Poštnna plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
u	
	9
Leto XL. - Štev. 1 (1980)
Gorica - četrtek, 7. januarja 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 800
Marija in Jožef, pastirji, sv. Trije kralji — vsi so zapustili svoje domače in prijetno okolje ter se odpravili na neznano pot. In našli so, kar so iskali: učlovečenega Boga in z njim smisel svojega življenja. Zaupajmo tej Luči, ki še vedno sveti ter se pogumno in z velikim zaupanjem v božjo Previdnost odpravimo na pot novega leta tudi mi! To vam od srca želita
UPRAVA IN UREDNIŠTVO »KATOLIŠKEGA GLASA«
Božič v Rimu, doma in po svetu
Čeprav je rojstna dežela učlovečenega Boga Palestina in se njegovega prihoda na svet številne množice v božični noči na posebno doživet način spominjajo v Betlehemu, pa je dejansko Rim, to večno mesto, v katerem živi Kristusov namestnik na zemlji, tisti kraj, kjer se božična skrivnost najbolj slovesno praznuje in proslavlja. Tudi letos je bilo tako.
GOVOR NAJOZJIM SODELAVCEM
Že tri dni pred Božičem je Janez Pavel II. v Klementinski dvorani v Vatikanu sprejel člane kardinalskega zbora dn rimske kurije, tj. svoje najožje sodelavce, ki so mu prišli voščit. Kot običajno jim je sv. oče namenil daljši govor, v katerem je napovedal novo socialno okrožnico, ki bo izšla ob 20-letnici okrožnice papeža Pavla VI. »Razvoj narodov«.
Papež je tudi dal velik poudarek praznovanju Marijinega leta, ki je v teku, saj nas na poseben način pripravlja na srečanje s Kristusom in na doživljanje skrivnosti njegovega učlovečenja. To misel je povezal s Petrovim poslanstvom v Cerkvi. Oba vidika Cerkve, da namreč vključuje Marijino vlogo in vlogo apostola Petra, sta med seboj tesno povezana.
Sv. oče je nadalje izrazil zadovoljstvo nad potekom zadnje škofovske sinode o poslanstvu laikov v Cerkvi in svetu. Omenil je tudi razglasitve novih blaženih in svetnikov, ki ponazarjajo koncilski nauk o onstranski naravi Cerkve in poklicanosti vseh k svetosti. Novi blaženi in svetniki so bili kardinali, škofje, duhovniki, redovniki in redovnice, laiki, moški in ženske, različnih narodnosti, večinoma ljudje naše dobe.
Končno je papež poudaril tudi pomen obiska ekumenskega patriarha Dimitriosa I. v Rimu. Skupna vera katoliške in pravoslavne Cerkve glede Marijine vloge pri
Košček izgubljenega raja na zemlji
Vsako leto na nedeljo po Božiču Cerkev proslavlja sv. Družino. Čeprav je praznik že mimo (bil je 27. dec.), je pa njen zgled našim družinam slej ko prej nenehen vir spodbude in posnemanja.
Cerkev se je v zadnjem času že nekajkrat soočila z vprašanjem družine, njene identitete in nalog. Od 26. sept. do 25. okt. 1980 je v Rimu celo zasedala škofovska sinoda, ki se je posvetila študiju o družini, tj. o nadvse perečem in pomembnem vprašanju posameznika, družinskih skupnosti, družbe in Cerkve. Pred petimi leti pa je papež Janez Pavel II. objavil posebno apostolsko pismo o družini. Pismo sicer povzema in ovrednoti dosedanja gledanja Cerkve na družino in njeno vlogo, hkrati pa zaznava številna nova vprašanja, s katerimi se sooča sodobna družina in družba nasploh.
Že od časa priprav na koncil in med koncilskimi zasedanji so škofje, izvedenci in laiki sami opozarjali, da se družina nahaja v preobrazbi in ji je potrebna pomoč družbe in Cerkve. Potrebno je ponovno odkriti in ovrednotiti tiste vrednote, ki so temelj človekovega osebnega in družbenega življenja, temelj resničnega napredka in človekove osebne sreče. Vprašanja so se v naslednjih dveh desetletjih prej namnožila kot pa reševala na vseh področjih življenja in na vseh celinah sveta.
V razvitih deželah sveta je družina ne le v preoblikovanju, marveč marsikje že v pravem razsulu zavoljo nove miselnosti, razvrednotenja vrednot, načina življenja, škodljivih vplivov in podobno; v deželah v razvoju oziroma v deželah Tretjega sveta pa se sooča z močno tradicijo in njeno trdoživostjo z ene in njenim hitrim propadanjem z druge strani. Če upoštevamo, da so v ozadju vsega tega številna in težka politična vprašanja, moremo sklepati na zapletenost položaja, v katerem se je znašla današnja družina.
KAJ PRAVI CERKEV K VSEMU TEMU?
Cerkev, pravi sv. oče, razsvetljena po veri, ki odkriva vso resnico o dragoceni dobrini, kakršni sta zakon in družina in o njunem nadvse globokem pomenu, čuti nujno potrebo, da oznanja evangelij, to je »veselo novico«, vsem brez razlike, še prav posebno pa tistim, ki so poklicani v zakon in se nanj pripravljajo, kakor tudi vsem zakoncem in staršem na svetu.
Cerkev je globoko prepričana, da more le sprejemanje evangelija zagotoviti polno uresničenje vsega, kar človek upravičeno pričakuje od zakona in družine.
Ker ju je Bog hotel že ob samem stvarjenju, sta zakon in družina sama po sebi usmerjena v Kristusa in potrebujeta njegove milosti, da ju ozdravi od ran greha in ju popelje k popolnemu poznavanju in urseničevanju božjih načrtov.
V tem zgodovinskem trenutku, nadaljuje sv. oče, ko je družina cilj številnih pritiskov, ki jo skušajo uničiti ali vsaj zmaličiti, se Cerkev zaveda, da je blagor družbe in nje same tesno povezan z družino. Prav zato čuti tem silneje in nujneje, da je njeno poslanstvo oznanjevanje božjega načrta o zakonu in družini. To pa zato, da zagotovi njuno življenjsko moč in člo-veško-krščanski razvoj in tako prispeva k prenovi družbe in božjega ljudstva.
SKUPNOST OSEB
Zakon je skupnost oseb, najprej le moža in žene, nato otrok ter njihovih razmerij do drugih; družina je posredovalka življenja in nenadomestljiva vzgojiteljica otrok; družina se vključuje v življenje družbe in je družba v službi družine in ne obratno; družina je deležna življenja in poslanstva krajevne in vesoljne Cerkve kot oznanje-valka, posvečevalka in služabnica človeka.
Resnična ljubezen se ne more preživeti, kajti po njej teži vsako človeško srce; popolno in nesebično darovanje drugemu v zakonu in družini je pogoj za osebno
in skupno rast in srečo; življenje in vzgoja za življenje sta nepogrešljivi nalogi družine, ki ju ni mogoče opustiti, ne da bi s tem opustili eno bistvenih zahtev človekove notranje strukture in sposobnosti vključevanja v širšo skupnost.
Zakon in družina nista ustanova, ki bi sama sebi zadoščala in bi bila zaprta v neki geto. Zakonitost rasti jima nalaga odpiranje in vključevanje v širšo družinsko skupnost, v zakonska in družinska občestva, v verske in družbene ustanove, v delo za skupni duhovni in splošni blagor, v župnijo in sprejemanje apostolatskih nalog, v skrb za revne, ostarele in zapuščene, v krajevno in vesoljno Cerkev ter narodno in družbeno skupnost. Vse to velja tako za moža kot ženo, ki naj v skladu s svojo naravo težita k resnični enakopravnosti in ne morda istosti nalog ter uveljavitvi osebnih darov.
Jasno je, da zakon in družina tega ne moreta doseči brez naklonjenosti in neposredne podpore širše skupnosti, tako družbene kot tudi cerkvene. Gre za tisti odnos, ki upošteva, da sta zakon in družina živ organizem, ki ima svoj začetek, ki pozna zakonitosti rasti in tudi kriz, da sta podvržena tudi spremembam in vplivom okolja, in je zato potrebno zavarovati in ohranjati ne le nek model, temveč človeka in njegovo dostojanstvo ter vrednote, ki to dostojanstvo izražajo in dopolnjujejo.
NOTRANJE POČELO DRUŽINE JE LJUBEZEN
Družina, ki jo utemeljuje in oživlja ljubezen, Je skupnost oseb: moža in žene, staršev in otrok, sorodnikov. Njena prva naloga je, da zvesto živi stvarnost svoje edinosti in si stalno prizadeva, da bi bila pristna skupnost oseb.
Notranje počelo, trajna moč in poslednji cilj te naloge je ljubezen: kakor dru-(nadaljevanje na str. 2)
odrešenju in v Cerkvi naj bi postala osrednji zedinjujoči dejavnik ločenih strani.
POLNOČNICA IN VELIKA MAŠA PRI SV. PETRU
Množica Rimljanov lin tujih romarjev, ljudi vseh družbenih slojev in narodnosti je tudi za zadnjo polnočnico napolnila baziliko sv. Petra. Papeževe misli so bile izrazito verske.
Med prošnjami za vse potrebe je bila tudi ena v arabščini in sicer za tiste, ki so odgovorni za mir in skupno blaginjo, druga, v italijanščini, pa je bila za bolnike, lačne, jetnike, ugrabljene, pogrešane, za tiste, ki trpijo vsakovrstna nasilja. Kristus naj bi bil tolažba v vsakem trpljenju in ga spremenil v Bogu prijetno žrtev. Skupina 12 otrok — med njimi iz Libanona, Mehike, Južne Koreje, Indije in Zaira — pa je prinesla pri darovanju papežu na oltar kruh in vino, cvetje m še druge darove.
Pri dnevnii maši je papež prebral božično poslanico, z osrednje lože bazilike sv. Petra pa je podelil blagoslov »mestu Rimu in vsemu svetu« (Urbi et Orbi). Sledila so voščila v 52 jezikih. Nam Slovencem je dejal: »Blagoslovljen praznik Kristusovega rojstva!«
Na Božič popoldne pa je kardinal-vikar rimskega mesta Poletti obiskal cigansko skupnost v župniji Sv. Marije, Odrešeni-kove matere, v enem rimskih predmestij. Tem večnim nomadom je dejal, da v Cerkvi ni tujcev, zato si moramo skupno prizadevati za premostitev raznih predsodkov. Krajevni župnik pa je poudaril, da se danes mnogo govori o nomadih, malo pa jih je, kd bi se hoteli razgovarjati z njimi. Ob koncu so cigani kardinala povabili na svoj tipičen obed.
Naj še omenimo, da je najbolj slovenska župnija na Koroškem Sele poskrbela za božično drevo, visoko 28 m, ki krasi Trg sv. Petra v Rimu. Delegacijo 200 oseb sta vodila celovški škof Egon Kapellari in namestnik deželnega glavarja Emin Friihbauer. Pred uradno izročitvijo drevesa kardinalu Baggiu je koroško odposlanstvo sprejel zasebno tudi papež. Celovški škof mu je voščil za praznike tudi v imenu slovenskih vernikov na Koroškem in to v slovenščini.
OB NOVEM LETU
Kot vsako leto je sv. oče opravil na Starega leta večer Te Deum v cerkvi »dal Gesii«. Prisotna sta bila tudi ministra Andreotti in Galloni ter rimski župan Signo-rello. Pred povratkom v Vatikan je Janez Pavel II, obiskal še skupino etiopskih beguncev v centru »Astalli«.
Na dan Novega leta je maševal za mir na svetu. Državnike je pozval, naj prisluhnejo .koprnenju ljudi po miru, pravem blagostanju, bratstvu in presežnih vrednotah. Ob lojalnem sodelovanju naj preprečijo spopade dn vojne ter nasprotja rešujejo s potrpežljivim sporazumevanjem. Dalj časa se je pomudil ob tisočletnici začetkov pokristjanjenja najprej Ukrajincev, nato Belorusov in končno še Velikih Rusov.
Na Novega leta dan je prišlo pod obeliskom na Trgu sv. Petra do manifestacije kakdh 20 mladih koroških Slovencev, s katero so hoteli rimsko javnost opozoriti na krivični zakon, ki ga hočejo tri vodilne avstrijske stranke vsilita Slovencem in po katerem naj bi avstrijski in slovenski otroci imeli ločen pouk samo v nemščini ali samo v slovenščini, kar bi pomenilo uvedbo »apartheida« v srcu Evrope.
V SLOVENIJI
Tudi letos je predsednik SZDL Jože Smole kot že lani zaželel prijetno praznovanje vsem občanom, ki slave Božič kot verski, družinski ali tradicionalni praznik. Voščila je namenil tudi vsem, ki to praznujejo ob drugem datumu ali kako drugače.
Ljubljanski nadškof Šuštar pa je božična in novoletna voščila izrekel na sveti
večer med radijskim in televizijskim dnevnikom. Vključil je tudi zdomce, rojake po drugih jugoslovanskih pokrajinah, v zamejstvu lin drugod po svetu. Čestital je tudi pravoslavni Cerkvi, ki praznuje Kristusovo rojstvo 7. januarja. Pozdravil je tudi islamsko skupnost, ki veruje v istega Boga ter vse druge ljudi dobre volje.
Na praznik sv. Družine 27. decembra pa so se slovenski zdomci zbrali na Brezjah, kjer je slovesno mašo ob sodarovanju opravil ravnatelj za izseljensko dušno pastirstvo med Slovenci škof Stanislav Lenič. Ob koncu maše pa je zdomce v imenu slovenskih duhovnikov pozdravil Mirko Jereb, ki deluje v Frankfurtu v ZR Nemčiji. Sledil je blagoslov avtomobilov naših zdomcev, ki ga je izvršil škof Lenič.
PO SVETU
V Betlehemu je zaradi napetosti, ki že več tednov vlada v zasedeni Gazi in na zahodnem bregu Jordana, bilo manj romarjev kot običajno. Prav za praznike pa je prišla vest, da je papež na mesto patriarha latinskega obreda v Jeruzalemu 77-let-nega Beltrittija imenoval 54-letnega Mihaela Sabbaha, rojenega v Nazaretu, trenutno pa je župnik v Amanu. V škofa ga je na pravnik sv. Treh kraljev posvetil v baziliki sv. Petra sam papež.
Latinski patriarhat je bil ustanovljen leta 1099 s prihodom križarjev v Jeruzalem, ukinjen pa leta 1291, ko so Arabci ponovno osvojili Sveto deželo. Obnovljen je bil leta 1848 in vse do sedaj so bili patriarhi ne Arabci. Pod njega spada kakih 20.000 katoličanov latinskega obreda v Izraelu, kakih 40.000 v Jordaniji in nekaj tisoč na Cipru.
V sovjetskih baltskih republikah Litvi, Letonski in Estonski, kjer je večina prebivalcev katoliške ali protestantske vere, so imeli na Božič dela prost dan. Prvič se je zgodilo, da je o tem praznovanju poročala tudi sovjetska tiskovna agencija Tass.
Iz Pekinga poročajo, da je blizu 40.000 katoličanov in 6.000 protestantov v svojih cerkvah v kitajski prestolnici proslavilo Kristusovo rojstvo. Menda so bile cerkve do kraja polne. Agencija Nova Kitajska tudi poroča, da je v dneh pred Božičem neka knjigama prodala skoraj pol milijona božičnih voščilnic, ki so jih natisnili v 300 različicah.
Čeprav je Božič praznik miru, pa ga marsikje niso mogli uživati. Tako je govorilo orožje v Nikaragvi, še huje pa je bilo v Afganistanu, kjer so sovjetske čete prav za božični dan sprožile močno ofenzivo zoper afganistanske borce za svobodo, ki že sedem let oblegajo mesto Host, v katerem živi kakih 40.000 ljudi. Med temi je kar 14.000 afganistanskih vojakov in več sto sovjetskih vojaških svetovalcev.
Ob Novem letu je sovjetska televizija objavila poslanico predsednika Reagana, severnoameriška pa partijskega voditelja Gorbačova. Oba sta pozitivno ocenila nedavni sporazum o odpravi raket srednjega in kratkega dometa ter izjavila upanje, da je to prvi korak na poti celostne jedrske razorožitve.	J.	K.
MILENA MERLAK
NOVOLETNE LEDENE ROŽE
Mnogo je narisal mraz na okno srebrnih ledenih rož in novic je prinesel koš veseli novoletni čas.
Na steklu zapisano stoji, da leto srečno in nesrečno bo, da bo imelo nad tristo dolgih in kratkih dni.
V led vkovali bodo še naprej pravico; novi sateliti bodo v vesolje poleteli, zaradi vojn bodo ljudje trpeli, velikokrat zastonj iskali bomo resnico.
Mnogo je narisal mraz na okno srebrnih ledenih rož, staro se bo spremenilo, marsikaj se bo zgodilo; minil bo tudi ta novoletni čas.
Moriji Snežna nad Avčami Vera v Bolgariji
Na levem bregu Soče, ob umetnem jezeru električne centrale v Ajbi (Kanal) leži vas Avče. Nekoč je bila le 'kmečka vas, zdaj pa je naselje delavcev, ki so zaposleni v tovarni cementa in salonita v Anhovem.
Avče imajo svojega patrona sv. Martina, kateremu je posvečena župnijska cerkev: pri obnovitvenih delih cerkve so trčili na kulturne ostanke iz rimske dobe, kar da slutiti na že takratni obstoj naselja.
Na hribčku nad vasjo je pa podružnica: cerkev sv. Marije Snežne. Težko je reči, kdaj je nastalo to svetišče. Arhiv in stare matične knjige župnije Avče so bile med prvo svetovno vojno uničene. Ostale pa so legende, ki govorijo o nastanku te cerkve, ki stoji na meji med župnijama Avče in Levpa.
Nad Levpo je hrib, 'ki mu pravijo Grad. Tam gori je nekoč bil zares grad, saj je še zdaj najti ostanke opeke in korcev. In iz kamnov tega gradu naj bi naši predniki zgradili cerkev nad Avčami, saj so kamni ročno obdelani.
Pravijo tudi, da so voli, ki so izpeljali tiste kamne, vozili kar sami, brez gonjača, čeprav je pot še precej dolga. Spet druga legenda pravi, da <ko so dozidali cerkev, so začeli graditi še zvonik in so ga želeli visokega, a vsako jutro, ko so zidarji prišli na delo, so videli, da je tisti del, ki je presegal cerkev, bil porušen. Tako je zdaj zvonik ravno tako visok kot cerkev.
Mimo teh legend, v katerih nekaj resnice le mora biti, je pa dognano, da je cerkev sv. Marije Snežne nad Avčami ena najstarejših in najlepših gotskih cerkva na Primorskem, saj se omenja že 1497 in nekateri raziskovalci domnevajo, da je mogočni ločeni zvonik verjetno nekdanji rimski stolp. Ohranjen pa je še ključ iz leta 1515.
Baje je bila ta stara romarska cerkev sv. Marije Snežne, za časa turških vpadov, prvi utrjeni tabor v soški dolini. Ta pozno gotska stavba ima prezbiterij s tremi stranicami osmerokota, v 'katerih so tri velika gotska okna. Gotski strop je bil končan 1515, preslikan pa 1873. Na steni je napis: »Bogu in Mariji Devici v čast je bilo to delo na stroške avških mladeničev in deklic 1. 1873 dovršeno.«
Glavni oltar je iz večbarvnega marmorja in je bil postavljen 1701. V njem so trije leseni kipi iz 15. stol. izredno velike vrednosti, 'ki predstavljajo Marijo z Detetom, sv. Elizabeto in Marijo Magdaleno.
Te lesene plastike so bile začasno izročene muzeju v Novi Gorici, ki je na lastne stroške izvršil konservatorsko delo. Ti umetniški objekti so bili pred leti na razstavi gotike v Parizu, v Sarajevu in Ljubljani, prihodnje leto pa bodo romali v Kanado na posebno razstavo evropske gotike. Ze samo ti podatki nam pričajo o izredni umetniški vrednosti, ki jo predstavlja ta cerkev.
Ladja je dolga 15 m, široka pa 8, s površino 166 kv. metrov. Pred obokom prezbiterija so stranski oltarji sv. Roka in sv. Trojice, na sredi, ob severni steni pa baročni oltar Brezmadežne.
Lani je Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica ta oltar odstranil, da bi ga obnovil. Po odstranitvi oltarja od stene so odkrili stare delne freske, ki predstavljajo Poklonitev sv. Treh kraljev. Tudi te je Zavod odstranil in jih kolikor mogoče restavriral ter spet postavil, pritrjene na panojih, na vidno mesto v cerkvi.
Dragocena umetnina je potrebovala obnove in to je izvršil sedanji župnik iz Levpe, ki upravlja tudi Avče, Mirko Ška-rabot.
Veliko dela je bilo storjenega. Naj omenimo le glavna! Popravila so se začela že pred 30 leti in se komaj pred kratkim dopolnila.
Streha je bila celotno obnovljena, nato odstranitev stropa iz ometa in namestitev novih kamnitih konzol, ročno izdelanih ter nastavitev lesenega kaseterinega stropa iz smrekovega lesa. To in veliko drugega kamnoseškega dela je izvršil domači mojster.
Gotska okna so dobila barvno katedralno steklo. Napeljan je bil električni tok.
V prezbiteriju je bil obnovljen prostor za sodobno bogoslužje. Nov oltar, ambon in drugo iz železa in bukovega lesa je izdelal mizarski mojster iz Solkana.
Zvonik, ločen od cerkve, je visok okoli 20 m. Na njem je le en zvon (850 kg), ker druga dva sta v Avčah; tamkajšnje so namreč med drugo svetovno vojno odpeljali.
Ob cerkvi je travnik, kjer rastejo stare lipe in druga drevesa, je pa tudi lepa turistična točka, zlasti poleti, saj je poleg
Cerkev Marije Snežne nad Avčami
hladne sence in svežega zraku videti na jugu globoko strugo Soče, na severni strani pa tolminske gore in seveda Matajur in Krnski masiv.
Cerkev sv. Marije Snežne je podružnica župnije Avče in vaščani so zelo ponosni in navezani nanjo, saj jo lahko vidijo z vseh polj, travnikov in senožeti.
Vse Marijine praznike je v tej cerkvi sv. maša. 5. avgusta, na praznik Marije Snežne je tudi maša, naslednjo nedeljo pa shod, tj. slovesna maša s procesijo. Ta praznik imenujejo Snežnico. Pred drugo svetovno vojno je bil ta dan shod v tradicionalnem pomenu: nekak semenj, kjer je bilo dobiti vseh vrst dobrot.
Svetišče sv. Marije Snežne je bila nekoč tudi božja pot, kamor so prihajali romarji, ki so jim domačini pravili »Lahi«, ker so bili verjetno dz Benečije in Furlanije. To so bile votivne procesije, ki so trajale do druge svetovne vojne.
Ker je obnovljena cerkev zelo lepa in tudi akustična, imajo od lani v njej kulturne organizacije svoje koncerte. V ta namen je ZKO Nova Gorica nakazala 300 tisoč din za delno kritje stroškov pni nabavi 100 novih stolov. Verjetno pa bodo to lepo cerkev izkoristili tudi za druga duhovna srečanja.
V resnici je ta cerkev vredna ogleda tudi, ker je dostop zelo prikladen. Goriškemu turistu naj povem, da se v Kanalu asfaltirana cesta odcepi in zavije proti Avčam in se v serpentinah povzpne proti Levpi in Kalu nad Kanalom. Ob cesti sta tudi dve lični, pred kratkim obnovljeni kapelici in sredi pobočja, v višini 366 m stoji cerkev sv. Marije Snežne.
St. J.
Košček izgubljenega raja
(nadaljevanje s 1. strani) žina brez ljubezni ni skupnost oseb, tako družina brez ljubezni ne more živeti in se izpopolnjevati kot skupnost oseb. Saj človek ne more živeti brez ljubezni. Samemu sebi ostaja nerazumljivo bitje; njegovo življenje je brez smisla, če mu ni razodeta ljubezen, če ne sreča ljubezni, če je ne izkusi in osvoji, če je ni živo deležen.
Ljubezen med možem in ženo v zakonu ter iz nje izvirajoča razširjena ljubezen med družinskimi člani — med starši in otroki, brati in sestrami, sorodniki in domačini — oživlja In podpira v njenem poletu stalna notranja dinamika, ki družino vodi k vedno bolj globokemu in močnemu občestvu, kar je temelj In duša zakonske in družinske skupnosti.
PRIPRAVLJENOST ZA SPRAVO
Družinsko občestvo je mogoče ohranjati in živeti le z velikim duhom pripravljenosti za požrtvovalnost. Dejansko takšno občestvo zahteva od vseh in od vsakega velikodušno pripravljenost za razumevanje, odpuščanje, spravljivost. Vsaka družina ve, kako sebičnost, razprtija, napetosti in navzkrižja hudo prizadevajo in včasih smrtno ranijo njeno skupnost: odtod številne in raznolične oblike razklanosti v družinskem življenju.
Hkrati pa Bog miru vsako družino kliče k veselemu in prenavljajočemu izkustvu »sprave«, to je obnovljenega občestva in znova najdene edinosti. Zlasti prejem zakramenta sprave in udeležba pri uživanju enega samega Kristusovega, telesa podarja krščanski družini milost in odgovornost, da premaguje vse razdore in da potuje naproti polni resničnosti od Boga hotenega občestva ter da tako odgovarja na gorečo Gospodovo željo, da »bi bili vsi eno«.
L. S.
Bolgari pripadajo veji južnih Slovanov. Dežela je bila vedno tesno povezana z Rusijo, saj je padlo v borbah pri prodoru proti Carigradu in za bolgarsko osvoboditev izpod Turkov kar 200.000 Rusov. Na žalost je prišlo do težkega spora in celo do vojne med Srbijo in Bolgarijo leta 1912. Zavoljo tega spora in nemške dinastije, ki je vladala v Bolgariji, je bila država obe zadnji vojni na strani Nemčije.
Po zasedbi Bolgarije po Sovjetih je bilo še manj novic iz te dežele rožnega olja. Po zaslugi G. Dimitrova, prvaka Kominterne, se je Bolgarija tesno naslonila na SZ, to tako tesno, da jo celo imenujejo šestnajsto sovjetsko republiko. Novic iz te dežele je malo, ni poznanih disidentov, ni podtalnega tiska. Še manj se sliši o položaju Cerkve in vernikov. Stiki s tujoi, še posebej z Zahodom, so vseskozi za državljane nevarni.
Dokaj dobro poročilo je o položaju vere v Bolgariji napisala Janiče Brown, specialistka o vzhodnoevropskih kristjanih (Free-dom at issue Sep/Okt 1987).
Kontrolo nad Cerkvama v Bolgariji ima zunanje ministrstvo. Cerkvena zakonodaja je neverjetno ozka in nedemokratska. Na primer: Vsaka povezava Cerkva (pravoslavni, katoličani, protestanti in muslimani) z inozemstvom mora iti prek ministrstva. Vsa sporočila vernikom morajo biti predčasno odobrena. Vsak duhovnik, ki bi prekršil zakon, moralo ali deluje proti državi, mora biti suspendiran od predstojnikov ali kaznovan administrativno. Verska vzgoja otrok je prepovedana. Teološke inštitucije morajo biti odobrene od države. Cerkve dobijo podporo od države. Pravoslavna Cerkev je to podporo (13 % njenih dohodkov) vzela, ne pa katoliška in protestantska. Zakonodaja, še bolj pa praksa je tako nenaklonjena Cerkvam, da imajo te silno težko ali skoraj nemogoče stališče.
Pravoslavna Cerkev, ki je tako tesno povezana z zgodovino tega naroda, je skušala najti neki modus vivendi z režimom. Taktiziralo se je na vse možne načine. Sprejela je imenovanje režimskih duhovnikov, ki delajo naravnost na tem, da se župnije likvidirajo. Sedaj je za patriarha Maxim, ki je blizu režima. V pravoslavni Cerkvi mi prišlo do nobenega oži vijen j a vere kot je to primer v nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah. 2600 pravoslavnih župnij šteje samo še 1500 duhovnikov. Redovnikov je silno malo, v znanem samostanu Rila jih je nekaj in so tolerirani zavoljo turizma. Ker m duhovnikov, so si dušni pastirji pomagali z verskimi bratstvi, država pa jih je 1982 prepovedala. Mnogi pravoslavni verniki so razočarani zapustili uradno pravoslavno Cerkev in se zbirajo zasebno po hišah.
Katoličani (100.000 vernikov) so bili praktično brez vsake povezave z Vatikanom od 1948 do 1975. Ker je režim potreboval neke važne dokumente tiz vatikanskega arhiva, je sam predsednik Živkov obiskal Vatikan. Ob tej priložnosti je Vatikan zopet mogel imenovati dva škofa in tedaj šele zvedel, da je bil škof Evgenij Bos-pilkov po procesu leta 1952 usmrčen. Vse do 1975 ga je Vatikan imel kot živečega katoliškega škofa! Nič boljše ne postopa vlada s protestanti (20.000 vernikov). Tekom 40 let so smeli natisniti nekaj Svetih pisem, povezave s protestanti v drugih državah pa so še danes prepovedane.
Položaj 20.000 Armencev in 5.000 Judov je znosen, ker se drže bolj skrito in ne nastopajo v javnosti.
Hudo življenje imajo muslimani. Tu je skupina 150.000 Pomakov (to so muslimani bolgarskega porekla). Brezobzirno jim je bilo zaukazano, da svoje priimke poslova-nijo. Druga skupina so muslimani turškega porekla; po uradnem štetju jih je 746.755. Ker imajo zelo veliko nataliteto, jih je verjetno danes že 1.200.000. Do 1977 so lahko emigrirali, odšlo jih je 310.000, v glavnem v Turčijo. Usoda ostalih je prisilna bolgarizacija. Muslimanska vera je dvakrat na udaru, po etnični in verski liniji. Obstoji seveda uradna muslimanska skupnost, ravnotako kompromitirana kot pravoslavna.
Povprečni vernik musliman ima silno težko življenje; npr. od 1950 so samo trije muslimani lahko poromali v Meko. (Iz SFRJ 500 na leto). Leta 1976 je bilo v taborišču Belen od 1.300 pripornikov 500 Pomakov. Kdor odkloni bolgarizacijo priimka, avtomatsko izgubi državljanske pravice. Mošeje zapirajo eno za drugo, muslimanskih duhovnikov je od 2.715 leta 1956 ostalo še 600 leta 1981. Turški otroci morajo obiskovati bolgarske šole. Leta 1984-85 je prišlo do krajevnih uporov turške manjšine.
Zahodni časnikarji so skušali vzpostaviti silno tvegane stike s turško manjšino. Amnesty International ima dokaze, da je bilo pobitih vsaj sto oseb. Zahod je obsodil ta nasilja. Turčija, ki je najbolj prizadeta, za svoje ni posredovala zavoljo strahu, da bi Bolgarija zaprla železniški in cestni prehod proti Zahodu. Ker je Turčija na bojni nogi tudi z Grčijo, je ta nevarnost velika in resnična.
Leta 1962 se je bolgarska vlada hvalila, da je od vseh vzhodnih držav najbolj znižala število vernikov in sicer na eno tretjino prebivalstva. Danes se računa, da je samo še 25 % prebivalseva po imenu verujočega. Protiverska propaganda in akcija tečeta naprej. Na tem področju je Bolgarija izjema. Ostale vzhodnoevropske države, pa tudi Kuba, ko so enkrat dosegle zlepa ali zgrda ateizacijo države na polovico in več prebivalstva, popuste. Smatrajo, da je Cerkev sedaj brez vpliva in ne more več škodovati stranki.
Zaradi zunanjih dejavnikov, pa tudi v upanju, da bodo s tem dosegli večje sodelovanje ljudstva v gospodarstvu, zmanjšujejo pritisk. Jasno je, da gre samo za taktično popuščanje, namen vero odpraviti prej ali slej ostane nepreklicen. Cerkvena hierarhija in verniki seveda to predobro vedo!
P. U.
(V SPOMIN NA BOŽIČ 1944)
Zima je bila huda, dvakrat huda za nas, ki smo bili v koncentracijskem taborišču Dachau. Kako živo se spominjam tega Božiča! Snežilo je, in zanimivo, da je v taborišču vladal na božični večer izreden mir, brez vpitja. Prav vsakdo se je najbrž v mislih spominjal svojih domačih, ki so po vsej Evropi praznovali ta najlepši krščanski praznik.
Tudi sam sem šel po skromni večerji na sprehod po taborišču, da sem bil v mislih pri svoji zlati mami, za katero sem vedel, da sedaj gotovo moli za svojega sina. Tudi jaz sem molil in molil. In kako mi je po tej molitvi odleglo, da še danes ne morem pozabiti njenega blagodejnega učinka. Zares, v trenutku sem pozabil vse gorje, ki sem ga moral prenašati kot taboriščnik.
Od tedaj naprej mi je molitev v neskončno uteho in samo temu nenadomestljivemu zdravilu se imam zahvaliti, da sem preživel. Sprehajal sem se v mraku ob barakah, imenovanih bloki in sicer ob tisti strani, ki so mejile na ograjo, saj se je večina sprehajala po takoim. Lager-strasse, ki je bila razsvetljena Bil sem nastanjen v bloku št. 20/2. Zvečer so v ta blok pretihotapili češki delavci smrečico in pisane papirčke, da so z njimi okrasili božično drevesce in izrezali celo jaslice. Zanimivo, da so taboriščne oblasti vse to tolerirale, saj ni bilo mogoče, da za to ne bi vedele
Zvečer, ko smo morali oditi v barake, se je spet vse taborišče pogreznilo v božični molk, saj je prav vsakdo bil v mislih pri svojih domačih. Molitev nas je kropila dn še danes iskreno molim v zahvalo, da sem preživel vse to gorje. Res je, da je bilo taborišče Dachau takoim.
Novoletna poslanica predsednika Cossige
V njej se je državni poglavar, zavzel za modernizacijo zakonodajnih in upravnih teles in za njih prilagoditev zahtevam današnjosti, a zlasti prihodnosti, pri čemer pa je treba strogo spoštovati vrednote in temelje ustave. Državni aparat je treba prenoviti, da bo bolj dinamičen in učinkovit, saj se bo dalo le na ta način odpraviti naraščajoči prepad med ustanovami in državljani. Ni potrebna nova ustavna ureditev, ampak izpopolnitev sedanje.
Pri tem pa imajo stranke veliko odgovornost. Niso poklicane predvsem k upravljanju vzvodov oblasti z vsem; skušnjavami, ki so v tem prisotne, temveč organizirati prisotnost državljanov v sami državi. Cossiga se je tudi zavzel za reformo krajevnih ustanov in javne uprave, posodobitev sodnega aparata, večjo skrb za zaostali Jug in odpravo brezposelnosti.
Smrt v puščavskem pesku
V saharskem peščenem viharju so umrli francoski redemptorist Lucien Bidau in trije sopotniki. Iz alžirskega mesta Ta-manrasseta so z avtomobilom odpotovali proti jugu, obloženi z živili in orodjem. Pri vožnji skozi puščavske plasti pa jih je zajel puščavski vihar in krenili so z znane poti. P. Bidau je bil znan kot borec za mir v območju Sahela in ustanovitelj krščansko-muslimanskih bratov v Afriki.
Musterlager (vzorno taborišče) in se ne da primerjati z uničevalnimi taborišči kot so bila Auschwitz, Treblinka, Mauthausen in druga, vendar je bilo hudo tudi tu.
Ne vem, kako bi dopovedal današnjemu svetu, da je neprecenljivo zdravilo za ■vse ljudi molitev ter vera v Boga. Jaz se z njim vsakodnevno pogovarjam v molitvi.
J 108064
Prvi tudi v zapravljanju
Italija se ponaša, in to upravičeno, da je prva med državami v Evropi, na svetu pa druga za ZDA, ki največ prispeva za Tretji svet: pet milijard lir letno. Toda zadeva ima, vsaj kar se tiče Italije, še drugo stran medalje. Kot javlja statistični urad CENSIS, so Italijani tudi prvi na svetu, kar se tiče nakupovanja odvečnih in nepotrebnih predmetov. Pravi zapravljivci! Saj se to vidi ob nakupih za razne praznike in ob vsemogočih slavnostih in večerjah. Po CENSISu Italijani zapravijo brez potrebe toliko, da bi lahko prehranili štirinajst milijonov ljudi Tretjega sveta, kot n. pr. države Gvinejo-Bissau (osemsto tisoč), Malawi' (pol milijona in pol), Mali (6,300.000) in Somalijo (tri milijone in pol).
Pridiga naj samo
duhovnik in diakon
Komisija za avtentično razlago Cerkvenega zaikonika je izjavila, da je predpis kan. 767, par. 1., po katerem smeta med mašo pridigati samo duhovnik in diakon, obvezen za vsakega škofa in da noben škof nima pravice dati drugačnega dovoljenja.
Mesec za katoliški tisk
SLOVENSKI VERSKI IN KATOLIŠKI TISK
V preteklem stoletju je slovenski katoliški tisk utrjeval naše prednike v narodnem, kulturnem in socialnem boju proti tistim, ki so se zgubljali v navideznih univerzalizmih. V sedanjem času ohranja prav tako kulturne, narodne in verske vrednote proti vsem, ki bi radi pometli z njegovo 1200-letno zgodovino in kulturo ter versko pripadnostjo.
Verski tisk v Sloveniji je predvsem osredotočen na tednik >Družino«, na mesečnik »Ognjišče« in knjige Celjske Mohorjeve družbe; teološka fakulteta v Ljubljani in Inštitut za cerkveno zgodovino izdajata svoje knjige; nekatere cerkvene ustanove izdajajo svoje brošure in spise.
V zamejstvu imamo tednik »Katoliški glas«, revijo »Mladiko« in mesečnik za otroke »Pastirček« in knjige Goriške Mohorjeve družbe.
Po svetu, v Argentini, Sev. Ameriki in Avstraliji imajo katoliški Slovenci svoje časopise, revije in tudi knjige. Prav tako je zelo razvejana kulturna dejavnost In katoliška osveščenost med koroškimi Slovenci.
Iz tega izhaja, da smo res kulturen in katoliški narod. Zato, če želimo utrjevati svoje kulturne, narodne in krščanske vezi z vsemi ostalimi sonarodnjaki, moramo nujno ohranjati naš zamejski katoliški tisk. Ta nas bo vključeval v narodno enotnost in veliko družino krščanskih narodov. Katoliški tisk bo tudi utrjeval tiste vezi, ki so nujno potrebne za dosego miru med narodi, ker nas bo prepričeval o resničnosti evangeljskih resnic.
Zato smo dolžni katoliški tisk podpirati, širiti in brati. Ta odgovornost je hkrati tudi poslanstvo vseh vernih, tako staršev do svojih otrok kot odraslih, do mladine, starejšega rodu in do mlajšega; to poslanstvo se kot kulturna dediščina in duhovni zaklad predajata iz roda v rod.
J. M.
Neprecenljivo zdravilo za vse ljudi
Obnovljena cerkev sv. Pelagija pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer se zbirajo slovenski verniki vsako leto na vigilijo sv. Janeza Krstnika, da proslavijo svojega župnijskega zavetnika. Več o cerkvi je bilo povedano v božični številki našega lista
ZVEZA CERKVENIH ZBOROV - TRST
priredi
Božični koncert
v nedeljo 10. januarja ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu.
ZORA PIŠČANC:
Pesnik zelene pomladi
Božičnica 1987
Združenje cerkvenih pevskih zborov -Gorica je tudi za letošnje božične praznike na dan sv. Štefana v goriški stolnici pripravilo Božičnico. Na programu so bile predvsem skladbe pok. Lojzeta Bratuža, kar naj bi tudi prispevalo k počastitvi njegove mučeniške smrti pred 50 leti.
Božični koncert je s tremi pesmimi odprl otroški zbor pod vodstvom Elvire Chiabai. Božično misel je podal dr. Tomaž Simčič iz Trsta, ki je povezal pojem sprave z zvestobo do resnice. Drži, da nismo vedno prisluhnili klicu po spravi, drži pa tudi, da sprava ni še izmikanje resnici. Potreben nam je pogum, biti zvesti Jezusu Kristusu, dobro sprejeti, zlo pa zavreči. Jezus ni bil popustljiv (glej srečanje s Samarijanko), pač pa poln razumevanja. V luči Kristusovega ravnanja bomo razumeli tudi Lojzeta Bratuža in njegov čas. Mogoče je oboje: odpuščanje in zvestoba resnici.
Nato je dekliški zbor iz Števerjana na koru pod vodstvom Anke Čemic in ob orgelski spremljavi Hilarija Lavrenčiča zapel tri pesmi na besedilo Ljubke Šorli.
Sopranistka Nadja Fabris in mezzosopranistka Franka Žgavec sta zapeli skladbo »Ena lučka«, ki jo je prav tako spremljal H. Lavrenčič, moški zbor »M. Filej« pa je pod vodstvom Z. Klanjščka izvajal »Moč najjasnejša« in »Sveta noč« v harmonizaciji L. Bratuža. Mešani zbor »Lojze Bratuž« je nato za zaključek zapel tri pesmi L. Bratuža na besedilo Ljubke Šorli.
Sledile so pete litanije Matere božje, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. - ak
Koncert božičnih pesmi v goriškem Avditoriju
Goriška občina prireja že vrsto let koncert božičnih pesmi, na katerem sodelujejo goriški zbori, slovenski in italijanski. Koncert je bil v torek 22. decembra v goriškem Avditoriju.
Sodelovalo je osem zborov, od teh trije slovenski in sicer mešani zbor Štandrež, moški Mirko Filej in mešani Lojze Bratuž. Slovenski zbori so izvajali božične skladbe primorskih skladateljev, predvsem goriških.
Zupan dr, Scarano je izrekel voščila za Božič in novoletne praznike.
Slovenska duhovnija v Gorici
Verni Slovenci v Gorici smo se za te božične praznike skrbno pripravili, saj smo imeli od 17. do 20. decembra obnovo ljudskega misijona ob 15. obletnici naše duhovnije. Prišla sta k nam dva patra jezuita iz Ljubljane, p. Miha žužek in p. Lojze Markelj. Začeli smo pri Sv. Ignaciju in zaključili v stolnici, sicer pa smo se zbirali pri Sv. Ivanu. Posebna srečanja so bila za otroke, mladino, zakonce in z ostarelimi. Hvala Bogu in vsem, ki so sodelovali pri tej obnovi, da je lepo uspela. Bog naj utrdi vse duhovne sadove.
Tudi božične praznike smo lepo obhajali. K temu je pripomogla nova ureditev razsvetljave glavnega oltarja in pročelja cerkve sv. Ivana. Originalne jaslice, delo g. kaplana, vzbujajo pozornost obiskovalcev. Polnočnica je bila lepo doživetje v z.brani pobožnosti in ob ljudskem petju ter z izredno velikim številom obhajil. Po končani polnočnici so pred cerkvijo članice pastoralnega sveta in njih pomočniki nudili topel čaj, da so si ljudje lahko voščili praznike.
Na sam Božič pa je k opoldanski maši kot vsako leto prišel tudi g. nadškof, da je v naši besedi voščil praznike in novo leto vsej slovenski verski skupnosti. Pri večerni maši pri kapucinih pa smo se spomnili 15-letnice te maše, ki se je znova začela prav na božični praznik leta 1972.
Silvestrovanje v novi telovadnici ob Katoliškem domu
Ko so organizatorji (odbor za telovadnico, odbor staršev ter goriških skavtov) in udeleženci silvestrovanja v novi telovadnici v Gorici potegnili črto pod vse podrobnosti (lepa udeležba, prijetna in prostorna razporeditev miz in prostora za ples, dobra hrana, pijača in postrežba), prijetna domača glasba priznanega ansambla Fantje z vseh vetrov, izviren nastop Alberta Gregoriča, bogat srečolov, miren potek celotnega večera...), so lahko samo ugotovili: izreden uspeh! Isto velja za program v telovadnici za odrasle, kot za mladinski v Katoliškem domu. Ce dodamo dejstvi,
da je celotna priprava silvestrovanja stekla šele dvajset dni prej (ko so mnogi že rezervirali prostor drugje) in da je to prvi tovrstni velik poizkus, zaslužijo organizatorji še večjo pohvalo. Vse to pa je lahko tudi v veliko zadoščenje vsem rojakom, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki omogočili izgradnjo te večnamenske telovadnice, ki tvori s Katoliškim domom nov Športno-kulturni center. Naj že sedaj napovemo nov podoben praznik za vse zamejce in prijatelje: pustovanje ’88 v naši telovadnici.
Nagrada za univerzitetne teze
V zadnjih dneh preteklega leta je goriški pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan razdelil nagrade za univerzitetne teze, ki so jih sestavili prebivalci goriške pokrajine o argumentih ki zadevajo Gorico in o uspehih ljudi.
Med nagrajenci sto tudi dva slovenska abiturienta videmske univerze: Nadia Pahor za tezo »Pesniški svet A. Budala« in Karlo Nanut za delo »Damir Feigel«, goriški humorist«. Za svoj trud sta prejela vsak po 1.250.000 lir.
Božič gojencev zavoda Villa Russiz
Deželni odbornik Brancati, goriški nadškof Bommarco, pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan, Tripani za Goriško hranilnico, Montico za prefekturo in župan iz Koprivnega Grion s celotnim občinskim odborom so bili prisotni na božičnici, ki so jo priredili gojenci zavoda »Villa Russiz« v Koprivnem. Ta skrbi za otroke iz nesrečnih družin. Stanarino plačujejo deloma pokrajinske uprave in je deželnega značaja ter uspeva zlasti zaradi dobrega upravljanja istoimenske vinogradniške zadruge, ki s svojim dobičkom poskrbi, da imajo otroci docela plačano stanarino. Zavod je pred nekaj dnevi obiskal tudi deželni predsednik Biasutti.
Sovodnje
Zadnja občinska seja v preteklem letu je bila v torek 22. decembra. Po odobritvi popravka k obračunu finančnega leta 1986 in odobritvi najetja posojila 192 milijonov za dograditev pločnikov ob glavni cesti v Sovodnjah in ponovno asfaltiranje cest na območju Rupe in Peči (dela naj bi se pričela prihodnjo pomlad) je bil govor o raziskavi, ki naj bi ugotovila količino škodljivih snovi na občinskem območju. Odbor je poslal Krajevni zdravstveni enoti telegram za izvedbo teh raziskav, toda do danes odgovora ni. Nanjo je bila naslovljena prošnja 12. nov., a odgovora ni bilo. Občinska uprava načrtuje še druge korake, ki naj bi pripomogli do podrobnih podatkov o onesnaženju.
Svet je formalno sprejel člen 60 o doplačilu dvojezičnosti ter pooblastil župana in odbor, da napravita potrebne korake in sklepe, kateri so nujni za vključitev finančne postavke v proračun 1988. Podžupan je v zvezi s tem dejal, da imajo drugi (beri občinske uprave Doberdob, Števerjan, Repentabor, Zgonik) drugačen pristop do tega problema. Sovodnje so prva občina na Goriškem in Tržaškem, ki se je te zadeve lotila. Res bi bila velika škoda, če bi to enkratno priložnost zapravili.
Načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič je izrazil svoje soglasje, saj so bili prav svetovalci SSk tisti, ki so na eni zadnjih sej predlagali, naj se iz prebitka obračuna za leto 1986 nameni finančni znesek za izplačilo dvojezičnega poslovanja (kar bi pomenlo sprejetje člena 60); žal pa ni bilo skupnega prijema na ravni vseh občin, ki jih vodi z izjemo Trsta, Gorice in Devina-Nabrežine ista levičarska koalicija. Kako to? Tudi svetovalec večine Marjan Tomšič je bil jasen: obžalovanja vredno je, da se zadevno ni našel skupen jezik.
Župan Vid Primožič je poročal o vabilu pobratene občine Škofja Loka na svoj občinski praznik 8. januarja, na koncu pa zaželel vsem svetovalcem in njih družinam vesele praznike, čemur se je pridružil tudi načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič. - R. D.
Če boš srečal koga, ki ti veselega nasmeha ali tople besede ne zna dati, bodi tako radodaren, da mu to daš iz svojega, kajti nihče ni tega tako potreben kot tisti, ki tega ne zmore dati drugim. (F. Faber)
Med svojimi rednimi knjigami za leto 1988 je Goriška Mohorjeva družba izdala knjigo goriške pisateljice Zore Piščanc »Pesnik zelene pomladi«. Knjiga je zgodovinsko in življenjsko pričevanje o duhovniku Ladu Piščancu, ki je postal žrtev komunistične revolucije.
Pisateljica je napisala knjigo v spomin na 50-letnico bratove nove maše. V njej razplete ves življenjski krog brata-mučen-ca od rojstva do tragične smrti. Prikazuje idealnega slovenskega fanta, zavednega Slovenca, ki je tudi umetniška in pesniška duša, odličnega duhovnika, nad katerim so se zgrnili temni oblaki najprej fašizma, nato pa začetka stalinistične revolucije v cerkljanskem območju.
Lado Piščanc je v mladosti stal pred izbiro, ald naj se posveti umetnosti, petju, glasbi in književnosti ali duhovništvu. Izbral je duhovništvo, ker je menil, da bo tako najbolje služil svojemu slovenskemu ljudstvu. Zato je študijska leta preživel v Gorici, čeprav je bila družina zavoljo fašističnega preganjanja izseljena v Piso.
Pisateljica z izrednim posluhom za pripovedovanje prikaže rodne Barkovlje, življenje mladega bogoslovca, njegove počitniške dni pri stricu v Renčah, nove razmere v semenišču oz. bogoslovju, vpliv spirituala m9gr. Leopolda Cigoja in pod-ravnatelja dr. Iva Juvančiča na življenjsko izbiro. Vsa družina je z veliko ljubeznijo in skrbjo sledila njegovi odločitvi.
Novo mašo je Lado Piščanc opravil 11. junija 1938. Duhovniško službo je začel pri Sv. Ignaciju v Gorici, nato nadaljeval
40 let učiteljišča A. M. Slomšek
V torek 22. decembra je učiteljišče A. M. Slomšek z lepo prireditvijo proslavilo 40 let svojega obstoja. Slavnostni govornik je bil Evgen Dobrila, eden prvih maturantov na tem učiteljišču. V govoru, v katerem je izhajal iz lastnih spominov, je približal čas in okoliščine nastanka učiteljišča, prikazal težave in navdušenje prvih dijakov ter se spomnil ravnatelja dr. Antona Kacina in drugih profesorjev.
Program, ki so ga pripravili sedanji dijaki učiteljišča in vzgojiteljske šole, je bil skrbno zamišljen in dobro podan. Za recital so izbrali dela nekdanjih dijakov, ki so se uveljavili na literarnem področju. Tako so podali pesmi Nadie Švara in Marija Čuka, novelo Marije Mislej »Stavka«, monolog Sergija Verča »V ekstazi modernosti« ter chanson istega avtorja »Dobrodošel kraj«, posvečen Trstu. Med posameznimi točkami je nastopil duo Katja Granier - klavir in Vasja Legiša - violončelo. Atmosfero je poživil nekdanji dijak učiteljišča Zoran Lupine z dvema mojstrsko izvedenima skladbama na diatonično harmoniko. Ravnateljica dr. Elvi Slokar je podelila priznanja za literarni natečaj Barbari Furlan in Vojk: Racman
v Št. Vidu na Vipavskem (danes Podnanos) in leta 1941 šel v Cerkno. Tu se je začela leta 1943, ko je bil prvič aretiran, njegova tragedija. Prijatelji so mu svetovali, naj se izseli v Gorico ali bolj varne kraje, »ker so v mestu nekateri, ki sejejo sovraštvo«. Mlademu kaplanu ni vest ničesar očitala, zato je s svojim sokapla-nom delil duhovniške skrbi in ostal na svojem mestu.
Za Božič 1943 je pripravil s sodelovanjem otrok in mladine občuteno božičnico v tistem vojnem času. To je izzvalo ponovno sovraštvo in nasprotniki so ga obsodili na smrt. čakali so samo ugodne priložnosti. Ta se jim je ponudila 27. januarja 1944, ko so nemški vojaki napadli v Cerknem partijsko šolo in pobili 47 tečajnikov, mladih fantov in deklet. Krivdo za to zločinsko početje so naprtili kaplanoma Ladu Piščancu in Ludviku Slugi. Zato so ju aretirali skupno z drugimi 13 osebami na Svečnico 1944 in naslednji dan ustrelili nad Cerknim. Eden izmed petnajstih žrtev se je rešil iz brezna, a do smrti ni ničesar spregovoril o tragičnem dogodku.
Knjiga Zore Piščanc je pričevanje o nedolžni žrtvi, ki je prestala pravo muče-ništvo. Oba kaplana sta bila namreč umorjena iz sovraštva do vere in duhovništva. Avtorica v knjigi nikogar ne obsoja, a s svojim spisom želi, da bi prišlo do priznanja krivde in rehabilitacije nedolžnih žrtev.
Knjigo je opremil tržaški umetnik Edi Žerjal.	J.	M.
ter za likovnega Ljudmili Puntar in Eriki Succi.
Smiselno izbrane in lepo podane so bile tudi pevske točke. Najprej je šolski zbor zapel Ignacija Ote »Ob 40-letnioi slovenske šole v Italiji«. Njen refren »Živela šola naša« je izzvenel kot navdušeno voščilo učiteljišču za nadaljnjo rast. Prijetno svež je bil tudi odlomek iz operete »Planinska roža« Radovana Gobca. Za zaključek pa so dijaki zaželeli srečen Božič in Novo leto z ljudsko pesmijo »Bog vas živi«.
Slovesnost je bila prisrčna in obenem kvalitetna. Opaziti je bilo, kako so pri njej zavzeto sodelovali vsi — od ravnateljice do profesorjev in dijakov ter neuč-nega osebja. Prav povezanost in sodelovanje vseh teh sestavin nam je porok, da bo ta šola lahko še naprej rasla in se razvijala.
★
Sožalje
Člani župnijskega pastoralnega sveta Sv. Jerneja na Opčinah izrekajo svojemu predsedniku Milkotu Vremcu, družini in sorodnikom občuteno in prijateljsko sožalje ob smrti ljubega očeta in zaslužnega kulturnega delavca Angela.
V NABREŽINI bo 10. januarja ob 15,30
XII. REVIJA BOŽIČNIH PESMI
Nastopila bosta mladinski zbor iz Vipave in domači cerkveni zbor; govori g. kaplan iz Komna; podeljene bodo nagrade za najlepše jaslice in za zaključek pete litanije Matere božje in blagoslov.
Božični koncert na Opčinah
Pri nobenem bogoslužju se v openski župnijski cerkvi sv. Jerneja ne zbere toliko ljudi kot na vsakoletnem pevskem koncertu ob predvečerni uri božičnega dneva. Prireja ga v okviru župnije mešani pevski zbor »Sveti Jernej«, duša pa mu je g. Franc Pohajač, ki je na Opčinah že vrsto let najagilnejši pevovodja, do občudovanja neutruden. Zna zbirati, povezovati, voditi in navduševati. Njegova »Vesela pomlad« se nenehno pomlaja, ir, prvi rod so danes že odrasla dekleta, ki v svoji belini in modrini zmorejo vsako pesem, tako da jih je užitek poslušati.
Franc Pohajač je vodil vse tri zbore »Vesele pomladi« in tudi cerkvenega. V pestrosti programa in glasov je občutek za čas povsem zginil. Slišali smo ulito celoto, ki jo je na koncu učinkovito poudaril »Sveti Jernej« s svojo izdelanostjo. Priložnostno božično misel je povedala Krasulja Suhadolc. S pesniškimi besedili, ubranimi na občutje Božiča, je koncert povezoval Livij Valenčič, pri orglah pa je ves pevski nastop spremljal David Lenisa. Tako so se tudi ljudje, ki sicer redko zaidejo v cerkev, lahko vračali na domove z neko novo, božičnemu prazniku kar se da bližnjo mislijo v srcu.
Vinko Beličič
Božična prireditev v Marijinem domu, ul. Risorta
Se dobro, da se najde kdo na našem tržaškem ozemlju, ki božično doživetje nekako podaljša v sliki in besedi. Ena redkih, ki se v ta namen žrtvuje, je ga. Dina Slama-Pahor in tako vztrajno nadaljuje tradicijo Marijinega doma. Garaško je njeno delo v smislu, da je težko pridobiti igralce, dijake raznih šol, kakor je tudi velik problem in kriza za vaje, za katere nima nihče dovolj časa.
Igrica, ki smo ji prisostvovali, »Petrčko-ve poslednje sanje«, je polna nežnosti in miline; pred mnogimi lati je doživela že blesteče izvedbe. Postala je izrazito božična, v kolikor jo je Pavel Golia vključil v božično dogajanje. Petrček je bolan in živi z babico, ker mu je umrla mama. Božični čas, čas pričakovanja in hrepenenja, zbuja v Petrčkovi duši prepričanje, da bo Jezuščkov prihod tudi njemu izpolnil skrite želje, zlasti pa, da se bo zopet združil z mamico. Ta želja se mu ob koncu igre izpolni, ko tudi sam umre.
V napeto božično pričakovanje je avtor vpletel štirinožne gozdne prebivalce na Gorjancih, drevesa, palčke, luno, zvezde in meglico. S Petrčkom vred vlada povsod eno samo mrzlično pričakovanje tega velikega dogodka. Verzi, prežeti s pravljično sugestijo, zahtevajo precejšnjo mero recitatorske zmogljivosti. Z raznimi vložki in popravki ter nekaj sposobnimi igralci je kljub vsemu igra dobro izpadla, saj je občinstvo na ves glas in s ploskanjem zahtevalo režiserko na oder.
Zaključna slika, kjer se ob živih jaslicah vsi igralci strnejo in zapojejo »Sveta r>oč«, pa vsakikrat toplo učinkuje in nam živo približa enkratno rojstvo Boga. - F. V.
Iz Sloven
Goršetova razstava v Ljubljani
V torek 29. decembra so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli retrospektivno razstapo kiparja Franceta Goršeta. Ta je v visoki starosti umrl leta 1986 in je pokopan v Svečah na Koroškem, kjer je nazadnje živel in kiparil do konca življenja. O njegovem življenju in delu je spregovoril prof. Ivan Sedej. Na razstavi so Goršetova dela iz vseh dob njegovega ustvarjanja.
S to razstavo se je Slovenija oddolžila pokojnemu umetniku, ki ga je v življenju ignorirala in prezirala. Saj so pred kakimi desetimi leti že imeli pripravljeno slično razstavo v Lamutovi galeriji v Kostanjevici na Krki, a so jo na ukaz nekaterih partijskih ignorantov morali odpovedati.
Gorše je pač živel v emigraciji po zadnji vojni in zato tudi njegove umetnine niso smele v javnost v domovini. Dostojno pa se je še živega Goršeta spomnila Gorica, kjer je Zveza slov. katol. prosvete priredila v goriškem Avditoriju razstavo »Gorše na Primorskem«. Ob tisti priložnosti je tudi izšel katalog, delo Verene Koršič. Razstava v Ljubljani bo odprta do 29. januarja.
tržaške novice
t ,
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« - DRAMSKI ODSEK
uprizori Goldonijevo komedijo
PREBRISANA VDOVA
Režija Emil Aberšek
Premiera v nedeljo 10. januarja ob 17. uri v župnijski dvorani »A. Gregorčič« v Štandrežu
t Trst A
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Predstavitev ankete o ostarelih občanih.
Občinska uprava je v drugi polovici lanskega leta odločila, da napravi raziskavo o družbeno gospodarskem stanju starejših občanov in jo poverila Adriani Devetti. Rezultate te raziskave je 15. decembra predložil v Kulturnem domu v Sovodnjah Vlado Klemše, ki je predsednik občinske komisije za socialna vprašanja. Povedal je, da je anketa zajela 229 občanov, starejših od 65 let. Namen občinske uprave je bil izdelati podobo o tem, kako živijo starejši občani, kakšne so njihove potrebe in želje 'ter na podlagi teh podatkov z razpoložljivimi sredstvi ukrepati. Anketa je vsebovala 41 vprašanj, ki so zadevala področja od stanovanja do življenjskih, ekonomskih, zdravstvenih potrebščin in družinskih ter sosedskih odnosov kakor tudi stike v javnosti.
Zbrane podatke je pregledala občinska komisija za socialna vprašanja, te pa je nato na računalniku obdelal dr. Lucio Luison.
Branko Cemic kot član iste komisije je v svojem posegu dejal, da se je z anketo hotelo dati pobudo, resno razmisliti o položaju tistih, kateri so vse svoje življenje posvetili ne za boljši jutri samim sebi, temveč za zagotovitev svobodnega izražanja v lastnem jeziku, svobodnega udejstvovanja v verskih, političnih, ideoloških, kulturnih, športnih in drugih organizacijah, ki jasno pričajo, da brez teh vrednot ne more biti pravega življenja. Kar se (tiče finančnih težav in podobnega je bil Černič mnenja, da večina vprašanih oseb ne išče gmotne pomoči, ampak si žela obiska, razgovora, kar preprečuje občutek zapuščenosti in da občutek aktivnega člana družbe.
Pobuda občinske uprave, da s predstavitvijo ankete sproži v javnosti zanimanje, pa pri občanih ni naletela na primeren odziv. Le malo je bilo prisotnih, zato tudi razprava ni dala zaželenega uspeha. - R. D.
Doberdob
Božičnica srednješolskih dijakov. Na
predvečer božičnih počitnic so se dijaki oddeljenih razredov srednje šole Ivan Trinko v Doberdobu zbrali v župnijski dvorani na svoji božičnici. Ob 18. uri je bila dvorana že polna staršev, prijateljev in znancev, ki so prišli, da bi videli in slišali, kaj so jim mladi pripravili kot božično in novoletno voščilo.
Na odru, ki je bil opremljen z božičnimi motivi, saj je na njem kraljevala lepo okrašena smrečica, dar občinske uprave, so se pojavili skoraj vsi dijaki, ki obiskujejo to šolo v Doberdobu. Zbrani so bili v zbor, ki ga vodi prof. Sonja Pelicon in ki je zapel Sveto noč v štirih jezikih (slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini). Dijaki so se nato zvrstili z deklamacijami in branjem proze in poezije, vsebinsko primerne za božični praznik. Nastop je ugajal prisotnim, ki so svoje odobravanje izražali z navdušenim ploskanjem. Po nastopu so si lahko ogledali risbe, ki so krasile dvorano.
Razveseljivo je, da so dijaki pod mentorstvom svojih profesorjev uspeli pokazati tudi zunaj šole, kar so se v njej naučili. Upamo, da ni to prvi in istočasno zadnji nastop teh dijakov - ca
Božičnica sovodenjskih skavtov
Že četrto leto zapovrstjo so sovodenjski skavti, ki tvorijo II. steg, v domači cerkvi v nedeljo 20. decembra pripravili božičnico. Kot vodilno misel so izbrali geslo »Osamljenost in zaprtost, ki jo posamezniku povzroča današnja družba«. Program so pripravili Tanja in Loredana Peteani, Julijan Čavdek in Mirjam Černič; slednja je pripravila tudi besedilo za božičnico.
Uvodno misel je podal Julijan čavdek, ki je opozoril na medsebojno odtujenost, čeprav živimo v istem kraju ali v isti ulici. Katja Florenin je Božič označila za praznik miru, ljubezni, veselja, dobrih želja, namenov in sklepov, kar pa se ne bi smelo končati z zaključkom praznikov, ampak nadaljevati vse leto.
Sledil je prizor »Božični večer« v izvedbi volčičev in veveric, vlogo angela pa je imela Erika Černič z Vrha. 12 izvidnikov in vodnic je podalo recital v štirih delih: noč, ogenj, bratstvo, obupani in žalostni. Zadnji je bil najbolj pretresljiv. Govoril je o uživanju mamil in prekinitvi nosečnosti. Slike na platnu sta spremljala napis in primerna glasba. Vmes je pel mladinski zbor pod vodstvom Loredane Peteani. Omenjeni zbor sodeluje tudi pri sv. maši.
Celotna božičnica je bila namenjena ostarelim osebam, saj so skavti v ta namen poskrbeli tudi za prevoz na kraj pri-
ŽUPNIJA SV. JUSTA V PODGORI V soboto 9. januarja ob 20.30 bo v domači cerkvi
BOŽIČNI KONCERT
Nastopili bodo domači cerkveni zbor, mešani zbor iz Begliana ter gojenci Inštituta »Vivaldi« iz Tržiča.
reditve. Kot vsakoleten njen obiskovalec pa naj opozorim na odsotnost starejših skavtov in skavtinj pri organiziranju božičnice. Želeti bi bilo, da se prihodnje leto kaj takega ne bo ponovilo. - R. D.
Cesta na Sv. goro
Začela so se dela na prvem ovinku od Prevala navzgor. Za avtobuse je to zelo nevaren ovinek. Razstreliti so morali skale in odpeljati obilo grušča. Upamo, da se bo delo nadaljevalo s polno paro. Dobrotnikom za kritje stroškov se zahvaljujemo in še naprej priporočamo.
Šport
Goriški športniki za afriško državo Mali
V ponedeljek 21. decembra je goriško pokrajinsko odborništvo za šport organiziralo v 'telovadnici UGG, ob sodelovanju škofijskega misijonskega centra, večer športa, kulture in družabnosti z namenom, da osvestijo goriško javnost za probleme, s katerimi se ukvarjajo prostovoljci v Afriki, kjer v državi Mali deluje skupina oseb iz naše škofije.
Večera so se prostovoljno in brezplačno udeležile najboljše goriške ekipe Segafre-do, Menta Piu, Methodo in Gorizia Calcio, ki so se med seboj pomerile v odbojki, košarki in malem nogometu ob bučnem navijanju številnega občinstva.
Med enim in drugim tekmovanjem sta zapela zbora »Seghizai« in »F. B. Sedej«, plese je izvajala folklorna skupina »Santa Gorizia«, na začetku in na koncu prireditve pa je igrala godba na pihala iz Ogleja.
Vsi nastopajoči so se odzvali vabilu goriške pokrajinske uprave z velikim čutom odgovornosti in humanosti, kakor je v svojem govoru poudaril odbornik za šport dr. M. Špacapan, medtem ko je don Baldas, ki vodi škofijski center za misijone, svoje besede usmeril predvsem v zahvalo goriški pokrajinski upravi, ki je tokrat prvič pokazala, da so ji pri srcu tudi problemi Tretjega sveta.
UGG je dala na voljo telovadnico, ustanova za turizem je nudila zakusko, trgovina Košič pa je poskrbela za športno opremo.
Skratka, tokrat je športna Gorica dokazala, da primerne pobude zadobijo tudi ustrezno obeležje in zanimanje, če se jih prav motivira.
Prisotnost goriškega nadškofa Bommar-ca pa je bila dokaz, da vidi tudi Cerkev v športu zdravo silo, ki kuje značaje in oblikuje tudi srca, in ki zna podpreti akcije v dobrodelne namene.
•
Odbojka - moška C2 liga. V telovadnici ob Katoliškem domu v Gorici bo v soboto 9. januarja ob 20.30 tekma 01ympia-San Sergio (Trst).
OBUESTILA
ACM Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek 11. januarja ob 16. uri v Zavodu sv. Družine.
Redna seja ZSKP bo v ponedeljek 11. januarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
V preddverju Kult. doma v Gorici razstavljajo svoja slikarska dela Bevčar, Ca-labrese, Gaier, Klanjšček in Pizzignach. Razstava se odpre v petek 8. jan. ob 18. uri. Urnik: 10,00-12.30 in 17.30-19.30.
25. Dan emigranta bo v nedeljo 10. januarja ob 15. uri v avditoriju srednje šole »De Rubeis« v Čedadu. Prirejajo ga slovenske organizacije iz videmske pokrajine. Kulturni program vsebuje pesmi, glasbo in prikaz življenja Slovencev od Kanalske doline do Nadiških dolin. Govorili bodo poslanec Renzulli, senator Spetič in Sandro Pascolo.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, vabi v ponedeljek 11. jan. ob 20.30 na predstavitev dveh raziskav: »Bibliografije slovenskega tiska v Argentini 1945-J987«, ki jo je pripravil Marjan Per-tot, in »Svetniki v slovenskem imenoslovju«, ki jo bo za Mladiko pisal prof. Pavic Merku.
Bilo srečno!
Davidu in Ani, ki sta v soboto 26. decembra stopila na skupno življenjsko pot, Želi cela skavtska družina obilo sreče in božjega blagoslova.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: Mara Fajt-Devetak, Sovodnje 15.000; Marija Trinko 30.000; skupnost Ricmanje-Domjo za objavo idarov v preteklem letu 50.000; M. T., Trst 30.000; S. P. 100.000; druž. Kosič 10.000; Franc Luis 35.000; Marjan Hrovat 15.000; Jožica namesto cvetja na grob tete Metode 20.000; Rudi Mlakar v spomin Viktorja Prašnika 15.000; žena ob 30. obletnici smrti Leopolda Brezigarja 30.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: ob prvi obletnici smrti Jožefa Ussai poklanjajo družine Ussai 100.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: D. V.
100.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Stanko Lenardič 50.000; Irena BertoLini v spomin na Viktorja Prašnika 50.000 lir.
Ob obletnici smrti Karla Humarja: družine Ussai za novo telovadnico v Gorici
100.000 lir.
Za cerkev v Podgori: v spomin Ljubke Levpušček-Vogrič: Sergio in Jožica Marini 20.000; cerkveni zbor in prijatelji 450.000; prijatelji ob posredovanju Mavricija Bru-mata 100.000; ob posredovanju Elvire Ban-delli 70.000; mama Marija Vogrič na grob Ljubke 50.000 lir.
Ob 5. obletnici mamine smrti: Bratinovi iz Tržiiča za Zavod sv. Družine 100.000, za slovenske misijonarje 50.000 in za Katoliški dom 50.000 lir.
V spomin svojih rajnih: Amalija Ferigo za Katoliški glas 50.000, za Alojzijevišče
25.000 in za Zavod sv. Družine 25.000 (skupno 100.000) lir.
Za cerkev v Števerjanu: druž. Ussai v spomin Ljubke Vogrič 50.000; druž. Roman Vogrič, Števerjan namesto cvetja na grob iste pokojne 100.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč: druž. Stojko Malič s Peči namesto cvetja na grob Izidorja Kovica 30.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: bolniki 150.000; Radovič 100.000; Rudež 40.000; Kozmina 40.000; Aleksandra Pertot 50.000; N. N. 50.00; N. N. 15.000; Devetak 10.000; Koja-nec 10.000; Šavli 30.000; Pertot N. 70.000; Milanič 30.000; Santini 10.000 lir.
Ženski pevski zbor iz Ronk-Romjana priredi 17. januarja ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
BOŽIČNI KONCERT
na katerem nastopijo mešani in moški zbor iz Mirna ter zbor Rupa-Peč.
Za cerkveni zbor iz Sv. Križa pri Trstu:
Angela Štefančič vd. Košuta 20.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu pri Trstu: sin Lucijan in družina Sedmak v spomin na Viktorijo Košuta, vd. Sedmak 40.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Natale Bu-dai 40.000 lir.
Za sklad M. Čuk: Pepka in Nardo namesto cvetja na grob Angela Vremca 25.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Vida Večerina ob 5. obletnici smrti moža Mi-rota 50.000; Justina in Anica Daneu namesto cvetja na grob Angela Vremca 100.000; N. N. 50.000; Zora Hrovatin namesto cvetja na grob sestrične Danice 20.000; Lu-ciano Bartoli 20.000; Milka Daneu 5.000; sin Milan z družino ob smrti očeta Angela 100.000; sin Vladimir z družino ob smrti istega 100.000; Franka Gombač v spomin Angela Vremca 50.000; ista v spomin na svoje pokojne 50.000; Nerina Kralj v spomin na svoje pokojne 50.000; Karlo Malalan 50,000; Anica Ferluga 20.000; Antonija Tomšič 50.000; Marija Milič namesto cvetja na grob Angela Vremca 15.000; Erminija Kalc v spomin istega 10.000; Fani Malalan za popravilo orgel 20.000; Milka Sosič 10.000; Vojko Bandelj 20.000; N. N., novoletni -dar za nove lestence 310.000; Bernarda Daneu-Simic 50.000; Angelca Vremec v spomin na očeta Angela 100.000; Luciana Felluga 20.000; Lenči Repinc 100.000; žene, ki so nosile sveče in cvetje ob pogrebu Marije Sosič-Mongrain 50.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: Lenči Repinc 50.000; N. N., novoletni dar 50.000; Zora Brundula 30.000 lir.
Za zbor Vesela pomlad - Opčine: N. N.
50.000; Nardo in Pepka Škerlavaj namesto cvetja na grob Angela Vremca 25.000; žene, ki so nosile cvetje in sveče ob pogrebu Marije Sosič 50.000 lir.
Za popravila v Marijinem domu v Rojanu: S. K. 200.000; Boris Kuret ob 20-letnici smrti mame Milene 500.000; Z. F. 20.000; Marija Žagar 25.000; A. Š. 50.000; Amelija in Leopold Pangos 30.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco v Rojanu: Nada Bandelli v spomin pokojnega moža 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Kristina Husu 10.000; Gabrijela Bani 30.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Anica Ferluga 100.000; Pavla Gec 100.000 lir.
Francka Stefančič, Dolina 87: za cerkev v Dolini 100.000, za lačne po svetu 100.000 in za misijone 100.000 lir.
Za popravila cerkve v Ricmanjih: druž. Berdon, Ricmanje v spomin na pokojna Emila in Viljema 200.000; druž. Mario in Marija Pregare, Domjo v spomin na Emila Berdon in Borisa Žafran 70.000; Pierina Žuljan, Ricmanje 50.000; druž. Delak, Ricmanje 50.000; druž. Cheber, Domjo 25.000; Marija Kuret, Ricmanje 20.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: druž. Cheber, Domjo 25.000; Valerija Grizonič, Krmenka 15.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: N. N. 100.000; N. N. 200.000; domača družina ob 10. obletnici smrti Ernesta Smotlaka 100.000; N. N. ob 25. obletnici dela v trgovini 50.000 lir.
Za Sv. goro: družini Skolaris-Zucchiatti v spomin pok. Metode Kristančič 40.000 Ndin.
Za svečnika in križa na grobu sv. Cirila v Rimu: Viktorija Sossi 20.000; Antonija Tomšič 15.000; Fani Malalan 20.000; Zora Brundula 25.000; Anica Škerlavaj 20.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: N. N., Opčine 50.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
Za misijone: ob krstu male Sare Bembi so darovali starši 50.000, botri 50.000 in babica 100.000; E. R. 50.000; Marija Mal-nig 35.000; Marija Trinko 50.000; Z. S. 50.000; A. L. 70.000 lir.
Za lačne otroke v misijonih: ob obisku sv. Miklavža v Mačkoljah: N. N., Mačko-lje 100.000 lir.
Za lačne po svetu: Anica Ferluga 20.000; Marija Trinko 50.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: neimenovana družina iz Mačkolj 1.000.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 10. do 16. januarja 1988 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Gostilna pri stricu Fičfiriču«.
11.00 Kabaret. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji.
14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba. Ponedeljek: 8.10 Primorski emigranti od
Soče do Mlade Soče. 8.40 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 V svetu mladih. 13.20 Gospodarski tednik.
14.10 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak. 14.30 Spomin na Woodyja. 15.00 Križanovska: »Nemeza«. 15.20 V svetu mladih. 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja. 17.10 Trio Lorenz. 18.00 Kmetijski tednik. 18.30 Top lestvica.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 8.45 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Od prehrane do potrošništva.
14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Križanovska: »Nemeza«. 15.20 Od prehrane do potrošništva. 17.00 Kulturna kronika. 17,10 Trio Lorenz. 18.00 D. Smola: »Antigona«.
Sreda: 8.10 Oddaja o Reziji. 8.40 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. .11.30 Ženska in naš danes. 13.20 Ženski zbor M. Škobrne z Jesenic. 14.10 Od Milj do Devina. 14.40 Drugačen glas.
15.00 Križanovska: »Nemeza«. 15.20 Ženska in naš danes. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinista Č. šiškovič in M. Petrovič.
18.00 M. Kmecl: »Slovenska postna premišljevanja«. '18.25 Povejmo glasbo.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 8.40 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Svet, v katerem živimo. 14.10 Na goriškem valu. 15.00 Križanovska: »Nemeza«. 15.20 Svet, v katerem živimo. 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Collegium cantorum iz Bonna. 18.00 Spomini na Alberta Rejca.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 9.00 Za vsakogar nekaj. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Umetnost in kultura. 13.20 PAZ V. Vodopivec iz Ljubljane. 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami! 14.30 Okoli po svetu. 15.00 Križanovska: »Nemeza«. 15.20 Umetnost in kultura. 15.30 Krivi preroki.
16.00 Glasbene diagonale. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Povejmo glasbo.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Za vsakogar nekaj. 11.30 Človek in okolje.
14.10 Oddaja iz Kanalske doline. 15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kabaret. 18.30 Povejmo glasbo.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
CARN/CA
assicurazioni
Zastopnik: Paolo Ventin zeli srečno novo leto 1988 GORICA - Corso Vedi, 10	Tel.	(0481)	32722