Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1923.
z m s sečno
uprava
Uhaja »»ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu fe 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta, Poiam*mr it e vil k e se prodajajo po 1 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredniitvn .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pas Upravniitvu .Domoljube", Ljubljana. Kopitarjev« ulica.
Kmetovo delo je poleti izpostavljeno največji nevarnosti. Nekaj minut in ves njegov trud je uničen, če se vsuje na cvetoče polje iz črnih oblakov debela toča. Zato je tudi kmet celo poletje v veduem strahu za svoje pridelke. Letos so bili posebno nekateri kraji pri nas izredno hudo udarjeni po toči. V nekaterih krajih je toča tako zelo razsajala, da je uničila vse poljske pridelke. V drugih krajih zopet je pustila komaj polovico letine. Ljudje tarnajo, kaj bo in iščejo in zahtevajo pomoči.
Pri takih velikih nesrečah, ki zadevajo kmetsko ljudstvo, so šle ja»'rJ0 oblasti poškodovanim vedno na roxo. Priskočili so na pomoč država in dežela z večjimi denarnimi prispevki. Ker so bili mnogi kraji v naši državi letos izredno hudo poškodovali po toči, se jc slavil v narodni skupščini predlog, naj država priskoči r.a pomoč vsem oškodovanim na ta način, da .iarodna skupščina v ta namen dovoli prispevek 120 milijonov Din. Ta predlog se je v zbornici obravnaval in se mu je tudi priznala nujnost. Ko je pa šlo za to, da se omenjena svota po toči oškodovanim tudi dejansko devoii, tedaj so ga vladne stranke, na čelu njim radikali, hitro, tako prevrgli, da zaenkrat vsi oškodovanci ne bodo imeli od lega nobenega pravega dobička. Srbski radikali so namreč slavili predlog, da se naj vpelje zavarovanje žita in se naj v ia namen ustanove pri posameznih oblasteh odbori iti zavodi, ki bodo to zavarovanje setve tudi izvedli. V (a namen bi se ustanovil pri poljedelskem ministrstvu poseben fond od 100 milijonov Din in poleg tega bi se ustanovil še poseben državni fond, iz katerega bi se podpirali zavodi za zavarovanje setev po posameznih pokrajinah. Vladna večina je tudi predložila že zakon, ki v vseh podrobnostih določa, kako se naj to zavarovanje izvede, kako naj se plačuje zavarovalnina, kako so naj coni škoda itd.
Brezdvoma je potreben tudi zakon za zavarovanje setev. Zavarovanje setev bi bilo velike važnosti zlasti za one kraje, kjer toča mnogokrat pobije. In takih krajev je tudi več pri nas, Nismo torej proti zavaro-
vanju setev in proti takemu zakonu, ki to zavarovanje urejuje, posebno nismo proti takemu zakonu, če dopušča, da je zavarovanje prostovoljno in neobvezno. Toda onim, ki so v tem letu trpeli velikansko škodo ua setvah, oni ne bodo imeli letos uL kruha ali ga pa bodo imeli mnogo premalo. Oni potrebujejo sedaj znatno pomoč ia sicer v denarju ali v žitu. Zakon o zavarovanju setev — če bo sploh stopil v življenje — bo koristil samo onim, ki bodo v prihodnjih letih trpeli po toči. Ne more pa nič koristiti onim, ki so letos vsled loče zašli v veliko nesrečo. In škoda, ki jo je letos nr.pravtla toča po raznih krajih v na£i državi, se ceni na stotine milijonov dinarjev. Zato je bil predlog, da se naj dovoli kredit cJ 120 milijonov dinarjev za najrevnejše, ki so bili po toči oškodovani, gotovo upravičen. Vlada bi bila pametno storila, če bi ta predlog upoštevala in šelo potem prišla s svojim predlogom o zavarovanju setev.
Vsa podporna akcija vlade za one, ki 30 bili lelos po toči oškodovani, se je pa izprevrgla v to, da je viada dovolila nekaj milijonov, ki jih jc voljna proti ti odstotnim ' obrestim posojevati za o to dni najbednej-šini in najrevnejšim. Oovoala jo približno GO itiilii.Miov dinarjev, ki so se uosadaj uporabljali (a | rehrano siromašnih krajev. Za ponA>ii pu ioci oškodovanim se naj posodi od te vsot-o 10 milijonov Din onim kmetom, ki imajj mauj kakor 20 ha zemlje in jim je letos i.n,a pobila, lani pa suša pokončala pridelke. Teh 10 milijonov Din je namenjenih za celo državo kot posojilo za 1 leto proti 6 odstotnim obrestim. Drugih 50 milijonov bi pa porabilo ministrstvo za socialno politiko za nakup živeža in potem ta živež onim, ki jim je toča uničila setve, pro-daialo oškodovancem proti pobotnicam, da bodo denar za živež poravnali čez eno leto. Tudi od tega denarja bi morali plačevati 6 odstotne obrasli. Koliko bo koristila ta podporna akvija ministrstva za socialno poli-1 tiko. izprevidimo lahko iz tega, kakg je to | ministrstvo letos prehranjevalo siromašne kraje. Vsekakor bodo morali poslanci poskrbeti, da bo ministrstvo ta denar prav uporabljalo, da bo ljudstvo imelo res kaj koristi od tega denarja,
Nekaj denarja se je po zakonu vendarle določilo, (Ia se ga kot podpora razdeli
med najbednejše. Določilo se je, da se razdeli letošnji čisti dobiček kiasne loterij« med one oškodovance po toči, ki imajo manj kot 5 ha zemlje. Kako visok bo ta letni čisti dobiček kiasne loterije, ne vemo, vemo pa to, da bo mnogo premajhen, da bi mogel zadostovati, da bi se po toči oškodovani vsaj deloma opomogli.
Popisali smo, kaj imajo pričakovati od vlade oni, ki jim je lelos toča napravila ve-' liko škodo. Nekaj posojil in pa tolažbo, da so bodo v prihodnje labko proti toči zavarovali. Samoobsebi umerao je, da sc je Jugoslovanski klub zavzel za to, da se dov -i večji kredit za te reveže; znto je tudi pobijal vladni predlog, ki je bil v oni obliki, kakor smo popisali, od vladne večine sprejet____
Občinam, ki iinafe
V zadnjem Domoljubu smo ugotovili, kaj vse morajo krajevni odbori SLS in naši zaupniki storili, da bodo pri prihodnjih občinskih in nadomestnih volitvah, ki jih je zaukazaia pokrajinska uprava. Ko bomo takoj po razpisu volitev poskrbeli, da bodo ! vsi naši volivci vpisani v volivni imenik, bo 1 treba postaviti kandidate iu
sestaviti kandidatne liste.
Obrazec za kandidatne liste dobite pri županu in pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Z izvirno kandidatno listo je treba predložiti še dvakrat toliko prepisov, kolikor je v občini volišč (v občini z enim voliščem en izvod in dva prepisa). Prepisi morajo biti ravnotako kot izvirniki, lo lastnoročnih podpisov ne smejo imeti.
Dvoje ali več v isti obfiiui vloženih list se lahko veže. Dotično izjavo strank morajo pismeno javiti okrajnemu glavarstvu vsaj 8 dni pred volitvami.
Kandidatne liste morajo biti sestavljene strogo po določilih zakona. Na kandidatni listi mora biti vse, kar predpisuje zakon, in ne sme biti ničesar drugega, sicer je lista
nosf vernega Slovenca " se udeleil "" * B" štesa shoda-
neveljavna. Zaupniki, ki bi želeli pojasnil, kako sestaviti kandidatno listo, pišite po navodila na podpisano tajništvo.
V občinah, kjer jo bila vložena le ona sama kandidatna lista, proglasi župan brez volitve za vso kandidate, predlagane na tej listi, za izvoljene občinske odbornike.
Kedaj in kako bomo volili?
Dan volitve določi okrajno glavarstvo, županstvo mora to razglasiti. Volitev traja nepretrgoma od osmih zjutraj do petih popoldne. Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in en dan poprej v vsej občini prepovedano. Naši zavedni volivci bodo šli volit takoj zjutraj, da bodo dali s tein drugim dober zgled in čez dan poskrbeli, da bodo tudi zaostali in omahljivi ptički opravili svojo dolžnost.
Volivno dejanje samo na sebi se izvrši takole: Ko stopim v volivno sobo, vidim v eni vrsti razpostavljene volivne skrinjice in pri dolgi mizi za vsako skrinjico njenega čuvarja; poleg teh pa še predsednika in zapisnikarja. Predsedniku glasno povem, kako se pišem, on pa mi pokaže skrinjice in pov<?, katero stranko posamezna skrinjica predstavlja. Jaz si zapomnim lamo skrinjico SLS, v vse druge pa pomolim itisnjeno pest in figo. Ko sem vtaknil zapr-
lo roko v zadnjo skrinjico, jo odprem in pokažem predsedniku, da kroglice nimam več. S tem sem opravil svojo volivno dolžnost.
Po končanem glasovanju to je ob petih popoldne, zaključi volivni odbor volivni zapisnik. Glede razdelitve mandatov, ki jo takoj po končani volitvi izvrši volivni odbor, poudarjamo le to, da se tiste liste, ki so priglasile vezanje, smatrajo najprej za eno listo in se njihovi glasovi seštejejo. Kandidati, ki so jih tako dobile vezane liste skupno, se potem med njimi razdele. Tisti predstavniki in občinski odbomi.d, ki bi želeli natančna navodila glede postopanja pri razdelitvi mandatov, naj pišejo na podpisano tajništvo.
Če so se pri volitvah godile kake nepravilnosti, jo vlagati v osmih dneh potem, ko se ugotovi izid volitve, pritožbe pri županstvu.
Prosimo vse naše zaupnike in krajevne odbore, da nam sporoče takoj po volitvah natančen izid volitev. V vseh vprašanjih glede volivnih priprav bo dajalo tajništvo pojasnila.
Storimo vse, da bo tndi pri občinskih volitvah zmagalo ljudstvo, ki hoče samo-
upravo
Tajništvo SLS, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
|ocxxxoockxxxx]oooocguo(xxxxxxx>cxxxxxxxxxxmxxxx)r<-
>jai»gg>oootjoaacxxx>gooi:oo x;c<xx>oocc. otx.-occx5'xx»cocxx:ocoocx*jcp^'^^ ^^v*«
~-i.-■■;.■ -■ —'-r-—--K^Jti"
Gospodarski obzornf Sc. W -
jcx)0cxxxxxxxxxxxxxxxx30c^xxxxxxkk>cxxxxxxy3ocxx>v0c rj&jijč*jqc	lc/cc i^ona. .--.o. t/ooq>.
električna centrala na Krškem polju.
Narodni poslanec Anton Sušnik je stavil na gospoda ministra poljoprivrede l voda v Belgradu sledeče vprašanje:
Občina Zagreb namerava zgraditi na Krškem polju pri Skopicah v Sloveniji hi-drocentralo. Po projektu, ki ga je vložila zagrebška občina pri pokrajinski upravi v Ljubljani, ima se odpeljati Sava (160 km1 sek.) po cirka 15 km dolgem betoniranem kanalu od Krškega mimo Mrtvic v Krko pod Krško vasjo. Dne 11. junija t. 1. se je začel komisionalni ogled in razlastitveno postopanje in 23. je vodopravna komisija baje že dokončala svoje delo.
Izkoriščanje vodnih sil je gotovo velike važnosti za narodno gospodarstvo, zlasti če je izraba vzorna ter se napravijo dolgi, za plovbo sposobni kanali. Potem na ozemlju ob kanalu lahko vzcvete industrija ter se naglo dvigne narodovo blagostanje
Vsega tega nam omenjeni projekt ne nudi. Sava je že danes v Sloveniji zelo važna vodna cesta, ker se po njej vrši plovba lesa iz Savinjske doline, v doglednem ča-bu pa bi lahko postala plovna tudi za pa-robrode že od Zidanega mostu dalje. Po tem projektu pa bo savska struga približno 6 mesecev v letu brez vode, ki se odpelje po prekopu v Krko in na 20 km dolgi f'rti od Vidma do hrvatske meje bo oblju-*tf:W;ma okraju odvzeto jedino možno ne-r,'iV>.i'ti?:r.r> pristanišče pri Brežicah. Ka-r.-. jr<-,apodarske posledice bo imela
že samo ta okolnost za ves okraj, ni treba povdarjati.
Vrh tega pa se bo vodna gladina znižala za približno 2 m, vsled česar bodo okrog ležeče kulture in nasadi trpeli veliko škodo, če se zemlja ne bo umetno namakala. Toda, kdo bo preskrbel namakalne naprave, tega projekt nič ne predvideva. Gotovo pa je, da kmetje sami tega ob današnji draginji ne zmorejo.
Zagrebški projekt onemogoča tudi vsak razvoj industrije in obrti v Posavju, ker ne daje okolišu na razpolago potrebne množine energije. Še ne dva odstotka pridoblje-; ne električne sile, ki jo menda nudi zagrebška občina ne zadošča niti za razsvetljavo najbližjega okoliša. Pa še ta množina toka je na razpolago samo po visokih zagrebških cenah.	v
Največja škoda pa bo zadela prebivalstvo s tem, da se bo razlastilo 74 ha dobro obdelanega rodovitnega polja. Odškodnina v denarju nikakor ne more odtehtati dragocenega polja, zlasti ne v teh gosto naseljenih krajih, kjer že itak primanjkuje zemlje. Kje naj ljudstvo dobi drugo zemljo, kje naj dobi zaslužek, če vsled zgrešenega projekta ne bo mogoče, da se razvije obrt in industrija? Bati se je, da bo velik del prebivalstva sčasoma primoran izseliti se in iskati drugod dela in zaslužka.
Če se že napravi liidrocentrala na Krškem polju, nujno je potrebno, da se vpoštevajo gospodarski interesi prebivalstva in cele Slovenije ter se vse naprave izvrše tako, da bo omogočen razvoj obrti in industrije.
Če se pa izpelje tak kakor je, bo imela veliko korist samo občina Zagreb, dočim
bo zadela velikanska gospodarska ško<ja 1 prvi vrsti okraja Krško in Brežice, p0|e„ pa tudi celo Slovenijo.
Zalo vprašam gospoda ministra:
1.	Ali Vam je znano vse to?
2.	če Vam je znfeno, kaj ste ukrenili v tem oziru?
3.	Če še niste ukrenili ničesar, nli ho-Čete nujno storiti vse, da se zavarujejo in-teresi prebivalstva, ker Posavje in cela Slo-venija obvaruje pretečo gospodarske škot/e
Belgrad, dne 22. julija 1923.
Anton Sušnik, nar. pos\,
Gospodarska obvestila,
DENAR.
g Za 100 dinarjev dobiš 1.05 dolarja, 5.80 švic, frankov, 24.70 italijanskih lir, 37 češkoslov. kronj 73 tisoč 300 avstrijskih kron, 2.75 holandskib goldinarjev, 180 tisoč poljskih mark, 21 tisoč 250 ma-žarskšh kron, t milijon 130 tisoč nemških mark, 204 rumuuska leja.
g Sprejemanje avstro ogrske Kg železnega drobiža. Avstro-ogrski železni drobiž po 20 vinarjev je še vedno veljaven, a ker sc to drobiž utihotaplja iz Avstrije in Madžarsko v našo državo, ga pošle ob naši severni meji ne smejo sprejemali. Ta prepoved velja za pošte v Prekmurju in za pošle Kranjska gora, Jezersko, Mežica, Presni je, frna pri Prevaljah, Libeliče, Dravograd, Moža. Mula, Marnberk, Brezno, .Selnica ob Dravi, Sent llj, '/.gornja sv. Kungota, Marija snežna, Apače in Oornju Padgona. Vse druge pošt-; pa morajo ta drobiž do preklica sprejemati.
g Nemški milijonarji. Nezaslišani padec nemško marke je povzročil, da jo danes že vsak najslabše plačani nemški uslužbenec milijonar. V juliju je na primer dobil poštni sle (samec) 3 ia poi milijona mark, strojevodja 4 in pol milijona, inšpektor pa celo 7 milijonov mark plače, s cimur pa bo dosegli komaj polovico vrednosti predvojne plače.
CENE.
g žitni trg. Cel pretekli leden je bila kupčija z žitom majhna, »'ene so bile v splošnem sledeče: Pšenica 340 do 375, rž 315 do 375, ječmen 285 do 300, oves 200 do 300, koruza 285 do KOO Din za 100 kilogramov z železniške postaje.
g Trg s kožami in sunjeni. Cene kož so narasle in je povpraševanje po težkem blagu veliko. Cene: težke goveje kože po 23.75 do 23. lahke 21.25 do 23, telečje 37.50 Diu za kg. Cene usnju: rjavo kravje usnje 110 do 120, kruponl H« do IU lahki 105 do 108, vaehes težki 80, lahki 70, podplati 00 do 05, vratovi 50 do 55, boks črni 28 do 30, barvasti 35 do 45, šcvro 30 do 45, barvasti 40 do w dinarjev.	..
g Celjski trg, Govedina I. vrste 25 do 2«, U-vrste 24 do 25, na trgu I. vrste 23 do 25, II. vrste 21 do 23. Teleti na I. vrste 24 do II. vrste » Svinjina I. vrste 30, II. vrste 25, mast domača 4>, ameriška 35, šunka 55, prekajeno meso I. vrste II. vrste 40. Piščanec 20 do 25. Mleko 3.50 do Surovo maslo 50, čajno 70. Jajce 1.50. Sadje: jabolka 6 do 7, hruške 8 do 10. Špecerijsko blago: kara Portoriko 04, Sani03 44, Rio 42, kristal, sladkor«, v kockah 27, riž J. vr. 13.50, II. vr. 7.50, uainuno olje 32, bučno 40 .Moka: i00; 7.10, n0< 7, »4^ <S.'i<), koruzna 3.50, koruzni zdrob 4.70 (na drou-110 po 20 par več). Žito: pšenica 425, rž 390, l^' men 340, oves 375, turščica 340, fižol 650 do m grah 1500, leča 1700. Krma: seno sladko 80 do 1IW polsladko 80, kislo 50 do 80, slama 50. Glavnata sa-lata komad 0.50 do 0.75, ohrovt 1 do 2, koleri® 1.50, karfijol in šparglji kg 25, luščen grah 1 krompir 1.75.	, ,
g Cena prvemu grozdju v Ljubljani za 1 »* znaša 96 do 100 K.
DAVKI.
g Povišanje taks in pristojbin se izvrši 9 £ oktobrom 1923. Vlada je tozadevni načrt že p«"' žila in se sedaj nahaja v finančnem odseku. « grajski mogotci nas hočejo zopet priviti, hočejo pet našega denarja, da bo lahko na račun nf» s ljudstva uganjati stvari, po katerih že	'
država po svetu. Torej poglejmo pristojbine-
Na vsako prošnjo, vlogo ali pritožbo se bo wo-,„,., n0 soreietiu togo zakona (1. oktobra 1923) pri-Itenitl ko?ek B dinarjev (dosedaj 8 dinarje) & re-fe lov (uradni odgovor) pa zeliteva vlada 20 dinarjev (d »sedaj 10 Din). Za vsako prilogo je veljal do-podal kolek za 1 dinar, n odslej 2 dinarja iorej bo Cisto navadno vlogo na kakršenkoli urad, p.daljo orizivl (rekurzi) in prošnje treba kolekovati skupno z najmanj 25 dinarji (100 Iv) I
ŽIVINA.
p Cene živini. Zagreb. Dogon govejo živine : telo velik, svinj jo bilo manj Nastopili so tudi Ua- I liianski kupci. Cene '/.a kg žive težo: voli I. vrste 1875 do 14 50, 11. vrste 10.50 do 12.50, III. vrsle in bosanska živina U do 11..25, telet« I. vrste 19 do 19 50 II vrsto 18.50 do 18.75, mlada živina 10/,9 do' 12 50 krave I. vrsle 13 do 14.50, II. vrste 10 do 12 60, svinje I. vrste 24 do 2-1.50, H. vrsle 21 do 23. Krma za nite.: seno 85 do 100, detelja 100 do 112.50, slama do 65.
BAZNO.
g Razglas a sprejemu gojonk v kmetijsko-go-spodinsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
s 1. oktobrom 1P28. bo olvori dvaindvajseti »čaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev
Gojonke morajo stanovati v zavodu, ki jo pod vodstvom čč gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, Bpisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umoti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno iu strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ler v ravnanju 7. bolniki in z bolno
Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je Bploh /a vso 50(1 Din. Pouk sam jo brezplačen. Vsaka gojen-ka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki zn lelo, dva para čevljev, nekaj belili in balvanih jopic za ponoči, tri barvma spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šliri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in dve prevleki za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribori (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi laliko vzame s seboj
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršili 10. lelo;
2.	znati čitati, pisati iu računati (zadnje šolsko izpričevalo);
8. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4	navesti kakšnega slauu so starši iu kakšen je njih dosedanji poklic;
0. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plača.to vse stroške šolanja;
G. zavezati sc, da bodo natančno in vestno evrševale vsa dela, ki so jim naloie, ler da 3e bodo slrogo ravnale po hišnem ledu.
5	temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem na jse vpošljejo vsaj do 20. avg-1923 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomnili pa je, da je število goje.nk po3obno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno.
V Ljubljani, 19. julija 1923.
Kuratorij kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijsko družbe zn Slovenijo.
g Uničujoč nastop oidija se nam javlja iz vseh /laskih okolišev. Ta bolezen preti uničiti Se to malo, kar je v vinogradih po letošnjih vremenskih nezgodah preostalo.
Vinogradniki se opozarjajo, da uporabijo vsa sredstva proti oidiju in ga poskusijo zatreti ali vsaj omejili razširjenje. Ob lepem vremenu se naj pridno žvepla. Pri zelo močnem nastopu se je posluževati ovenlualuo tudi natrijevega liipermarga-nata (25 dkg na 1 vode in 2—3 kg ugašenega apna). A najbolje se baje obnese žveplenoapnena brozga z dodatkom 30 —40 kratilo množine vode (na 1 kg bAzge 30—40 litrov vode). Brozga se z vodo dobro
promeša ln s to mešanico se celi trs, posebno pa grozdjo, dobro poškropi z navadno škropilnico (ki s« rabi za škropljenje proti peronospori).
To sredstvo učinkuje baje popolnoma gotovo. Napadene jagode zgube v par dneii odijovo pepel-nato prevlako iu se, kakor pravimo, »obrišejo« ter dobo zopet svojo naravno zeleno in zdravo barvo. To sredstvo priporoča vinarski strokovnjak g. Fran Majcen, ravnatelj posestev šlajerske hranilnice v 1'odlohniku, ki ga na obširnih hranilničnih posestvih že par lest uporablja z najboljšim uspehom,
Zaradi tagu opozarjamo vse vinogradnike na to sredstvo ter jim priporočamo, da ga preskusijo. Žveplenoapnena brozga bi bila najcenejše sredstvo zoper oidij, že zaradi majhnih množin, ki so potrebne, iu uporaba je najbolj enostavna.
g Vinska kriza v Sloveniji. Po tem naslovom poroča »Jugoslovanski Lloydt z dne 27. julija: iO priliki nastopa vinske krize v Sloveniji je naslovil klerikalni narodni poslanec g. llohnjec pismeno vprašanje nu poljedelsko ministrstvo, v kalerem za-hleva, da mu minister odgovori, kaj je vlada ukrenila, da vinska kriza zavre in v bodoče onemogoči, izvedeli smo, da bo dobil g. Hoinijec odklonilen odgovor iz razloga, ker je nemogočo vinsko krizo v Sloveniji preprečili vsled fabriluicije velikanske množino vina od strani slovenskih špekulantov, kar je zelo škodovalo padcu cen naših vin na tujih tržiščih.t — 'listi, ki je te neumnosti naklobasal v navedenem lislu, jo pač sposoben, da ga takoj sprej-irto v Stenjevac, kamor po svoji dihoviti fabrikaciji vin tudi spada.
g Otvoritev industrijsko-obrtne vzorčno izložbe v Mariboru. — Ihte 10. avgusta t. 1. se olvori v Mariboru ludustrijsko-obrtna vzorčna izložba, združena z vrtnarsko, vinarsko, gradbeno in umetniško razstavo, ki bo trajala do vključno 20, avgusta. Industrijsko-obrtna vzorčna izložba, ki bo nekakšna slika naše industrije in obrti, bo vseskozi poučna in zanimiva. Poleg industrijskih in obrluiJldh izdelkov bo zastopano tudi vrtnarstvo, ki jo v našem narodnem gospodarstvu važna panoga, l;l pa je potrebna šele nadaljnega razvoja. Na tej razstavi bo razstavita največja Ivrdka v naši državi »Vrt« (Džaiuonja iu drugovi), ki je znana po svojih pridelkih siroma naše države in ki zalaga s cvetlicami vsa naša mesta, kakor Beigrad, Zagreb, itd, iu je že zelo izpodrinila tujo, pred vseui italijansko konkurenco, ki se jo doslej šopirila na naših tržiščih. Poleg vrtnarskih pridelkov bo zastopana tudi sadjereja, zla3li goja dro-vc3c, kar jo za naše sadjarstvo in poljedelstvo zelo važno. Nič manj važna je gradbena razstava, prva v naši državi. Splošna stanovanjska beda nujno zahteva, da se čim več gradi. Vsled splošne draginje pa je gradbeno gibanje skoraj popolnoma zastalo. Gradbena razstava bo zlasti upozuala ob-činslvo z modernim načinom gradbe, ki je najcenejši in za današnjo dobo najpripravnejši. Zastopani bodo v tem oddelku vsi najnovejši vzorci in načrti zgradb. Za vinorejco najvažnejša pa bo vinska razstava, ki jo priredi vinarski oddelek kmetijske družbe. Vinski trg je pri nas zelo slab. Razstavni odbor si prizadeva, da privabi čim več kupcev ter tako opomore vinski krizi, ki vlada v naši državi. Za obiskovulce naše razstave je vsestransko poskrbljeno. Ka vseli progah našo države uživajo posetniki naše razstave 50 odstotkov popusta, če so izkažojo z legitimacijo, ki se dobe pri vs^h denarnih zavodih in obrtnih društvih iu zadrugah za ceno 20 Din. Legitimacija velja kot trajna vstopnica. Vsakemu obiskovalcu je ua razpolago stanovanje, ki mu ga nakaže stanovanjski odsek proti zmerni odškodnini, tako, da je vsako izkoriščanje onemogočeno. Priporočamo našim či-tateljem, do si to razstavo zanesljivo ogledajo. Vsa pojasnila o razstavi daje uprava razstave, Maribor, Cankarjeva ulica 5„ tel. interurban 325.
aStiijo hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Iz Žalca poročajo: V splošnem se laliko reče, da se je zadnjih 14 dni slanje hmeljskih nasadov izboljšalo. Nadalje se mora povdarjati, da je prt srednjeranem limolju prehod cvetja v kobule izjemoma neenakomeren iu da se bo radi tega pričelo spodbiranje pred, obiranje od kraja pa šele po 20. avgustu. Pozni hmelj so razvija normalno in obeta prav obilno letino. O množini letošnjega pridelka se dane3 še ne da kaj določnega povedati. Sigurno jo pa, da bomo letos pridelali več nego lani. Hmeljski trgovci se že zanimajo za našo prvovrstno blago.
g Pridelek hmolja v Savinjski dolini cenijo na 4000 do 4500 metrskih atotov v vrednosti 86
do 40 milijonov dinarjev, Z obiranjem tunelja pri-čno v drugt polovici avgusta.
g Pridelek sladkorja v naši državi. Zveza sladkornih tvornio v Osijeku, Velikem Bečkereku, Čer-venki in Novem Vrbasu Je pridelala v prošlem letu proko 5000 vagonov sladkorja. Sladkor se je prodajal po ceni 23 do 25 Din kg. »Jugoslovanski piše k temu, da skupni stroški za predelavo enega kilograma z vsemi ostalimi izdatki niso znašali vej nego 16 Din. Po tem računu jo torej Zveza sladkornih tvornic zaslužila 400 milijonov Din.
g Dobra žetev. Mednarodni poljedelski urad poročil, da bo letošnja žetev v Evropi jako ugodna, Dosedanji uspehi želvo, ki so prišli iz vseh dežel izvzemši Rusijo, ki so računa samo na 40 odstot, vse evropske žetve, upravičujejo nado, da bo letošnji pridelek za 21 milijonov meterskih stotoV večji ko lanski, torej za 17 odstotkov boljši. Splošno je več pridelka, kakor ga je bilo pred vojsko. Tudi na Japonskem in v Indiji je letošnji pridelek za 23 milijonov meterskih stotov večji od lanskega t. j. 4 odstotki proti svetovni letini lanskega leta.
g Žetev riža. Po podatkih poljedelskega ministrstva je žetev riža v Macedoniji popolnoma zadovoljiva, Smatra se, da bo ta želev zadostovala v glavnem za konzum v državi in da bo treba uvoziti le manjše količine.
g Pregled živinorejskih in mlekarskih zadrug. Ministrstvo za poljedelstvo iu vodo je odredilo svojega strokovnega poročevalca, da prepotuje Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo zaradi pregleda živinorejskih in mlekarskih zadrug ter živinorejskih organizacij.
g Za vzdrževanje kmetijskih šol. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je zahtevalo od finančnega ministrstva kredit 640 tisoč dinarjev za vzdržavanje kmetijskih šol.
g Novi sledovi rude in nafto v Črnigori. V Crnigori so odkrili sledove večjo količine bakrena ter druge rude in precej močen vrelec nafle.
g Tovarna bombažnih tiskanin zgrado v Kranju v obsegu 20 tisoč kvadratnih metrov na talco-zvanem Gušleju. V tovarni bo prostora za 4000 delavcev.
g »Narodni gospodar« št. 7 je izšel s sledečo vsebino: Blagovne zadruge in trgovec, Pripombe k načrtu zadružnega zakona, Kmetijsko zadružništvo na Španskem. Nadalje prinaša vprašanja in odgovore in raznovrsten drobiž.
g Breskev iu marelica. — Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujmo. Priredil M. Humek, v/šjt sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 12. — Gospodarska potreba je, da se naši sadjorejci bolje seznanijo s negovanjem breskve in marelice, ki nudita med vsemi vrstami našega sadnega drevja najplemenitejši sad, ki je izvrste za uživanje, pa se tudi lahko konservira in prav drago proda. Knjiga podaja nasvete, kako gojiš breskev in marelico, da imaš od njih obilo koristi. Čas jo, da se dvigne la panoga sadjereje, ki se je dosedaj pri nas skoraj popolnoma zanemarjala.
DOMA.
Konferenca male antaute v Sitiaji se jc bavila največ z mažarsklni posojilom, ki ga misli mažarska uporabiti podobno kot Avstrija za ozdravitev valute in gospodarstva. Mala antanta se je pod angleškim pritiskom izrekla za posojilu, toda z varnostnimi ^odredbami, da se posojilo ne bo rabilo za ojačenje vojaštva in proti mali an-tanti.
Za naše pristanišče v Solunu so se zopet začela pogajanja. Grčija ponuja samo majhen prostor, dočim ga Jugoslavija zai hteva 200.000 kvadratnih metrov.
Razmerje do Bolgarije je zelo slabo, tako se Izraža naš zunanji minister dr, Ninčič, Bolgarija drži z Angleži, Mažari Ini Italijani, Zato nI čudno, da z nami ni prijazna, Nafa to gotovo ne koristi.
DRUGOD.
Po lozanskem miru jc postala Turčija fako neodvisna država, kot že ni bila 100 let. Evropejci ne uživajo nobenih pred-pravic več, Francija nima več varuštva nad kristjani, gospodarsko se Turčija svobodno giblje. Zmaga nad Grki je Turčiji mnogo več prinesla kot je izgubila v svetovni vojski,
Avstrijo je krščansko-socialna vlada pod vodstvom duhovnika dr, Seipla postavila na trdno gospodarsko podlago.
V	Italiji so ' začeli fašisti očiten boj proti katoličanom, ker Ljudska stranka ne-Če plesati, kakor oni žvižgajo. V nekaterih mestih so udrli v tiskarne Ljudske stranke, drugod rušijo domove katoliških društev, Zopet drugod razdevajo in požigajo po tajniških prostorih mladinskih društev. Fašizem vedno bolj kaže svoj protikatoliški značaj.
V	Bolgariji so sc meščanske stranke združile v blok, ki bo imel težek boj z zemljoradniki in komunisti.
Francosko-nemško vprašanje postaja vsak dan bolj zapleteno, Anglija je predlagala Franciji in Belgiji način odplačevanja nemških dolgov, toda Francija in Belgija ne odnehata, Nemčija pa drva v brez-dno, kjer se ji zdi šc najbolj varno. Kadar namreč vse gori, je najboljše, če človek nič nima. In na tem stališču stoji Nemčija,
V	Ameriki je umrl predsednik Zedi-njenih držav Harding.
Velikanska železniška nesreča se jc zgodila v Nemčiji na progi Hamburg — Monakovo. Brzovlak je skočil s tira. Mrt vih je 44, težko ranjenih 34.
Kehlevajte povsod l<&
I Tedenske novice. Vsi verni SSovdRci na ha-
SŠ&8 SlBS5£l d Zlato mašo je v petek dne 3. avgusta v Begunjah na Gorenjskem praznoval nas prevzvišeni nadpastir knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Begunjski farani so tekmovali, kako bi svojemu visokemu rojaku naredili lepši sprejem in mu izkazali ljubezen in udanost, ki jo prevzvišeni jubilant zasluži. Ob tej priliki tudi mi kličemo presvitlemu slavljencu: Bog naj Vas ohrani do skrajnih mej v dobrobit slovenskega ljudstva, ki ste mu posvetili celo svoje življenje.
d Žalosten list je postal samostojni »Kmetijski list«. Ker ljudstvo vedno bolj čuti na svoji koži blagoslov samostojno-liberalnega centralizma, za katerega so s takim navdušenjem glasovali samostojneži v narodni skupščini, ne ve, kako bi pozornost obrnil drugam. Poskuša to. z lažmi, ker je v tem najbolj vajen. Samo da sedaj niti lagati več nc zna tako, da bi mu kdo vsaj za dva dni verjel. V zadnji številki laže, da so naši poslanci glasovali za vojni
zakon — krave sc smejejo — dočini so vsi vladni listi ljuto napadali naše poslance, ki so se s tako brezobzirnostjo in odločnostjo borili proti vsaki naredbi vojnega zakona, »Domoljub« je celo v dveh številkah to borbo opisal. — Samostojneži, dobite vendar drugega urednika, ki bo vs:tj lagati znal, če jc za vse drugo zanič.
d Smrlua nesreča so jc zgodila v Podlemu 14. julija. Neki fant jo obiral {rešuje in je pri ton tako nesrečno padel, da je v par urah izdihnil.
d Nove ministre smo dobili. Za trgovino dr. Kojič, za vere dr. Janič, za kmetijstvo Miletič, za agrarno reformo Sinomo-vič, za pravosodje dr. Peric, Sami Srbi. Samostojno-liberalni centralizem jo je dobro pogodil.
Prehrana pasivnih krajev, žitni zavod nam sporoča: Posamezne občino se obračajo na razne oblasti radi pojasnila, kaj je z dobavo koruze in prehranjevalne akcije ministrstva za socialno politiko. Da bodo vse občine o tej akciji na jasnem, sporočamo, da se nahaja koruza za pasivne občine v skladiščih Žitnega zavoda v Ljubljani, ter jo more dobili vsaka občina takoj, ko pošlje zavodu izjavo, da se obveže koruzo razdeliti med občane in pobrati protivrednost od njih najkasneje do 15. oktobra t. 1. in sicer po ceni, kakor jo bo vlada določila. Ker namerava vlada likvidirati prchranbcno akcijo, je v interesu občin, da pošljejo omenjene izjave takoj Žitnemu zavodu ali pa Pokrajinski upravi v Ljubljani. Naročila so bodo izvršila takoj, dokler ni zaloga izčrpana. (Op. ur.: Zakaj še cena takoj ne določi?)
<1 Orjuna rešuje domovino. Orjunci so s posebnimi izdajami naznanili celemu svetu, da so Lahi zasedli Triglav z vojaštvom in strojnimi puškami. 12. avgusta se zberejo vsi Orjunci in gredo na Triglav Italijane metat. Slovenija pa jih bo sprejela kot rešilce domovine. Resnica pa je, da Italijanov ni na Triglavu in da se bo orjunska vojska vršila v koči na Kredarici ob dobro pogrnjeni mizi.
d Delno enodnevno stavko so uprizorili železničarji južne železnice, ker nc morejo s to plačo več živeti. Vlada je stavko kratkomalo proglasila za politično, zagrozila z militarizacijo, nakar so se visoki gospodje odpeljali na razna letovišča. Železničar naj pa strada naprej. Samostojno-liberalni centralizem dobro dela.
d Zdravilo zoper železničarsko stavko. Vlada je poklicala železničarje, ki ne znajo molčati, da stradajo, na orožne vaje. Lakota je pregnana in železničarsko vprašanje rešeno.
d Rudarska stavka v TrbovljtT še vedno traja, ker trboveljska družba noče dati rudarjem večjega poviška kot 3 Din na dan kljub temu, da delavstvo skoro strada. Rudarji so se deloma razšli in poiskali drugod dela. Zato se zdi, da bo stavka trajala še dalje. Kmetje naj gredo trpečim rudarjem, ki iščejo dela, čimbolj na roke, ker s tem store veliko dobro delo in pomagajo boriti se proti kapitalizmu, ki kmete enako pritiska kot delavce.
d Za slavkujoče rudarje v Trbovljah je dal Ljubljanski občinski svet 40.000 K.
d Zoper draginjo. Vsak Uradni list priobči celo vrsto razsodb proti raznim bra-njevkam Jn malim trgovcem, ki so za par
kron draže prodajali, kot je določeno v postavah ali ki niso na stojnicah ob semnju imeli vidno naznačenih cen. To jo vse lepo, da se draginja pobija, toda z branjevkanii iti malimi trgovci je nc bodo pobili, dokler bodo smela velika tovarniška podjetja delati ogromne, naravnost prolipostavne dobičke, ne da bi se le en paragrafček obnjo obregnil. Komarje precejajo, kamele pa puščajo — tatice zapirajo, totove pa spuščajo.
d Po balkansko. Država je nakazala mestoma Negotin ia Vardar podpore 500 tisoč dinarjev. Odbor, ki je imel to podporo razdeliti, je vsoto pobasal v svoj žep.
d Igralnico na Bledu je vlada zaprla, ker je neka dama iz porodice izgubila menda 80.000 Din. Ko bi dama dobila 80.000 Din, bi vlada še eno igralnico dovolila.
d Jugoslovanski časnikarji so imeii pretekle dni svoj kongres v Ljubljani.
d Državna tlaka za popravo cest. Uradni list št. 72 prinaša pravilnik o izvedbi ljudskega dela za popravo cest. Iz pravilnika je razvidno, da so dolžni delati tlako, oziroma plačati zameno v denarju vsi davčni zavezanci (tudi razno trgovske družbe, banke itd.). Do 1. avgusta morajo županstva sestavili seznam vseh obvezancev, ki jih gradbena oblast lahko pozove na delo. Navadno orodje — kramp aii lopato ali molila — mora vsakdo prinesti s sabo. Denarna zamena je tem višja, čim višje neposredne davke kdo plačuje. Oproščeni so te tlako dijaki, vojaki, državni uslužbenci in one osebe, ki so nesposobne za delo in so obenem siromašne. Osebe pod 18. letom in nad 50 letom ne smejo delati. Pravilnik nič ne omenja, če so ženske tudi obvezane.
d Pri niski železniški delavnici se otvo-ri dne 1. septembra f. 1. železniška obrtna delavnica za izučevanje ključavničarskega, slrugarskega, kovaškega, kotlarskega, livarskega, kleparskega, mizarskega,, mode-lirskega in tapetniškega obrta. Šola traja tri leta; v njej se poučuje praktično in teoretično. Po opravljenem teoretičnem in praktičnem izpitu dobi učenec izpričevalo o dovršeni železniški obrtni šoli in izpričevalo, da je opravil izpit za pomočnika. Sprejemni pogoji so pa ti-le: Kandidati ne smejo biti mlajši od 12 in no starejši od 17 let ter morajo imeti dovršeno osnovno šolo. Prednost imajo sinovi železniških uslužbencev, potem pa oni, ki imajo dva gimnazijska razreda. Vsak učenec te šole se mora pismeno zavezati, da bo delal po dovršeni šoli tri leta v službi direkcije. Ako zapusti službo prej, mora povrniti direkciji stroške za izučevanje. Pogodba o sprejemu se sklene z očetom aH z varuhom. To leto se sprejme do 50 učencev. Prošnje za vstop, opremljene s kolkom za 3 dinarje, s krstnim listom, šolskim izpričevalom in z dovolilom in obvezo roditeljev ali varuhov, sprejema uprava delavnice v Nišu, Srbija, od dne 25. do 28. avgusta 1923. — Direkcija državnih železnic v Belgradu.
dRumunski kralj in kraljica sta sc to nedeljo z dvornim vlakom pripeljala na Bled. Vsa proga je bila zastražena v vth-kem številu z vojaštvom.
d Na Bledu sc mudi tudi kraljev stric princ Arsen, brat pokojnega kralja Petra.
g Ljubljanska borza se ie ustanovila 6. t. m.
d V Rade&ih pri Zidanem mostu so so vršilo dne 29. julija občinske volitve. Zmagala je z veliko večino SLS, kajti dobila je 19 odbornikov, napredna 3, delavska zveza tudi 3. Čast vam, zavedni volivci, ki ste že četrtič prihiteli k občinskim volitvam in zmagoslavno dokončali boj, ki vam ga je vsilila deželna vlada s tem, da je volitve že trikrat razveljavila. Pribiti moramo, da se je delavska zveza zvezala s kapitalistično napredno stranko, s čimer je sama sebe obsodila, ker je pokazala, da jej je več za strankarstvo kakor pa za delavske koristi. Zato za delavca, ki ni udarjen s kurjo slepoto, v njej ni več prostora.
d V ajmobt so padli. Sokoli pojejo v svoji himni »Ajmoht Sokolovi« in v ta ajmoht so padli liberalni učitelji. Te dni so imeli svoje zborovanje v Ljubljani, kjer so se posvetovali o svojih poklicnih dolžnostih, o vzgojnih načrtih in ena glavnih točk jo bila sokolslca veselica na trgu Tabor. Kdor pa zaide med Sokole, so ne vrne trezen in pošten. In tako so liberalni učitelji v sokolski družbi tudi tokrat pokazali svoje dosegle vzgojne uspehe in prihodnje vzgojne načrte najbolj s tem, da so krokali, pili, tulili, kvamali do dveh zjutraj. Skrunili so naše lepo pesmi, kakor: »Buči morje adri-jansko«, pa je tulilo morje pijansko; »Od Urala do Triglava« kvari naš narod svo-bodromoralna družba. Zadnji Prerod je nenavadno laskavo pohvalil našo šolo, in g. zdravstveni predsednik Katičič je to dni povabil na skupne delo vse stranice in društva, brez razliko svetovnega naziranja: za nravno in protialkoholno delo .med ljudstvom. Pri tem se nam usiljujeta dve misli. Prerod še morebiti ni pozabil svojega zborovanja v Unionu in krasnega govora g. dr. Rožiča, da je temelj vsaki morali samo vera. Zato priporočamo Prerodu več pozornosti na učiteljske in sokolske organizacije. Drugič pa bi svetovali g. Katičiču, naj se pred posvetovanjem o skupnem odboru pri delu za treznost in moralo prepriča, če sta prišla zastopnika Sokolov in liberalnih učiteljev trezna na zborovanje. Liberalna dru-štvr so smrdeča rana našega naroda.
d V nedeljo, dno 12. avgusta ob 4. popoldne vsi na orlovsko prireditev v Presko pri Medvodah! Glej poročilo zadaj 1
d Orlovski tabor v Radovljici. Triglavsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 12. avgusta tabor v Radovljici. Že lanski tabor na* Bledu je sijajno dokazal, kako razširjena in udomačena je orlovska misel na Gorenjskem. Letošnja okrožna prireditev v Radovljici naj pokaže smotrenost duševne in telesne vzgoje v telovadnici, ki je po svojem krasnem uspehu v Parizu pridobila mednaroden sloves. Dokaže naj, da se jo naša organizacija med tem časom še razširila in poglobila in da je ni na Gorenjskem vasi, koje prebivalci bi ne bili pro-žeti z moč,;3 orlovskih idej in ki se ne bi zavedali velikega pome ia, ki ga imr. orlov-stvo za kulturni razvoj slovanskega naroda. — Ob 10. bo krenil sprevod, pri katerem bosta sodelovali dve godbi, od Ljudskega doma na Glavni trg, kjer bo na prostem sv. maša, na kar zlasti opozarjano goste iz drugih župnij. Med mr.vo bo svirala godba kat. delav. društva z Jesenic, po maši pa bo istotam orlovski tabor, nakar kre-
ne sprevod na telovadišče, kjer se razide. Popoldne ob 4. bo javna telovadba, po telovadbi pa prosta zabava pod hladnimi kostanji Kleindienstovega vrsta s sodelovanjem jeseniškega orkestra in radovljiškega pevskega društva »Sloga«. — Gorenjci, pokažite dne 12. avgusta, da vam je razvoj Orla pri srcu in posetite tabor v častnem številu. Zlasti, kdor ima narodno nošo, naj ne ostane doma. Fantje na konjih so posebno dobrodošli f — Radovljica se pripravlja, da vas dostojno in gostoljubno sprejme 1
d Blejska podružnica S. D. Z. ima 12. avgusfa 1923 v Radovljici (Ljudski dom) ob pol devetih izredni občni zbor. Na dnevnem redu so važne in nujne stvari, zato prosim polnoštevilne udeležbe. Ker je pa ta dan tudi orlovski tabor, prosim, da se vsak član podružnice pismeno prijavi (če že ni po kakem odseku prijavljen), da pripravimo kosila. Prijave na Mrak Fr. fil. Radovljica 28. do 10. t. m. Predsednik.
d Dijaški vestnik. Katoliški shod. Dijaški pripravljalni odbor za katoliški fhod fe v glavnem skončal vse priprave tako v orga-nizatoričnem, kakor tudi v tehničnem oziru. O organizatoričnem delu bodo tovariši pravočasno obveščeni, ker izdamo tiskan program naših prireditev, Glede tehničnih stvari velja sledeče: Izkaznice za polovično vožnjo kupite pri pristojnem župuem uradu, Orli-telovadci jih dobite pri domačih orlovskih odsskih. Prehrano booio organizirali po možnosti sami, Istotako so oskrbljena prenočišča. Vsak, ki reflektira ob priliki katoliškega shoda na hrano in stanovanje, naj pošlje do 12. t. m. tolikokrat po 15 Din, kolikor dni reflektira na hrano. Na odrezku poštne nakaznice zadaj naj napiše vse dneve, ob katerih želi prehrano. Denar pošiljajte na naslov: Cuderman Evgen, Ljubljana, Soteska 6. Na poznejše prijave se odbor ne bo mogel ozirati, zato pošljite denar čimprej. — Sporočamo nadalje, da morajo priti vsi udeleženci že v petek dne 24. avgusta v Ljubljano. Po možnosti naj pridejo vsi zvečer, ker priredimo na kolodvoru slovesen sprejem. Čas se pravočasno objavi, — Vse dopise pošiljajte kakor dosedaj na naslov: Tratnik Va-troslav, iur., univerza, Ljubljana. — Končno opozarjamo vse tovariše in tovarišice, da morajo eventuelne predloge na manifestacijskem zborovanju (25. avgusta) doposlati najmanj 8 \3U «JOqpO UdUd 13p3J15BjlQ n?[IulT!} jsjdod jup naslov: Janez Tiringer, theol., Stražišče pri Kranju, — Bog živil — Dij. pripr. odbor.
d Gledališka predstava v Retečah pri Škofji Loki. Katoliško izobraž. društvo v Retečali pri Škofji Loki vabi h gledališki predstavi, ki jo uprizori ljubljansko katoliško mladeniško društvo v nedeljo, dne 12. avgusta v novem dru-Tl /enem domu v Ratečah ob pol štirih popoldne. Igrali bodo znamenito igro: »Stanovitni kraljevič«. Španski spisal Don Pedro Calderon de la Barca. Vstopnina: Sedeži po 6 in 5 Din, stojišča po 2 Din. — Naj se udeleže v resnici lepe igre domačini i:i sosedje v najobilneištm številu 1
d Na no>i maši f. g. Jurija Guzeja pri Sv. Juriju ob juž. žel. so zbrali svaljc 450 Diu za katoliško cerkev sv. Cirila in Metoda v Belgradu. Živeli posnemale!I
d Strela je udarila v cerkev Matere božje na Kureščku. Domačinom se je posrečilo rešiti stolp, zvonove in notranjo opravo, Škoda je- velika.
d Utonila j z v Malem grabnu 15 letna Marija Galovič, hčerka tobačnega delavca. Z njo so se kopale še tri druge deklice, ki so se tudi potapljale in bi gotovo utonile, če jih ne bi slučajno navzoči kopalci rešili, d Zgodovinsko anekdote II. zvezek. Zbral dr. Vinko Sorabon. '1923. Založila Jugoslovanska kuii-
garna v Ljubljani. Cena 1(3 Din. Kdor ljubi zelo lahko, prijetno in šaljivo berilo, naj si omisli to knjižico, ki jo_ bo vedno z veseljem vzel v roke.
Gospodinje! Ali zahtevate pri trgovcu, kjer kupujete, vedno testenine »Pckatete«?. Ako ne, storite to vedno!
d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko« ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta 1.
V Sonoželih pri Dolskem se je zatekla belo-rumenkasta lovska psiea, ki sliši ua ime ;Ljubica<. Kdor bi jo našel, naj jo proti nagradi izroči g. Valentinu Jemcu v Senožetih št. 19.
Sirom domova ne.
DOLENJSKI POTNIK.
Pretečeni teden sem jo udaril proti Novemu mestu. Prenočil sem v novem hotelu, katerega je vzela v zakup za 15 let družba -limon« iz Ljubljane in ga upravlja g. Koren, bivši restavrater v »Narodnem domut v Velikovcu. Zvečer se je zbrala na verandi večja družba in je med pogovorom o gospodarskem in političnem položaju prav prijetna potekel večer. Ker jo bila prejšnji teden hudo potolkla toča v Miruipeški, št. Peterski, Beloeerkov-ški, šmarješki in trebelski občini, je nanesel pogovor tudi na to elementarno nezgodo. Zvedel sem; zelo zanimivo vesti, kako si babjeverni dedci in babjeverno babuice točo tolmačijo. Napravili so jd »farji«, zlasti, da je prizadet pri tej nezgodi trebel-slti kaplan, ki se je nekim fantom, ko se je vračal 15. julija iz Št. Petra domov iu so ga med potjo nekaj nadlegovali, zagrozil, da jim bo že poslal mletve. Babjeverniki so odločno zatrjevali, da so videli v to : monšlranco. Moral sem se takemu babjeverstvu smejati in sem se spomnil pokojnega Trdine, ki tako lepo opisuje vražjeverne Podgorce. Uvidel sem, da so so i/. Trdinovih časov do danes Se prav malo izpremenili.. Čudno, da niso pogrun-tali kako bolj naravno in da niso videli v toči mesto monštranco zidanic, debelih babnic in nerodno starih dedcev, ki ob nedeljah svinjarijo, kolnejo in pijančujejo.
Zauimalo me je, da so v št. Pelru blagoslovili nov Katoliški dom, prvi to vrste v novomeški okolici, da se je vršila na Sv. Petra in Pavla v Sto-pičah lepa orlovska prireditev, o kateri je stopiški poročevalec pozabil poročati v Domoljubu, da novi rod potom Orlovstva zapušča stara pota in hodi po novih ter išče umskega, duševnega in telesnega napredka.
Zadružništvo vrlo napreduje. Najmočnejša zadruga v novomeški okolici je Kmetijska prodajna iu nabavna zadruga v Gor. Straži, ki kupčuje obširno z lesom in ima tamkaj veliko skladišče. Lansko leto je kupila veliki zvon za župno cerkev % Vavti vasi, letos pa pomaga pri zidanju doma % Vavti vasi, ki bo letošnjo jesen že pod streho.
Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto in okolico dobro prospeva in oskrbuje zadružnike * skupnim nabavljanjem umetnih gnojil, galico in drugih potrebščin. Ljudska posojilnica v Novem mestu skrbi za to, da imajo somišljeniki priliko nalagati v njej denar in da pomaga do cenenega kredita. Nahaja se v najboljšem razvoju in bo tvorila s časom močno gospodarsko postojanko v nO« vomeški okolici. Vsi naši somišljeniki naj bi pri njej nalagali in se ravnali po geslu: Svoji k svojimi
Cul sem, da so se v zadnjem času začeli krepko organizirati radikali v Novem mestu. Med kmet' skimi prebivalci v okolici pač ne morejo zadobitt tal, zato so so lotili mesta, kjer so iz demokratskih' vrst vzprejeli precej somišljenikov. V njih vrst« so vpisuje zlasti uradništvo, ki se boji za svoj olj-t stanek.
SV. ANA PRI TRŽIČU,
Preteklo nedeljo 29, julija ie bila Sv. Ana praznično razpoložena. Obhajali smd cerkveno žegnanje, dobili smo nov zvon na našo podružnico. Iz Jesenic ga je ie prejšnii dan pripeljal g, Ankele. Do Bistrice smo su nasproti v okrašenih vozovih in v narodnih! nošah smo ta soremliali do naše oodružnice«
, .	A* "
/
Prava alovesnost fe pa bila v nedeljo- Cerkev je na novo popravljena, enako tudi zvonik. Blagoslov zvona in cerkveno opravilo so opravili g. župnik Jz Tržiča. Prisostvovala sta tudi pba cerkvena ključarja: gg. Rozman Franc (Trnovi) in Klemene Peter (Cernivc), Tema dvema gre tudi zahvala, ker sta pobirala prostovoljne prispevke za nori zvon. Zahvala gre tudi posestniku g. Megliču Jakobu (Blejc), ki |e daroval vse apno, kar se ga je potrebovalo ea popravo cerkve. Vsem tem, kakor vsem drugim, ki so prispevali za popravo cerkve in ea nov zvon, gre zahvala. Zahvala gre tudi družini DovžanovL ki oskrbuje cerkev in s posebno vnemo skrbi za snažnost naše podružnice. Vsa slovesnost preteklo nedeljo ie pokazala, da smo pri Sv. Ani ponosni, da imamo lepo cerkev.
IZ PREDDVORA PRI KRANJU.
22. t, in. smo in eli lopo slovesnost. Dr. Fran Knifit i« salezijanskega reda je pel novo mašo. bilo je nekaj mlajev in vencev in lepi slavoloki l krasnimi verai. Med slovesnim pritrkavanjem ivonov in pokanjem topičev so Orli v krojili spre-|oli novomašnika prod vasjo v Tupaličah, zvečer
S a so mu pevei in Orli napravili podoknico z bak-ado. — Na praznik 29. junija je bila otvoritev no-i ve društvene di orane, ki je jake lično izdelana. Zasluga gre našim fantom Orlom, ki bo se lotili dela kar sami in večkrat delali celo pozno v noč. Nifcdo 1)1 ne verjel, da bo i« podstrešja taka lepa dvorana. Slikal je domačin Fr. Rogelj. Ob otvoritvi smo igrali igro »1'oJart. Tako ima vendar iiobr. društvo svoj dom, ker smo dozdaj prenašali gledališki oder iz grajskega magacina na pod, iz poda v Solo, od tam v grad v II. nadstropje, od tu copct v grajski iz štale narejeni prostor, v ka-terom jo bilo za igro najmanj primerno. Šele sedaj bo mogoče, da se bo društveno delo prosto razvijalo. V kratkem pričnemo gledališko sezono za 1. 1S28 24 i igrama >l'od vaškim znamenjem in »Trije tičkic. Pretečeni teden je v naši župniji v vaseh T upal i te. Breg iu Spodnja Bela toča napravila mnogo škode.
TRŽ10.
Triiški dijaki prirodo 12. avg. oh 8. zvečer zanimiva igro »Prababica«. V sredo 15. avg. ob 4. popoldne pa jo ponove in sicer ste povabljeni ia dan predvsem vi, okoličani! Igra jo prvovrstna, pretresljiva in zelo poučna. Zato 15. avg. vsi v »Nož dom-c v Trfič. Vstopnice pTodaja (?a. Tavčarjeva.
I«-
Vsled bole/, n i, zadobljeni v svetovni vojski, Je gmri v Maleni pri Igu Franc ftkrj»nee Bil jc blag, globokovereu mladenič.
JANCB.
Na seji tukajšnjo K. Z. dno 29. julija smo prav temeljito Tazmotrivali sedanje dobrino in vrline, ki jih nam daje belgrajski suiuostojno-Iibe-rnlnl centralizem. Razgovarjali smo se, kaj storiti, da BO zavest o potrebi organizacije, ker edina re-sitov jo lo T trdni organizaciji, določili smo smernico, po katerih pridobiti članov v K. Z. — Izrekla se jo resolucija: Ker jo predsednik drttge vojno komisije za popis živine rabil proti našemu g. županu Goletn skrajno žaljive besede, češ, da Je Šikaniranje vojnih činovnikov njegova politična taktika itd., najodločneje protestiramo in ca-h tovorno zadoščenja. — Krajevna Km zv. Jnnčo.
LUČINB NAD fSKOF.TO LOKO.
Kakor znano, jc bilo slov. kat. prosvetno društvo r Lučinah vprizorilo dne 8. julija t. 1. igro »Divji lovccc. — Radovedneži bodo pač vprašali, kako so posamezne igralko in .posamezni igralci rešili svoje vloge pri prvem svojem nastopu f — Kdor je pnzno in nepristransko opazoval potek Igre, b« moral pripoznati, da so splošno vsi igralci in igralke rešili svojo nalogo prav dobro, posebno se mora to povdariti šo o »Majdi« in o »Rlhtarjuc. 1— Slednji jo morda še preveč drastično pokazal, Icam pripelje človeka-skopuha prevelik pohlep po premoženju, po denarju. Izvrstno sta rešila svojo nalogo tudi »Janeze in »Gašper?, prav t«ko po svoje tndi drugi tovariši. Da je n,-.m že s Trate gnani »berači licprokosljivo dobro pogodil svojo stvar, nam ni troba še posebej omenjati. — Rečemo L-ralke: fantje in dekleta, r dobrem, pošto-nem le vrlo naprej! Bog vas Šivi! — Ti pa dru-žtvo naše: Siri, cveti, rasti! — Končno že pri-poruaja: V nedeljo da« 18. avgusta (ob našem
sejma) nameravajo dijaki s Trato tu pri ua« vprl-zoriti svojo posebno igro v prid »Dijnšk, podpornemu društvu v Ljubljani«. — Prijatelji dijnštva, pridite ondn k nam v Lučine.
PRUSKA.
V nedeljo, 12. avgusta ob 4. popoldne po pri hodu vlakov v Medvode, se bo vršila v naši prijazni Preski I. noraščajslin prireditev s sodelovanjem Orla. Na sporedu so jako lepe točke. Za Ljubljančane in Gorenjce ugodna zveza v. vlaki. Zlasti pa pričakujemo mnogoštevilne udeležbe iz okolico in St. Vida, ker spada naš odsek k St. Vidski srenji. Na srečolovu bogati dobitki kakor ovce itd. Na bratsko svidenje!
SV. GREGOR.
Tukajšnjo prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 12. t. m. igro Doseli brat v petih dejanjih. Začetek točno ob dveh popoldne. Cisti dobiček jo namenjen zn nabavo gasilnega orodja. Vljudno vabimo okoličane, <!a pohitite ta dau v prijazna slemena.
NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU.
NovoStifčnni ne dopisujejo v liste. Samo (u pa tam ob kakih volitvah spregovori kdo kaka propričovalno besedo. — O društvenem gibanju pa ml žal ne moremo poročati, ker pri nas še ni bila rojstna ur« nobenemu društvu. A vkljub temu so kat sboda udeležimo v precejšnjem številu. Upajmo, da se navdušenje nn dolgi poti iz Ljubljano preko Cerneve« 110 bo poleglo iu da bo poklicalo v življenje vsaj izobraževalno društvo kot matico nadaljnjega društvenega gibanja. — To dni pričakujemo z veseljem novih zvonov za romarsko cerkev Matere Božje iu za podružnico sv. Miklavža. Pri Sv, Miklavžu bo blagoslovljenje v nedeljo dne 12, avgusta. Zvonovi so delo tovarne na Jesenicah, ftupnn cerkev pn dobi bronaste iz Maribora — v najkrajšem času.
MARIJA NAZARET.
Redka so kaka poročila od nas v Domoljubu. Sedaj pa sporočamo veselo novico, da bomo 12. nedeljo po binkoštih, t. j. 12. avgusta blagoslovili veliki zvon. Tehta 2237 kg. Blagoslovili ga liodrt mil
f. stolni prošt dr. Martin Malck. Prijatelji zvonov, 2. avgusta i Naz.arett
Po Evaldu.
P. P
»Meni se zaupaj!« je prigovarjala miška. »To vselej nekoliko olajša. Jaz, kakor vidiš, nisem zamešana v vaš prepir. Meni nisi še nikdar storil niti dobrega niti hudega.«
»Jaz sem najnesrečnejša stvar na svetu,« je pričel dopovedovati veter. »Vse me ima za silno mogočnega gospoda m vsakdo me prosi, eden za to, drugi za drugo. In vendar sem le reven hlapec, ki izpolnjujem le povelja svojega gospodarja in ne premorem najmanjše stvarloe na svojo pest.«
»Ej, ej,« je rekla miška. »Tega bi ne bila mislila.«
»In vendar je res,« je odgovoril veter. »Vsak dan me ljudje ozmirjajo, ker izpolnjujem povelja svojega gospodarja.«
»Kdo je tvoj gospodar?« je vprašala miška.
»Moj gospodar je solnce,« je rekel veter. »Solnce je krivo vsega hudega, a jaz sem tisti, ki moram za to trpeti.«
»Pripoveduj,« je silila miška.
»To lahko hitro povem. Vidiš, sedaj ležim tukaj popolnoma mirno in živi duSi ne 6torira žalega.«
►Lepo,« je rekla miška. »Vendar ti moram povedati; ako bi jaz komu privoščila kaj slabega, bi to bila mačka!«
»Lepo ali ne lepo, da ne gre zame,< je rekel veler. »Jaz na moreni sam od sebe ničesar. Toda poslušaj: kadar začne solncc gori na vzhodu prav toplo pripekati, tedaj se moram takoj odpraviti odtod in moram biti zahodni veter, pa {p hočem ali nočem.«
»Jaz ne morem za teboj,« je rekla miška.
»Gotovo ne,« je odvrnil veter. »Zrak, ki ga je solnce ogrelo, se dviga v višavo... Tako stori segreti zrak vedno, zato ker je lažji kot pa mrzli.«
»No, meni ni na tem,« je rekla miška, ki se je čutila užaljeno, ker te učene r^či ni razumela.
»Je pa meni mar,« je dopovedoval veter. »Zakaj tam, kjer je bil poprej zrak, nastane sedaj prazen prostor, in naenkrat, mi je zapovedano: Slišiš veter, pridi hitro in donesi svežega zraka! In če sem še tako mirno ležal kje, takoj moram na noge. In če sem bil vzhodni veter, moram se takoj obrniti in postanem zahodni veter.«
»Aha,« je rekla miška. »Tako je ta reč. Ti si samo zato tu, da ubogaš.«
»Popolnoma rcF,« je rekel veter. »Nikdar ne vem, kam bom moral, dokler ne pride povelje. Ako se nobena plast ne segreje, potem ležim tako tiho in moram poslušali, kakor me zmerjajo oni, ki bi me potrebovali; in ne razumejo, kako je to, da jih ne ubogam. Potem pride povelje od vzhoda, jaz zavejem od zahoda in med potjo ne slišim nič druzega kot zmirjanje tistih, ki so pričakovali, da bom prišel od vzhoda.«
»Seve, prav kratkočasno to ni,* je rekla miška-
»Strašno je,« jc tožil veter. »In pomisli — ako pride solncu na misel, da začne na kakem kraju prav posebno pripekati in žgati, potem moram hiteti kakor me noge neso, da pridem o pravem času. Potem postanem vihar in drvim čez morje in suho zemljo; drevesa se lomijo, strehe se zgrinjajo z hiš in ladje se potapljajo Potem šele me dolže ljudje, kako sem hudoben in kako da sem kriv vseh teh nesreč, In vendar jaz nc morem nič za to.«
»Priznam, to je trda usoda,« je rekla miška. »Solnce pravzaprav zasluži, da bi ga kdo ozmerjal, in ne ti.«
»Gotovo. Ampak solnce pa ljudje neizmerno spoštujejo.«
»Daj, naprosi koga, da bo ljudem pojasnil, kako je ta stvar.«
»Kdo bi neki to bil?« je vprašal veter in je zmajal z glavo.
»Govori enkrat o tem s pesnikom «
»To naj bi kaj pomagalol Meniš, da je pesniku kaj mar, kako je vsa ta stvar? On pač vzame stvari tako, kot mu služijo za njegove verze. In za to mu ni kaj rečt-Vsak pač dela po svojem poklicu. On me opisuje kot milega, mirnega in ljubkega, ali pa kot ponosnega, samosvojega gospoda. Ako bi on povedal, da sem v resnict le vreden služabnik, ki na povelje svojega gospoda dirja od enega konca sveta do
drugega — kaj meniš, kakšni bi bili potem njegovi verzi?«	,
»To bi znalo biti res,« je pomishla
»Poslušaj, tamle prihajajo ljudje iz cerkve. Prav dobro posluhni, kaj bodo govorili, potem boš videla, da nisem pretiraval,«
Veter se je skril za plot; miška pa ,e kukala izpod lapuhovega peresa, med tem ko so ljudje hodili mimo.«
Prišli sta gospodinja in žena tistega bolnika. Prišel je ribič in prišel je mlinar in prišlo je še mnogo drugih,
»Kako je kaj s tvojim možem?« je vprašala gospodinja.
»Hvala,« je rekla žena. »Gre na bolje, toda le počasi. Ob tem ostrem vetru ni mogel nikdar na prosto.«
(Konec sledi.)
ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST
M. U. DR. IVAN OBLAK
Ljubljana, Stari trg štev. 34
(nasproti šentjakobske dekliške šole) ORDINIRA i od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. 3298 !
Lipovo cvetje^ TrWovoluSje i
in VSA DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA KUPUJE j po najvišjih dnevnih cenah Drogerija ANT. KANC, j Židovska ulica štev. 1, Ljubljana.	443S j
Mlatilnico
popolnoma v dobrem stanju,
PRODAM za 12.000 kron. — PETER GREGORŠ, Duplica pri Kamniku.
Preklic.
Podpisani Josip Miholič obžalujem, da sem po krivem obdolžil g. Pavla Obida, urarja v Krškem, da je ii moje žepne ure pobral kamne, ki jih sploh tii bilo.
1732	Josip Miholič.
Družabnika
SPREJMO z večjim kapitalom pri zelo uspešnem trgovskem podjetju vsled naraščajočega prometa z ali brez sodelovanja. — Ponudbe na upravo «Domoljuba« pod «Resna agilnost 4587«.
Koruzo, BlrfllB, sves in ils
nudi najceneje RUDOLF KOVAČIČ, Ljubljana, Dolenjska cesta štev, 58.
7 vinskih sodov
(LAGERFASSER), v najboljšem stanu, NAPRODAJ. Vsebina: litrov 2286, 2237, 2115, 1915, 1666, 1321, 1200. — Poizve se pri RUDOLF OROSZY, Ljubljana, Sodna nlica štev. 2.	4651
Zahvala.
Zahvaljujemo sc dotičnemu, ki jc dal obnoviti napis na nagrobnem spomeniku najinega brata dr, Matija Prelesnika na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Ker ne vemo, kdo je bil tisti dobrotnik, se mu tem potom zahvaljujemo in bi bili prav hvaležni, če bi se oglasil, da bi mu povrnile stroške. — Sestri Ivana Samec in Ana Somrak, Ponikve štev. 48, pošta Videm - Dobrepolje. 4672
Slarvoraslkt sok
prijetno učinkujoče sredstvo proti nadušljivemu tašlju, kataru v prsih in pljučih, hripavosti itd,,
PaJkrciclce l«.£&plflce
zdravilo proti želodčnim bolečinam,
£n Fefcuri-Fuigjo
nenadkriljivo sredstvo proti mrzlici in malariji, se dobiva — najmanj po 3 zavoje — edinole v lekarni pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA._
iiiiiimiiiMiiNiimiiiiiiiiuuuiiiuMiiiiiitiiiiuiuiiiiuiiiiiiuuiimiiiiHuiniiii
Za razna popravila poljedelskih strojev, vodnih žag, mlinov, se priporoča
JANEZ: Miha, kam pa danes tako hitiš?
MIHA: I, saj veš, v Stično na sejem. Več kmetov me je naprosilo, naj jim na stojnici FRANCA PERKO naberem usnja.
JANEZ: Saj sva vendar bila v Šmartnem in si tolikim posestnikom usnje nabral, da sem mislil, da hočeš celo Prežganjsko faro in pol Pol-šnika obuti.
MIHA: Janez, to je že res, bili pa so tudi kupci iz drugih krajev, kateri niso hoteli za nami zaostati in so tudi usnje pridno kupovali, tako da nismo mogli vsi na vrsto priti, zato pa danes hajdi v Stično.
JANEZ: Miha, ali ima PERKO res tako dobro usnje, da pri njegovi stojnici možje čakajo, kakor naše žene med vojno na sladkor?
MIHA: Ali ne slišiš, da že vrabci na strehah čivkajo: Kdor hoče svojo družino dobro obuti, naj kapi usnje na sejmu v LESKOVCU, SEVNICI, LOŽU, MOKRONOGU, STIČNI ln METLIKI
na stojnici Franc PERKO.
Enonadstropno hišo
skoraj novo, z lepim razgledom, PRODAM v No« vem mestu. V hiši je vodovod. — Naslov pova uprava .DOMOLJUBA« pod štev. 4613.
UIČH z vsem gospodarskim poslopjem v Stari
nag v Loki stev. 68, prodam, -»c _ Več pove m. dolenc, STARA loka »tev. 7, pošta Školja Loka.	4629
podružnica <£Ynomefj Jj;ju6fjansl{e Kreditne 8an£e
naznanja, Sa je pričeta s
). avgustom t, f.
■ IIMIIMIMltltMflllMMMa
avoje posfovanje ter b« priporoča ta v»e v Bančno atroSo spadajoče posle.
S	Odon Koutny, špecijalna trgovina z orodjarn S
I	in tehničnimi potrebščinami, Ljubljana, Ko- f
i	lodvorska ulica 28, prodaja vsled £
1	predstoječe preselitve j
S	r lastne, novourejene prostore na Alekian- S
|	drovo cesto štev. 7,
l	razno orodje In tehnične predmete 8
|	posebnim popustom.
mm i
družba z o. zavezo v Kranju 115.
Dobavlja in izdeluje v laslui delavnici transmisij-ske dele, za električno napeljavo, izolatorjeve opore, razne vijako po naročilu in sploh vse, kar spada v kovinsko in strojno stroko. 4731 n.........................................................
Hli 53 hočeta te-
reoRiafiz!232?
Tisoči so žb
__________________________bili ozdravljenll
Bolečine v udih In členkih, otekli udje, sključene roke In noge, Irganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabost oči so posledice revmatičnih in protinsklh bolezni.
Ponudim Uam naravno sredstvo za ozdravljenje!
Nlkako univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki Je nudi bolnemu človeštvu mati narava. Vsakemu brezplačna polzkušnja. Pišite ml takoj in vam pošljem sredstvo In poučno razpravo popolno zastonj. Ostali mi bodete trajno hvaležni.
Berlin S. O. Mlhuelklrchplats 13 Abteilung 551
B. Fasternach,

Umetna gnojila
m
fhnniasoiia žlindra Kalijeva sol
po brukonhurenCfliti cenah
Kemični proizvodi d. d.
Blica Sar. 65 Zagreb Telet 23.38
PoroC. prstani Double verižic« Sienske u: e Budilke Že. iic ure Uhani
najstarejša trgovina ur, zlntnlne Ir. srebmlne F ^UDEN j LJUBLJANA 22, Prfc ernoval
tta veliko iu uiasež
sms, naibolise sivaine stroie tintzner
ea rodbinsko iu obrtno rabo, potrebščine ea Šivilje, krojaCe ia Čevljarje. — Edino prh
Josip Mm, Ljubljana, Sv. Petra nas n št. 7.
Miši, mm,
Jn VBft g^azon mora poginiti ako uporabljate moja im.ibolja
Ereiekuacna in »ploSuo livaljona otodbti a Kol: proti polsuhim l bl&nirn mišim Din. 7*50, aa podnano Din. 7'60, ea fccurke Din. 1 60, za steniro Din. 7 60, uničev. moljev Din. 0'—, proti mrfesom Din. 7-M, niaeilo proti uSem pri ljudeh in pri Sivini Din 4 —, r,a uii v obleki in perilu Din. 7-5", tinlit-proti n.rOesu na sadjn in na zotomavi Diu. 7-50. proti mravljam I>in. 7"50.
Preprodajalci dobe popust Po ilja |io povzetju Zavod za ckspedicijo: ARTES, kem. laboratorij m. JtlNKEH, Potrinjska ut. 3, Zagreb X.
Oblačilno blago prodaja
nofceitefe
manuiaktuma trgovina
JOS. STOPAM
Ljubljana
Dunafska cesta St. 251.
rii tovar. kož in čevljev d. d., mit KARLOVAC Prodajalna Ljubljana, Poljanska cesta «.13.
Bogato skladišče moških, ženskih in otročkih čsv^ov iz telečega boksa v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravine.
Solidno delol	Znižane cene!
Mi posestniHi!
Prt prodaji ali nakupu posestev boste Imeti
nalboljši uspeh
če se obrnete na
„ P © S S S T "
obl. kotit, pisarna Ljubljana, Poljanska c, 12.
Na prodaj in v zamenjavo veliko kmeihih posestev, vinogradov, mlinov In žag.
POZOR I
Pred nakupom POHIŠTVA
si oglejte našo veliko zalogo spalnih oprav, jedilnic, kuhinj, foteljev, otoman, divanov, klubovih garnitur, žimnic, blazin itd, — Prepričali se boste o ličnosti in solidnosti naših izdelkov ter bodete prihranili mnogo denarja. — Zahtevajte ccnikl .— ERMAN & ARHAR, mizarstvo, ŠT. VID nad Ljubljano štev. 4.	4161
KUPIMO vsako množino **>C
starega svinca.
PUŠKARNA v KRANJU,
(maline, robidnicc, borovnice, brusnice in rudtče jagode) kupi vsako množino KONZKKVNA 10. VARNA NA VRHNIKI. - NAKUPOVALO se iščejo, oziroma naj,stavijo ponudbe. 30S5
mirti
vliva najceneje in z dobavnim rokom od 2 Uo B mesecev
JBfm M filD&riift,
Stf. 1I1«S vi M Mufeljsnu.
XXXXXXXXXXXXXXa£;ft
Ne na nisko ceno
temveč na kvaliteto
morale paziti kadar kupujete gumi pot-petnike. Zahtevajte od VaSega črevljarja tzrečno Palma kaučuk pele in potplate.
X
X
u. k
».JI
B ii
X X
K
R-O
U-ti
X
f-Ko
"■T
ir«
^
X X X X
s
K k
E« ucobne CENE nqjdetc pri X
nehiipa sahnenega In manu-Setifcrctcsji« »latfu za moicte in žcnshe w i justijanl
Pred Shoiljo EiRger£eve
X X
H
K
tfedurske ulice
i jj
m
■ii x
©fesfoj tvrrtfi« blizu ©o tež oa/pošilia t>€ frrti po poša
K X X
xxxxxxxxxxxxxxxx




t
Dr, Rudolf Kobal
ordinira za pljučne in notranje bolezni od sedaj naprej ua KRAI.JA PETRA (Slovenskem) trflu St. 2/11 od 11V2—12% in od 2—3 pop.

Naznanjamo uljutlno, da smo preselili svojo trgovino z železarno s 25. julijem t. I. od Cankarjevega nabrežja Štev. 1. v svojo lastno hišo v
kjer bomo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nadaJjno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo fiostrežbo. Z odličnim spoštovanjem
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Mdtfovorm urednik Anton Suknlk v Ljubljani.
Tisk« Jugoslovanska tiskarna-
I