44. stev. Ljubljani v četrtek 21. aprila 1S8I. Letnik IX. Inaeratl «e sprej majo iu velja ris'opna vrata j i? r., ¿e ae tisk« Dt rat, 9 • '»II n •! ■ 'i • 0 )) U » '» 0 *) ?ri večkratnem tiskanji s» ee - i primerno «manjša. 8 ok o piti i« ne vračajo, oefrankovan» iiisnna se ne aprojemajo. 'I ročnino prejema opravnifitvn (» iminifltraeija) in okapedir:ija na Dunajski cesti St. 16 v Medí jalovi hiši, II. nadstropji. Politicen lisi za slovenski narod. Po DOšti preiemsr velia 2.« ueio leto . . 10 ei. — kt :a potieu. . . J >t _ ,, ta četrt let» . . •> „o , V administraciji velja: Za ceio leto . , .S ji. 40 kr «a poi jot« . , 4 .. 20 ., za četrt ieta i ., ;o ,. v Linbijaui :i» nom 'jnsiliiir velja 60 kr. veci na lei VredniMvo je Rečne ulu.«' St. 5. izhaja no trikrat na todun 'irer v torek, četrtek 111 mu ioanje ? Volitve za dopohienje mestnega odbora ljubljanskega nastavljene so na 25., iu 27. dan tega meseca. Da, častiti meščanje, veste, ktere može naj volite, da bode v vseli treh oddelkih zmaga naša in na čast in blagor glavnemu našemu mestu, nasvetujemo Vam domoljube, ki so Vašega zaupanja popolnem vredni, — može, ki bodo varovali in branili interese našega mesta in njega prebivalcev, — ki bodo varčno gospodarili z njegovim imetjem in ki ljubijo narod naš in čislajo svetinjo njegove. Mestni zastop ljubljanski je sedaj v svoji večini nam nasproten; dobri predlogi naših narodnih odbornikov propadajo večkrat samo zato, ker prihajajo od zastopnikov naših. Da Vam to le v enem, pa velikanskem zgledu kažemo, omenimo le veliko borbo, katero so naši zastopniki preteklo leto imeli s tako imenovano liberalno, nam nasprotno stranko, ko je v mestnem odboru šlo za nakup kolizeja kot mestne vojašnice, po katerem bi so bilo mesto zakopalo v grozno denarno škodo, in katero odbili je našim odbornikom še le potem obveljalo, ko je javno mnenje mesta našega in pa višjega vojaškega oblastva samega podprlo mnenje odbornikov naših in podrlo namere liberalno stranke, katera slepa ni hotela sama videti koristi mestne. Konštitucijskemu društvu, katerega člani so si zadnji čas prideli ime „deutseh-krainerjev", je pri volitvah zadnjih let obveljalo, da je pod pokroviteljstvom vladnim iz mestnega zbora spodrinilo prejšnjo večletno narodno večino in svoje privržence posadilo na to mesto, ktero jim nikakor no gre, ako so le to pomisli, da je narobe svet, čevkljub veliki večini naroda slovenskega v Ljubljani v zboru mestnem s svojimi uzori gospodari neznatna manjšina „deutseh-krainerjev". Daje to naše trdenje čista resnica, priča nam vradno naznanilo ljubljanskega magistrata, po katerem je koncem leta 1880. v Ljubljani bivalo 18.313 Slovencev, Nemcev pa (z vštetimi menda nemčurji) le 5,422. To, da je zadnja leta nasprotna nam stranka posedla sedeže v mestni zbornici ljubljanski, bilo je mogočo le po loj poti, da so kandidatje, ki jih je priporočalo konštitucijsko društvo, veljali za kandidate vladno, in je birokracija pod tem naslovom svoje ljudi komandirala na volišče. Tem zmotam bivšega časa je, hvala Bogu, odklenkalo, — naši nasprotniki niso več pooblaščenci vladni! Zato, meščanje, tudi ne verujte nasprotnikom našim navadnih njihovih laži, da je zatiranje nemščino narodni stranki cilj in konec — vsaj je vendar ona radostno pozdravila načelo ministra Taaffeja, ki želi in hoče porazumljenje narodov ter mir in spravo med njimi, in zato mu še dandanes zaupanje kaže, med tem, ko so nasprotna nam stranka trdovratno obrača od blagih namenov njegovih, čemur živa priča je glasovih govor načelnika konštitucijskega društva v zboru dne 18. fe-bruarija t. I.. v kterem je sedanji vladi napovedal odločen boj in vstrajno nasprotstvo. Ker se po tem takem volilci v cesarskih in drugih javnih službah nimajo več bati nekdanjega birokratičnega terorizma, zato se nadejati smemo, da so značajni in mirno spravo narodov želeči možaki letos ne bodo umaknili volišču. Volilci 3. razreda so si ta oddelek zadnje lota popolnem prisvojili, zato se za trdno nadejamo, da bodo tudi letos soglasno volili onih 5 kandidatov, za katere so zastavili že v velikem shodu svojo besedo. Zmaga naša pa jo popolna samo tadaj, kedar s svojimi kandidati prodremo tudi v 2. in 1. razredu. Da pa zmagamo lotos v vseli treh razredih, treba, da vsak meščan, ki ve ceniti veliko važnost volitev, pride gotovo na volišče in možato spolni svojo meščansko dolžnost. Meščanje! stopite tedaj pogumno na volišče, in ne dajte se nikakor begati po nasprotnikih ampak volite vsi soglasno občo spoštovane može, ki so Vašega zaupanja popolnoma vredni in Vam jih nasvetuje podpisani odbor. Ti toplo Vam priporočeni možje so: ki voli v pondeljek 25. aprila:] ftoršič Franc«*, hišni posestnik. Za III, paircd, Dr. Karel Hinweis, primarij bolnico. Vaso Petričič, trgovec in hišni posestnik. Potrea Franc e, hišni posestnik in trgovec. Stu¡»ica Ignacij, prodajalec moke. i voli v torek 2G. aprila:j I Hs» j er Alojzij, c. kr. računski revident in hišni posestnik, j Svlcnienčič Ferdinand, ingenieur. Za II. razred, Potočnik France, stavbni svetovalec v pokoji. («rasselli Peter, deželni odbornik in hišni posestnik. Za S. razred, ki voli v sredo 27. aprila: Fortnna France, trgovec in hišni posestnik. | l>r. Al ion s ¡Vloše, odvetnik. Narodni centralni volilni odbor. Volitve v mestni zbor ljubljanski. Volilci! Ujuoačite so, letos ali nikoli! Zmaga mora biti naša! Prevdnritr, kako velike reči so odvisne od teh volitev: cela oblast, ki jo magistrat, z županom vred ima, vsa ta oblast je prav za prav vaša, namreč oblast volilcev, vi ¡o le tistim zaupate in po sedite, ktere v mestni zbor volite. Vse mestne naprave, vse mestne šole, tržni red, in sto drugih reči spada v področje magistrata. Toraj je pač bolje, da serié v mestnem zboru domačini, kterim smemo zaupati, da boiio naše koristi vedno varovali, nego pa tujci, o kterih moramo vedno skrbeti, da nas o vsaki priliki zata;ci, kedar jim dojde kak migljej iz severa doli, iz nemških krajev. Ker st nemškutarji s svojo politiko ne morejo hvaliti, ker v Ljubljani ni več v navadi, na Slovence zabavljati, ker se je riarod čutiti iu zavedati začel, — zato o politiki nič ne črhnejo, temveč le gospodarstvo povclarjajo, ter se bahajo, kako so dobri gospodarji. Največ se bahajo s tem posojilom, da so namreč poldrugi miljon ca posodo dobili, iu da bodo ta denar z loterijo nazaj dobili, oziroma z njo dolg plačali. Čeravno sploh ni navada, da bi se kdo s svojimi dolgovi baba!, čeravno ni taka posebna umetuost za veliko mesto, kak denar na posodo dobiti, vendar bi bila nemškutarska baharija vsaj v tej zadevi nekoliko opravičena, ako bi nam zamogli poroštvo dati, da bomo tudi v resnici VBe srečke prodali. Tudi mesto Solnograd je imelo tako loterijo, na zadnje uihče ni hotel več sreč.k kupovati (ker je bilo, se ve, le še malo upanja do večega dobitka), in tako so srečke nieBtu ostale, to je, mesto je moralo dolg prevzeti in ga v gotovini plačati, ali pa še zdaj obresti plačuje. Bog ne daj, da bi Ljubljano enaka osoda zadela, mi tudi nočemo nobene nesreče prerokovati, ker je ne pričakujemo; vendar pa mislimo, dokler stvar ni v čistem in gotovem., bi nemškutarji bolje storili, da o celi zadevi molče. Kar je pa druzega koristnega v mestuem gospodarstvu, kakor na pr. n.tkup grada Tivoli, datira od prijšnega narodnega zaBtopa, ne pa od sedanje nemške večine. Tako dobro kakor nemškutarji, bomo tudi mi gospodariti znali; kjer je velik kup denarja, tam se lahko gospodari; in ker so zdaj toliko denarja na posodo dobili, bilo bi vendar dobro, da se voli mnogo narodnih in razumuih mož v mestni zbor, da bodo znali Bvetovati, kam se naj ta denar obrne, da bo najbolj zalegel, da bodo zabranili vsako nepotrebno potrato. Pred vsem pa vas prosimo, ne pustite se preslepiti iu z lahk.in trudom od dobrega dela odgnati z lažnjivim pregovorom: saj je vse eno, naj sede na rotovži Slovenci ali Nemci; ali pa: „saj to so le mestne, krajne zadeve, tukaj ni treba politike, naj bo Nemec ali Slovenec itd." To so izgovori, s katerimi naši nasprotniki naše ljudi slepe, ter jih, če ne za se pridobe, vsaj od volišča stran drže. Pred volitvijo obetajo nemškutarji zmirom, da se v politiko ne bodo vtikali, da jim je le za dobro gospodarstvo; pa to je dobro prav-darjen izgovor, da z njim naše volilce v spanje zazibljejo; brž ko so voljeni, se pa že na političnega konja vsedejo, ter svojo zarujavelo sulico zaviht^ vselej prvi zoper vsuko našo narodno terjatev, ki v javen razgovor pride. Zopet in zopet si postavite pred oči: dežrla je kranjska mi smo Kranjci, Ljubljana ¡e glavno mesto kranjske dežele; zakaj pa Kranjec v svoji deželi nič ne velja, zakiij mora zmirom Nemcu podložen biti? Dežela je vsa slovenska, le ena pest je Kočevarjev; zakaj se vsak pisač le po nemški štuli? Pri zadnjem štenji se jih je v Ljubljani vpisalo za Slovence 18 300, za Nemce pa le 5 400; čeravno jih še toliko ni, ker je med njimi več ko pol nemškutarjev in tudi tak h, ki še nemški ne zuajo; vendar recimo, oa jih je res 5 400, ali bodo mar ti gospodovali nad Slovenci v mestu, ki jih je trikrat več? č^ na 18 Slovencev pride L 5 Nemcev, kako je to, da bi na rotovžu morali tisti prvo besedo imeti, ki jih je manj iu ki niso domačini? Če Slovenec v L ubijam ni doma, če tukaj uemi besede, kje jo bo imel? Ali ne tolče o tisti sami sebe po glavi, ki k volitvi ne gredo, ali pa celo nemiskutarje volijo? Gjtovu istina je to! Iz kakih ničevib uzrokov se ljudje včas h volitve zdržujejo, o tem smo že pisali večkrat, zadnjič menda na veliki torek. Glavni uzrok apatije je nevednost, ker ljudje ne razločijo važuost volitev, ter se jim vse vkup ne zdi pipe tobaka vredno. Oni namreč niso zmožni, v (ialjavo gledati, oni vidijo le pred nosom, če jim kdo denar pomoli; da bi se pa znali časi zboljšati in oni več zaslužiti, če bi boljši iu uiodrejši možje svet vladali, tako daleč pamet zanikernih volilcev ne seže! Toraj kličemo VBim zavednim narodujakom: podučujte ljudstvo neprenehoma, da bo važnost volitev spoznalo in bvOjO politično malomarnost za živo zavednost zamenilo. Kdor svoje domovine ne ljubi, on ni vreden med možč štet biti. In kako lahka je za vas domovinska dolžnost! Ni^se treba s krutim Turkom vojskovali, kakor naši očetje, ni treba se bati več preganjanja. kakor pod prejšnimi nemško-libcralnimi vladami, — druzega vara ni treba, ko svoj glas oddati za narodne kandidate, in že za to malo truda vam hoče domovina hvaležua biti! Gorje vam in vašim otrokom, ako se tega uiulega truda vstrašite. Vaši potomci bodo, v sužne spon»- ukovani, objokavali slabotnost m mthkoiičuost svojih očetov ! Politični pregled. V Ljubljani 20. aprila. AvHtrijske drsele €)clti so veseli, ker so dobili svoje laätno vseučilišče. S cesarskim odlokom je ukazano, da -e ima jiražka univerza razdeliti na dve, in da se imate jurid čia iu fi ozofiina fakulteti v češkem jeziku še letos odpreti. To je vsakako nekaj povoda za Čehe , da kažejo svojo zudovoljnost ter izražajo upanje, da bodo uslišane tudi druge njih terjatve. Mi Sloveuci se tolažimo s tem, da bo moralo mi« uisterstvo po tej poti naprej hoditi, in da bo tudi naše ž Ije uslišalo. Nemški listi, ki so prej toliko vpili in češko univerzo zabraniti skušali, o se zdaj že sprijaznili s to mislijo, da se Čehom ravnopravnost odreč' ne more, ter se skoraj nič ne jeze nad to vi «luo na-redbo, kar je čudno, če se ¡»omisli, kako so prej ropotali. Rttvuo tako, mislimo, bi se sprijaznili tudi z vsemi koncesijami, ki bi j.h vlada Slovencem dala. Zato se vlada moti, ako misli, da zavolj nemškega vpitja ue sme Slovencem nič dovoliti. Dobri uspeh, ki ga je imel Dunajevski s s'ojo pnpiruato rento, se mora pripifati ne-z«upno.-ti kapitalistov do privatne špekulacije. Te so namreč od 1873 na siabem gla u, zato se nakopičeui denar ponuja državi, ki zamore vendar večo* gotovost dati, da bo obresti redno pltčevala. Velikont Č:ii pondeljek je bil na Duuaji velik kmečki shod, kateri liberalcem iu ju-dom ni mnogo veselja napravil, zato so dunajski listi kar srditi, ko o tem shodu poročajo. Prišlo je več ko 4000 kmetov skup. Župan Kern je rekel, da se poslancem in advokatom ni dovolila beseda, iu da zavolj tega poslanca Fürnkranz in Schönerer nista hotela k shoiu priti. Župan R'egler je rekel, naj kmetje svoje koristi sami branijo. Kmetje se naj oklenejo velikih posestnikov, ki imajo ž njimi ene in iste interese. Sprejela se je potern Pisma iz Meksike. Jalapa, 25. prosinca 1881. (Konec) Leto začnem z adventom, kakor gu začenja Cerkev. Devet dni pred božičem se združi devet druž n, iu vsaka družina da en dan ,.posado", ¡o je prenočišče dvema podobam* iz lesa v svilnati obleki, ena Matere Božje, druga sv. Jožefa. Ti podobi se nesete v sprevodu iz hiše v hišo, kjer se da prenoč.šče. Ko pridejo pred vrata, prosijo pevaje za pre nočišče, znotraj se pa pri zaprtih vrat.h odgovarja iu zabranuje prenoč šče ; čez en četrt ure se odpro vrata, pevci in spremljevalci gredo v hišo, postavijo podobi na odločeno mesto, se jima poklonijo, in kleče se moli sveti rožni venec, litanije in molitev devetdnevuica. Potem zagodejo in se pleše, med plesom pa postrežejo z vinom in sladkorjem. Deveti dan, v zadnji hiši so napravljene juselca. V ti hiši je ena deklica botra svetemu detelu, in ko ta drži podobo sv. dečka v naročji, uvrste se gospodje in gospodične v procesijo, gredo mimo te botre z Jezužkom, iu dospevši do nje. poklekne vsaki par in Božje dete poljubi. Tako se zgodi tuii na sveti večer v cerkvi, kjer je tudi botra, da sv. dete v naročji drži, ljudje pa stopajo k njej, ter dete poljubujejo, še le potem se maša prične. Te „posade" so se letos vrš le v ,,kazini". M'ada skladateljica Marija Perez Rrdondo je sostavila lepe napeve, ter izuria 15 gospodičen in 10 gospodov, ter 8 godcev, da so svete podobe o.i hiše do hiše spremljeviili. Pričelo se je preseljevanje ob osm:h zvečer in trpelo s poznejšim plesom vred do 11. ure, ter je b lojako lepo in mično videti. Za prve večere so zložile štiri družine po 10 dolarjev, za poslednji večer pa so zložili jalupanski fantje 300 dolarjev, ter je bilo pričujočih 128 gospod,čen, vse krasno oblečene, iz najimenitnejših hiš. Pa ta slovesnost se ne vrši povsodi tako lepo, kakor pri nas v Jalapi. V večih mestih, kakor v Meksiki, v Puebli, se godé ta večer pri tej priliki silno grde in pohujšljive reči. Tam surovo ljudstvo celo noč po ulicah pijano razsaja in godé se velike nerodnosti ; to pa tem ložei, ker vlada dopušča, da bo gostiluice in žganjarije ceio noč odprte; mnogokrat se pijanci do smrti pobijejo. Obža lovanja vredno je, da se take reči godé ravno o največih praznikih slovesne službe Božje s petjem in godbo; tukaj so pa le tihe maše iu cerkve brez lišpa. Novo leto se ne voši, ampak darovi Be dajejo služabnikom na sveti dao in se ime nujejo aguinaldos. Tudi ta dan je služba Božja brez slovesnosti. Na svetih treh kraljev dan se vzd'gne sveto Dete po cerkvah, iu ga vzdigne ali kak duhoven, ali pa gospodična, ki je bila botra. V zadnjpm slučaji sledi vesel-ca s plesom, ki trpi do polnoči, in ta čas se sv. Dete zopet, poljubuje. V nekcerh krajih imajo navado, igrati gledišno igro, „pastorela" imenovano; toda, dragi moji, bolj nespodobne šale si tudi nujhudobuejši žid ne bi mogel izmisliti, ker se z njo le krščanski obred zasmehuje. Tu nastopi kom k, „batu" imenovan, ki se iz svetih reči norčuje, potem sv. Miha inLucifer s svojimi hudobami, ki strašno preklinjajo, iu to vpričo otrok ; nastopijo pastirji, vse se igra na dosti nedostojen način. Meni se je studilo, to gledati. O predpustu se tukaj ne pleše, zato pa toliko bolj nore v postu, celi post plešejo in uapravljajo muškerade, c^lo noter do veliki ga tedna. Lani so plesali v gledišči še na veliai torek. Tu je zopetliberalizem spremenil postni čas v predpust! V petek žalostne matere Bižje uaredd po revaih Iršah altarje, prižgo sveče pred njimi tir mulijo rožni venec. Lepo je na cvetno nedeljo, ker je tačas cerkev res s cvetlicami olepšana, da je veselje. Veliki teden bo obredi taki, ko drugod. Pobožni ljudje molijo, sledeča resolucija: „Z oiirom na to, da so kuietje prava konservativna Btranka v državi, da so pravčni nasproti vsem veram in narodom, z ozirom ua to, da nikdar nečejo postati tlačeni ali najemniki, hočejo brambo Bvojih pravic zauaprej sami oikrbovati. Kot poinočki za zboljšanje kmečkega stanja bo se priporočali: 1. Ojstra postava zoper oderuhe, 2. kmetom se ne sme dovoliti, mi>-njice podpisavati, 3. razkosanje posestev se mora zabraniti, 4. mirovne sodnije brez advokatov naj razsodijo zemljiške prepire, in čez te razsodbe ne sme biti pritožbe, 5. poverenje (legaliziranje) do 1000 gl. naj se dovoli županom, G naj se uvede borzni davek in primerni dohodninski davek. Tudi se je govorilo za polajšanje šolskega bremena iu za versko šolo. Slednjič se je sklenila resolucija, naj se uvede na kmetih neposredna volitev, uaj Be pomnoži število kmečkih poslancev in naj se volilna pravica vsakemu da, kdor plača 5 gl. cesarskega davka. Opomniti je treba, da ta ¡¡hud ni bil sklican od konservativne stranke in če se je vendar tako odločno izrekel zoper liberalne načela, potem smemo pač misliti, da liberalci nikdar ne bodo kmečkega prebivalstva ua svojo stran zvabili. Vnnnje države. ItumimsEio ministerstvo je dalo svojo ostavko. BratiaiiO uaj bi sostavil novo ministerstvo, pa on se braui, ravno tako Rossetti. Ministerska kriza na Laškem Be bo menda tako končala, da ostanejo stari ministri. krilil«»»! še u',so pričeli vojske v Tunisu, pričakuje se pa to vsak čas. Na tu-niški meji stoji 2000 Francozov. To bo nemara premalo, ker imajo Krurn rci bojda 30.000 vojnikov. Nihilisti v Ifusiji še niso ostrašeni in razmetavajo po celi deželi svoje oklice. Rističev , Istok" zahteva naj se Srbija proglasi za kraljestvo. Na Nemškem se pripravljajo za pri bodnje volitve v državni zbor. V Berlinu bodo antisemiti (protijudovci) glasovali zoper na-prednjaško stranko, tako da zna ta nekaj sedežev zgubiti. Domače novice. V Ljubljani, 21. aprila. (Volilni shod tretjega razreda), ki Be je vršil v čitalnici v pondelek, prinesel nam je neko iznenadenje, ker so prišli k shodu tudi socialdemokrati, ter hoteli g. Železuikerja kandidirati Narodni volilci pa so se temu upirali, ter priporočali kandidate centralnega odbora. Sploh je čudno, zakaj socijalisti k volilnemu shodu v čitalnico pridejo, kamor so bili VBako leto le narodui volilci poklicani, socijalisti pa pravijo, da ne poznajo nobene domovine, oni so mednarodna zaveza. Naj skličejo svoj shod in naj postavijo svoje kandidate, kdo jim more to braniti? Da bi se pa narodnim volilcem vrinili socijalistični kandidati, to se vendar ne more zahtevati. Zdaj pač agitirajo še med manjšimi obrtniki, ter marsikterega pregovore iu oslepd b svojo kazano gorečnostjo za korist revnih stanov; svojega socijalnega programa pa ue povedo; kadar bodo pa naši volilci zvedeli, kaj namerava socijalnodemokratična na narodno stranko, med tem ko socijalisti nemškutarko stranko, kakor se vidi, nič ne begajo in jo pri miru puste; kar bo socijali-zem pri nas škode naredil, trpela jo bo veči-nom narodna stranka), toraj so Nemci zopet kukavično jajce v naše gnjezdo vlegli, da bi nam zbegali volilce tretjega razreda, in tega se nihče ne bo bolj veselil, ko naši nemšku-tarji, ki jih že davno boli, da imamo v tretjem razredu večino za se. če se ta rana ne bo zacelila, bomo še tretji razred zgubili, namesto da bi prva dva pridobili. Socijalistom ne bomo nikdar prepustili tretjega razreda; če toraj od svoje agitahije ne odjenjajo, bomo mi prisiljeni orgauizirati katoliško stranko, mladoslovenci bodo morda tudi svoje kandidate postavili, in tako se bo narodna stranka razcepila na tri frakcije, in nemšku-tarji bodo lahko zmagali. Da je tako daieč prišo, in da si socijalisti tal pridobivajo v Ljubljaui, krivi so deloma tudi tisti „odličnejši" narodni krogi, ki so rokodelca čez rame pogledavali in ga zaničevali. Kakor je nekdaj stranka, potem jih bodo pač le malo na svojo plemenitaš rekel> da 8e čj0vek še le z baronom f itn rt /t Kfet it i 1 i I "n t i\ tiAnlnn A rtn tvt rtrv,,l / it stran obrnili, Če je volilec A. zamogel Ž. — u v obraz reči, da ga on zato ue more voliti, ker je bojda nekje odobraval to, kar se je v Peterburgu zgodilo, potem vemo, pri čem da smo s to stranko, iu mi obžalujemo le, da celo mnogozaslužni g. Regali tej stranki nekako potuho daje, ker on ne pomisli, da on služi socijalistom le kot orodje, in da ga bodo kmalo zatajili in odbacuili, ako se ]im ne bo z dušo in telesom zapisal, kajti socijalisti dobivajo svoje povelja iz Gradca, Dunaja iu drugih socialističnih središč, toraj niso domovinska stranka. Priznati se mora da je tudi dr. Zarnik breztaktno postopal, vihteč v zraku svojo palico, kakor bi hotel volilce terorizirati, kar ni na mestu, ker morajo tu govoriti le razlogi in političui principi. Bati se je, da bodo tisti, ki so iz narodnjakov čez neč socijalisti postali, narodnim kandidatom nasprotovali, volilce begali, ali pa se vsaj vsacega delovanja na korist narodni stranki zdržali. To nam zna škodovati, in tako se kaže, da iz Nemcev za nas nič dobrega ne pride, seme, ki so ga agenti iz Gradca pri nas zasejali, kaže že svoj pogubni upliv začne, tako so tudi nekteri narodnjaki „viših;< stanov te misli, da se človek še le s profesorjem in doktorjem začne, obrtnika pa prezirajo, z vrha doli gledajo. To pa vsacega boli. Pogosto smo slišali že pritožbe, kako se v čitalnici prezira in na stran odriva človek v delavni suknji. Ko bi se ljudje vsi držali krščanskega nauka: „ljubi svojega bi žnjega, kakor samega sebe", potem bi bi i sccijalizeai nemogoč, on bi se nikdar rodil ne bil! Slednjič so pri volilnem shodu tretjega razreda obveljali vendar kandidati centralnega odbora, in ti so Goršič, Petričič, Stu-pica, dr. Blei weis mlajši in Peter ca. Te volite in ne pustite se begati! (Volilni shod druzega razreda) se je vršil pod vodstvom g. dr. Bieiwaisa mlajšega precej mirno. Kandidati centralnega odbora so bili volilcem po volji, le namesto Grasselija je g. Škrbiuec predlagal Ravniharja. Z ozirom na to pa, da je Grasselli že lani več glaBov dobil ko Ravmhar, ostal je shod pri kandidaturi Grassellijevi. Narodui kandidati druzega razreda so toraj Potočnik, Grasselli, K lerne nčič in Bajer. Te volite! vjiit ... .__. _______ i.';_.. ............ . liberalci pa nalašč popivajo, uapravljajo veselice in godejo Ofenbachove melodije, na trgu je veliko pijanih. Velikonočna nedelja je brez vse slovesnosti, cerkve brez kinča , rokodelci delajo, štacune so odprte, — jako žalosten pogled, to vse stori liberalizem I Duhovnikov imamo zmirom menj, cerkve slabe in zanemarjene, naša farna cerkev je kakor v Ljubljani cerkev sv. Florijana. Vlada vse stori, kjer more cerkev kaj ovirati; Bog \6, kam burno prišli, če bo tako naprej šlo! Naj bolj slovesno obhajajo tukaj praznik čistega spočetja Marije device dne 8- decembra, in pa praznik Marije G uad a 1 u p e, patrone te dežele. Marija devica se je namreč leta 1531 prikazala štirikrat enemu Iodijanu, Juan Diego po irnenu, v kraju Tepejak blizo Meksike. Velela je Iodijanu, uaj se poda k nadškofu iu «aj mu naroči, da na tem kraju sozida cerkev. Ker mu niso hoteli verjeti, šel je nazaj, in prosil Marijo, naj mu da znamenje, da mu bodo verjeli. Ona mu vnovič reče, naj le gre k nadškotu in naj mu isto naroči. Ko mu pa zopet niso hoteli verovati, šel je zopet nazaj in vnovič se mu prikaže presveta Devica ter mu veli, naj gre vrh skalnategu griča in naj ondi natrga rožic. Indijani imajo navado, da nosijo s seboj vedno kak prtič, v kterega razne reči zavijajo, kar jim ravno pod roke pride. Tudi ta Indijan je imel tak prt priliz njih lili zoper verne katolike, ki so pod sebi in v njega je zavil rože, ki jih je na s poveljem slavnega generala M quela Miramona griču natrgal. Ta prtič z rožami prinese pred j branili vero in cesarja Maksim Ijana. Vsled liberalnih idej postaja ljudstvo čedalje bolj mrzlo za verske reči, duhovniki so kakor tujci med svojimi ovčicami ter žive aami za se. Še škofu se ljudje več ne odkrivajo, čeravno je zelo priljuden, ponižen in dobrotljiv mož. Jaz ga včasih spremljam na sprehodih in pomeniva se o raznih rečeh, kar je tem ložej, ker je zelo učen in ve o vsaki zadevi kaj povedati, kar me zanima. K sklepu vas pozdravim vse Slovence prav lepo, in se zahvalim vašemu g. dopisniku od Drave za njegov pozdrav. Vaš udani M. J. Danič. Opomba vredništva. Izrekamo Vam lepo gospo, ki ga je v podnožji griča čakala; ona mu veli, naj nese te rože nadškofu v znamenje, da resnico govori. Revni Iudijan uboga in nese rože nadškofu. Tam razsuje rože pred duhovnimi gospodi, pa kako se vsi začudijo, ko zdaj zagledajo ua prtu naslikano prelepo podobo Matere Božje. Zdaj so mu verjeli in začeli cerkev zidati. Podobo so poslali tudi sv. očetu Benediktu XIV. v Rim, in on je vskliknil nad njo: „Nonf.-cit taliter omni na-ticni" (take podobe ui naredila vsakemu narodu). Podoba je bila pregledana od umetnih slikarjev, in ti so izrekli, da je ni naslikal noben malar, ker prt je kakor sito in brez priprave; glava je z višnjevim plajšem pokrita, krilo ima zlate arabeske, plajš pa srebrne zvezde; pod nogami ima črn polumesec, ki ga našo prisrčno zahvalo, da se uas z dopisi serafiu z obema rokama drži. Liberalci taje prikazen iu čudež, pa nobeden si ne more razložiti kako je to slikano, ker od blizo se ne vidi dobro, z daljave pa je podoba lepa in svetla. Podoba ima okvir za 4000 mark težkega zlata; še čudo, da je ta okvir ušel liberalnim roparskim rokam, ko so leta 1857 vse cerkve plenili, zvonove iz zvonikov metali in krogle večkrat spominjate, ter prosimo še kaj o priliki, ako Vam preveč truda ne prizadeva. Na Vaše vprašanje to: kar ste poslali, je natis-njeuo, ako ste dobili vse številke, potem onih dopisov nismo dobili, ki niso bili natisnjeni. V tem dopisu smo nekoliko izpustili, ker je bilo vendar nekaj preobširno. — Gosp. D. J. ne biva na Slovenskem, ampak v Belemgraau srbskem. Poslali smo mu pismo doli. Pozdrav I (Praznike) smo imeli v Ljubljani lepe. V petek je ljudstvo v velikih trumah hodilo od cerkve v cerkev, ter si ogledavalo Božje grobove. Kakor vsako leto, odlikovali ste se tudi letos posebno cerkvi pri sv. Jakobu in ona v Trnovem. Sam na sebi je bil Božji grob v Trnovem najkrasnejši; št. jakobski pa se odlikuje s trikratno premembo (v četrtek Kristus na Oljski gori, v petek Kristus na križu, v soboto grob KriBtov.) Pri sv. Jakobu in v stolni cerkvi se je v petek zvečer tudi pelo. V stolni cerkvi ni bilo letos petje tako ubrano, ko prejšne leta; najbolje so še lamen-tacije zadeli. Pri sv. Jakobu so kazali pevci več vaje. V soboto so bili slavnostni sprevodi po ustajenji pri mnogobrojni udeležbi, ker je bilo vreme ugodno. (Južna železnica.) Počenši od 15. maja bo hodil vsak dan poseben vlak za osobe iz Ljubljane v Celje, in iz Celja v Ljubljano. Iz Celja pojde ob šestih zjutraj in pride v Ljubljano ob pol desetih dopoldne ; iz Ljubljane bo pa hodil ob 3/46 popoldne in bo prihajal v Celje ob devetih zvečer. S 1. majem bode začel tudi podnevni brzovlak zopet hoditi med Trstom in Dunajem, ter dojde iz Trsta v Ljub ljano ob 3/4ll dopoludne, iz Dunaja pa ob 6. uri zvečer. (Marijin mesec) je naslov novih šmarnic, kterih zapopadek je: Marijno življenje, nauk in posnema, vsakdanji svetnik z ozirom na Marijno počešenje, zgled in molitev; obsegajo 22 pol ali 350 strani in veljajo 85 terdo vezane, 95 v polusnji, 105 v usnji in 120 s zlatim obrezkom, po pošti pošiljane pa 5 več io se dobivajo v katoliški bukvami. (Slavnostna knjižica) o priliki poroke ce-sarjeviča Rudolfa je ravnokar prišla te dni ca Dunaji na svitlo in je namenjena slovenske) Za popravljanje novih posestnih pol (mer-nih poguov), je še čas do 15. junija t. 1., to je 9 dni pred kresom. Kdor se v tem času ne oglasi, akoravno vidi, da 8e mu krivica godi, bode moral 15 let odrajtovati davek, če tudi zemljišča ne bode vžival. Od zemljišč, ki nič ne neeo, od pesočin, puščav in skalnatega zemljišča, od močvirja, od jezer in vodnjakov, od luž in mlak, od cest in potov, od ulic in javnih prostorov, od strug in vodovodov, rek in potokov, od pokopališč in zemljišč, na kterih stoji kaka hiša, ali drugo gospodarsko poslopje (hlev, pod i, dr.) ne plačuje se zemljiški davek ; ako tako zemljišče ui ločeno od tal, ki so zemljiškemu davku podvržene, sme se prositi, da se davek odpiše. Vsak naj pazi pa na to, če so njegova zemljišča prav uvrstene, da ne bode travnik zapisan za njivo, pašnik za travnik, ne pušča za vinograd, ne goščava za gozd; pa tudi med njivami, travniki in vinogradi se nadejajo različne vrste. Kdor hoče iia tanko zvedeti, v kako vrsto spadajo njive, travuiki in vinogradi njegovi, naj popraša župana, pri njem bode zvedel, kako so cenjena ogledna zemljišča, to je taka zemljišči, po kterih se je primeroma cena in dohodek drugih zemljišč od cenilne komisije ustanovil. Vendar je treba pomisliti, da zarad čisto majhnih prostorov se ne more nič spreminjati. Ako n. pr. vert ali vinograd ni veči kot 50 četvornih sežnjev (klafter), in ako drugo zemljišče ni večje, kakor 400 čet-j vornih sežnjev, potem se ne more tirjati, da bi se ločilo od zemljišč, h kterim je bilo prešteto ; to bi se smelo zahtevati le potem, ko bi bil letni dohodek desetkrat manjši od tega malega prostora, kot od zemljišča, h kteremu se je prištel ta prostor. Pri vsacem županu se zapisniki dobodo fižol hektoliter 1 gld. 10 kr. : — masla kilogram 1 gld. 16 kr. ; -- mast 76 kr. ; — špeb frišen 66 kr. ; špeh prekajen 70 kr. Znancem iu prijeteljem z žalostnim Brcem naznanjem, da je moj brat dr. Jožef Povše, polkovni zdravnik v Buda - Peštu 11. aprila tek. leta umrl. Ranjki bodi vsem v spomin in mo-1 tev priporočen. Na Ježici 17. aprila 1881. Franc Povše, župnik. Zahvala. Na prošnjo in v imenu vsih sorodnikov izreka podpisani vsim častitim udom ur-šulinskega konventa, zlasti prečistiti go-spej materi, za preblago sočutje o bolezni, p n. občinstvu, kakor tudi prečastiti duhovščini in učenkam uršulinskega samostana, pa za mnogobrojno udeležitev pri sijajnem pogrebu blage, le prerano umrle sestre • Celestino najtoplejo zahvalo 5 France Rus, duhovnik. mladini. Nuslov ima: „Cesarjevič Rudolf,pa pogled, iz kterih se zaraore razviditi, ktere nastoin ik avstrijski". Knjižica ima več i parcele so enemu ali drugemu posestniku prav ličn h podob, mej katerimi ste posebno lepi podobi cesarjeviča Rudolfa in njegove prevzvišene neveste Štefanije. Knjigo, obse-zajočo 20 strani, spisal je Ivan Tomšič, učitelj in vrednik „Vrtčev", a natiskal na Dunaji. Cena posameznim iztiskom je s pošto no vred 12 kr. — Mislimo, da bomo vstregli slovenskim učiteljem in prijateljem slovenske mladine, ako jim tu podamo ceno knjižice v večjih partijah skupaj: 10 iztisov velja 1 gld. — 25 iztisov 2 gl. — 50 iztisov 3 gl. 50 kr. 100 iztisov 6 gl. — 500 iztisov 25 gl. — 1000 iztisov 40 gl, — Vsa naročila v tej zadevi naj se pošiljajo naravnost na Dunaj pod naslovom: Karl Rauch, B uc h d ru c k e r ei in Wien, (VI. Hornbostelgasse 4) (Novomeška kmetijska podružnica), ki po svojem novem odboru jako marljivo dela, je izdala o pritožbah proti vredbi novega zemljiškega davka, sledeči poduk: Kaj pomeni oklic za pritožbo (r e-k I a m c i j e) proti uredbi zemljiškega davka? Kmetu, ki težko davke odrajtuje, ni vse eiio, če od ene ali od desetih parcel, od enega ali od desetih oralov davke plačuje. Sleherni p sestnik, ki najde, da posestua pola ni pravilna, bodi si, da je zemljišče, ki ni njegovo, up sano na njegovo ime, drugo pa, ki je v ranici njegova lastnina, ni njemu upisano; sli da je zemljišče, ktero vživa več posestnikov skupaj, le na ime enega posameznega ali kake občine vpisano, ali da se je urm la druga pomota (n. pr. če je zapisanih 90 na mesto 20 metrov ali če je čisti dohodek previsok) ima zdaj priliko oglasiti se, da se pomota brez stroškov popravi. pripisane, koliko meri ena in druga parcela, koliko znese čisti dohodek, od kterega je tudi davek odvisen, iu v ktero vrsto spada zemljišče. Pri vsacem županu se lahko ogleda tudi mapa, na kteri se najdejo parcele. To mapo, zapisnik iu pole naj vsak pogleda, in ako se ne razumi sam na to, naj naprosi kakega izvedenca, da mu razleži kaj je v zapisniku iu poli zapisanega, in kaj kaže mapa, in ako sprevidi, da mu je več in zraven še druzih parcel pripisanih, ki jih ne vživa, ali da pogreša kako svojih parcel, da nimajo posamezne parcele prave mere, ali če je kaka parcela že ua kose razdeljena, pa je veudar še vedno na ime občine ali pa vasi zapisan«, ali da je v višo versto zapisana, kakor zasluži, ali da je preveč čistega dohodka zapisanega, ali da je parcela, ki jo vživa več družbenikov, samo na ime enega zapisana, naj se oglasi pri svojem županu ali pa pri okrajni ceniini komisiji, kar se lehko ustmeno ali pa pismeno s piošnjo zgoditi zamore. Napake se morajo natančno in resnično povedati, in kjer je mo» goče tudi s pismi natanko dokazati. (Nove ¿mamice.) Razlaganje sv. rožnega venca so ravno kar beli dan zagledale v tiskarni družbe sv. Mohora. Enako so izšle druge šmaruice v narodni tiskarni. Oboje se dobivajo v katoliški bukvami. Več glej v naznanilu. Konec trdna izide tudi molitvena knjiga /a sveto leto. Vič pozneje. Begne po'eg Cerknice 15. aprila 1881. Tržne cene v Ejjtaliljaau. Pšenica hektoliter 9 gld. 14 kr.; — rež 6 gl 18 kr.: — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld 09 kr ; — ajda 5 gl 53 kr. ; — proso 5 gl. 03 kr.; •- koruza 5 gld. 60 kr., — krompir 100 kilogramov 3 gld 04 kr.; -- Die katholischen Missionen. Mesečni list s podobami, ki se strogo naslanja na tednik Lionske družbe na Francoskem za razširjanje sv. vere. Vsako leto pride na svitlo 12 zvezkov s prav zauimivirn obsegom o katoliških misijonib v današnj'h dnevih, z mnogimi prav lepimi podobami. Cena celega letnika ie 2 gl. 40 kr. v bukvami, po pošti pa 3 gl. 10 kr. Obseg ravno kar na svitlo izdanega 4. zvezka jo sledi č : Anfii ige einer Mission unter den Kabilen des Dscherdschera. — E c Apo