Nisem še star
Najstarejši vaščan Zadvora je 87-Ietni upokojenec papir-nice Vevče Karel Vidergar, rojen leta 1884. Pri teh letih je še izredno čil in zdrav ter pripravljen, da razdre marsi-katero šalo ali, da se Pri Mi-cki celo zavrti ob poskočni polki. Dobrodošel je v vsaki družbi in marsikateri daje tudi svoj iton. Veselje do življenja, ki ga izžareva, pre-haja ob dobri kapljici tudi na druge in daje voljo tudi drugim da laže prenašajo bremena   svojih   let.
»Kako prenašate teh 87 let?«
»Ja, zaenkrat kar v redu. Ce pogledam nazaj, vidim v teh 87 letih marsikaj, od do-brega do slabega, več pa do-brega, saj sem po naravi optimist in gledam življenje dokaj   dobrohotno.«
»Kako <pa ste preživljali vaše  otroštvo?«
»S sedmimi leti sem šel za pastirja Jk Vrbanu, nato k Bizjaku v naši vasi, s 14 sem se pa že učil za pleskar-ja v Ljubljani. Izučil se ni-sem, ker mi mojster ni pla-čal toliko, kot smo se do-menili. Imel pa sem že takrat edini v vasi kolo.«
Karel   Vidergar
»Kam ste šli pa potem, ko ste zapustdli mojstra?«
»Leta 1899 sem bil krajši čas v papimici Vevče, do-kler nisem leta 1902 odšel za 5 let v Ameriko. Potem sem se vmil domov, da sem od-služil cesarja, nakar sem po-novno odšel nazaj leta 1913, za 8 let, kjer sem delal v več krajih icot  težak.«
»In kako to, da ste se potem vmili domov?«
»Mati so hoteli, da jaz pre-vzamem kmetijo, ixi s tem so me izvabili domov. Ker pa naša kmetija ni bila ve-lika, sem se takoj zopet za-poslil v papimici Vevče.«
»So vam kaj koristile iz-kušnje   iz  Amerike?«
»Izkušenj od tam nisem mogel izkoristiti doma, ker sem delal na povsem druga-čnem delu, toda prištedil sem dosti za hišo in si nasploh dcsti opomogel.«
»Kako pa ste občutili raz-liko med Ameriko in do-mom?«
»Razlika je bila ogromna, morebiti večja kot sedaj. V Ameriki so bili že avtomo-bili, tu o tem ni bilo ne duha ne sluha, cest sploh ni bilo za primerjati, da o iz-gledu vasi sploh ne govorim. Tu je bilo vse leseno, krito s slamo in revščina nasploh.«
»Kakšna je po vašem mne-nju razlika predvojne Jugo-slavije ,in današnje?«
»Zdi se mi, da je danes Amerika tukaj, če pa pri-merjam življenje v stari Ju-goslaviji in danes, te razlike skoraj ne morem primerjati niti po gmotni niti po dru-žbeni strani, posebno če vza-mem v obzir komunikacijska sredstva. jRazlika je tudi v tem, da je bil pred vojno kmet zelo cenjen, delavec pa ne, sedaj pa je obratno.«