Listek. Junaki mesta Kisek. Zgodovinska povest. — Poslovenil Ivaai Vuk. (Daye.) «Naj živi domovina! Smrt sovražnikom kristjanstva!> zakličejo huzarji in pogumne žene, možje in otroci, oboroženi s smolnatimi venci, s kotli vročega olja, ogromnim kamenjem, kiji, železnimi prekljami in krevlji se vsujejo nad Turke. Sikajoč letijo smolnati venci na slamo, tako, da se tu in tam prikazujejo temni plameni. Od zidovja leti kamenje, razbije napadalce in kdor uide kamenju, doleti ga vroče olje, onega goreči kos lesa. S kiji in železnimi prekljami bijejo po Turkih, kateri stojijo na lestvicah in ko tisti s krvavimi glavami padajo, potegnejo Se druge seboj. Nato sunejo s krevlji lestve, tako, da se prevržejo ter pobijejo mnogoterega Turka. Povsod se slisi stok umirajofiih in ranjenih. Ko se slama in les v rovih užge, hitijo ostali čez rov, ter prepustijo svoje tovariSe gotovej smrti, da le sebe reSijo. Še onkraj rova spremljajo jih kroglje in kamenje zmagujočih kristjanov. Pred ko Turki natančno opazijo, kaj se je zgodilo, bilo je že zidovje zapuščeno, Turki pobiti in odpodeni. PaSe kričijo in psujejo ianičarje. Sultan Soliman se zgrozi, da je njegova sveta zastava padla v roke kristjanov, ter priseže pri bradi Mohameda strahovito maSčevanje. Vendar mora to pot svoje utrujene čete poklicati k počitku. Sedaj je dan junaškim brambovcem čas za počitek. Zahvalijo Boga za podeljeno zmago, objemajo se od veselja, in po marsikaterem licu bojevnika se potoči solza radosti. Juričidu obljubljajo zvestobo in zaupanje, ker dozdeva se jim, da je nepremagljiv. Zmagoslavje ne da duška žalosti nad padlimi tovarisi; vendar jih pokopljejo, napiSejo njih imena, ter je shranijo v cerkev. Pokrepčajo se z jedjo in spanjem ter pričakujejo novega naskoka. Med tem, ko se mežčanstvo veseli dobljene zmage, stoji Juričič v misli vtopljen na stolpu ter opazuje, kaj se v turškem taboru dogaja. Sem pridejo tudi huzarji in mu sporoče, kaj so opazili. «Zahralim vas v imenu vašega kralja! > nagovori jih Juričič. »Sedaj vidite kako poplača Bog zvestobo ter podeli hrabremu nesmrten spomin.> «Mi umremo za naSega kralja, za vero in domovino!» odgovorijo jednoglasno huzarji. »Danes smo zmagali», govori dalje Juričič, «pa naša zmaga bo razdražila sovraž- nika k osveti. Ponovili bodo svoje napade in zgubili tudi več ljudi kot mi. Ali bodo zdržali meščani?* <Mestjani Ijubijo svojo domovino in kralja. Oni nas radi sluSajo ter se pogumno bojuiejo!» «To je plemenito!» odvrne Juričič. «Pustite jih naj si odpočijejo. Nekaj dni imamo mir, potem nastopijo zopet vroče ure. Postavite straže ter nabirajte materijal, da se novi napadi odbijejo. Vi pa pijte danes na moj račun, napivajte kralju in domovini!» Husarji odidejo, Juričič pa ostane v stolpu. Prvi dan pretefie mirno, ravno tako drugi. Tretji dan se giblje zopet mogočno v turSkem taboru. Trombe in bobni zapojo, goste trume drve naprej, prestopijo rov, postavijo lestve in znova se začne strahoviti boj. Zopet zmagajo brambovci; ali sedaj ni bilo počitka. Celih Stirinajst dni se ponavljajo napadi za napadom, sedaj na tej, sedaj na onej strani, sedaj zopet na vseh krajih. Turki hočejo krisljane upehati, njihove moči in paznost razdvojiti. Vendar jim ni mogoče priti na zid. Padlo jih pa je že, kot da bi velikan z orjaSko koso kosil. Juričič zapazi, da se je zemlja navzdignila in vidijo se mravljam podobni rovi. »Kopljejo se rovi, da nam spustijo zidovjevzrak!» reče Juričič huzarjem. <Sedai moramo boj nadaljevati pod zemljo. Bodite oprezni in kolikor imate spretnih delavcev naj grebejo in kopliejo, da zalotimo sovražnika pod zemljo ter mu zastavimo pot k ozidju!» Novo, težko delo se prične. Dekleta in žene, katere do sedaj še niso delale nobenega težkega dela, menihi in starčki, zgrabijo za orodje, razdelijo se v trume, katere se jednakomerno menjavajo, ter kopljejo globoko v zemljo, potem vodoravno. Noč in dan delajo, vendar ne slišijo nič, da bi se na nasprotni strani delalo. Juričič postane nemiren. Zgubili so pravo smer. Ker je videl, da so zgreSili pravo smer, odredi Juričid, da se škoda, ako bi se zidovje porušilo, kolikor mogoče zmanjSa. Nakupičena zemlja iz rovov je zato pripravljena, da zamaSi za silo luknje na zidovju. Pazljivo, kakor kedaj poprej, opazuje iz stolpa turško vojsko. Ko zapazi kako pridno delajo pri topovih, in da se pred taboriSčem uvrSčajo kolone ter delavci hite iz rovov, zaukaže, naj odstopijo od zidovja in se skrijejo za nasip in hiše ter naj so na siloviti naskok pripravljeni. Komaj so se poskrili zadnji brambovci, ter si pripravili smolnate vence, kar se začuti silovit sunek, še jeden in zopet jeden, da se trese zemlja. Toča kamenja se vsiplje. Debel prah pomeSan s smodnikovim dimom se vzdigne nad mestom. Ko se razkadi dim, vidi se, da je izginilo kos zidovja ter leži v razvalinah. Kakih 30 čevljev velika luknja se prikaže. Brambovci zamašijo naglo odprtino z zemljo in krog ležečim kamenjem, akoravno jih Turki sprejmejo z točo krogelj. Ko so prišli naskakovalci bližje, bilo je že za silo zamašeno. Strahovit boj nastane na tem mestu. Turki silijo v mesto, pa hrabri huzarji je zopet odpode. Nove koione stopajo na njih mesto, pa tudi te so poražene. Divji bojni krik se meSa z žvenketaniem orožja. Pri Turkih «Allah», pri kristjanih «Jezus«, tam divji srd, tu ponižno upanje. Mohamedance navdaja strast do grozovite morije, kristjane vnema ljubezen do vere in domovine. Slednjič se morajo vendar Turki umakniti pa le zato, da se odpočijejo in pripravijo na nove naskoke. Devetnajsti dan oblegania pride poslanec Ibrahim-paSe, ki predrzno zahteva predanje mesta in prosto pot poveljniku, ako plača 20.000 gld. «Mesta ne predam», odgovori Juričič, <ker je last mojega kralja. Za vse čase bi osramotil svoje ime, ako bi mesto izdal. Odkupnine pa itak ne morem plačati, ker imam le orožje in smodnik, nikakor pa ne denarja.* Z novim naskokom odgovori paša temu odločnemu govoru. Pa Juričič zopet zmaga, dasiravno s silovitim naporom, ker brambovcev je bilo že malo in še ti izmučeni. Ko pa Juričič drugega in tretjega poslanca, ki zahteva predanje mesta, z istim odgovorom odpošlje, priseže Ibrahim-paša pri bradi svojega očeta, vzeti uporno mesto, naj velja kar hoče. Baterije se pomnože, obrabljeno orožje se zamenja z novim. Trume se postavijo v red in bogata nagrada se obljubi onim, kateri se bodo najbolje pri naskoku izkazali. Juričiča je skrbel pričakovani naskok. Sicer so se pogumni mešCani privadili na strah in nevarnost vsakega naskoka, ali polovica jih že manjka. Majhne luknje se se zamašile, medtem ko so se morale Stiri večje zastaviti s prsami bojevnikov. Akoravno ie Juričič na vse strani skrbno opazoval, če bi se bližala odkod kaka pomoč, vendar ni zapazil niti najmanjše reči, ki bi vznemirjala Turke od te ali one strani. Smešničar. A.: nKakšen razloček je med možem, ki ima hudo ženo in med zvonikom?* — B.: »Nobeden, vsak ima svoj ktiž.«