nekaj vlomov in tatvin. Ni dolgo tega ko se jc oglasil pri ženi nekega banoviivsKega cestarja na Križu, kjer je naročil, naj mu kaj dobrega skuha s pri6lavkom, da ji bo vse pošteno plačal, kolikor bo zahtevala. Zcna je imela še ntkaj posla v hlevu, njen mož pa je bil na svojem cestarskcm delu. Jože pa je samotaril v hiši. Ker žene cestarja le predolgo ni bilo iz hleva, je pričel stikati po sobi. In res mu je bila sreča mila, da je staknil pod posteljo škatlo, v kateri sta hranila denar, da si ob ugodnejši priliki popravita hišo. Ko jc Jože škatlo odprl in videl, da jc v njej precejšnja vsota denarja, je seveda takoj pozabil na svojo lakoto, denar, okrog 4250 din go-iovine, je spravil v žepe ter neopaženo odšel. Zcna cestarja ie hotela ravno zai'<uriti, vseeno pa jc šla pogledat v sobo in opazila, da je Jože izginil. — Kmalu nato jc tudi ugotovila, da je škatla pod posteljo, v kateri je- bil denar, izpraznjena. Začelo se j.? zasledovanje in iskanie Jožeta na vse strani — toda ni bilo mogoče najti nobenega pravega sledu. Med tem se je dal Jože pri nekem svojem znancu slkati. Nekje je baje omenil, da ima sedaj nekoga »namočenega« za 50 jur)ev in da jih bo kmalu imel v rokah. Ko je tako nadaljeval svojo pot zopet proti Gorenjskem, je v Cerkljah Zupanu Francu ukradel harmoniko. Tudi Zupan je imel težave z zasledovanjem, končno ga je dobil spečega v bližini Cerkcli na nekem podil, kra| njega pa še dve ciganki. Zupan je nekaj časa ogledoval položaj, končno pa je le planil na Prekleta, ga čvrsto zvezal in sam odvedel na orožciiško postajo, orožniki pa so ga odvedli dalje v Kamnik.
KSILOLITNI TLAK
je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga
»MATERIAL"
trgovina s stavbenim materialen) lastnik M t KO VOVK
LJUBLJANA, TyrSeva c. 36 b
Telefon 27-16	Brzoj. »MATERIAL"
Natečaj
Mali oglasi
V malih uKlnilh velja tanka heaeil« I din: tenlloTnnJakl arlnsl 2 din Delielo tiskane finalnviie heaerir ne računajo dvojno. Nn ] m m ii J Al ineneb ca nin'l »cina 15 din. • IMall • rlnnl ae vlaiVoJeln takoj nrl naročilu. • Pri mrtnalh reklamnega inafaln »e rakuna enokolonaka. 1 nun visoka oetltna vrstlra n<> ' 'Un - /a olaniene odgovore (terie ■mlIh airlaanv treba urlloiltl lumuko.
ilužbeiičejo
Kurjač in ključavničar
prvovrstno Izvežban, z večletno prakso (tudi v Inozemstvu), Išče takojšnjo namestitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« 74S8.
Absolvent
kmetijske in zadružne Šole, z večletno prakso v kmetijskem, zadružnem In knjigovodskem gospodarstvu, tšče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7330.
Trgovska pomočnica
sprotna in poštena, išče službo v trgovini z mešanim ali manufakturnim blagom, najraje na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 7514.

Hi
lili
Ne samo kosilnico
»Deerlng«, tudi kombinirane obračalnike za seno, ki razstlljajo In grabijo, dobile dokler traja zaloga v železnim Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska eesta 1.
IIIHIIJU
^Prios^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
Za cerkvene slovesnosti
gasilske prireditve, telovadne In druge nastope dobite rakete, toplče, bengalski ogenj in ostale pirotehnične potrebščine železnim Fr. Stuplca. Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Pekovski pomočnik
starejši, skupni delavec, dobi stalno službo. Pekarna Auor, Taborska 1H, Maribor.	(b
\WMM
Pod roko prodamo
dve motorni kolesi, popolnoma novi, ter nekaj ženskih koles. - Ponudbe v upravo »Slovencu, pod »Novo« 7GG3.	(1
M pogodbeno mesto tajnika Jugoslovanskega
nacionalnega komiteja za normalizacijo.
Kandidat mora prošnji priložili sledeče listine:
1.	da ie državljan kraljevine Jugoslavije;
2.	da je zadostil svoji vojaški obvezi;
3.	da ie dovršil tehnično fakulteto v Jugoslaviji ali da je diplomiral v inozemstvu na fakulteti (visoki tehnični šoli), ki je priznana v naši državi kot enakovrstna našim fakultetam;
4.	da ni pod stečajem, niti v sodni preiskavi in da ni izgubil častnih pravic.
5.	Popis življenja s krstnim lislom. opis dosedanjega službovanja, spričevala o dosedanjih nameščenjih ter strokovna in tiskana dela, ako z njimi razpolaga.
Kandidat mora obvladali vsaj en inozemski jezik (francoski, nemški, angleški, italijanski).
Kandidat naj i>oleg eventuelnih svojili pogojev navede tudi. koliko zahteva plače.
Prošnje s prilogami se sprejemajo liajdalje do 15. .junija 1040 na naslov predsednika Jugoslovanskega nacionalnega komiteja za normalizacijo g. ing. Pavle Vasica, Beograd. Ministrstvo trgovine in industrije, Odelenje za industrijo in za na t st i o.
Knjižice
2u.OOO din Vzajemne posojilnico Ljubljana. 90.000 din Okrajne hranilnico in posojilnice škofja Loka, ,15.000 din Kmetskl hranilni in poso.1. dom Ljubljana, Imamo po ugodni ceni naprodaj. Hud. SCoi-e, Ljubljana, Gledališka 12.
IŠČEJO:
Opremljeno sobo
iščem za Bežigradom. Po možnosti s souporabo ko palntce. Ponudbe upravi -Slov.« pud »Gospodična 7728.	(
+ Naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da mi .jc nenadoma umrl moj dobri mož, gosjiod
ZLATICO NAJŽER, ing. chem.
Poareb bo v četrtek ob 16 iz mrtvašnice na mestno poko-pališči\ — Sv. maša zadušnica se ho brala v lnagdalcnski cerkvi v soboto ob 7 zjutraj.
Maribor, dne 21. maja 1010.
Inž. Anica, žena; Mitju, sinček: družini: Najžer in Durjava. ter ostali sorodniki.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupile pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(147) Z niuokom v naročju je stopila na hodnik. Pucek je mi-javkal; gotovo je lačen, prav -kakor Ančka. Toda nikogar še ni bilo na dolgem hodniku.
(148) Pač, prav tamle gre Rdečeliček. Kako se je lepo počesal naš palček! >Dobro jutro, Anekak jo je pozdravil. >Dobro spančkala? Zdaj pa hitro z mano! Kralj že čaka nate z zajtrkom; saj si gotovo že lačna, ne?«
r. i i
ODDAJO: 1
Stanovanje
dvo- in enosobno oddam. Zupančič Franc, Višn.ia gora.	?(č
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, ku'jii-nje, kopalnice, prtttkmi, v- strogem centru, sc odda 1. junijem. Informacije v knjigovodstvu Delavske zbornice, .Miklošičeva h. soba št. 1.	(č

Gumbnice. gumbe, plise,
inonograme, entel, a'.ur fino in hitro izvrši
ftatek & Mikeš
LJubljana. Frantiikanska ulica
nasproti hotela Uuion Vejenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
}l u>
Mi
V Šmarjeti
rim iinifiHi
rgrrreTrgj
Kupim posestvo
na Dolenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dolcpjsko« št. 7632. (p)
Krasne parcele
VVeekend ln druge, naprodaj. Vlžmarje 48, Pod klancem.
Dvostanovanjsko hišo
trgovskim lokalom ter stavbno parcelo prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7380.	(p
V bližini Ljubljane
prodam velik gozd ln travnik. Poizve se: Jurč-kova pot 99, Barje, Ljubljana.	(P
Podružnica „SLOVENCA« je na Miklošičevi cesti št. 5
+ Nehalo je biti po 10 mesečnem težkem trpljenju srce naše predobre, iskreno ljubljene hčerkice in sestrice
DORICE DEČKO
dijakinje 4. razreda realne gimnazije r Celju
ki je danes, v torek 21. maja, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Njeno izmučeno telo pospremimo k večnemu počitku v sredo, dne 22. maja. ob 4 pop. iz hiše žalosti, Cesta na Grad 49, na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica !>o v petek ob (>.30 v farni cerkvi.
Celje, dne 21. maja 1940.
Neutolažljivi starši: Ivan in Vera; Ernest. Milan. Drago. Ivo, bratje; Verica in Majdica. sestrici — ter ostalo sorodstvo.
pri Rimskih Toplicah se je izgubil konj majhne postave, temnordeče barve, mi enem očesu slep. Kdor ga je prijel, naj sporoči proti odškodnini na Jur Frane, Sv. Štefan, Dol pri Hrastniku. (e
Zahvala
Vsem. ki sle z nami sočustvovali ob prebridki izgubi našega dragega soproga, skrbnega očeta, sina, brata, svaka, strica in zeta, gospoda
Mihaela Hribernika
iiidustrijca
mu poklonili krasne vence in cvetje, se tem polom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, g. prof. dr.-Kotniku za tolažilne obiske,, posebno se zahvaljujemo p. dr. Igorju Tavčarju za dolgoletno nego iti skrb ob težki bolezni, kakor tudi g. dr. Leskovarju in g. dr. Brandstetterju za pomot- ob bolezni, č. sestram usmiljenkam sanatorija Leonišče za vso skrb. ki so jo nudile blagemu pokojniku ob težki bolezni, nameščencem tovarne Hribernik & Co.. končno se zahvaljujemo prav vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, dne S. junija 1040, ob 7.30 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana, dne 21. maja 1040.
Globoko žalujoča soproga L u i z a z otroci.
Poročnik Heim
34
Vohunska povest iz časa svetovne voine.
\ T.ang bo |M>sial častniški sluga v hiši polkovnika Niederstoffn.
Tu je pismo, ki mu bo odjirlo vsa vrata. Podpisal sem ga z imenom, katerega nihče ne zavrne. Ceneralmojor \ prosi poveljnika Niederstoffa, da vzame za osebo strežbo njegovega zvestega služabnika l.anga. dokler se major ne vrne. ker je odšel s poslanstvom -'ste razumeli? Želim, da je v začetku popolnoma nepristranski in se z ničemer ne bavi I redite tako, da ga lioste vsak večer srečali.
4.. Konrad bo nadzoroval prihode m izhode: preiskoval bo odnošaje meti kuratom, Stroh-'icrgopi. Ileimom in Smidtom.«
»loda...« ie dejal Fritz prestrašen.
»Nisem rekel, da jim s tem kaj očitam. Ni se treba vznemirjati; saj kak protivoliun isto misli kot jaz. da so včasih... pobegi pri ko-mandaturi. Nc razmišljajte preveč! Izvršite. I o je vse. Ah! Nc. Imate svinčnik? Dobro. I akoj vam |>ovem ... .Ne...«
»kaj pa
vam je? Ali naj preskrbim /ubavo
in muziko?« je vprašal Fritz s težavo
»Ni koristno. Nisem bil zastonj tri leta v pripravniški službi, preden sem vstopil v ta poklic Zdaj znam razvozlali tiste najicve na klavirju. Kadar se boste dolgočasili, tudi sami poskušajte razrešiti, kar snoči nisva mogla. Lahko poskusite pri klavirju / gospo l.ecoeur.* Danilo se jc. Gosta megla, ki je pokrivala drevje po sadovnjakih, s0 je razpršila.
še malo kave. sluga!« je za v pil Kompars.
V f-rtrt ure boste zaspali in jaz bom začel svojo promenado za tatovi po mestnih katakombah.«	__
Četrto poglavje. ODLOK.
Četrtek 17. junija 1915.
Nemci znajo voditi |>rciskave. Njihov duh iinali/e. čut zn malenkost, organizatorne sposobnosti, dar opazovanja, prezir smešnega: vse. In je |>t-1 njih združeno, /.a preiskovanje po podzemlju v Saint-Quorentinu so naredili |>o-seben načrt.
17. junija zjutraj so posebni oddelki zasedli vse dostope v poslopja in prepovedali ljudem vstop v notranjost hiš, ki so bile zgrajene v starem delu mesta. Ol) 5. uri so štiri kolone pod vodstvom lleima. Strohberga. Kom-parsa in Srhmidta vdrle v kleti, ki so bile na koncu lega mestnega dela. S seboj sn imeli oboroženo četo, skupino delavcev z orodjem z.a nasipa vanje in kopnnje. Vzeli so šo reflektorje.
Slednjič so orožniki in ostali vojaki šli v vsako hišo in zastražili vsa vrata, da bi ujeli vsakega pribežnika. ki bi ga čete iz. rovov pre-jiodile.
Prvi Komparsov vtis jc bil tolažilen Očividno se bodo vsi umaknili in odšli domov, tele je razpostavil na skrivaj. Ljudstvo je bilo presenečeno. Bili so navajeni pozno vstali. Zbudili so se šele ob prvih udarcih s puškinimi kupili po vratih. Nihče si ni upal javno pokazati svojega nezadovoljstva, kakor je v takih slučajih navadno. Sama ponorelost in zmeda je zavladala. To je oficirju vzbudilo up na uspeh.
Pozabil jc na nočne napore. Neprestano je spodbujal pri lovu na pobege Druga klet. skozi katero jc začel prodirati, je bila kmalu prebila. Skozi odprtino je prišel do konca galerije. Stena jo bila iz obdelanega kamenja, pro-graja pa iz opeke s težavo se je prišlo notri. Videti ni bilo nič sumljivega.
Kompars je sopel; med tem so njegovi 1 j u d -I je iz, postelj poiuejali stanovalce \ prvi hiši. Na jk)1 oblečene in prestrašene so jih |>rivedli pred Koinparsa. Na vsak način je hotel zvedeti, kaj naj te luknje pomenijo. Nek starček je bil med vsemi najbolj miren in je imel nekoliko oblasti nad ostalimi. Izjavil jc. da so se sosedje ob letalskem napadu pri njem zbirali. Že od I). aprila so skoraj vse noči tu preživeli. Na noben način |>a ni soglašal s Komparsom, ki je trdil, da njegova klet ni bila nič bolj varno zavetišče kot ostale v tem kraju.
Končno je pritrdil. Niso se zbirali radi vohunstva. ampak zato, da se v nevarnih trenutkih stisnejo v varno zavetje. Oficir je kmalu s-|Hiznal. da so njegovi lastni ljudje istega mnenja kakor stanovalci. Kompars je moral navidezno pritrditi, du je premagan. Na kratko je odslovil francosko skupino, ki se je kljub starosti kar najhitreje razbežala.
Poročnik je vzel kompas, se orijentiral in začel prodirati |>roti glavnemu trgu Kleti so bile vse povezane med seboj in so jih le tenki zidovi ločili, ki so se pod udarci kladiva takoj zrušili. Slara galerija je tekla v vodoravni 'meri, široka 8 ali 10 metrov Bita je temna kljub razsvetljavi, ki ni dosegala temnih kotov. Pro-puščala je vlago in plesnolto. Stena v naglici narejena jo je delila na dve polovici. Kompars je vso steno s palico preisknl. Nobenega hodnika ni našel, kar je dvignil s tal dele neke naprave, ostanke zapuščenih ležišč, kose sveč in nekaj posodo. Od časa do časa je klical stanovalce. jih ostro spraševal, ne da bi kaj dosegel. Clovorili so. da nihče ni mogel biti tu, kadar so pokonci
Dolgočasno in utrudljivo raziskovanje je trajalo šest ur. v katerih se je Kompars jvogre-zal iz velikega upu v največji obup. Ob V uri se jo tlelo ponovilo. Prišel je |x>d hišo duhov-
K
nika Caillarda. Vrnil se je na površje in ugotovil. da je galerija šla daleč od male hiše v ulici I rairie natančno jiod širokim hotelom, čigar jiark je esgal prav do vrtička župnika Caillarda. Tu se je nečesa nadejal, a ni dobil ničesar. Od tedaj je le še sledil svojim ljudem. Njegova kolona je prva končala z delom, a iti ujela niti enega osumljenega, niti m našla najmanjšega znaka za prehod ali prisotnost zavezniških vojakov
Nekoliko pred poldnem sta prišla Strohberg in Schmidt. Nič bolj nista bila srečna. Pol ure čez poldne je Ileim pridrl ven: strašno :e kričal, da je glas odmeval daleč naokoli.
jegov i ljudje so pred seboj tirali neka j ujetnikov, ki so bili plašni in bledi. Boke so imeli zvezane na hrbtu. Zelo hitro je končal. Ko je zvedel še ostala poročila, je bil neuspeli popoln. Ileim je bil trdovraten in je norel od neuspeha.
Vsi štirje oficirji so se vrnili na komanna-turo. kjer so se skupno predstavili poveljniku Niederstoffu. Po njihovih obrazih je uganil, da je bilo vse jiriz.atlevan je brezuspešno Postavil se je pokonci in jim dal papir, ki ga je kapitan na glas prebral. Bilo je službeno sporočilo [io telegramu.
Glavni komandi XX. arinadnega zbora v Saint-Quorentinu. 1
Dva oficirja in dva francoska vojaka sta prišla iz Saint-Quorentina in sc vrnila v Francijo med t. in 9. junijem in sicor pn |)oti A 17. Naš vohun misli da A znači aeroplan in 17 pn vrsto letala Odslej IkisIo vsak dan poročali o vaši preiskavi, ki sem vam jo zaukazal. Položaj bi se znal zavleči.
Dolg molk je legel na vso. lleimu so se čeljusti tako tresle kakor zajcu, .ko obira zelje. Ko je prišel do besede, je bil njegov glas divji in hladen.
h Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarje
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič
HI LJUBLJANA
Francoska in angleška poročila:
Nemške čete so v Amiensu, Arrasu, Cambraiju, St. Ouentinu in La Cateaufu
Zavezniki Nemce hudo bombardirajo - Zelo velika vloga padalcev, ki so odločili uspeh severno od Somme
Poloiaj na bojišču še ni jasen
Pariz, 21. maja. t. Francosko vojno poročilo pravi: V severnem predelu od Somme sovražnik nadaljuje s svojim pritiskom in je uspel, da napreduje do Amiensa in Arrasa. Na ostalem bojišču ie položaj nespremenjen kljub temu, da se Nemci trudijo, da bi zabeležili kakšne uspehe. Naša izvidniška letala so zelo aktivna, prav tako tudi bombniki, ki bombardirajo sovražne čete. Doslej, v kolikor se je dalo ugotoviti, so sestrelila francoska letala in francosko protiletalsko topništvo od 9. do 19. maja 308 nemških letal.
London, 21. maja. t. Angleško vojno ministrstvo poroča, da so angleška letala v ponedeljek ponoči ponovno napadla nemške čete na bojišču pri Arrasu, Beaupeju, St. Quentinu in Cambraiju. Letala so napadla tanke, oklopne avtomobile, čete in transporte vojaštva. Ta napad je bil zelo hud in so prizadejali angleški letalci sovražniku veliko škodo. Eskudrila bombnikov tipa »Blenheimc je napadla eno mil jo dolg motorni transport, Neko drugo letalo je opazilo premikanje čet v gozdu pri Nouvionu in vrglo nanje večje število l>omb. Kmalu nato je opazil letalecogromen požar, ki se je razširjal (laleč naokoli. V bližini Le Cateauja pa so letala bombardirala transportne vozove in povzročila veliko zmedo med njimi.
London, 21. maja. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo je izdalo sledeče sporočilo: Včeraj zjutraj so angleška letala »Blenheim« izvedla uspešen napad na sovražne tanke pri Arrasu in Cambraiju. Popoldne so izvedla hud bombni napad pri Arrasu in na gozdove severno od Aisne, kjer so napadla sovražne čete. Letala so jovzročila več velikih požarov v teh krajih. Pet etal se ni vrnilo. Danes so naši bombniki in bojna letala neprestano sodelovala v borbah nad raztrganim bojiščem v Belgiji in v severni Franciji.
Pariz, 21. maja. AA, Reuter: Po vesteh, ki so danes prispele, se zdi, da so padalske čete oborožene z zažigalnim materialom in eksplozivi ter so igrale glavno vlogo pri močnem nemškem napadu, ki je bil izveden severno od Somme kasno včeraj in v teku pretekle no<i. Letalske čete so takoj zasedle bočne cestne po-
Fe
staje, mostove in javne zgradbe. Napad padalcev v pretekli noči se zeli, da je imel za cilj oslabiti zavezniški odpor proti močnemu na-Dadu Nemcev ali pa zagotoviti siguren uspeh, V borbah na kopnem so bili v prvih vrstah ino-tociklisti in lahki tanki, ki so drzno napadali proti zahodu. V Parizu ne povedo, do kam so prodrli Nemci, vendar pa se izve, du so se pri Cambraiju jKjjavili nemški oddelki, železniške postaje v Arrasu in Amiensu so v plamenih.
Pariz, 21. maja. Francosko in angleško letalstvo je začelo s skrbnimi predhodniškinu poleti in je izvršilo ogromne operaci je ter je bombardiralo zbirališča nemških tankov za fronto. Dosežene rezultate z bombardiran jem označujejo kot odlične, in sicer pravijo tako vojaške oblasti, ki tudi poudarjajo, da se je letalska borba po svoji ostrosti še okrepila. Nemško letalstvo, kakor tanki in pehota so trpeli velikanske izgube v materialu in moštvu. Sorazmerje 3 : 1 v korist zaveznikov je sedaj visoko prekoračeno.
London, 21. maja. AA. Reuter: Posebni dopisnik, ki se nahaja pri angleški vojski v Franciji javlja: »Težko je mogoče kaj izvedeti o obsegu ostrih borb, ki se bi jejo na raznih krajih ob belgijsko-francoski meji. Ker se bojišče nahaja na prostoru 25.000 km2 in se nekateri kraji nahajajo blizu meje, nekateri pa globoko v pasu, ki ga branijo angl. čete in so se v nekem izpraznjenem mestu bile poulične borbe, je še nemogoče imeti točna poročila o položaju nn Aojišču. Po besedah častnikov, ki morajo vedeti, kako teče bitka, se angleške čete bore kot levi. Morala angleških čet je zdaj visoka kakor še nikdar. Jaz- sem videl kam jon poln vojakov, ki so šli v prve bojne črte in vsi vojaki so peli. Delovanje angleškega letalstva ne popušča.«
London, 21. maja. Reuter: Po poročilih, ki so prispela v London, se angleške čete na zahodnem bojišču nahajajo na postojankah in se upirajo sovražnim napadom. Južno od črte, ki jo drže angleške čete, položaj zavezniških čet ni najbolj ugoden, medtem ko se iz nemških poročil vidi, da v tem delu operirajo le majhni oddelki nemških motoriziranih enot.
Zadnje poročilo francoskega vrhovnega poveljstva
Ogromna bitka od Somme do Rena
Pariz, 21. maja. AA. Havas. Večerno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi:
Severno od Some je »ovratnik nadaljeval s pritiskom in se mu je posrečilo vreči svoje prednje oddelke do Amiensa in Arrasa. Na tem delu je poloiaj nespremenjen navzlic krajevnim naporom sovražnika. Naše ogledniško letalstvo kakor tudi naše bombniške formacije so s sodelovanjem bombnikov pomorskih enot napadale sovražne čete brez prenehanja, h .... ■	,
Od 10. do 19. maja sta francosko letalstvo in protiletalsko topništvo zbila na našem ozemlju najmanj 308 letal.
Pariz, 21. maja. A A. Havas: Nemške čete, ki so zasedle Amiens in Arras, obstoje iz lahkih oddelkov, ki se jim je posrečilo prodreti proti zahodu. Računajo, da znašajo ti oddelki nekaj tisoč mož. Zvečer v Parizu niso mogli dobiti nobenega uradnega sporočila o nemški zasedbi Abevilla, ki je po nemškem sporočilu še zjutraj padel v njihove roke. Francoski vojaški krogi menijo, da je bil popoldanski Reijnaudov govor v senatu pretresljiv udarec z bičem, da. bi se poiivila narodova energija. Smatrajo, da ni mogoče kaj dodati govoru predsednika vlade. General Weygand se nahaja na kraju samem in bo storil odločne korake, na katere gledajo v Parizu s popolnim zaupanjem. Na drugi strani pa se uradni vojaški krogi omejujejo na izjavo, da se ta čas vodijo zelo hude borbe med
angleškimi in nemškimi četami, čeprav še ni znano, koliko jih v bitki sodeluje. Prav tako se vodijo pri Cambraiju ogorčene borbe. Navzlic močnim nemškim napadom se je našim četam posrečilo Nemce zavrniti. V Parizu še ne vedo, ali so Nemci vrgli v današnje borbe glavnino svojih oklopnih enot. Poudarjajo razen tega, da se je francoskim četam posrečijo zavzeti vse postojanke, ki so jim bile določene. Dokaz za to je v tem, da so bili preprečeni vsi sovražnikovi napori, da bi prestopil reko Aisne s severa ali od zapada ali pa pri Rethelu. Z eno besedo: Od Some pa do Rena se zbira francoska vojska, ki se nahaja v odličnem stanju svoje sile, da bo dala končen odpor sovražniku.
Pariz, 21. maja. AA. Reuter: Na uradnem vojaškem mestu pravijo zvečer, da se general Wey-gand nahaja na bojišču in da je izdal vse potrebne ukrepe ter da je treba razvoj bitke pričakovali z velikim zaupanjem, čeprav je položaj zelo teiak. Ta uradna osebnost je sporočila: »Borba se vodi med britanskimi in nemškimi četami. Druga borba se razvija pri Cambraiju. Navzjic stalnim sovražnikovim napadom so dajale zavezniške čete sijajen odpor. Amiens in Arras je zavzelo nekaj tisoč mož, ne pa armada. Na ostalih delih bojišča imajo francoske čete postojanke, katere jim je določilo vrhovno poveljstvo. Nekaj nemških napadov je bilo prav uspešno odbitih. Vzhodno proti Vogezom in Renu ni nobenih dogodkov.
Gibraltar se izprazn;u!e
Nevarnost od Španije?
Gibraltar, 21. maja. AA. Reuter: lz Gibraltarja so začeli izseljevati žene in otroke. Zjutraj je od-plul prvi prevoz. Vse osebe, ki se izseljujejo iz Gibraltarja, so prepeljali v francoski Maroko. — Izselitev se je začela po današnjem uradnem sporočilu, da je guverner Gibraltarja dobil navodila od svojega kabineta, naj izseli otroke in žene zaradi sedanjega mednarodnega položaja, vendar pa naj guverner sam odredi dan izselitve. Posebno uradno sporočilo pravi, da ni upravičena skrb glede namenov Španije, ki je ponovila svoj sklep, da bo ostala striktno nevtralna.
DUFF COOPER:
Angleška in francoska armada nista premagani
Nemike čete so prodrle daleč
London, 21. maja. t. Reuter: Zvečer je angleški minister Duff Cooner imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal:
»Novice, ki prihajajo z zahodne fronte, niso prijetne, vendar še ni nobenega razloga za strah, še man j za paniko. Res je, da so Nemci z motoriziranimi enotami prodrli daleč, toda ti njihovi oddelki niso močni. Angleška armada in mnogo večja francoska armada so še vedno na svojem mestu. Te armade se niso umaknile, nitj niso imele večje izgube od sovražnika. Za -zdaj je še nemogoče podati prave sliko, kaj se je zgodilo, ker bitka še vedno divja dalje. Skrivnostna megla visi nad ogromno površino, na katerem se odvija orjaška borba zavezniške in nemške sile.
Ugotovimo lahko samo tri stvari:
1 Sovražnik strmi na pristanišča, ki leže v Rokavskem prelivu, da bi potem od tam vršil napade na Anglijo.
2.	Majhni oddelki nemških mehaniziranih oddelkov so dosegli gotove uspehe ter se približali svojim ciljem
3.	Armade zaveznikov niso premagane. An-
Sleška in francoska armada je v splošnem na ojišču po številu vojakov v veliki premoči nad
nemško armado. Vojne na vsak način ne bomo izgubili, čeprav bi izgubili to bitko. Vse to je podobno zgodovinskim dnevom avgusta 1914 in marca 1918. Upajmo, da se bo tudi zdaj tako končalo kakor takrat.«
Ko je Duff Cooper zaključil svoj govor, je rekel: »Mi v ozadju igramo važno vlogo. Danes smo vsi vojaki. Naša naloga je ravno tako važna kakor naloga vojakov na fronti, kateri bodo morda jutri zjutraj skočili iz jarkov. Naj čutijo, da za njim stojijo pripravljene ogromne rezerve zvestega hladnokrvnega in čvrsto strnjenega naroda,«
Povelinik francoske armade na zahodu
Carigrad, 21. maja. Poveljstvo francoske armade je prevzel po Weygandovem odhodu general M a s s i e r.
Brat angleškega kralia ranjen
London, 21. maja. Brat kralja Jurija, vojvoda glouchesterski je bil v severni Franciji ranjen od drobcev nemške bombe. Prišel je danes v London in obiskal kralja v važni misiji.
Belgrad, 21. ma ja. A A. V imenu N j. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je t>il na predlog predsednika vlade' imenovan za člana državnega sveta v 2-2 dr. Jovan Madivojevič, ban na razkoloženju.
žrtvujmo za zdravje otrok
Najraje prinaša človeštvo že od pamtiveka žrtve za mladi doraščajoči rod. Zato bo gotovo vsak Ljubljančan radevolje položil mal dar v nabiralnike gospa, ki bodo po mestnih križiščih nabiralne prispevke v okviru protituberkuloznega tedna za nov rentgenov aparat, namenjen žoUki deci. Mogoče bo prav Vaš otrok potreboval pomoči, zato naj ne bodo Vaša ušesa gluha za prošnje nabiralk. Najlepše plačilo je pač zdrav in smehljajoč sijaj v dečjih očeh in njihova okrogla nasmejana, rdeča lica. Z dinarskimi darovi boste prispevali k tej prepotreb-ni nabavi rentgenovega aparata, ki bo pravočasno ugotovd kal bolezni, da se ne bo razbohotila in uničila nežnih telesc.
Jutrišnje geslo je: Vsakdo daj dinar za zdravje otroka. — Šolska poliklinika v Ljubljani.
Procesije sv. R. T.
V	stolnici
Na praznik presv. Rešnjega Teleta bo ob osmih v stolnici slovesna pontifikalna 6veta maša. ob 8..45 bo ob lepem vreounv šla procesija po naslednjih ulicah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica (pred frančiškansko cerkvijo j. blagoslov), Wolfo-va ulica, Kongresni trg (pred spomenikom presv. Trojice 11. blagoslov — tega blagoslova se bo udeležila tudi tista šolska mladina, ki se bo že prej tu zbrala), Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta (pred šentjakobskim znameniem ITI. blagoslov), Stari trg, Mestni trg (pred mestno hišo— magistra — IV. blagoslov).
Razvrstivev:
Društva. 1 Prosvetna zveza z zastavo; 2. Ženska zveza: .3) Prosveta Ljubljana-mesto s praporom; 4) Vajeniški dom: 5) Katoliško mladeniško društvo; 6) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov; 7) Steg skavtov Ljubljana III; 8) privatni nameščenci; 9) zastopstvo Akademske zveze, katoliška akademska društva, katoliško akademsko starešinstvo.
II. Bandero Naše Ljube Gospe. 1) gojenke čč. šolskih sester: 2) Poselska zveza s praporom.
HI. Ženske Marijine družbe. 1) Dekliška Marijina družba iz Lichtentuma; 2) Dekliška Marijina družba; 3) Uršulinska dijaška Marijina družba; 4) Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih; 5) stolne kongregaclje.
iV. Bandero presv. Rešnjega Telesa. 1) Dijaška kongregacija pri oo jezuitih; 2) stolne dijaške kon-gregacije; 3) kongregacija »Zgodnja Danica«; moške Marijine družbe; stolna Vincencijeva konferenca.
V.	Narodne noše; dečki in deklice « cvetjem.
VI.	Prva četa vojske y godbo.
VII.	Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskih svetom, zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij; ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne bodo udeležili procesije z zavodi; dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica Poštne hranilnice; direkcija drž železnic; dravska finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole; državno tožilstvo; apelacijsko sodišče; akademski senat in profesorji univerze,
Vm. Ljubljanska oltarna mladina; duhovščina; prevzvišeni z Najsvetejšim,
IX.	Ban s komandantom divizije; konzularni zbor; načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kralj, banske uprav« ,ostalo državno in samoupravno uradništvo; oficirski zbor.
X.	Druga četa vojske.
Vsi udeleženci korakaio v štii is topih.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se vljudno naprošajo, da iz spoštovanja do evha-rističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto> Naprošate se, da procesije ne trgate. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Na dan presv. Rešnjega Telesa bodo v stolnici sv. maše od 4 do 8 vsake pol ure, nadalje pa še ob 9 in pol 12
Zbirališče malih otrok, ki bodo potresali cvetje, je za stolnico. Matere naj pripeljejo v času od 8 do 8.45 le take dostojno oblečene otroke, ki si jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodstvo med procesij Še pred končanim IV. blagoslovom jih bodo zopet dobile za stolnico.
Narodne noše se vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže procesije presv. Rešnjega Telesa, ki bo v četrtek ob 8.45 šla iz stolne cerkve.
V	Trnovem
Prva sv. maša ob 5, druga ob pol 6, obakrat obhajilo, farna sv. maša ob 6, nato procesija. Po procesiji še tiha sv. maša. — Red procesija: 1. ribiško bandero, barjanska šola, grabenska šola; 2. farno bandero, fantje in možje, fantovski odsek s svojim praporom; 3. Marijino bandero, belo oblečeni otroci v štiristopih, najprej večji s svečami (zbirajo se v Karunovi ulici), nato manjši s cvetjem (zbirajo se v Vogelni ulici) Na me6tu naj bodo vsaj četrt čez 6. Vodijo jih posebej za to določene gospe in gospodične. — 4. Godba in pevci, duhovščina z Najsvetejšim. — 5 Patronski zastopnik, občinski svčtniki, ključarja in drugi odličniki, — 6. Narodne noše, Marijini družbi z zastavo in znaki, ostalo ženstvo 6 svečami.
Pot procesije: Karunova ulica, Pred konjušnico, prvi blagoslov; Švabičeva ulica, Trnovski pristan, Cerkvena ulica, drugi blagoslov; čez most na Kra-koveki nasip, Cojzova cesta, Emonska cesta, pri krakovski kapeli tretji blagoslov; Mirje, Groharjeva ulica, pri mostu četrti blagoslov; Dobrilova ulica, v cerkvi blagoslov, darovanje sveč za cerkev.
Ob slabem vremenu procesija v cerkvi. Hišne gospodarje in stanovalce vljudno prosimo, da okrasijo in razsvetle okna. Može in fante prosimo, da
pridejo nosit nebo, bandera in plamenice.
*
1 Odbor Slov. kai. akad. starešinslva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9.
I Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče je ob 8 v Rokodelskem domu, odkoder gre društvo do glavnega vhoda stolnice, kjer se uvrsti v procesijo
l Društvo rokodelskih mojstrov vabi vse člane, da se jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. V procesijo naj se vsi člani uvrste za praporjem rokodelskega društva pri glavnem vhodu v stolnici. Pred stolnico morajo zanesljivo biti pred pol 9. uro Vsi vajenci pa naj gredo za zastavo Kat. mla-deniškega društva.
I Člani križanske moške kongrcgacije se udeleže jutri procesije sv. R. T v stolnici. Zbirališče pri zastav1 na prostoru med cerkvijo in semeniščem ob 8 30. — V petek, na praznik Marije pomočnice, se udeleže društveniki molitvene ure v križankah od 1—2 popoldne. — V nedeljo 26. maja proslavi k rižanska moška kongregacija glavni družbeni praznk. Cerkveno opravilo zjutraj in zvečer oh 6 v Križankah.
1 Ženski odsek šempeterske prosvete vabi članice, da 6e udeleže procesije pri sv. Petru s svečami.
1 Šempetrska prosveta. Zbirališče za procesijo sv. R T. je jutri zjutraj v parku pred trafiko. Prosimo, da se vsi odseki polnoštevilno udeleže.
1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsemu članstvu, ds se udeleži društvo farne procesije na praznik s j. Rešnjega Telesa. Zbirališče za vse članstvo je ob četrt na sedem na levem hodniku Karunove ulice (oh hiši g. Brclina) V procesijo se uvrstimo po sledečem redu: prapor, članstvo
v krojih, Članstvo v civilu: možje, fantje, mladci, Članice, mladenke. Vabimo vse članstvo, da so procesije udeleži polnoštevilno.
I Dekliški krožek Trnovo vljudno vabi vse svoje članice in mladenke, da se ali v kroju ali v civilu udeleže procesije sv. R. Telesa. Zbirališče v četrtek zjutraj ob 6.15 uri v Karunovi ulici pri cerkvi. Odbor.
Obiščite
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 »večer.
I Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
I Nočni častilci presv. Zakramenta se vabijo k celonočnemu češčenju, ki se prične drevi ob 9 v stolnici. Vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj so bodo onravliale molitve 28. ure: Za praznik sv. R. T. Možje in mladeniči, pripravimo se vsaj z eno nočno molitveno uro na veliki praznik presvetega Zakramenta!
I Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval k desetletnici obstoja g. knezoškof dr. Gregorij Rozman znesek 200 din. Plemenitemu dobrotniku, ki je tudi vse od začetka re>' član te človekoljubne ustanove, najprisrčnejša I ...a!
1 Uinetnostno-zgodovinsko drušlvo sjx>roča pri-glašencem, da je izlet na Sv. Goro zaradi znanih razmer odpovedan. Prispevki se vračajo.
1 Izlet Stolne prosvete bo ob ugodnem vremenu v nedeljo 20. maja popoldne. Zbirališče Članov in njih prijateljev ob 1 pop. pri stolnici.
1 Razstava E. Piščančeve v Galeriji Obersnel podaljšana. Z ozirom na veliko zanimanje in ime-vanje, ki ga je pokazala cenjena publika za razstavljena dela Elde Piščančeve, se je slikarka odločila razstavo podaljšati. Razstava bo odprta do 26. t. m. Vabimo ljubitelje lepe umetnosti, da si ogledajo razstavljena dela Vstop v razstavne prostore Galerije Obersnel je brezplačen.
1 Odbor frančiškanske prosvete poziva člane, da plačajo članarino najkasneje do 1. junija 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago V6ako sredo in 6oboto od 5—7 popoldne v Škrabčevi sobi, Frančiškanski prehod.
1 Gnjevo ulico bi bili v najkrajšem času že pričeli asfaltirati ter ji napravili tudi betonske obrestne kndunje od l vrševe ceste do Gledališke ulice, toda današnja licitacija za oddajo del zaradi izrednih razmer ni bila uspešna in je zato mestna občina takoj razpisala novo licitacijo v skrajšanem roku, da naposled z zamudo 14 dni vendar dobilo tudi na tej lepi ulici v središču mesta valjan asfaltni tlak, kakršen je na Ilirski ulici.
I Varnostno cepljenje proti davici je odredilo mestno nogluvarstvo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in odredbe kr. banske uprave P. m. 42-6 z dne 27. marca 1940 in VI-2 205 2. K temu obveznemu cepljenju je treba pripeljati vse otroke od dojjoln jenega drugega_ leta do dopolnjenega 10. leta starosti. Cepljenja bodo oproščeni le tisti otroci, ki bo
firi njih uradna zdruvniška preiskava ugotovi-a upravičen vzrok oprostitve. Cepljenje šolske mladine bo v šolskih prostorih, predšolsko mladino pn je treba pripeljati k prvemu cepljenju v dnevih od 27. maja do 6. junija na mestni fi-zikat v Mestni dom od 9. do II. dopoldne in od 16. do 18. popoldne. Z ozirom na jKigosto izjavljanje davice v Ljubljani, posebno pa še zaradi možnosti še večjega razširjanja te bolezni v primeru morebitne evakuacije otrok, je tako zaščitno cepljenje za otroke življenjskega pomena, samo po sebi pa ni združeno z nobeno nevarnost jo za zdravje. Uspeli ima le tri-kratko zaščitno cepljelje v presledkih 15 dni. Ker se davica ponavlja, je treba pripeljati k cepljenju tudi vse tiste otroke, ki so bolezen že prestali. Neopravičen izostanek ali prekinitev obveznega cepljenja bo j»o zakonih strogo kaznovano.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-losef« grenčice.
1 Živahne stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo do včeraj podanih že 1088 stanovanjskih odpovedi za izpraznitev raznih manjših in večjih stanovanj. Lani do tega časa jih je bilo samo 624. Odpovedi se silno tnnože v teh viharnih časih. Pri 95% odpiovedi gre za neplačano najemnino. Sedaj v maju je bilo 6odišču že predloženih 98 odpovedi.
1 Češnje cenejše. Pred približno tremi tedni so se pojavile na trgu prve češnje, uvožene iz južne Italije. Takrat so bile zelo drage, namreč 32 din kilogram .sedaj so postale že cenejše in jih prodajajo 10—12 din kg. Češnje prihajajo iz Goriške in Dalmacije.
1 Živahne kupčije z zemljišči in hišami. Po podatkih ljubljanske zemljiške knjige na okrajnem sodišču je bilo do včeraj opoldne zaznamenovanih do 105 kupnih pogodb glede prodaje raznih hiš, vil, stavbnih in drugih parcel v mestu in okolici. Celotna vrednost prodanih nepremičnin znaša sedaj 9 milijonov 676.154 din. Nasprotno je bilo maja vpisanih prav malo vknjižb hipotekarnih posoiil, katerih vsota doslej ne presega nad 4,000 000 din.
1 Za ukradene škornje — 4 mesece strogega zapora. Pred malim senatom je bil neki samski delavec Štefan K. obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je ukradel Alojziju Božiču iz zaklenjene drvarnice 250 din vredne stare škornje.
1 Dražba košnje v tivolskem parku bo v nedeljo, 26. maja ob 9 v mestni vrtnariji.
1 Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani priredi v danes (22. ma.ia) ob 20 v frančiškanski dvorani veliko javno skioptično in kino predavanje o borbi proti jetiki. Predavanje bo ohjasnje-valo nad 100 skioptičnih slik in propagandni kino-film. Predavata gg. dr. Mis: O jetiki in družini, dr Prodan: O jetiki kot nalez'jivi bolezni. Na predavanje sc vabljeni vsi, ki se za protituber-kulozno borbo zanimajo. Vstop je prost.
1 Redek jubilej. Gogoljev »Revizor« v proslavo Daneševega jubileja — priljubljenega igralca naše Drame — bo v nedeljo, 26. t. m. o Operi. 40-letnica uspešnega dela pri slovenskem gledališču. klasična komedija, ki ho izvajana v izvrstni predstavi ter go^t M. Markovič iz Zagreba v poglavarjevi vlogi obeta izredno zanimiv dogodek v na*i Operi. — Za 9. aprila rezervirane vstopnice dvignit" do petka. 24 t. m opoldne pri operni blagijni. kjer je predprodaja.
I Violončelo je ukradel. — Leopoldini Cotič je nekdo iz stanovanja v Kavškovi ulici št. 3 ukradel 900 din. — Wagner Božo je imel v pevski sobi III. drž. realne gimnazije za Bežigradom violončelo, ki mu ga je nekdo ukradel. Glasbilo je bilo v vreči in je vredno 3000 din.
KULTURNI OBZORNIK
Biser naših cerkva
Ptujska gora, opisal France Štele, 1940
Te dni je izšla knjižica v lični obliki, ki razodeva, da je delo Mohorjeve tiskarne v Celju, ime pisatelja Franceta Steleta pa nam pove, da je velike vrednosti. Gre za Ptujsko goro v Halozah, na kateri se dviga znamenita romarska cerkev, o kateri pravi pisatelj, da je »stavbarska umetnina, ki po tenkočutnosti za lepo obliko do zadnje podrobnosti nima para med našimi cerkvami«. Namen knjigi, ki šteje 130 strani poljudnega a tehtnega besedila, kakor se to od našega najboljšega poznavalca umetniških del na slovenskih tleh in tudi prvega med našimi umetniškimi kritiki in zgodovinarji razume samo po sebi, je ta, da bi se vsi Slovenci zavedeli, kak umetnostni ter kulturno in politično zgodovinski zaklad imamo v cerkvi na Ptujski, ali kakor ji pravi ljudstvo, Črni gori.
Stelč nam v tem svojem delu predoči to umetnino tako, da je tudi njegov opis prava umetnina, iz katere govori duša te cerkve in nas vabi k sebi, da bi to svetišče, v katerem je od nepretrgane verige romarjev že pet sto let nakopičenega toliko duhovnega življenja, dojeli v vsej njegovi nedopovedljivi skrivnostni lepoti. V tem je ta skrivnost, da je zunanji videz tega gotičnega hrama božjega v polnem skladu z njega notranjim sestavom, ki se odpira pred našimi očmi v svetal, živahen in visok prostor, rastoč v višino, vabeč v globino in šireč se svobodno na vse strani kakor očarujoča muzika: baš v tej muzikalni izrabi arhitekture, kakor je čudovito zadel značaj te stavbe Stelč, se nam razodeva veliki neznani mojster, ki je ustvaril ta čar. Pisatelj utemeljuje z argumenti, ki imajo neovrgljivo veljavo, da je cerkev na Ptujski gori, ki po tenkočutnosti za lepo obliko do zadnje podrobnosti nima para med slovenskimi cerkvami, delo stavbenika, ki je sledil šoli, iz katere so bili ustvaritelji stolnic sv. Štefana na Dunaju in sv. Vida v Pragi: tudi mnogoteri kipi kažejo v isto smer. Za ustanovitelja cerkve pa moremo smatrati po Steletovih študijah, oprtih na kritično prereše-tane vire, za gotovo ptujskega gospoda Bernarda III. in njegovo ženo Valburgo, ki je bila verjetno hči celjskega grofa Hermana II. Ptujska gora je torej plemenitaška ustanova iz prve četrtine 15. stoletja, to je iz poznogotske dobe, in tudi njeno središče, milostni kip Matere božje, ki razgrinja svoj, od angelov držani zavetniški plašč nad skupino 80 čudovito realistično izdelanih kipov, čijih glave so naravnost portreti, je nastal istodobno s cerkvijo. V vsem stavbarstvu kakor tudi v kipih je težnja po eleganci in mehkem toku črt, ki razodeva kultiviranost plemiškega ozračja pa ne zabrisuje, ampak le srečno dopolnjuje čisto moderni realizem, s katerim so upodobljene žive osebe.
Primeroma največ strani posveča Štele največji umetnini cerkve na Črni gori, gori imenovanemu reliefu nad glavnim oltarjem, ki je duša in osrednja točka tega svetišča in o katerem je prvi najbolj obširno in srečno razpravljal pok. A. Ste-genšek v svoji knjigi o božji poti na Črni gori iz leta 1914. Po kritičnem razboru Steleta skupina kipov pod Marijinim plaščem ne pomeni, kakor je bilo to v tistih časih običajno, simboličnih oseb kot predstavnikov stanov — cesar na primer je upodobljen, papež pa ne — ampak so to vse
realne osebe, ki so ob postanku tega reliefa bile žive in so izbrane po rodbinskih ozirih in zvezah ptujskih in celjskih grofov, ki so ustanovitelji in soustanovitelji romarske cerkve na Ptujski gori. Med verjetno upodobljenimi so: cesar svetega rimskega rajha Rupert iz Pfalce, ogrsko-hrvatski kralj Žiga luksemburški, kraljice Barbara Celjska, njeni sestri Elizabeta in Ana, Friderik II. Celjski, ustanovitelj cerkve Bernard ptujski in njegova žena Valburga, Elizabeta Abensberg, Herman, nezakonski sin Hermana II. Celjskega, Nikolaj Frankopanski, Ludvik Celjski in Herman II. Celjski. Prav tako so verjetno upodobljeni: bosanski kralj Ostoje, njegov sin Štefan, odstavljeni bosanski kralj Štefan Tvrtko II. in splitski vojvoda Hr-voje. To je že Stegenšek ugotovil, za kakih 20 drugih pa navaja upoštevanja vredne razloge, ostalih 30 ni mogoče razgonetati. Papež tistega časa (1408-9) menda zato ni upodobljen, ker so takrat biti trije papeži, cesar Rupert in kralj Žiga pa sta bila v sporu, kateri je pravi, nevtralna.
Pisatelj se peča z vsemi sestavnimi deli in z okrasom cerkve prav tako podrobno kakor s podobo njene celote; od reliefov naj omenimo samo Marijino smrt, mojstrovino poznogotske umetnosti. Jezuitska doba, ko je ptujskogorsko svetišče tudi satno prišlo pod upravo Družbe Jezusove, je tej cerkvi pridala več umetnin baroka, oziroma nekaj gotskih zamenjala z baročnimi ali jih preobličila v tem okusu, tako na primer sam glavni oltar; v glavnem to ne moti nič celotnega značaja in vtisa, marveč ga večkrat še podčrtuje in poglobi svoje-vrstnost tega božjega hrama po kontrastu kakor v simfoniji; isto velja za monumentalno stopnišče, kar se zunanjščine tiče. Romarsko cerkev označuje tudi množina oltarjev, ki jih je z glavnim vred devet, desetega, baldahinski oltar, so žal v 18. stoletju zavrgli in postavili izven cerkve, kjer sedaj razpada. Dal ga je postaviti grof Friderik II. Celjski in predstavlja odličen izdelek gotske kamnoseške umetne obrti. Iz baročne dobe je med drugim tudi čudovito elegantna prižnica.
Cerkev na Ptujski gori je, kakor nam je Štele odkril že leta 1938 v članku v »Slovencu«, «®Jn najlepših biserov umetnosti, ki se je udejstvovala pred 500 leti na slovenskih tleh. V tej knjigi pa je njena lepota razčlenjena v podrobnostih v jeziku in slogu, ki je pristopen vsakemu človeku. Skozi vsa dolga stoletja je bila ta cerkev najožje zvezana z nabožnim življenjem našega ljudstva. Za romarje je bila zidana, romarji so jo vzdrževali. Cerkev je v teku časov veliko pretrpela in je po dobi Jožefa II. do leta 1937 bila piepuščena zobu časa, ki je na njej občutno glodal. Največja sreča je bila da jo je sedanji mariborski vladika leta 1937 izročil ptujskim očetom minoritom, ki so se energično lotili njene ohranitve in obnove. Kakor nekdaj, je tudi danes uspeh tega tako v nabožnem kakor v umetniškem in kulturno-zgodovinskem pogledu važnega dela odvisen od radodarnih prispevkov vseh slojev naše domovine, ki se morajo zavedati, da je ptujskogorsko svetišče Matere božje naša skupna last. K temu plemenitemu namenu bo prispeval vsakdo, ki bo naročil Steletojo delo o Ptujski gori.
Po razstavi Srečka Magoliča
Za osemdesetletnico je priredil znani slikarski amater večjo jubilejno razstavo. Samo slikarsko manifestacijo je združil z nad vse lepim aktom dobrosrčnosti in razumevanja do socialno slabše stoječih soljudi. Del dohodkov razstave je namreč namenil ljubljanskim mestnim revežem. S tega stališča je treba razstavo gotovo priporočiti, lepi namen sam pa naj bi našel med našimi umetniki čim več posnemovalcev.
Druga pa je stvar, če motrimo razstavo s kvalitetnega vidika. Magoličeva umetnost je nekako nadaljevanje Grilčevega umetnostnega ustvarjanja, potem ko je v njej našel šibek odmev impresionistični način oblikovanja slikarskega predmeta. Toda poudariti je treba, da je ta odmev zares šibek in da ni tudi nič drugega Magolič utegnil najti pri njem. Da si je gledalec na jasnem, kaj pomeni kvalitetna razlika med podobo kakega našega impresionista in pa med slikami našega razstavljalca, potem naj si v duhu primerja kako Jakopičevo sliko s pričujočimi. Tam gigantska borba za formo, za čim jasnejšim in doslednejšim umetnostnim doživetjem, dostikrat na škodo meščanskega pojma o lepoti in vrednosti umetnine, tu pa mirna, solidna, a široka pot kompromisa, malce tradicije, malce jio »novem«, tako, da je naravnost nujno, da je Magoličeva umetnost zelo popularna. Monotonost, s katero se slikar približuje umetnostnemu predmetu, vedno se ponavljajoči barvni recept, shema, zelo škodujejo neposrednemu odnosu gledalca do podob ter stisnejo tako kvaliteto slik dostikrat v vrsto barvnih fotografij. Na vsej razstavi je morda le nekaj podob, ki bi vsebovale zrno kvalitete, te pa si bo umetnost ljubeči obiskovalec razstave lahko že sam odbral,	S. Mikuž.
Razstava Elde Piščanec v »Galeriji Obersnel«
Kolektivna razstava Elde Piščančeve napravi na obiskovalca prav lep vtis. Razstavljena so dela, ki obsegajo časovno dobrih deset let in je prav lepo razviden plodovit umetnostni razvoj, ki ga je sli-karica prehodila v tem času. Pojav Elde Piščanec v naši umetnosti pada v čas naše ekspresionistične umetnostne generacije. Tedaj je utegnil videti obiskovalec umetnostnih razstav male podobe ali skice, ki so se odlikovale po nežni, prav ženski, a tudi duhu časa odgovarjajoči barvni skali in so bile grajene pretežno na ploskovit, dekorativen način. Čeprav je malo prej slikarica zapustila slikarsko akademijo v Firenci in bi ji morala prav za prav biti imanentna krepka in edinstvena plastična forma toskanske šole, je vendar našla severnjakinja pot do San Marca in bazilike na Fiesolah. Barvna harmonija Fra Angelikove umetnosti ji je očividno zapustila neizbrisne sledove. Soodgovoren takemu gledanju na umetnostne probleme pa je bil seveda tudi čas sam, ki je zahteval tak način umetnostnega ustvarjanja.
Razlika med starejšimi deli in današnjimi je očividna. Na mesto ploskve in abstraktnega kolorita starejših slik je stopila plastična oblika in realna barvna skala. Jasno je, da je stari element še vedno viden, da se za realno obliko krajine še vedno skriva konstrukcija misli, vendar je pot k realnim posameznostim jasno razvidna. Kvalitetno je na razstavi zaznavna neka neenotnost, ki razdira zlasti »pvejša dela. Ne mislim pri tem na stare ali nove
prvine, ki se v delu nahajajo, marveč na Sisto umetnostno estetska pravila. Je vidna v delu neka kriza, ki pa ni zajela le dela E. Piščančeve, marveč dobršen del njenih tovarišev iz te umetnostne generacije. Nekateri so za čas umolknili, nekateri so napisali programe in potem zopet razstavili, nekateri vztrajajo pri starem, drugi pa zopet ne vedo ne kod ne kam. Naša slikarica je krenila, kakor sem že zgoraj napisal, na pot do narave. Seveda pa je ta pot težka, kajti če gledamo na to umetnostno vprašanje z razvojnega stališča, so ga reševale generacije in to v stoletjih! Res je, da ima današnji umetnik mnogo kaj na razpolago, kar stari niso imeli, vendar so taki skoki (razvoj desetih let) nujno v škodo umetnostne kvalitete. Značaj umetnosti E. Piščančeve je lahko rečemo tipično ženski. Povsod pride do veljave tisti tipični ženski smisel za dekorativnost. Vendar ne mislim pod tem pojmom negativne strani tega izraza, marveč nasprotno nj'e-govo pozitivno stran, kjer bi ravno ženske umetnice prinesle in rešile mnogo čisto specifičnih njegovih lastnosti. Recimo barvne probleme, razdelitve ploskev itd. Čut za lirično skalo barvnih tonov, ki jo je dokazala PiŠčančeva v svojih prvih delih in ki je še danes povsem jasno razviden, bi morda rešila kvalitetno na bolj neoporečen način, ko bi ne posegla toliko za plastično formo in detajlom, kolikor bi ostala pri prvenstveno barvnih vprašanjih. Kajti tudi tu je možna pot in to je pokazala ena največjih umetnic našega časa: Francozinja Marija Lauren-cin. — Obisk razstave toplo priporočamo. S. Mikuž.
Glasbena akademija
škofijske klasične gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano
Zavodarski študentje in oba njihova glasbena učitelja gg. prof. Matija Tome in Slavko Snoj so pokazali uspeh svojega dela v tekočem šolskem letu na glasbeni akademiji. Poslušali smo 14 točk: 4 za moški, 5 za mešan in 3 za deški zbor ter 1 za orkester in 1 za klavirski trio. Zadnji dve točki sta bili Handlova suita v B in Haydnov klavirski trio v F; zapeli pa so in Adamiča, La-harnarja, Mirka, Ocvirka in Tomca. Tomčevih je bilo kar 6, škoda pa, da jih ni bilo še več!
Stara izkušnja sicer uči, da je zbor, ki ga vodi komponist, v vedni nevarnosti, da bo moral peti pesmi svojega dirigenta, najsi bodo dabre ali slabe. Na Jegličevi gimnaziji pa te nevarnosti ni, ker Tomčevih slabih del sploh ne poznamo. — Prav radi bi poslušali cel koncert samega Tomca, mladinskih koncertov si pa brez Adamiča jn Tomca že skoraj misliti ne moremo!
A capella zbore in orkestralni točki je vodil g. prof. Snoj, zbore s klavirsko spremljavo pa g. Tome, ker je vselej sedel pri klavirju Snoj, ki je spremljal prav mojstrsko, le za tako močan zbor deloma prediskretno, kajti pri zboru, ki ima nad 100 pevcev, še odprt klavir ne zadostuje vselej! Najboljši pevski točki sta bili pač Tom-čevi »Molitev« in »Od kneza Marka«. Posebno slednja bi zaslužila širšo izpeljavo in krepko in-strumentacijo, ker je v njegovi harmonizaciji te prelepe pesmi vsak klavir prešibek. Tudi ostale pesmi so bile zapete tako, da je občinstvo večkrat z viharnim ploskanjem zahtevalo ponovitev, kar je pa doseglo le pri šegavi Tomčevi narodni pesmici »Drežniška«. Ilttndlova suita v B je bila prav lepa, Haydno klavirski trio pa je gotovo najboljše podan del nastopa, le da je to delo za
Pogled v nemško tvornico za tanke.
ŠPORT
Lep uvod v proslavo 10 letnice Maratona
Letos obhaja slovenski športni klub »Maraton« v Mariboru 10 letnico svojega obstoja. Ustanovili so ga pred desetimi leti agilni športni delavci. Klub je začel v skromnih, tesnih razmerah svoje delo. »Maraton« si je moral pomagati z lastnimi močmi in s pičlimi podporami svojih -dobrotnikov. Ni imel skraja niti lastnega prostora, potem pa si je pridobil in opremil z težkmi žrtvami tesen in skromen prostor na Livadi Pa so bile morda baš te težave vzrok, da se je klub s tako zagrizenostjo vrgel na delo. V kratkem času mu je uspelo, da je zavzel vodilno mesto ne le v Mariboru, temveč v vsej Sloveniji. Poleg lahke atletike se je oprijel zlasti težke atletike ter je dal številne svoje tekmovalce v državne reprezentance. Poleg tega goji plavanje ter je organiziral pred leti državno plavalno prvenstvo. Tudi v ženskem športu je zavzel važno vlogo.
V proslavo svoje 10 letnice ima letos klub v svojem programu številne prireditve. Uvod v to proslavo je bil včerajšnji lahkoatletski meeting, ki je bil na stadionu SK Železničarja. V gostih je imel poleg domačih, ljubljansko SK Planino in SK Pri-morje. Z ozirom na sedanje razmere (začetek sezone in vremenske neprilike) so bili doseženi rezultati zadovoljivi.
Rezultati, ki so bili dosež.eni, so sledeči:
100 m jun, B: Bratovž (Planina) 12, Vodušek (Maraton) 12.7, Vreže (Marat.) 12.9.
100 m jun. C: Hrovatin (Železničar) 11.8, Bačnik (Žel.) 12.1, Leban (Žel.) 12.3, Demšar (Pl.) 12.5, Šiška (Mar.) 13.
100 m sen.: Černe (Pl.) 11.6, Gracijanski (Žel.) 11.7, Lesi (Rapid) 118.
400 m: Scmiederer (Rap.) 57.1, Sernec (Mar.) 58.5, Kocutar (Pl.) 59.7.
1000 m jun. B in C: Potočnik (Pl.) 2:55.8, Mirko (Žel.) 2:57.5; Habjančič (Mar.) 2:59 8.
5000 m: Krepfl (Mar.) 17:23.4, Siberec (Žel.) 14:43.7, Marhelj (Mar.) 17:36.4.
Skok vvišino: Zorko (Žel.) 170, Lužnik (Mar.) 165, Gregorovič (Žel.) 165, dr. Casny (Pl.) 165.
Skok ob palici: Fika (Mar.) 320, Stojan (Žel.) 310, Mihelčič (Pl.) 270.
Met diska 1.5 kg jun. B in C: Stojan (Žel.) 36.66, Rus (Pl.) 34 83, Leban (Žel.) 33 55, Šiška (Mar.) 31.07.
Met diska 2 kg sen.: Lužnik (Mar.) 37.98, Jeglič (Pl.) 34 86, Fika (Mar.) 27.35.
Met krogle 7.25 kg sen.: Zorko (Žel.) 12.61, Lužnik (Mar.) 12.29, Jeglič (Pl.) 12.26.
Skok v daljino: Zorko (Žel.) 652, Požar (Prim.) 606, dr. Casny (Pl.) 606, Lužnik (Mar.) 605.
Štafeta 4krat 100 m: Železničar (Bačnik, Leban, Hrovatin, Gracijanski) 48; Planina (dr. Časny), Demšar, Bratovž, Černe) 48.5; Maraton (Lončarič, Fika, Sernec, Lužnik) 49.8.
Sodobna telovadba
V prejšnjih časih ni bila telovadba takšna kakor je danes. Tedaj je obstojala le od mirne drže telesa, in le udje so krilili po zraku. Kdo od starejših se spominja dolgočasnih in izumetničenih prostih vaj? Kakor na vrvici so se noge in roke istočasno strogo premikale in vsako svobodnejše gibanje telesa je bilo že vnaprej onemogočeno, kajti takratna telovadba tega ni dopuščala. Takratni način ni dopuščal nobenih individualnih izvedb, ampak se je vse moralo izvajati po staro-kopitnih formulah, kar vse je bilo precej podobno vojaškim vajam. Značilno je, da je bila vsa ta telovadba izvajana na štetje, kar se je obdržalo še do danes. Duševno delo, ki je bilo potrebno pri izvajanju tega šablonskega mahanja, je bilo označeno kot »duševna« telovadba.
Od te dolgočasne lutkarske telovadbe smo se danes močno oddaljili. Telovadba je bila pomlajena z ritmično gimnastiko, športom in igrami. Seveda so tudi še danes proste vaje, toda povsem v drugi obliki. Te vaje niso več tako strogo določene, ampak so izbrane po zdravstvenih sposobnostih poedincev in se uporabljajo tam, kjer to zahteva enostransko dnevno delo v šoli ali poklicu. To je prav za prav izenačevalno delo. Da pa to telovadbo še bolj poživimo, uporabljamo zelo pogosto medicinsko žogo, k: poleg veselja, ki ga nudi, zahteva polno pažnjo in krepi mišice. Najvidnejši znak za povratek k prirodnosti je pri telovadbi uvedba teka, skoka in meta. Vse te discipline pa so v največji meri obsežene v lahki atletiki, ki ima poleg drugega tudi to prednost, da se izvaja v prosti naravi in ne v zaprašenih telovadnicah.
Povsem nezavisno od prej omenjene telovadbe pa se razvija nova panoga: talna telovadba. Pri tej se ne razvijajo samo mišice, ampak tudi smisel za skupno delo. Talna telovadba se je razvila iz potrebe po popolnem sproščenju telesa. Kdo izmed nas ni v mladosti dela kozolca, ni kotalil lesenega obroča po zelenem travniku? Take in slične vaje obsega tudi talna telovadba, Vsakemu mlademu dečku in dekletu je v veselje talna telovadba, ker se v njej lahko sprosti vsa mladostna moč. Čeprav niso vse talne vaje izvajane po znanstvenih načelih, je vendar velikanske koristi tako rajanje, saj nam z vso silo požene leno kri po žilah. — Nič manj važen, kot talna telovadba, f>a ni tek čez zapreke, lu 60 aH umetne ali pa naravne. Orodje, ki je nekoč služilo le za orodno telovadbo v telovadnicah, 6e sedaj uporablja kot umetna zapreka poleg naravnih kot 6o: plotovi, zidovi, barikade, jarki, luže itd. Telovadni voditelj ne reče sedaj več: »Izvajali bomo na tem in tem orodju to in to vajo,« amfiak »Prešli bomo čez vse zapreke, in kdor bo prišel prvi, bo zmagova-
našo domačo publiko morda nekoliko preobširno. Izvajali so ga prof. Snoj ter dijaka Peršin in Rasberger.
Gentelmanska gesta Jegličevega zavoda je bila, da je priredil tako odlični sjiored brez vstopnine. Morda bi bilo pa le boljše, zahtevati vsaj majhno vstoprino, ker bi tako izostali ljudje, ki se z.a glasbo samo ne zanimajo, pa zato s klepetanjem motijo še ostale. Razumljivo je, da je bila dvorana polna.
Če pri vsem tem pomislimo, da vsak šolski zbor vsako leto zamenja svoje najbolj izučene pevce z začetniki, in če upoštevamo šo okrnjeni glasbeni pouk v naših šolah, so ti mladi pevci in še bolj njihova odlična učiteljica lahko opravičeno ponosni na svoj uspehi	M. Jo.
lec«. — S tem v zvezi je veselo tekanje, skakanje, plezanje in vzpenjanje — skratka telovadba, ki napreza istočasno vse mišice.
Zanimivo je, da ima mnogo starih telovadcev krasno držo pri svojih prostih in orodnih vajah, povsem pa odpovejo pri talni in preponski telovadbi. Po uspehih, ki jih je pokazala telovadba v prirodi, 6e moramo nehote otresti vseh ukoreninjenih predsodkov o smjtrenosti telovadbe pod milim nebom. O koristnosti sodobne telovadbe priča tudi veselje in mladostni zanos, s katerim jo izvaja staro in mlado.
Po svetu
Vrstni red ligaških klubov v italijanskem prvenstvu je naslednji- Ambrosiana 40 točk, Bologna 38, Genova 31, Lazio 31, Juventus 31 .Torino 30, Milano 26, Triestina 25, Roma 25, Novara 25, Ve-nezia 24, Bari 24, Fiorentina 22, Liguria 22, Napoli 21 in Modena 17 točk.
Na Madjarekem pa je stanje takole: Hungaria 35, Ujpest 34, Ferenzvaroš 33, Kispest 29, Szeged 29, Elektromos 27, Torekves 27, Gamma 24 točk itd.
V	finski vojski bodo uvedli v razvedrilo vojakov obvezno igranje nogometa. Tako so sklenili zastopniki državne nogometne zveze s predstavniki vojaških oblasti.
V	medmestni tekmi Dunaj Berlin je zmagal zelo tesno Berlin s 4 :3 (3:1).
Madžari so nameravali to leto poslati svoje nogometaše na veliko turnejo po nordijskih državah. Bili so dogovorjeni že za več meddržavnih tekem. Vse te načrte pa je preprečila nastala vojna na severu Le s Švedi so imeli malo upanja, da se bodo lahko sestali na. zelenem polju. Ker pa se ne izplača tako dolga pot samo za eno tekmo, sta se Madžarska in Švedska sporazumno odrekli tudi tej tekmi.
Lorenz ie prevzel treninge madžarskih kolesarjev. Njegova pogodba s kolesarsko zvezo teče od 15. maja pa do 15 .avgusta. Madžari upajo, da bo Lorenz z madžarskimi kolesarji le mogel kaj napraviti, kajti do sedaj ni bilo nobenih uspehov.
V	Rio de Janeiro so bile velike plavalne tekme. Doseženi časi v nekaterih disciplinah na tem tekmovanju so prav lepi. Naj jih nekaj omenimo: Najlepši čas je bil dosežen na progi 4 X 100 m v dam-ski štafeti: 4:53,8. Ta čas je dosegla štafeta kluba CRFlamingo Rio. Ta čas ne pomeni samo novega braziljantkega rekorda, ampak je enak argentinskemu kontinentalnemu rekordu. — Nov južno-ameri-ški rekord je bil dosežeo tudi na progi 100 m hrbtno dame. To progo je preplavala Cecilia Heilborn (Rio) v času 1:20,8. Pravijo da je Heilborn nova velika zvezda na ameriškem plavalnem nebu.
Za binkošti so Madžari priredili cestno kolesarsko dirko iz Budimpešte do Dunaja in nazaj. Ze tako ni kolesarski šport na Madžarskem kaj prifla razvit, pa še organizacija tekem je bila zelo slaba. To grog* je prevozil prvi Eles v času 14:54;49,4, drugi je bil Szalai v 14:57;53,4, tretji pa Eros v 14:58;05.
Pri poizkušnjih vožnjah za dirko 30 maja za »Veliko nagrado« Indianapolisa, se je 6tnrtno ponesrečil George Bailey.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
Slovenska kolesarska zveza. (Službeno.) Redna seja upravnega odbora bo namesto v četrtek, ker je praznik, v petek ob 20 v navadnih prostorih. Ker bo zvezin predsednik podal važne predloge in bo obenem tudi poročilo delegatov na nedeljskem zborovanju Osrednje koles, zveze Jugoslavije v Zagrebu, je udeležba vseh odbornikov brez izjeme strogo obvezna. — Predsednik