PRIH
ŠTUDi DORICA SOLKAN
DNEVNIK
    glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
igp X. - štev. 209 (2828)
Zakaj policija še do danes ni objavila, koliko orožja so našli na
glavni postaji ?
Zahtevamo popolno razčiššenjo te umazane in skrajno nevarne afere I
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 3. septembra 1954
Cena 20 lir
Prizadete
države začele proučevati predlog o konferenci osmih
konferenco bodo razposlana še/e, ko bo mogoče proučiti reakcije prizadetih Za , Menc/es France in Adenauer obveščena o angleški pobudi • Malo navdušenja o v ZDA in Kanadi * Po angleškem mnenju so možne tudi razne druge metode
. londoN o _ p „	'
f0Ie>gn	Pr.edstavmk
debila
</ržav
"^^da^abHa je danes po' na k t d ,za konferenco
[jali o snri.i ten bl razprav-
Nemčije pri^ °^anjH . Zahodne
Se niso bila T°PS« “hrambi, i«. ia s™	p°jas-
** angleški nr ,?aenkrat samo Vabila raznnd -in da b°d° ^goče prP0°Siatna sele. ko bo
Udetih držav reakcijo pri’
\3 ze sedeaŽitl1ij“radnih krogih bference faT'- da se bodo Ministri. “delezili zunanji
Bilt dlžavn1tt0nu Predstav-Vi"' da dS Ribištva izja-
'j še ni a ?-i vo do' ^adne„am.n dobilo nobenega
!(tenrc i.lPoc"a glede kon-
k‘ bi
držav E0sSeviT,Udeie2il° m 7,Ti a rt . hba Bnta-
sest
a'3a in ?nr"; '“"a ai Pojasnil dl Predstavnik je
ll^laništvo n® ame™ko va‘ ,2*Vno tainiJ Londonu ne atadne not« i S nista dobila Ribištvo ohvl”- da i® državno Pobudi za vescano o angleški * P° časoni nu£erenco osmih 5ko ja Dredc*1 Vesteh- Prav S° Uradni datavnik izjavil, da 1 Pemških nrlLm<iesar ne ve
sastala P,f®d]0B1h. da bi se ■Jjpisnic En^n renCa držav kjto ip o razen Francije.
?*Sa ta ništv ?tavnik držav' »>no tadniaT ^avil- da dr-lCula do£LVo .trenutno pro-S°V’ ki bodo stev"° predlo-&anie Vn-a;0™060^1* obrav-Sa Nem«?!133 Položaja Za-atnbnem v evropskem
p jejo^vtemu Dodal j e! i^ente, }° !' Predlogi razne
sintezo”,'!? bo, ,treba
ko,
7 »Ul	UCUd
SjtiiŽe 7t\a°v ln zaključil, «no a.,. .UA se ni bilo do-
Vp^elečeno.
^ndesm^S‘rski pred' Vou • 'Ari cil . rar*ce zvečer
i«S^"\?,b%a«skega
kl se d srladwyna t»i lU Uma Ponoči vrnil v ''lj^^astvi,0”3’ kjer je vče-
lt3t
,(P6l
W8Sl
yr#it,
r, _ Ati
!Jel
ga
je vče-seji angleške je Mendes-ameriškega ve-sa Dillona
beugle*
francoi l"*titiwbvesti1 0 23 Ppl	narodt;lJe, EOS v
lepo^tavnik br\ ^tiPičini. vPraf- 15tVa v Pa skega ve-So'orunja 0 nocojšnZU ie na
m p? nied Mena njem raz-
vrniPUdwynom jpvFrance°n'
rila ’n	sta prerit od"
Po tavrPoloi;aju — govo' !e tnj tvi v0b k‘ Je nastal
!lanik	da ^Predstavnik
kradi
tnei
Pega
ni
izmlilesk£yelePo-... s= Predloga nobenega VVr??10 naloan '_te,mve.č je
z Men'
na sklena «av ° nik ja rlamenta Jrancoske-tatnii inadal,r. , Predst;
>"0 kontedw*b.da
Predstav
*uo konieruir- ’ da je
8SLm*.»
aa Videti v njej
...V; ue]poštev 1
da
pa
ki
.Bennu
lo je treba
KI Visoke6 PomStavnik an-fksar le britancl? lje sPoro-
JiC Sir F^sky via0kl ko-
sati medsebojne odnose. Konferenca osmih bi naj bila zaradi tega mnogo prikladnejša metoda.
Obenem se v Londonu zave-dajo, da direktno nemško sodelovanje v NATO in nemška oborožitev ne moreta naleteti na veliko odobravanje v Franciji. Zaradi tega angleška vlada noče zapreti vrat nobeni drugi metodi, ki bi omogočila praktično in hitro rešitev kočljivega vprašanja nemškega sodelovanja v zahodni obrambi. Pri tem se morajo v Londonu ozirati tudi na stališče zahodnonemške vlade, ki ga krepi ameriška podpora in nevarnost oslabitve Adenauerje-vega ugleda zaradi neuspeha politike, _ proti kateri je v Nemčiji že tako ali tako močna opozicija. p0 zatrdilih vplivnih vladnih krogov je bil Bonn že obveščen o angleškem namenu, da se «skorai takoj« začnejo pogajanja za obnovitev nemške suverenost" V Washingtonu je medtem predstavnik ameriškega o-brambnega ministrstva izjavil, da zavrnitev EOS v francoskem parlamentu zaenkrat ne bo prekinila ameriških v O-jaških dobav Franciji. Po zatrdilih iz istega vira se ame-riške vojaške dobave Franciji verjetno ne bodo končale prei kot v dvajsetih mesecih, v tem razdobju pa je mogoče, da predsednik Eisenhower spremeni določila najnovejše ga zakona o pomoči tujini, k" predvideva ukinitev vojaške pomoči onim državam EOS, k> pogodbe ne bi ratificirale, tu-ki državi sta Francija in Italija. Sicer pa predvideva tud" sam zakon, da bo začel veljati šele, ko bodo izčrpani dolarski krediti vojaške pomoč-iz let 1950-53. To pa se ne bo zgodilo prej kot v poldrugem letu. Isti zakon daje tudi predsedniku pravico, da do voli vojaško pomoč državam ki ne bi ratificirale pogodbe EOS, če ((sodelujejo pri takšpem programu kplekt.ivn;h izdatkov, ki lahko zadovolji ZDA«.
Angleški tisk danes obširno komentira sklep britanske lade za pobudo za konferenco osmih, na kateri bi Anglija predlagala sprejem Zahodnp Nemčije v NATO, z jamstvi podobnimi onim, ki jih vse buje pariška pogodba. Po sod bi večine angleškega tiska b" bila to najboljša rešitev,čeprav niso izključene tudi druge rešitve: tako bi bilo na primer mogoče EOS omiliti in j j odvzeti naddržavni značaj. Toda v Londonu nočejo dati takega predloga, ker se bojijo, da bi pomenil novo zavlačevanje. Konferenca osmih bi bila po sodbi angleškega tiska čez dva tedna v Londonu, če bodo nanjo pristale vse prizadete države. Sesta-
nek atlantskega sveta, ki ga je zahteval Dulles, bi prišel na vrsto kasneje.
»Angleška vlada — piše ((Times« — ne izključuje drugačnih rešitev kot NATO, toda ta se ji zdi najprikladnejša za izhod iz sedanje slepe ulice. Nemčija bi bila vključena v NATO na enakopravni osnovi, toda njena vojaška moč in njena vojna industrija bi bili podvrženi določenim omejitvam, ki bi jih morda sprejele tudi ostale države NATO. Na vsak način, nadaljuje ((Times«, so posvetovanja med šestimi* državami EOS, Veliko Britanijo in ZDA nujna in bi se utegnila začeti v petnajstih dneh v Londonu. Rezultati konference* bi bili seveda sporočeni ostalim članicam NATO.
«Daily Telegraph« izjavlja, da bodo na vsak način pred konferenco osmih prišla na vrsto posvetovanja med Veliko Britanijo, Francijo, ZDA in Zahodno Nemčijo o podelitvi suverenosti Zahodni Nemčiji. Liberalni «News Cro-nicle« pa poudarja, da bo ključno vprašanje, ki ga bo konferenca morala rešiti, nemški prispevek k evropski o-brambi. List opozarja tudi. da bi sprejem zahodne Nemčije v NATO zahteval soglasno odobritev 14 atlantskih držav. da pa je spričo sedanjega razpoloženja v francoskem parlamentu dvomljivo, ali bi Francija na to pristala.
Tudi francoski tisk danes obširno komentira angleški predlog o konferenci osmih.
obenem pa z začudenjem in nasprotovanjem piše o včerajšnji zunanjepolitični izjavi zahodnonemške vlade, ki ji pripisujejo zaostritev stališča V glavnem so listi, ki so zagovarjal EOS. naklonjeni angleškemu predlogu. Nasprotniki evropske vojske pa vidijo v angleškem predlogu nevarnost za preporod nemškega militarizma.
V Brightonu pa se je sestal glavni odbor angleških sindikatov in s 27 glasovi proti 3 in dvema vzdržanima sprejel resolucijo, ki odobrava načelo nemške oborožitve «v okviru EOS ali katere koli druge mednarodne organizacije ki bi dajala zadostna jamstva, da bo ta oborožitev lahko uporabljena samo za ohra-nitev kolektivne varnosti«.
IZJAVE PREDSEDNIKA TURŠKE REPUBLIKE DŽELALA BAJARJA OB PRIHODU V BEOGRAD
„Naša	zveza	Im
da se poglobi in razvija“
Na beograjski postaji je turškega predsednika sprejel maršal Tito skupno z drugimi državnimi predstavniki - Na trgu pred postalo pa je visokega gosta pozdravila ogromna množica
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 2. — Danes ob 17. uri je prispel v Beograd s posebnim vlakom predsednik turške republike Dželal Bajar s svojim spremstvom. Spremljal ga je . podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič.
Predsednika turške republike je na železniški postaji o-sebno pričakal in pozdravil predsednik jugoslovanske republike maršal Tito, ki je visokemu gostu takoj po prisrčnem pozdravu predstavil podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja in Aleksandra Rankoviča, predsednika zvezne skupščine Mo-šo Pijade, predsednika izvršnega sveta LR Srbije Petra
BONN ZELI OHRANITI ..MALO EOS in pritisniti francoskega tekmeca ob stran
Izjave načelnika zahodnonemškega tiskovnega urada o nedavni programski izjavi Adenauerjeve vlade o podelitvi popolne suverenosti Zahodni Nemčiji in možnosti njenega sodelovanja pri zahodni obrambi
BONN. 2. — Načelnik ti- ^ predstavlja vstop Zahodne skovnega urada zahodnonem- j Nemčije v NATO eno izmed ske zvezne vlade Felix von j možnosti za nediskriminirano Eckardt je imel danes tiskov-1 sodelovanje Nemčije pri za-
no konferenco za nemške in
zvezi
. kancler-britanskem Položajem,
V nast»l ,	-___o„,cl,,
‘»tilj^odne s°kuovPU franc°: p0g0Udphsclne. da ne *ki t v&ik j® d , o EOS.
v*la S'«! ni ? L da vi-lzr,ocil nobe-
Kl.k» Via a Vabila, nai osmih sodel«l« “a VMn. komSar H Lond°nu. V, 3a uo r H°yer Mil-
I "km k 1g°Voru 2 A-
II plavil- kPr e ,tra)al dve S,. llc>eriem sem, da ^0 d)al o ^ert)denauerjem
(Sta Sa obvest.fi m pol°-> vlade n1 0 stal'šču
VS: Sr 3-:
lrV iuCttu»	sPecifič-
^©'ater SpaSS^1 zul,a'
izjavil Mo
h^niipr® -1™' da
mm®
lepili
S.5*;
..te
Pon.-
gUlifc Spaak^rancea. Pri r°S S Pet dr5p0;,:oril d-"
ie 'h Dm, med sert ?avrnilo
Ptert-P
«ilSetnikpdo ostali),11 Fvan.
ao-3 nPa,> osunv r2av
:ftci
brJu's»,Psla>>h
St;
’ naVra«alaUSel)ski k- P.1
Vsg1*
pet
le-
*°«e. ki vnesli
da
so
--
r Oih ^'na v^hno^ Pa vi^trgnoi? Se
IS-"'
s« Jr5ealoga 1
oSil dPr^'Sel
W‘L avet^‘a na ;• -j* bi se
J PQslab^
tuje novinarje in na njej pojasnjeval smisel in namene programa petih točk, ki ga je na včerajšnji seji formulirala zahodnonemška vlada.
Na vprašanje, ki se je dotaknilo vztrajnih govoric zadnjih dni, namreč ali pomeni napoved posvetovanj z državami, ki so ratificirale pogodbo o EOS ali pa bodo to v kratkem storile, možnost ustanovitve obrambne skupnosti brez Francije, je Eckardt izjavil, da se je «v pomanjkanju vsakršne francoske uradne izjave o nemškem sodelovanju pri zahodni obrambi težko izreči o rešitvah, ki bi utegnile priti v poštev«, da pa bi se bonnski vladi zdela «najslabša rešitev vprašanja evropske o-brambe ona, ki ne bi obsegala Francije«. Posvetovanja med državami, ki so že ratificirale EOS ali ki bodo to storile, pa so potrebna, ker je treba ugotoviti, kakšna bo u-soda EOS po glasovanju v francoski skupščini.
Eckardt je nato dejal, da
hodni obrambi. Poudaril je nato, da je zdaj na Franciji vrsta, da da pobudo in da pojasni svoje stališče do nemške oborožitve in do nemškega sodelovanja pri skupni obrambi. Eckardt je na neko vprašanje tudi izjavil, da zvezna vlada ne misli na sodelovanje z državami balkanske zveze in da na vladni seji niso govorili o navezovanju stikov s skandinavskimi deželami. Na drugo vprašanje je še pojasnil, da bi utegnilo posvetovanje s petimi državami EOS, brez Francije priti zelo hitro, tudi pred morebitno konferenco osmih.
Nato je Eckardt načel vprašanje nemške suverenosti in izjavil, da želi zvezna vlada takoj načeti pogajanja o tem vprašanju. Predvsem je poudaril, da juridično ne bi smelo biti delne suverenosti, da pa je treba upoštevati posebni položaj Nemčije, zlasti pa vprašanje Berlina in vzpostavitve nemške enotnosti. Dodal je: ((Zvezni vladi se zdi potrebno dobiti popolno suve-
Britanske in francoske pripombe k ameriškemu načrtu o SEATO
Zanikujejo vesti o odstopu filipinskega zunanjega ministra Garcie - Odkritje vohunske mreže v zvezi s konferenco
LONDON, 2. — nDaily Expressn piše, da Indija izvaja na Veliko Britanijo pritisk, zato da bi se odpovedala ude-lezbipri paktu o Juznovzhodni Aziji.
Krišna Menon je baje izjavil Edenu, da je sklenitev nameravanega pakta SEATO v nasprotju z listino OZN.
^^hlfLA, 2 — Filipinski zunanji minister je zanikal namigovanje tiska o njegovi rao-lebitni ostavki in je pripom-nil, da je ameriški državni de-partma zadovoljen s pojasnili filipinske vlade v zvezi z objavo besedila SEATO v ((Manila Bulletin«, ter da je incident zaključen.
Nekateri
pri-
manilski listi so namreč omenili možnost ostavke zunanjega ministra Garcie poudarjajoč, da je predsednik Magsajsaj ministru očital neprevidnost, ker je razdelil štiri prepise ameriškega načrta vsakemu od 18 članov filipinske delegacije.
Danes pa so v Manili urad javili, da so odkrili veliko vohunsko mrežo, k 'mela nalogo delovati ob "ki konference SEATO. sh.iKre?ftaVnik Protivohunske
ročil rt P'nske V0jske je aPO-", da so aretirali korejskega zdravnika dr. Hong Ki
ne T’ k’ ie prišel na Filipi-stom punarejenim potnim li-
«doma * so tudl nekega »domačega agenta« v trenut-
aeenti 16 rodal omenjenemu
nfh nlrtfepise nadrtov in ra2‘ žav P£?dl°BOV posameznih dr-
renci nS°delujei° na konfe-
nradnik fTaC‘ 8gent® je nekl ga min , pinske6a zunanje-Ba ministrstva. Poročilo sprav-
ga nič2!6*0 ob^ave ameriške-mku f a ,V mani,skem dnev-sk»	vanjem te vohun-
*■* organizacije.
Dalje pravi poročilo, da se je dr. Kung, ko je prišel na Filipine, predstavil za člana Mednarodne zdravstvene organizacije in pozneje za opazovalca korejske vlade na ma-nilski konferenci.
Medtem se v Manili nadaljuje delo izvedencev, ki pripravljajo material za konferenco zunanjih ministrov, ki se bo začela v ponedeljek. Francoska delegacija je danes stavila nekatere svoje predloge proti ameriškemu načrtu pogodbe.
Izvedelo se je tudi, da je britanska delegacija zahteva, la, naj se iz besedila, ki se nanaša na morebiti napad, črtajo besede «komunističen»i ker da bi to morda olajšalo morebitno udeležbo držav skupine «Colombo». Baje so lo stališče podprle tudi francoska, avstralska in novozelandska delegacija.
Kar se tiče določbe, ki govori o ((prevratnih spletkah«, je Francija baje priporočala, naj se zadevni paragrafi sestavijo «zelo zmerno«. To stališče je baje podprla tudi Dri-tanska delegacija. Filipinska delegacija pa je zahtevala, naj se v besedilo vnese izjava, katero se priznava pravica narodov do samoodločbe.
Voditelj indijske delegacije v OZN Krišna Menon. ki je sedaj v Londonu, se je danes razgovarjal * britanskim dr-
žavnim ministrom lordom Readingom, ki bo jutri odpotoval v Manilo. Izvedelo se je, da sta govorila o vprašanju obrambe Južnovzhodne Azije.
O istem vprašanju se je Krišna Menon razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Ede-nom. Govorila pa sta tudi o sporu med Indijo in Portugalsko, o delu mednarodnih komisij v Indokini in o pripravah za prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN.
Cabot Lodge
o Indokini in Kitajski
\VASHlNGTON, 2. — Ameriški delegat v OZN Cabot Lodge je danes govoril na kongresu «Ameriške legije«. Med drugim je izjavil, da bodo ZDA na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN podprle predlog, naj se pošljejo opazovalci OZN v Indoki-no, če bo Siam to predlagal.
Kakor je znano, je bil siamski predlog zavrnjen v Varnostnem svetu zaradi sovjetskega veta in do sedaj ni siamska vlada zahtevala, naj se zadeva vpiše v dnevni red glavne skupščine.
Cabot Lodge je izjavil, da ZDA niso prepričane, da je ženevski dogovor o premirju v Indokini v resnici napravil konec sporu na tem področju. Zato je po njegovem mnenju bolje ((nadzorovati morebitne napadalce, ki ne bodo napad li, če bodo vedeli, da so nadzorovani«.
Zatem je Cabot Lodge izja vil, da se ZDA vedno proti-vijo sprejemu pekinške vlade X OZN,
renost. kasneje pa bi se lahko svobodno odpovedala nekaterim suverenim pravicam v korist naddržavnim organizmom«.
Nadalje je Eckardt pojasnil, da govori peta točka včerajšnjega poročila vladne seje samo o posvetovanju z Anglijo in ZDA o vrnitvi suverenosti, ker sta samo te dve državi skupno z bonnsko republiko doslej ratificirali r.emško-za-vezniške pogodbene sporazume- Izrazil --.-.udi mnenje, da v sedanjem položaju ni mogoče razpravljati o Posarju z upanjem na uspeh.
Te izjave niso razpršile vtisa, da si Bonn prizadeva ustanoviti «majhno EOS« brez Francije in da tudi sicer poskuša izkoristiti sedanji položaj za to, da bi porinil francoskega rivala čim bolj na stran. Vplivni krogi v Bonnu trdijo danes, da je kancler Adenauer pripravljen sprejeti predlog o nemškem neposrednem sodelovanju v NATO. ko ne bi bila mogoča nobena druga primerna rešitev vprašanja nemškega prispevka k evropski obrambi. Vendar Adenauer ne bo na lastno pobudo predlagal sprejema Nemčije v NATO, temveč bo to prepustil Veliki Britaniji in ZDA. Pri tem so opazili, da se je Eckardt danes spretno izognil odgovoru na vsako vprašanje o NATO.
Ker poudarjajo danes v Bonnu, da je Nemčija pripravljena sodelovati na konferenci osmih, če ne bo medtem najdena nobena druga rešitev vprašanja nemškega vojaškega prispevka: pripisujejo to stališče v veliki meri tudi dvodnevnim stikom med Adenauerjem in predstavniki um gleške in ameriške visoke komisije.
K Eckardtovim izjavam o podelitvi popolne suverenosti Zahodni Nemčiji, poudarjajo v Bonnu, da misli zahodnonemška vlada predvsem na vojaške pravice.
Po mnenju bonnskih vladnih krogov bi se mogli dogodki razvijati tako:
1. Najprej treba dati Nem, čiji popolno suverenost. Kasneje bi se Nemčija lahko sama odpovedala nekaterim svojim pravicam, če bi to bile pripravljene storiti tudi druge države.
2. Po podelitvi suverenosti bi zahodnonemška vlada začela sodelovati pri mednarodnih razgovorih o nemškem vojaškem prispevku na enakopravni osnovi in brez diskri, minacije.
Zahodnonemški flsk danes večinoma komentira včeraj objavljeni vladni načrt petih točk. Edino socialdemokratski tisk kritizira ta načrt brez pridržkov, medtem ko poudarja večina listov potrebo da se kancler Adenauer «vrne k nacionalizmu«, da ne bi kompromitiral možnosti svoje vlade na prihodnjih volitvah
jo bodo poslali prihodnji teden v Moskvo, zavrnila sovjetske predloge, če Sovjetska zveza ni pripravljena zagotoviti svobodne volitve v vsej Nemčiji in konec zasedbenega režima v Avstriji.
Egiptovski razgovori z arabskimi državami
KAIRO. 2. — Danes je odpotoval v Aman egiptovski minister za narodno usmerjanje Šalah Salem, kjer bo nadaljeval s kraljem Huseinom razgovore o enotnosti arabskih dežel. Prva faza teh razgovo-iov se je zaključila na konferenci v Bagdadu. Po vesteh iz Kaira, so se razgovori v Bagdadu nanašali predvsem na nove odnose, ki naj jih arabski svet ima z Zahodom, zlasti po sporazumu o evakuaciji sueškega področja.
V političnih krogih v Kairu predvidevajo, da bodo po razgovorih Salerna vidni konkretni rezultati glede napredka za ustvaritev arabske enotnosti, kakršno želi Egipt.
Stamboliča, državnega tajnika za narodno obrambo Ivana Gošnjaka in državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja. Predsednik turške republike pa je nato predstavil maršalu Titu člane svojega spremstva.
Ob igranju turške in jugoslovanske državne himne je predsednik turške republike v spremstvu maršala Tita obšel častni bataljon in pozdravil vojake v srbohrvaščini z besedami «zdravo vojaki«. Bataljon mu je enoglasno odgovoril: «Zdravo». Zatem je maršal Tito predstavil predsedniku turške republike še druge jugoslovanske državne, vojaške in parlamentarne zastopnike, kulturne in javne osebnosti ter člane diplomatskega zbora.
Nato je predsednik turske republike pristopil k mikrofonu beograjske radijske postaje in v turškem jeziku izrazil svoje zadovoljstvo, da sc nahaja v zavezniški Jugoslaviji. Dželal Bajar je poudaril, da je nestrpno pričakoval ponovni sestanek s predsednikom Titom Izrazil je občudovanje turškega ljudstva do jugoslovanskega ljudstva, ki je spoštovan prijatelj in zaveznik Turčije. Odnosi med našimi narodi, je poudaril predsednik Bajar — nudijo 'srečno sliko. Zato je trojna zveza, ki smo jo skupaj z Grčijo nedavno podpisali na Bledu, bila sprejeta v Turčiji toplo in z globokim spoštovanjem. Veliko je delo, ki smo ga s to pogodbo o zvezi uresničili za ohranitev neodvisnosti naših držav in miru v svetu, ki je za človeštvo velika sreča. Naša zveza ima vse pogoje da se poglobi in razvija, ker je izšla lz stvarnih in življenjskih potreb. Predsednik Bajar je na koncu poudaril, da bo med sedemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji imel priložnost, da se razgovarja s herojskim voditeljem Jugoslavije maršalom Titom in njegovimi sodelavci in da se prepriča o velikih uspehih, ki jih je dosegla Jugoslavija. Pozdrav-
ljam — je zaključil Dželal Bajar — s spoštovanjem prijateljsko zavezniško Jugoslavijo.
Zatem je predsednik turške republike v spremstvu maršala Tito stopil na Trg ((Bratstva in enotnosti« pred železniško postajo, kjer ga je navdušeno pozdravila ogromna množica Beograjčanov. Prebivalci glavnega mesta Jugoslavije so mahali z jugoslovanskimi in turškimi zastavicami ter navdušeno skandirali ((Tito-Bajar«. Manifestacije so s? nadaljevale na vsej poti od železniške postaje do starega dvorca na Dedinju, kjer bo stanoval predsednik turške
republike med svojim bivanjem v Beogradu.
Nocoj ob 20. uri je priredil predsednik republike maršal Tito v Belem dvoru na Dedinju intimno večerjo na čast predsedniku turške republike Dželalu Bajaru. Jutrj bo turški visoki gost položil dopoldne venec na grob neznanega vojaka na Avali, opoldne pa se bo udeležil kosila, ki ga bo njemu na čast priredil maršal Tito. Na kosilu bosta oba voditelja izmenjala zdravici. Zvečer bo predsednik republike Tito priredil v Belem dvoru svečan sprejem na čas't predsedniku turške republike.
B. B.
ATTLEE PREDLAGA
začasne nevtralizacijo Formoze
Sporazum o odgovoru na sovjetsko noto
LONDON, 2. — Francoski angleški in ameriški izvedenci, ki pripravljajo zahodni odgovor na dve sovjetski noti, so se sporazumeli o vsebini skupnega odgovora.
V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da bo nota, ki
Izjave o razgovorih na Kitajskem - Laburistična delegacija odpotovala v Tokio, Attlee pa pojde v Avstralijo
TOKIO, 2. — Sedem članov angleške laburistične delegacije, ki je obiskala Kitajsko, med katerimi glavni tajnik Morgan Phillips in voditelj levega krila Aneurin Bevan, je danes iz Hong Konga prišlo v Tokio. Voditelj stranke Clement Attlee pa bo odpotoval v Avstralijo.
V Hong Kongu pa je Attlee imel danes tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je Maocetung omenil sledeče pogoje, ki naj bi bili potrebni za mir:	ZDA naj zapustijo
Formozo ter naj prenehajo z oboroževanjem Nemčije in Japonske. Attlee je izjavil, da je njegovo osebno mnenje, da bi morali Formozo začasno nevtralizirati.
Dalje je Attlee dejal, da je imel odkrite razgovore s kitajskimi voditelji in da jim je sporočil, da bi morali pri sovjetski vladi poudariti sledeče točke: da bi morali narodi biti svobodni pri upravljanju svojih držav. Da bi morale biti vzhodnoevropske satelitske
110 te diktat od 8. oktobra kot sporazumna rešitev
FLORENCA. 2. — Opozicijski list «11 Nuovo Corriere« objavlja intervju s Pietrom Nennijem, ki izraža zadovoljstvo nad zavrnitvijo EOS v Franciji in napada zamisel «vključitev polovice Nemčije v NATO«. Nato pravi Nenni, da je treba ločiti pojma nemške suverenosti in oborožitve; Nemčija ima pravico do suverenosti, «nima pa ne pravice ne interesa da doseže polno svobodo oboroževanja, zlasti ne svobodo, da se pusti oboro-
O možnosti vpliva konca EOS na tržaško vprašanje je Nenni odgovoril z izražanjem zelje, da bi se angloamerisko posredovanje ponesrečilo in nato dejal, da je govorjenje «o začasnosti razdelitve SlvJ prevara in laž«. Po njegovem bi bil diktat od 8. oktobra boljši kot sporazumna rešitev, ker ni bil rezultat pogajanj med Italijo in Jugoslavijo m je torej vseboval manj nevarnosti, da bi povzročil dokono-no razdelitev STO. Nato je še predlagal plebiscit .zaradi katerega naj bi ae Balija obrnila na OZN, m dejal, da je jugoslovanska uprava v o°m B ((kršitev mirovne pogodhe«.
V rimskih uradnih krogih zanikujejo medtem vast*: da namerava zunanji Piciconi v kratkem potovati v London in Pariz.
Veliko število žrtev viharja v ZDA
BOSTON, 2. - Žrtvam orkana. ki je v torek opustosil
severovzhodno obalo Združenih držav, so priskočile na pomoč sosedne države m zvezna
' 'po* zadnjih poročilih je orkan terjal 94 smrtnih žrtev, 19 ljudi pa pogrešajo. Škodo, ki io ie orkan povzročil v New jerseyu vse do države Maine ceniio na približno pol milijarde dolarjev. Približno 1000 liudi je bilo ranjenih, kakih 60.000 pa je moralo zapustiti
svoj dom.	.
Orkan je najhuje prizadel najmanjšo ameriško zvezno državo Rhode Island. Škodo cenijo na kakih 100 milijonov dolarjev*
Voditelj britanske laburistične stranke Clement Attlee (levo), ki je vodil laburistično delegacijo na obisku v Moskvi in Pekingu, stiska roko Maocetungu.
države svobodne. Da sovjetska kominformistična stranka ne bi smela spletkariti proti drugim vladam. Da bi morali doseči znižanje oborožitve.
Attlee je tudi izjavil, da so nanj naPravili velik vtis uspehi kitajske vlade na mnogih področjih. Pripomnil je, da se kitajski voditelji zavedajo, da morajo prehoditi še dolgo pot.
Zatem je Attlee izrazil zaskrbljenost zaradi ogromnega povečanja kitajskega prebivalstva,,kar da ima pekinška vlada za dobro, ter je pripomnil, da ne razume, kako bo mogoče vzkladiti to povečanje z dvigom Življenjske lavni. Laburistični voditelj je tudi poudaril važnost pogostejših stikov in odnosov med Kitajsko in Zahodom, zato da se odpravijo medsebojna nespora-zumljenja.
Attlee je tudi izjavil, da je ugotovil razlike med sovjetsko in kitajsko notranjo politiko in da je na Kitajskem manj «strogosti». Na Kitajskem tudi bolje ravnajo s kmeti kakor v Sovjetski zvezi. Na neko vprašanje je Attlee izjavil, da ((Kitajci mnogo računajo na Sovjete za svoje oskrbovanje in se poslužujejo sovjetskih strokovnjakov za ustanavljanje svoje industrije«. «Cim pa se bodo od njih naučili vse, kar jim je potrebno, bodo to delali sami«, je dodal Attlee, ki je tudi pripomnil, da ni mogel ugotoviti nobenega «odkritega» primera ruskega upliva na Kitajskem.
Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj je ob deveti obletnici japonske kapitulacije poslal sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu brzojavko, v kateri poudarja, da je Kitajska odločena osvoboditi Formozo, ter dodaja, da ZDA pomagajo «izdajalski kliki Cangkajškaii, pri stalni vojaški dejavnosti na kitajskem kontinentu. Brzojavka dodaja, da je kitajsko ljudstvo odločeno osvoboditi Formozo,
Nov korak francoske vlade za pomirilev v Tuniziji
Ukinitev ukrepa o razpustitvi stranke Neodestur in izpustitev velikega števila tuniških nacionalistov - Burgiba o politiki Mendes Franceove vlade
PARIZ, 2. — Nocoj so uradno javili, da je francoska vlada sklenila ukiniti prepoved delovanja tunizijski stranki Neodestur, ki so jo francoske oblasti razpustile leta 1938.
Francoska vlada bo tudi izpustila na pogojno svobodo večje število tuniških nacionalistov, ki so sedaj zaprti. Ta ukrep bo stopil v veljavo jutri in spada v okvir amnestije, ki je bila sklenjena pred začetkom francosko-tuniških
pogajanj. Zatrjuje se, da bo izpuščenih veliko število tuniških nacionalistov.
Prav včeraj je predsednik stranke Neodestur Burgiba postavil zahtevo po zakonitem priznanju stranke in po izpustitvi njenih aretiranih pristašev. V svoji izjavi je med drugim poudaril: ((Pogumna politika francoske vlade v Tuniziji, ki jo je napovedal Mendes-France v zgodovinskem govoru v Kar-tageni, je naletela na soglasno odobravanje tuniškega ljudstva. Na to politiko je Neodestur že pristal. Francoska narodna skupščina jo je
ma o volji, da bo francoska navzočnost v Tuniziji sedaj temeljila na prijateljstvu svobodnega ljudstva«,
Nato je Burgiba obtožil evečne saboterje«, da zopet začenjajo s svojo sabotažo, zato da bi povzročili neuspeh Mendes-Franceovega poizkusa, in tvegajo, da spravijo tuniško ljudstvo v obup.
Burgiba je zatem poudaril, da je tuniško ljudstvo pokazalo vsemu svetu svojo zmernost, lojalnost in voljo do sprave, ter je pripomnil, da je po njegovem ena stvar ki je Tunizijci ne bodo nikoli napravili: «da bi zapustili svo-Je. rodoljube v nesreči, zapustili tiste, ki so se borili, trpeli in žrtvovali življenje, zato da bi Tunizija bila svobodna in srečna«.
((Zaradi tega — je dodal Burgiba — imamo za dolžnost opozoriti predsednika francoske vlade, da se resna poga janja ne bodo mogla začeti in tudi ne bodo mogla uspeti, medtem ko v Tuniziji vlada režim obsednega stanja. Teh pogajanj ne more voditi in I še manj jih odobriti stranka
nasprotovanje, medtem ko je večina njenih pristašev in njenih voditeljev v zaporu ali pa v hišnem zaporu«.
sprejela s tako močno večino, ki je bila z zakonom razpu-
De Castries ni bil še izpuščen
HANOJ, 2.	— Vietminške
oblasti so danes izročile v Vietriju francoskim oblastem nad 600 ujetnikov, med katerimi je bilo 27 francoskih višjih častnikov. Pozno popoldne niso v Hanoju še vedeli, ali je general De Castries med izpuščenimi ujetniki. Vietminški radio je namreč zjutraj sporočil, da generala ne bodo mogli izpustiti danes zaradi slabega vremena.
Kakor je znano, je zaradi orkana, ki sedaj divja v Severnem Vietnamu, promet zelo težaven.
■da ne dopušča nobenega dvo-1 šcena, ki še vedno zadeva na I bolnišnico,
MANILA, 2. — Blizu kraja Fabrica v zahodnem delu Ne-gorsa se je iztiril vlak, naložen s hlodi. Pri tem je bilo ubitih 52 oseb 47 pa ranjenih. Ranjene so takoj odpeljali v
S 1*0>1 IVŠKI DKGVI
Na današnji dan leta 1883 je umrl slavni ruski pisatelj I. S. Turgenjev. Rojen je bil 1838. leta.
MALE LADJEDELNICE V VEDNO VEČJI KRIZI
Odpusti v „Felszegy“ včeraj uradno potrjeni
VČERAJ ZVEČER PRVA PREDSTAVA V AVDITORIJU
Konec tedna zapusti delo prva skupina delavcev - Delegacija delav.
cev in miljskega župana na conskem predsedstvu - Zopet obljube
Včeraj je Zveza industrijcev uradno sporočila sindikalnim organizacijam, da ladjedelnica Felszegy iz Milj konec tega tedna odpusti z dela prvo skupino 20 delavcev. Sedaj m torej več nobenega dvoma o teh prvih odpustih, katerim bi morali slediti še novi.
Medtem pa poroča consko. veda je zato potreben tudi
predsedstvo ,da se je včeraj v odsotnosti conskega predsednika conski podpredsednik odv. Persoglia razgovarjal z delegacijo delacev malih ladjedelnic iz Milj, ki jih je spremljal miljski župan Pac-co. Delavci so izrazili conskemu podpredsedniku svojo zaskrbljenost spričo položaja, ki je nastal v ladjedelnicah zaradi pomanjkanja naročil, kar je povzročilo sedanje odpuste in kar grozi z nadaljnjim krčenjem osebja. Delavci so tudi opozorili conskega podpredsednika na najbolj nujne in prikladne ukrepe, ki bi lahko popravili položaj: država bi namreč morala takoj poskrbeti za kako novo naročilo.
Conski podpredsednik je dejal da se popolnoma zaveda resne krize, v katero so zabredle male ladjedelnice, in škode, ki jo zaradi tega trpi delavstvo. Zagotovil je delavcem, da bo priporočil pristojnim oblastem, naj ukrenejo vse potrebno, da se prebrodi kriza. Podobna zagotovila je dal skupini delavcev tudi ravnatelj urada za delo dr. Le-vitus. Vsa ta zogotovila m obljube pa ne prepričajo delavcev, saj so pristojni funkcionarji še nedavno od tega obljubljali, da bo zogotovlje-no dovolj naročil tudi za male ladjedelnice, sedaj pa smo kljub temu priča novim odpustom, ker ni dela od nikoder. Tako. smo že opozorili na pomanjkanje narotil v ladjedelnici «San Giusto«. kjer bodo odpustili nad 100 delavcev, če se medtem položaj ne popravi. Seveda pridejo najprej na vrsto delavci, zaposleni na določen rok, okoli božiča pa utegnejo priti na vrsto tudi stalni delavci te ladjedelnice.
Višek krize pa se bliža tudi za ladjedelnico Sv. Roka v Miljah. 19. septembra bodo v tej ladjedelnici splovili 2.850-tonsko ladjo za plovno družbo «Lussino»; v kratkem pa bodo tudi izročili civilni policiji dva motorna čolna. Potem pa bo ta ladjedelnica ostala brez vsakega naročila in torej popolnoma brez dela. Zato so se včeraj delavci Sv. Roka med odmorom zbrali v jedilnici jn razpravljali o resni krizi, ki grozi ladjedelnici. Nato so predstavniki delavcev šli na ravnateljstvo, kjer so Zahtevali, naj napne vse sile, da si zagotovi nova naročila.
Iz vsega tega je razvidno, da preti vsej mali ladjedel-niški industriji tako huda kriza, kakršne še ni doživljala v povojnih letih. Medtem ko se bo v ladjedelnici Sv. Marka z novimi naročili položaj vsaj malce popravil, ni mogoče pričakovati v kratkem za male ladjedelnice nobenih naročil. Zato je velika zaskrbljenost delavstva popolnoma razumljiva in dolžnost oblasti je, da store vse, kar je v njihovi moči, da zagotove vsaj minimalna naročila. Se-
enoten nastop vseh delavcev,
do katerega pa doslej še ni prišlo, in sicer ravno zaradi razprtij med obema večjima sindikalnima organizacijama.
Pokrita nova vojašnica
civilne policije v Sesljami
Včeraj so v Sesljanu pokrili novo vojašnico civilne policije sesljanskega področja. Slovesnosti, ki je bila ob 11. dopoldne, so prisostvovali predstavniki oblasti, med katerimi načelnik urada za javna dela ZVU dr. Caffarelli, predstavniki tehničnega urada in številni višji častniki civilne policije, med katerimi Mr. Mac-nab, višji nadzornk devinskega področja, major Harvvood, kap, Patto nitd. Podjetje, ki je vojašnico zgradilo, je priredilo majhno zakusko.
PROSVETNO DRUŠTVO «L1PA» IZ BAZOVICE
priredi v nedeljo 5. septembra ob 11.30 uri
KOMEMORACIJO
z govori, petjem, deklamacijami in polaganjem vencev za bazoviškimi žrtvami pri spomeniku.
Vljudno vabljeni !
Poklonitev bazoviškim žrtvam
Odbor za proslavo bazoviških žrtev vabi vse na počastitev bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki bo v ponedeljek dne S. septembra t. 1. ob 17.30 uri na grobovih žrtev na pokopališču pri Sv. Ani.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
Beograjsko «Kolo» spet navdušilo ljubitelje jug. plesov v Trstu
DANES, petek 3
Dorotea, Lepa toM06
Sonce vzide ob 5.27 m z ^ 18.41 Dolžina dneva D-1 ■ 20S|. vzide ob 11.47 in zatone ob
JUTRI, sobota *.
Rozalija, Nedamisei
Po 15 predstavah v Švici jugoslov. umetniki na povratku v domovino - Danes drugi nastop v Avditoriju
Baletni ansambel._.<iKf&o» iz Beograda, ki je že lani tako
navdušil gledalce, je včeraj zvečer ponovno privabil v Avditorij šVojb publiko■ Lahko rečemo, da	si	s	((Ko-
lom* že dobri znanci. Zopet
nost že', pred meseci videti u| na kar opozarjamo še vse ti-Beogradu odlomek filma «Ani-| ste, ki danes niso bili na
kina vremena» — po Ivu Andri- predstavi
smo videli poznane obraze tako med plesalci kot med god-
beniki in končno še tov. Olgo
Skovranovo, prezaslužno voditeljico ansambla.
Spored se je začel z banatskim plesom, v katerem smo takoj imeli priložnost občudovati dovršeno igro nog. Nato sla prišla na oder Živka Grujič in Bata Grbič ter zaplesala prisrčno všoto». Sledil je istrski ples balun, kj ga še nismo videli in smo zanj že zaradi tega «Ko!u» hvaležni, da ga je dalo na spored. Potem nas je spored povedel v Makedonijo s plesi iž okolice Skoplja.
Sledila je vrsta koreografsko še zlasti učinkovitih plesov; najprej bojni ples iz Rugova. Poleg plesalcev ima pri lem plesu nič manj važno vlogo bobnar. Naše občinstvo bo gotovo zanimalo, da je ta bobnar. Bata Grhič. tudi filmski igralec. (Imeli smo prilož-
SE O ANKETI ZVU O ŽIVLJENJSKIH STROSKIH
Delavci in podrejeno osebje
imajo najnižjo življenjsko raven
Pretirano optimistični zaključki ankete, ki povrhu niti ne vključuje družin brezposelnih in zaposlenih pri SELAD itd.
V našem zadnjem članku o | vodilnega osebja in končno i voze. Za družine podrejenih anketi ZVU glede življenjskih I pridejo uradniki.	j	uslužbencev anketa ni mogla
stroškov družin na našem Upoštevajoč posamezne pre-. določeno ugotoviti in je zabe-področju smo objavili, koliko | hrambene artikle je anketa j ležila samo «razno»
porabijo mesečno posamezne ugotovila, da delavci porabijo družine za prehrano, obleko ] največ za kruh, testenine
in obutev, stanovanje, ogrevanje in luč ter za razne druge potrebe. Objavili smo podrobne podatke o posameznih kategorijah družin iz katerih je bilo razvidno, kako visok odstotek porabijo delavske družine in družine malih u-radnikov ter pomožnega osebja za prehrano, kar dokazuje
Prispevojte za teden tržaške mladine
njihovo nizko življenjsko raven. Hkrati pa smo pripomnili, da je bila anketa izdelana na osnovi takšnih »vzorcev«, ki so vključevali samo družine kjer je zaposlen vsaj družinski glavar. V poštev so vzeli povprečno družino sestavljeno iz 3,5 oseb. Niso pa vključili v «vzorec» družine brezposelnih, družine zaposlenih pri SELAD, itd.
Iz objavljenih podatkov sledi, da delavci največ porabijo za hrano in da so njihovi stroški za nabavo prehrambenih artiklov v petnajstih predmestjih višji od vseh drugih kategorij. Za delavskimi družinami pridejo družine uslužbencev podrejenih vlog nato neodvisnih poklicev.
PROMETNA NEZGODA V MIRAMARSHEM DREVOREDU
Izza stoječega tovornika
mlad kolesar pod osebni avlo
Šoferjeva prisebnost preprečila hujše posledice za previdnegu kolesarja ■ Trčenje kolesarja z lambreto
(pašto), koruzno moko (za polento), riž in druge žitarice, fižol, krompir, goveje in svinjsko meso, salame in slanino. sveže ribe. mast, olje in vino. Kot vidimo, je delavska hrana sestavljena v glavnem iz močnih jedi in popolnoma zanemarja sadje in zelenjavo. Hkrati pa je treba povedati, da če bi hotela delavska družina kupovati še potrebne količine sadja in zelenjave. potem bi bili njeni
Iz celotnega gornjega pregleda je razvidna nizka življenjska raven v prvi vrsti družin podrejenega osebja, ki so dejansko tiste, ki imajo najmanj dohodkov ter delavskih družin.
Kljub vsemu temu pa je anketa prišla de zelo optimističnih zaključkov o povprečnih mesečnih stroških delavskih družin in družin podrejenega osebja. Po podatkih ankete naj bi posamezne delavske in uradniške družine porabile 20.531 lir mesečno.
izdatki tako visoki, da bi sp; družine podrejenega osebja
ne,
Medtem ko je 41-letni Karel Prešel iz Ul. S. Davis vozil s svojim avtom po Miramar-skem drevoredu v smeri Trga Liberta je opazil, da se je tovornik, ki je privozil iz njegove leve strani ustavil, da bi tako dal Pgeslu prednost. V istem trenutku pa je, medtem ko je Prešel nadaljeval svojo pot, nepričakovano pri-drvel izza tovornika 14-letni kolesar Josip Škerl iz Nabrežine in zavozil prav pred Pres-lovo vozilo. To je šoferja presenetilo in je zaradi tega zavrl ter obenem zavil najprej na levo in nato še na desno stran ter se končno ustavil ob pločniku. Kljub temu pa je s prednjim delom vozila o-plaz.il kolesarja in ga podrl
na tla- ,
Z rešilnim avtom so Skrla
odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato poslali domov, kjer si bo moral sam zdraviti podplutbe na rokah in zvitje desnega zapestja. Zadeva pa ni huda in Škerl bo po vsej verjetnosti okreval že v 4 ali 7 dneh.
S taksijem sta se zgodaj zjutraj zatekla v bolnišnico 51-letni Nello Gianangeli iz Ul Pondares 21 in 40-letm težak Bruno Ceppi iz Stare istrske ulice 179, od katerih so prvemu samo izprali rano na ličnici in praske po bradi in ga nato odposlali^s pro-
brežju N. Sauro v smeri Sv. Andreja. V višini Trga Ve-nezia pa mu je nepričakovano prekrižal pot Ceppi, ki je tedaj privozil s svojim kolesom z omenjenega trga. Ker ni mogel preprečiti nesreče je trčil naravnost v kolesarja. Njegovi ženi se k sreči ni zgodilo ničesar.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Pogojna kazen
za dozdevno lalvino
m ga	-	—,—	,
gnozo okrevanja v lu dneh
domov, medtem ko so drugega zaradi nekoliko resne 111 poškodb in udarcev pridržali na opazovalnem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 10 ali najkasneje v 15 dneh.
Gianangeli je obrazložil kako se je poškodoval. Malo pred 7 .uro zjutraj je vozil s svojo lnmbreto, na kateri jc bila tudi njegova žena, po Na-
24. avgusta letos je neka prodajalka v trgovini Upim nepričakovano pridržala 52-letno Marijo Kralj vd. Lozej iz Sv, Križa in jo obtožila, da je hotela ukrasti dva para ženskih hlačk in 2 peresi. O zadevi je bil obveščen tudi poslovodja in ta je žensko prijavil policiji.
Kraljevo so prijavili sodišču, vendar je ta zanikala obtožbo, sklicujoč se, da je peresi plačala, kar je hotela storiti tudi s hlačkami. Odločno je zanikala, da je hlačke skrila pod volnenim jopičem.
Zenski so delno verjeli, saj je celo državni tožilec poudaril, da morda ženska ni hotela ukrasti, vendar je s svojim neumnim in nepremišljenim dejanjem kršila zakon
Sodišče je po odvetnikovem govoru, ki je zahteval, da se Ženska oprosti, izreklo obsodbo in Kraljevo obsodilo na 20 dni zapora in na 3.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Priznali pa so ji vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon, kar pomeni, da je kazen, ki je niti ne bodo vpisali v kazenski list, le pogojna.
morala odreči drugim nujnim potrebščinam. Ker pa delavec potrebuje močno hrano, je primoran, da po denarnih močeh kupi predvsem takšne prehrambene artikle, ki mu najbolj zaležejo.
Podrejeno osebje pa porabi največ za zelenjavo in sadje, za razne žitarice, sladkor, konjsko meso, jajca in dišave. Glavarji teh družin so predvsem nižji uradniki, zaposleni v krajevnih in javnih ustanovah, hišni sluge, natakarji, sluge, šolski sluge, pismonoše, vratarji, itd., osebe, ki nimajo fizično napornega dela. Pri teh družinah opazimo popolnoma drugačno hrano kot v delavskih družinah. Kljub temu so mesečni stroški skoraj isti.
Pri neodvisnih poklicih imamo največje stroške za belo moko, ječmen, kavo, nekatere vrste mesa ter prj stroških v barih in gostilnah. Družine vodilnega osebja pa porabijo največje odstotke za sir, kekse. džem, razne konzerve in maslo.
Ti dve kategoriji družin sta najbolj premožni, kar se vidi tudi po izbiri artiklov. Končno imamo še družine uradnikov, ki največ porabijo za sir, slaščice in razne žitarice.
Gornji podatki najbolj jasno dokazujejo različne socialne strukture družinskih kategorij, ki so jih vzeli v poštev za anketo. Hkrati pa ti podatki ne odgovarjajo dejanski uporabi posameznih prehrambenih artiklov, ampak dokazujejo samo, katera kategorija družin potroši največji odstotek za posamezne artikle. Zato ni rečeno, da delavska družina porabi več mesa kot družina vodilnega osebja. Nasprotno. Ugotovljeno je. da delavske družine porabijo sorazmerno zelo malo mesa, slanine, salam itd. Toda pri njihovih skupnih stroških ti predmeti kljub temu prednjačijo. To dokazuje, da se delavske družine v veliki meri odrekajo ne samo sadju in zelenjavi, ampak celo sladkorju, mleku, jajcem, maslu, kavi, itd. Samo uradniki in drugo podrejeno osebje so v istem položaju kot delavci, ker so njihovi mesečni pri-jemki skoraj enaki. Pri teh dveh družinskih skupinah je samo ena razlika in to, da delavec potrebuje bolj močno in težko hrano, mali uradniki in drugo podrejeno osebje, ki se ne ukvarja s težkim delom, pa se hranijo z lažjo hrano.
pri vseh drugih stroških pa so delavci in podrejeno osebje na zadnjem mestu. Med tem ko družine neodvisnih dosežejo najvišji odstotek v devetih vrstah raznih stroškov, to je stroškov razen prehrane, jih delavska družina doseže samo v petih vrstah, družine podrejenega osebja pa v eni sami vrsti. Neodvisni porabijo največ za električni tok vodo, toaletne predmete, telefon, radio, vzgojo, liste, igrače in davke. Pri delavcih pa se opazi največ stroškov za tobak, opremo perilo in za tramvajske pre-
pa 19.142. To seveda na osnovi statističnih podatkov, ki ne upoštevajo vseh okoliščin s katerimi se lahko dokaže, da so ti podatki dejansko pretirano optimistični. O tem pa prihodnjič.
Splovitev dveh ladij
19 t.m bodo v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah splovili 2.850-tonsko ladjo za plovno družbo «Lussino»,. V drugi polovici septembra pa bodo splovili v ladjedelnici Sv. Marka v 'trstu 6.440-tonsko ladjo «Piave», ki je dvojček že pred kratkim splovljene ladje «Aquileia». Tudi ladja «Piave» bo plula pod zastavo Tržaškega Llovda, in sicer na progi za Belgijski Kongo.
et*—, ko je bil ftim ie v delu; sedaj je že končan. Glavno moško vlogo v tem filmu igra prav Bata Gr bič).
Glamočko nemo. kolo (brez spremljave godbe), ki ga sicer'.že kar dobro poznamo, nas vedno zopet prevzame; v tišini se sliši podrsavanje z nogami in žvenketanje nakita, ki potem nadomešča glasbo; značilno pa je tudi preizkušajoče. stiskanje rok.
Silno lep ples je «teškoto», ki pa nalaga izvajalcem tudi skrajni fizični napor. Skoraj ves čas stanje na eni sami nogi — in še celo na prstih —• m prj tem izvajanje raznih težkih gibov, dokler končno ne pride do sproščenosti, v kateri pa je tudi polno težkih elementom
Za živahnimi vlaškimi plesi je eden izmed godbenikov zaigral na preprosto piščalko narodne motive. Zdi se kar neverjetno, kako je mogoče iz neznatnega instrumenta izvabljati toliko glasov.
«Hajd, povedi veselo naše kolo šarenon, s tem napevom se je pričela vrsta plesov iz Srbije, združenih v eno točko, kj je zelo učinkovito zaključila prvi del programa.
Po odmoru so bili na spored u najprej koroški _ plesi. Razumljivo je, da hoče ansambel, ki nastopa skoraj stalno v inozemstvu, pokazati v tujini plese vseh jugoslovanskih narodov Tako gre po svetu tudi ziljski visoki rej in drugi koroški plesi.
Nov pa je bil za nas sledeči ples, «ruslulije», ki je iz okolice Djevdjelije. Plesalci nastopajo z meči, prvi plesalec pa ima v rokah sekiro. Prav tako še nismo videli ciganskega plesa iz Vojvodine.
itDuj,- duj» je za oko zelo prijeten, vendar nekoliko izpada iz okvira domačih folklornih plesov. «$opsko» izvajajo trije plesalci, o katerih se lahko reče, da se vsi predajo naravnost divjemu ritmu, dokler na koncu ne padejo na kolena.
Komitski ples prav tako poznamo že od lani in vemo, da mu je vedno zagotovljen u-speh ne le zaradi dovršenega izvajanja, temveč tudi zaradi temperamentne razgibanosti, v kateri je polno dejanja. Kakor pri nekaterih drugih plesih prihaja še zlasti v tem plesu do izraza markantna pojava prvega plesalca Cige-Miodrvga Despotpviča, menda edinega Makedonca v vsem ansamblu
Ko so v bunjevskem kolu nastopili moški v škornjih, na katerih so poleg ostrog navezani zvončki, in so «drobili« s hitrostjo, da je bilo skoraj nemogoče z očmi slediti gibom, tedaj se občinstvo ni moglo več vzdržati: sredi izvajanja je pričelo ploskati. Po nekaj prisrčno odpetih dalmatinskih pesmih je sledilo kot zadnja točka Brankovo kolo. Tu bi skoraj ne vedeli, ali so bila bolj občudovanja vredna prekrasna oblačila ali ples i sami. Gotovo oboje! Ta točka je spravilu občinstvo v pravi delirij navdušenja. Gostje so del točke še ponovili in zaključen je bil prelep večer, ki se bo danes spet ponovil.
(Upamo, da se danes ne bo
ponovila včerajšnja neprijetnost, da je bilo treba čakati več kot celo uro na 'začetek predstave. Ne bomo tu razpravljali o krivdi za ta neprijetni dogodek. Poudariti moramo le, da ni bilo nikake ovire za reden in točen pričetek, če bi bile pravočasno urejene neke stvari, ki jih ne bi bilo treba odlagati na zadnji trenutek, kar se je, žal, včeraj izkazalo kot zelo tvegano. Vso pohvalo pa zasluži občinstvo, ki je vztrajalo in ni že odšlo domov. Pa tudi gostom moramo izreči zahvalo za potrpežljivost, če pomislimo, da so morali biti celo uro več v težkih oblačilih, ko je nazadnje bilo še v navadni obleki dovolj vroče).
Iz avta na cesti ukradel 5 kg masla
Zgodaj popoldne 31. avgusta so agenti kriminalističnega preiskovalnega oddelka izvedeli, da so nekatere osebe o-pazile neznanca v trenutko ko je nekaj ukradel iz malega tovornika, ki je tedaj stal v Ul. Pondares. Preiskava je ugotovila, da je bil tat 41-letni Vi-nieio Meggiorini iz Ul. Pondares 5. katerega so ob 17. uri istega dne tudi aretirali in našli pri njem zavojček masla. Meggiorini, katerega so odpeljali na policijo v Ul. XXX. oktobra je med zasliševanjem priznal, da je tistega dne okoli 13. ure med povratkom proti domu opazil ustavljen avto. Ker je v notranjosti opazil maslo in ker je bilo okno odprto, si ga je prisvojil in ga nato prodal za 2.900 raznim neznancem, medtem ko si je 1 zavoj pirdržal zase.
Predvčerajšnjim zvečer pa so agenti izvedeli, da je 36-letni Danijel Kos iz Doline prijavil tatvino 5 kg masla, ki je bila izvršena 31. avgusta v Ul. Pondares. Tat je bil torej prej v kletki kot je prišla prijava na policijo.
Meggiorinija, pri katerem so našli le še 1.532 lir, katere so mu seveda zaplenili, so prijavili sodišču in ga v pričakovanju razprave zaprli v koronejske zapore.
Tatovi v stanovanju
Popoldne je 42-letna Ivanka Potokar por. Lantier iz Ul. Madonnina prijavila policiji, da so tatovi med njeno enourno odsotnostjo vdrli v stanovanje in ji odnesli 277.000 lir v gotovini ter dve zlati verižici Skupna škoda znaša 300.000 lir.
AVDITORIJ TRSTU
DANES	IN
3. IN4.	SEPTEMBRA
OBIJA
KAP
iugo&loucmbkihi {olhloliMi p-lebou
Pesmi za ples; 2L40J(% > noč.
*,i *1 *'• 121o»
11.30 Lahki . orkestr ,	|
vsakega nekaj, v,cui nnO% željah” 14.00 Sk>ve«k‘iR; g
14.15:	Kulturni obZp j m
 	,7 oo plesna P?
Lahka glasba, 17.30	,	j
ha- 18 00 Leo Jan«??Lw v*.
■ ......
šmvenske
donska fantazija; «•' ^ sopranistke Ersih 5 19.00 Oknosvet, 1»^ jj/t
Izvaja baletni ansambel KOLO iz Beograda.
Vstopnice so v prodaji pri ATEC - Goldonijev trg 1, tel. 93-520, dnevno od 9.—13. in od 16.—19.
ZUtZA BIVŠIH PARTIZANOV ORGANIZIRA
dne 18. in 19. septembra 1954
na
množični izlet Ostrožno pri Celju
kjer bo veliki zbor štajerskih partizanov
j{c }{; tfi
Potuje se s posebnim vlakom. — Cena za odrasle 1.250 lir, za dijake 1.100 lir, za otroke 700 lir.
4= * *
POHITITE, KAJTI VPISOVANJE SE ZAKLJUČI V ČETRTEK 9. SEPTEMBRA.
SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491.
19. septembra izlet v bolnico Franja.
Motoklub »Skedenj« organizira dvodnevni izlet v Ljubljano in Celje za proslavo na Ostrožnem 19. in 20. septembra. Vabljeni so vsi člani, da Se izleta udeležijo. Zadnji dan vpisovanja 9. septembra na sedežu v Skedenjski ul. 122, I. Kasnejše prijave se ne bodo sprejemale.
12, septembra ne bo nobenega izleta v Jugoslavijo zaradi mladinskega praznika ..na _Opčinah. Ta dan bodo tekme z motorji in scooterji. Člani, ki se hočejo tekem udeležiti, naj se prijavijo motoklubu »Jadran« na Opčinah.
Priljubljene lahke me --
Tržaški kulturni
Slavni pevci, 2L®	22.0»,^
ta iz baleta «Le Cyd’.	5	],*
ževnost in	avorah
gleških koncertnih dv
i ic * ‘	••	jil
11.00 Za vsakega "e5 Komorna 8las,Pa;,„rt' Ra^js pesmi:	19.00	Koncert^	£
godalnega
pesmi: 19.uO K®-2i.05 godalnega kvarteta,	!
nični koncert, dir g Boehm.	.
, k 05	6'^’
Poročila ob 5.05
13.00. 15.00,	17.00	r«i
r L.klinndl
12 00 Ljubljanski in orkester	^
vajata dela sloveni*"-Uev (A. .Scbwab D-kj g*
Parma); 12.20	čOffL
2.30 Edward Grieg- jjj Ji klavir in orkester,	9^
dlje za razvedrilo:
rlra »nrD/linP 0051111 V}	,
ske narodne I>esr*}‘,i-o lonce« s_ harmo
Vinko Drčar; 15.30- Ki poslušajte! 16.00	MauPV
rature — 9 yDJmena60* Burka; 16 lDv	0iesnen>
cert:	17.00 V	PJJ2„	t«
18.00	Iz bojev	aa^i	K«?
E ™¥s
n.ie-političm Pregjh jnel^jiriš ni spored o-pern.ih pom°rjJi' Oddaja o morju " ^ e1 22.20	Plčsna m	zau
Smrt zaradi zaužitja uspavalnih praškov
Včeraj ponoči ob 3,45 je na II. zdravniškem oddelku umrl 29-letni Tullio Kobau iz Sv. M.M. Sp., ki je 29. preteklega meseca zaužil iz samomorilnih namenov nedoločeno število uspavalnih praškov.
Zadnja pol male
Marije luise Fogar
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA
Pred sodiščem zaradi širjenja nedovoljenih kominformovskih letakov
Motoklub «M!adost» poziva svoje člane, da se prijavijo za tekme, ki jih organizira motoklub «Jadran» . Opčine dne 12. septembra.
Motoklub »Jadran« Opčine organizira 18. in 19. septembra ob priliki zDora štajerskih partizanov dvodnevni izlet v Ljubljano in Celje. Vpisovanje na sedežu do 10. septembra.
Bila je sicer oproščena, a sodnik jo je opozoril, da drugič ne bo dovolil kršitve zakona
Avgusta letos so kominfor-misti nadaljevali že prej zače-tij akcijo protesta pod geslom proti razdelitvi Tržaškega 0-zemlja, kar pa je v resnici pomenilo, da protestirajo ker italijanskemu imperializmu ni uspelo priti v cono B. V ta ramen so organizirali Rvoje pajdaše in ti so pismom po* dobne letake delili raznim trgovcem in jih vabili naj v znak protesta zaprejo trgovine. Ena od kominfoi mistk, ki so delile vabila je bila tudi 45-letna Giuseppina DellOste pur Toplicher iz Drevoreda XX. septembra. Ta je 4. avgusta pozno popoldne stopila v neko trgovino v Ul, Battisti in sicer prav v trenutku ko je bil v njej tudi neki policijski podčastnik. Zenska je lastniku izročila listek in nato odšla ter stopila v bližnjo restavracijo. Tudi tam isti postopek.	,	,
Podčastnik jo je nato ustavil in ji zaplenil 13 vabil ter jo povabil na poveljstvo. To pa jo je z obtožbo razširje-vanja nedovoljenih letakov prijavilo zavezniškemu vojaškemu sodišču, ki jo je vče-ra, sodilo Obtožnica, ki so jo preči-tali ob začetku razprave pa jo je obtoževala ne le razdeljevanja, temveč tudi publikacije letaka. Zenska se je izgovorila, da jo je tistega dne neki znanec naprosil, da bi razdelila letake trgovcem. To je tudi storila, vendar je razdelila le dva izvoda.
Njen zagovornik je v svojem govoru trdil, da se nikakor ne more govoriti o lets-kin temveč o pismih, ki so bila naslovljena na trgovce tn obrtnike. Za te pa ni potreb-
no policijsko dovoljenje in je zahteval, da Toplicherjevo 0-prostijo.
Nasprotno pa je tožilec zahteval, češ da gre za letake, ki jih je obtožena ženska delila brez policijskega dovoljenja. da jo spoznajo za krivo vsaj druge točke obtožnice, medtem ko naj sodišče samo odloči, če se lahko obsodi tudi zaradi publikacije. Kot kazen je predlagal le denarno globo.
predsednik, ki je tožilca večkrat prekinil z raznimi vprašanji, je poudaril, da o prvi tožbi ne more biti govora, medtem jo je z opominom oprostil druge točke obtožnice. Dodal je naj se v bodoče pazi, ker bi lahko drugič, ona kakor kdo drugi, res prekršil zakon.
Preds.; Curry, tož.: Smith, prevajalec:	Krmel, obramba:
odv. Sardos.
M uri at Lnisa Fogar, 13-letno dekletce domu pri Orehu, ki se je ponesrečila pri nabiranju planik v bližini Rigolata ,1'U
od včeraj popoldne nti puljskem pokopališču. Nad njeno malo belo jprsto so ne.s-uli zemlje, in j o pokrili s številnimi venci in šopki rož, tki So, jih tja' prinesle - njene prijateljice in in nožiču.
Ze v zgodnjih popoldanskih urah so se pred hišo žalosti zgrinjali sosedi in prebivalci okoliških vasi. Ob 17. uri se je razvil pogrebni sprevod. Ob krsti belo oblečene deklice — prijateljice in tovarišice iz kolonije, za krsto jia oče, sestre, sorodniki in množica, med katero je bilo tudi osebje kolonije in drugi predstavniki.
Njena mati, potrta od žalosti, je ostala domu in ni videla kako so njeno tragično preminulo hčerko polagali k zadnjemu počitku.
PD »Slavko Škamperle« od Sv.
Ivana priredi za člane in prijatelje društva dne 26. septembra izlet na Učko, Reko in v Opatijo. Vpisovanje na stadionu «Prvi maj«, vsak dan med 20. iu 21. uro, v nedeljo pa me-d 10. in 11. uro.
Motoklub »Adria« Mllje-Dollna priredi dvodnevni izlet 18. in 19. septembra na Ostrožno pri Celju. Vpisovanje do 9. t. ,n. na sedežu v Dolini. Motoklub poziva vse svoje člane, da se vpišejo za tekmo, ki bo 12. 9. Vpisovanje do 9. t. m. na sedežu v Dolini.
Zlom leve noge med prepirom na cesti
Okoli pol dveh popoldne so morali sprejeti na ortopedskem oddelku 34-letnega kurjača Josipa Kobaua iz Ul. Montecchi 5, kateremu so ugotovili zlom stegnenice leve noge. Kobau, ki bo po mnenju zdravnikov okreval v 30 ali 40 dneh, s« je sum predstavil dežurnim bolničarjem v sprejemnem oddelku bolnišnice ter izjavil, da se je malo prej sprl na vogalu Ul. Conti z Ul dei Porta z nekim Ivom. ki g 1 jr iznenada začel pretepati, pri čemer mu je povzročil poškodbo. Policija je uvedla preiskavo.
Ljudska prosveta
Pevski zbor prosvetnega društva Barkovlje ima danes 3.
septembra sestanek združen s pevsko vajo za nastop v Celju. Prosimo, da bj se o tem obveščali med seboj in da bi nihče na manjkal.
Hossettl. Zaradi počitnic zaprto.
Exceisior. Zaprto zaradi obnove,
Fenice. 16.00:	((Operacija skriv-
nost«, R. VVidmark, B. Darvi.
Nazionale. 16.30:	»Montecristovo
maščevanje«, J. MaraiS, Lia Amarrda.
Filcdrammatico. Jutri otvoritev.
Arcobaleno. 16.00: «Jetnik harema«, S. 'Lavvson, A. Tamiroff.
AuditoNuui. 16.30: »Tripolis lepa dežela ljubezni«, F. Franco,
A Sordi.
Astra Rojan. 16.00: ((Budimpešta 810», Y. Sardy.
Cristallo. 16.00:	«Zlata kočija«,
A. Magnani.
Grattacielo. 16.30: »Potovanje angleške kraljice okoli,sveta« , , .
Alabarda. 16.30: »Ivan«, N. Gray, P. Campbell.
Ariston. 18.00: ((Srečni časi«, C. Boyer, L, Jourdan. Mladoletnim prepovedano.
Armonia. 15.30:	«Semi'nole», A.
Quinn, B. Hale.
Aurora. 16.00: »Podeželska ljubezen«, J. Povvell, F. Granger.
Garibaldi. 16.00: «Večna veriga«, M Mastroianrii, G. M. Canale. Mladoletnim prepovedano.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
lmpero. 16.00:	«Kronika revnih
zaljubljencev«, A. F. Ferrero, A. Lualdi. Mladoletnim prepovedano.
Italia. 16.30: »Nepremagljivi Mr. John«, J. Wayne, D. Reed.
Viale. 16.00: »Rdeči panter«, R. Stare, J. Taylor.
Kino ob morju. 16.15: »Cilj zemlja...«, R. Carlson, B. Rush.
Mašsimo. 16.30:	»Sredi morja«
in ((Eskimski lovci«.
Moderno. 17.00: «En dan na sod-niji«, S. Pampanini, P. De Filippo.
Savona. 15.30:	«Zgodba o treh
ljubeznih«, K Douglas.
Marco. 16.00: »Zloglasni svet«, E. O' Brien, J. Dru.
Vittorio Venelo. 16 00:	«Muso-
duro«, C. Greco, M. Vlady.
Azzurro. 16.00:	»Sangaree«, F.
Lamas, A. Dahi.
Belvedere. 16.00:	«Krvavo zna-
menje«, A, Ladd. M. Freeman. Marconi. 16.30:	((Ahilova peta«,
T. Scotti, De Filippo.
Novo cine. 16.00: »Zendin jetnik«, S Granger,
Odeon. 16.00: ((Nezveste«, G. Lol-lobrigida.
Radio. 16.00: «Meč in vrtnica«, R, Todd.
Venezia. 16.00: »Afrika pod morji«, S. Loren.
POLETNI KINO:
Pri upravi PRIMORSKEGA D
T R 20/H'
Ul. sv. Frančišk^
Tel.
37-338
^OSLOVV6
slovenj*
z(haf$i pslf,
ABSOLVENTKA
Razna obvestila
Sestanek slovenskih srednješolcev, literatov in recitatorjev bo v soboto 4. t. m. ob 19. uri v Ul. Roma 15.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. septembra se je v
Trstu rodilo 5 otrok, porok je bilo 7, umrlo pa je 5 oseb.
POROČILI SO SE: kaplar a-meriške vojske Carl Aslier Dell-mer in uradnica Silvana Marin-schegg, prodajalec Forlunato De-ponte ih prodajalka Mariagrazia Devescovi, pek Giordano Ttnta in gospodinja Maria Kressiach, geometer GUIČO Fičič ln uradnica Luciana Valle, Inštalater Giordano Obertj in gospodinja Remigla Ceroeoca, železničar Ennio Pa-lazzo in uradnica Silvama Bene-dettl, slikar Claudio G ec in gospodinja Altce Calzi.
UMRLI SO:	59-letnl Anton
Cecko, E u geni a visnovirh stara 8 dni, 29-letni Tullio Kobau, 75-letni Vladitniro Sanciani, 71-letna Maria Riavitz.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: iz Chiogge s 6 potniki ital. ladja »Ottaviano«, iz Drača s 1842 ton. železne rude ital. ladja »Arsia«, iz Ravenne s 6 potniki ital. ladja «Aquilinia», iz Sdobbe s tovorom peska ital. motorne jadrnice »Livia«, «Enri-co E.», »Aree«, »Scintllla«, «Anna Romeo«, «Pace», «Folgore», in «Tre fratelli«, Iz Rotterdama 3 1100 t olja ln' 33 potniki libanonska ladja »ždisabet«,
ODHODI: proti Sdobbi prazne Ital, motorne jadrnice »Livia«, «Leonira II«, «Anna Romeo«, «Franco» in »Figlia di Maria«, proti Benetkam s 135 ton razne, ga blaga in 174 /potniki ital. ladja «Mtssapia», proti Ravenni s 520 t petroleja in 9 potniki Ital. ladja »Fernanda«, proti Reki 35 t riža in 74 potniki jug. ladja »Lastovo«, proti Tuniziji prazna ital. ladja »Potestas«, proti Benetkam z 200 t olja in 6 potniki ital. ladja »Ottaviano«, proti Raven.nl s 130 t bencina, proti Mareju z 10,409 t petroleja in 63 potniki angl. ladja «Prestige» proti Reki s 6539 t raznega blaga in 36 potniki jug. ladja »Srbija«
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 27.0, naj-nižja 19,1, ob 17. uri 26.0. Zračn tlak 1019,4 stanoviten, veter 1 km zahodnik, vlaga 70 odst,, nebo 2/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 24.7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2 De Colle, Ul. P. Revoltella 42 Depangber, Ul. S. Giusto 1, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Zanetti - Testa d’Oro, Ul Mazzini 43, uarabaglla v Barkov ljah ln Nicoli y Skednju,
šole išče zaposlitv? govini. Naslov Prl
f
ADEX
17., 18., 19., 20. ^ ( izlet s parn,K
POREČ
ROVINJ
PULO
18 in 19- »f** izlet v
NOVO c°^}% SOSKO D°lI
18. in 19-
enoinpoldn^^
OPATIJO-
19. septeD'
bt*
TOMAJ
Vpisovanje repy pri ((Adria-K^^i. ) Cicerone št. 4
izlet v ^
. Dl
9. l*
do
Ariston. 20.00 in 22.00:	»Srečni
časi«, C. Boyer, L. Jourdan. Mladoletnim prepovedano.
Arena dei flori 20.00: «Zavod se zabava«, V. Mayo.
Rojan 19 45 in 22.00: «M-7 ne odgovarja«. P. Calvert.
Ponziana. 19.30 in 21.30: «Ziveti skupaj«, J. Holliday
Garibaldi 20.00: «Večna veriga«, M. Mastrianni, G. M. Canale. Mladoletnim prepovedano.
Paradiso. 19.30 in 21.45: ((Častihlepna«, B. Davis.
Secolo. 20.00:	«Kora Terry»,
M. Roekk.
PETEK, 3 septembra 1954
JIIVONIdl VAN N K V G O A A » It K T A
254.6 III ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40, 7.45,
13.30, 19.00 in 23.30 Poročila v ital. 6.15, 12.45. 19.30 tn 23.00.
5.50 Jutranja glasba: 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar;
7.30 Zenski količek: 12.00 Skladbe nordskih skladateljev; 13.00
Melodije za zabavo; 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Pojo znani pevci;
15.00 Stanovske narodne pesmi;
17.00 Havajske melodije; 17.30 Narodne pesini iz Srbije:	18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Slovenski samospevi; 18.35 Igra
Ljubljanski plesni sekstet in trio B. Lesjak; 19.20 Šport: 20.00 Gla-
ztinov: Ples letnih časov, suita op. 67; 20.35 Iz delavskega sveta; 20.45
11., 12. i" iz
ljubi
n- 12- in miim* izlet z	z
na zagrebst. J
izlet V|sl0 3LJA* ^ /
Vpisovanje^^
19. seP‘e^ie' *
enodnevni
REK°
OPATIJ O
PODGoUO MATERIJ	^
HERpliL^ l0' 2
Vpisovanje
SO^cfJ
Članu UP jagodijJjo j’,
tov' nu?lj mat* preminila . ,nenia k8 / detemu delo^ iz(y ostalim
va in uredn^gUU nika iskre
™ »“V.;«"1
njegove m*
žalje-
Včeraj je po krajši bolezni prem1 ljena mati
Mihaela Jagodic roj.
4 ri V S"
Pogreb drage pokojnice bo jutr .-njce ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bo
pa 1 išče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sinovi Nini.
= - oslalo s<m
0**
Trst - Barkovlje, 3. septembra
1954
taborom na ostrožnem
kaaod°nri°fne7n' dva kora~ Ka od prijaznega Celja, so
umna	Vrlprave	za
bo iu \fnfCi praznik’ J i. te9d meseca
t! tele„ J - yu '■'et?a, zehki--^6 Varave za ki bo
^cenii dan se po vse/>
Pripravljajo že delj jetii?,	ustanovah in pod-
vriru. . ustanovili posebne nm^ Ue odbore, ki je &dnal0^ da se ta £ PC2£ PraSnffc Pri^erno
Potrebno™ ”*• 73ripraiJi ),s5
»o feo5 K?eff01,° d0si0J'-
iei‘hj]Sran}8m. Ostrožnem pa
ogromnn at L^S-lzvrseno že fatoo tehničnega dela,
Ve vsaka ^ dan Prosla-nesfi,	,la	tv°iem
Se rin/ 5am Praznik pa bo
iUleirla °Stal v sP°minu rimo da T h ?1 omenimo sa-
«A«»a fa fo pri"fc°
j Otna cesta nrf noUn
io ne2 °esta od Celia številnih ri Proslave, poleg bUa "l_dru°‘h del, ki so
^Potekma^ da bi Prosla-doseain ■	2 m°tenj m
kor svoj namen. Vseka-
na OsfrnS»Par£!2ans7c£ tabor
d0^deva Z^k0 se nam
usvei	med	naj'
»ste i**? rnanifestacije te mesto >rn°:VZel svoje oastno smo°Zaven onih dveh, k; dolenjskih Prisostvovali v °*r<2 T°vlicak in na
Ju9oslaviukuil?bori so so v kikine L peijavili kot ne-
S6 Priredhve°Tlne ljud'
rPo manir^ 1 S 1 pa niso inskega festatlvnega, Spo-menu, a^nfna- kot bi kdo ‘Pdsei mva Je njihov S!' ponien °ip f9l°blH m šir' 'na v Z7'teh io v
sfci
prvi
^ai^nrtdizator
® njihoi>T * Pomični moči, Wmi sprtosti' da je
mr\n ^
H ličnim -Posredovati var 'mdskih *T. w>m Širokih
e ^i^opi
tl "
h
t
££S£.?olj dozore zavesti,
ba mrebn:U’, kar ie nad-■n Sa C)ije ® naj se bor-cf ,Tebolucii nauela naroa-
Ske^ ne l' b0> 2“ «0-in . a*Pak Z *' na p°l y^očio
aS* ^fe‘Jeak°r tudi timi: ,r~fdie boi-  -------
n°vega ^stični
S* Poiri°ie£a> kar
Se na osnovi Hen sil L~ P.sel1 sociali-Hi?a lite#,,--	™	do konč-
Hkn C'1^.	Postavlje-
u ,ma m
nie&nt"1 bo’teta bile ,e f,se med Zau1i' P°~
tiho 010 čustvo tako iz-
* vdanost P0U' PVvehfi Pr e a st avl j71' kaT y, Z1 29odovins^a na* k< an Je bior„, Prep°' eŽiLje } uf°toviti'
žiČ VMoaj0 tuki Plln0 %\VSeimska Z mno~ !jenos, ,PphoioL, dorova-
Mnrt ludi cin PriPrav *«’««'««?
”«< l‘W«0 !„Z°fo‘
kreJopiicah „ V Dolenr ne 5 ic(. Oba . oni »** °-ie.^0 to, fc^/ote«,aia
^ slovenj ’ .",u'c° intimno
^nsk110 Svoje tiZtV° nave' 4j> tradicije mrtl-dQ ie fn \ ampak tu-l° in *utLl:Udstno do-h Zllalizmu t na stra-ie ^atrain\ ,e Pa da bi
tdr, UQ ie i-ni n° in L „ isudst sociau
is®
5?^182iS"*
jK
“^aio	aa »i
dianietrai' o nekaj. kar
. ieoovirm	nasprot-
^k°vraknik^akniti nje
'4!a >n ZJPOntana\-
fi? "« oK^? S'°'
^eovoi-en j1 ,s£a
0 Je resnih dofcct3. snicno nizpoio
moralnih vrednot nadvse potrebnih, dp. se prapor revolucije ohrani čist in neo-madezevan, socialistična družba pa kontno postane resnična stvarnost.
Letay osvobodilnega boja se počasi odmikajo, čedalje bolj se veča časovna distanca, ki nas loči od tega epohalnega obdobja naše zgodovine. Vzporedno s tem pa se tudi brusi smisel za kritično in objektivno presojanje njegove resnične vrednosti, brez odvečnih čustvenih primesi, ki bi, izražajoče se tez potrebno mero, utegnile bistveno prizadeti sicer zdrava stremljenja glede ugotovitve in določanja objektivnih zgodovinskih resnic. In, kolikor bolj tako postopno, toliko močneje se nam razkriva neka nova resnica, da smo namreč doslej vse premalo vrednotili njegov pomen in veličino, daga bo verjetno šele bodočnost postavila na mesto, ki mu v zgodovini pripada, in mu dala pravo ceno.
Obujanje spominov na ta čas, ko smo se tako rekoč prvič zavedli sebe in svojega zgodovinskega poslanstva, pa postaja zaradi tega vedno večja duhovna potreba vseh nas, ki zavestno in obenem nekako nagonsko slutimo, da nam je prav v teh revolucionarnih, osvobodilnih tradicijah iskati najbolj varne in zanesljive opore v vseh naših nadaljnjih stremljenjih.
Partizanski tabor na O-strežnem bo posvečen spominu osvobodilnih borb na Štajerskem, spominu borcev, ki so dali svoje življenje za njeno osvoboditev, o Čemer priča že samo geslo zborovanja — rStajerska v bor-b i>.
Na Štajerskem se je osvobodilni boj, kakor pretežno v vseh krajih Slovenije, začel že leta 1941. Njegov nadaljnji razvoj pa je bil vsled določenih posebnih političnih pogojev (Štajerska je postala ob okupaciji sestavni del nemške države) neprimerno težji, kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Cim so se pojavili prvi znaki odpora, se je po njej razvnel tako strahoten vgl nacističnega terorja, da je bilo gibanje domala uničeno, dasi ni v resnici nikoli prenehalo obstajati, a e v začetku je pod kroglami podivjanih gestapovcev padel najboljši kader:	komunisti	Slavko
Šlander, Slava Klavora, ing Hermanko in drugi, ki se v težkih pogojih razdivjanega fašističnega besa niso mogli ogniti usoai, ki jih je zadel a. V fašističnih mučilnicah v Mariboru, Celju, Ptuju so zaradi živalskega trpinčenja podlegli nešteti antifašisti. Nepozabna ostane herojska podoba in smrt Lacka, štajerskega kmeta in komumstp, in dokler se bo pisala slovenska zgodovina bo neizbrisen v srcih slovenskih ljudi spomin na mlade borce Pohorskega bataljona, katerih usoda je več kot samo fragment osvobodilnega boja. je ljudska legenda, kakršnih je po epski veličini in pretresljivi, tragiki le malo v zgodovini.
vendar, kot rečeno, osvobodilno gibanje in oborožene akcije sicer ne ravno šte-
vilnih partizanskih skupin niso nikoli zamrle. Kolikor so le okoliščine dovoljevale, so partizanski borci tolkli po okupatorju, dasi si je to dogajalo sredi same nemške države in so prav vsled tega postajali nacisti tolikanj besni Potem je prišla XIV. divizija in zanetila na Štajerskem splošno ljudsko vstajo, ki je vse bolj nara sčalp in ni ugasnila vse do končne zmage in osvoboditve.
Mnogo tega bodo bivši štajerski borci in aktivisti obudili na Ostrožnem. Tu bo najlepša prilika ne samo za obnovitev starih tovariških vezi in številnih na pol ali docela pozabljenih spominov, ampak hkrati tudi pregled politične zrelosti našega ljudstva, njegovih sil v borbi za socialistični
napredek m blagostanje.
d. f.
leditli
odnih
igosLovunsl
<Kola
, an
«N E MI R N A» JUŽNA AMERIKA
Četudi je zasedanje francoskega parlamenta in odklonitev evropske obrambne skupnosti zavzemalo zadnje dni večino prostora v dnevnem tisku, je vendarle bilo dogajanje v Braziliji važen element dnevnega tiska. V teku preteklega avgusta je prišlo v Braziliji do , večjih sprememb. Dogodki so se sicer razvijali; že delj časa, vendar pa so tvorili glavno obdobje krize trije tedni med prvim strelom 5. avgusta zvečer v Ul, Capocabana v Rio de Ja-neiru in pa med drugim strelom, v noči od 22, na 23. avgust, ko si je bivši predsednik Vargas vzel življenje.
meznih dogodkih in jim skušali poiskati vzrok.
Takoj po prvih strelih 5. avgusta v Capocabani, od katerih je padel zrakoplovni major Vaz, je bila organizirana stroga preiskava v zvezi z atentatom. V preiskavi je bilo ugotovoljeno, da so novinarja Lacerdo, pri katerem je umrl major Vaz, napadli ljudje iz V.argasove telesne straže. Ugotovljeno je bilo namreč, da je član predsednikove garde, Climerio Eu-rides de Almeida, najel nekega Alcina de Nascimenta naj bi umoril Lacerdo in sicer zato, ker je ta pisal proti politiki predsednika Vargasa,
V dobi	med tema dvema	I	opozicionalnem tisku so pre-
krvavima	dogodkoma, ki	sta	i	cej poudarili tudi to. da je
med seboj v neposredni	zve-	j	dejanski iniciator atentata
zi, so se	dogodki sledili	kot	predsednikov sin poslanec Lu-
na filmskem traku. In tudi če bi jih hoteli v podrobnostih razčleniti bi ne mogli priti povsem na jasno kje so tiste sile, ki so te dogodke sprpžile. Na vsak način pa se bomo ustavili pri posa-
r
K..
DR. FORTUNAT MIKULETIČ
IZLET NA REKO
J
Korajža velja! - Čudna Francozinja - Priden Nemec - Kolonialna Angleža - Jugoslovanski Karras - Turisti in turistke
°«no7do
S, {.Varnosti -K8* te~ lih treba - m'
bi ^4s~e rem-
-;r7e m k i°9eI	kd0	bi
°vali?
^otnosrt)T~i' da 8 SM'
in.
Ko je vihar končal, sem se nagnil k muzikantu: «Hvala vam! Mogu vas čime častiti?«
Skromno je odgovoril:
«Ako baš želite, molim tursku kafu.»
Moja časnikarska žilica je bila kmalu potolažena. V odmorih sem postopoma zvedel: Imenuje se Ivo Horvat. Bil je svoj čas nameščen pri zagrebškem radiu, kjer je imel svoj *Havajski trio»; pozneje je prišel na reški radio, zdaj že leto in dan nastopa vsak večer v tem baru. Svira in poje vse na pamet, narodne in umetne, iz vseh dežel in v vseh jezikih; njegov repertoar je neizčrpen. Prekinil sem ga: nA kao što vidim, najviše volite domače hrvat-ske.s
ml slovenske, molim!* Tedaj sem se spomnil: Njegov inštrument je prav tak, kakor ga je imel pro-sluli Dunajčan Karras, ki ga je režiser filma eTretji možu najbrž odkril v sličnem lokalu na Dunaju. O-menil sem to Horvatu;
«Vi ste pravi jugosloven-ski Karras!»
«Previse ste ljubazni. Očete, da vam zasviram njegov motiti?«
Karrasa sem slišal v kinu in neštetokrat v radiu. Moj Ivo Horvat nič ne zaostaja za njim.
Pozneje sem govoril z ravnateljem podjetja nRiblji re-storann, tovarišem Milenkom. Pripovedoval mi je, da je Ivo Horvat znan daleč preko meje. Nemci, Francozi, Nizozemci, Angleži, Skandinavci itd. ga z veseljem poslušajo in hvalijo. S svojim mojstrskim spiranjem in prijetnim glasom takoj ustvari «ono, što Njemac veli Stimmungn. A
da domačinom ugaja, je o-čitno.
«To verujemn, sem dejal, esaj tudi meni ugaja.n
Ta Ivo Horvat bi moral kdaj priti na gostovanje v Trst. Kako naše pevsko društvo bi ga lahko vzelo pod svoje okrilje. S svojim hr-vatsko - srbsko ■ slovenskim sporedom bi gotovo imel u-speh, a gostovanje bi bilo gladko izvedljivo, ko gre samo za eno osebo.
Si**
Na Reki in sploh povsod
po naši obali vidiš dvojno morje: Jadransko morje in morje turistov. Ceste, lokali in prevozna sredstva, vse je nabito polno turistov vseh narodnosti, vseh jezikov, vseh barv, vseh noš; malo je posameznikov, mnogo je parov, še več družin z otroki, a največ celih karavan, skupin po deset, dvajset in več oseb. Težko hodijo, še teže nosijo, v potu svojega obraza gojijo turizem. Kljub vsemu kaže, da se zabavajo. Vsekakor mislim, da je vredno, da človek postane sam turist, da gleda to mdrje turistov. Prostor mi žal ne dopušča, da bi se razpisal.
>1* %
Zjutraj ob j. uri sem sedel pred obalno kavarno in čakal parnik za Opatijo. Pride večja karavana žensk; same kmetice, Slovenke. Tri zenice s cekarji zasedejo mizo zraven moje.
«Kaj bomo pile?«
Ena se ozre naokrog in reče:
uDrugi imajo pred sabo kofe in mleko».
«Ka; kofe, kaj mleko!? To imamo doma. Zdaj smo na potovanju, zdaj smo proste, brez moških. Dajmo ga en liter!«
In naročile so — liter vina ter ga spravile še preden sem jaz končal svojo
turško kavo in cigareto. Prosim; Ob sedmih zjutraj! Mislim, da so bile Kranjice; ne trdim pa tega za gotovo, ker premalo razločujem slovenska narečja. Tudi ne bi hbtel, da se štajerske rojakinje užalijo.
£ * *
Na parniku sem krožil med številnimi turisti, da čujem, o čem se menijo. Nič zanimivega. Predmet pogovorov je prtljaga, vozni red, prenočišče, prehrana, vreme. Končal sem prav na sprednjem koncu ladje in se svedel zraven dveh domačinov na kup ladijskih vrvi. Eden je bil službujoči mornar na ladji, drugi pa kršen Dalmatinec, kakor sem so-
dil. Ta je imel besedo in ujel sem stavek, ki zasluži, da ga dobesedno zapišem: «Eh brate, pa ja ti zna-dem hrvatski i dalmatinski , srpski i črnogorski. Mogu ja, brate moj, po ejelom svjetu!«
Skratka: Vrnil sem se v Trst z velikim spoznanjem: Reci ((Jugoslovanu, in rekel si ((turistu!
(Konec)
ESKIMSKI SLADOLED
Gostje kavarne »Modra ptica« v Prince Georgiu (Britanska Kolumbija) se ne bi posebno začudili, če bi _ našli na jedilnem listu »medvedje noge« ali «kuhano sovo«, ker
ima Margareta White, lastnica te kavarne, redke recepte eskimskih poslastic. Ti recepti so vzeti iz «Kuharice», ki jo je izdalo Združenje za pomoč pohabljeni mladini na Aljaski. Med drugim vsebuje ta knjiga tudi način za pripravljanje eskimskega sladoleda iz jelenovega loja in tjulenjevih jeter, goiaža od morskega konja in severnega ' jelena z o-mako. Sladoled se napravi po
terio Vargas.
Predsednik Vargas je zaman poskušal dokazati, da je proti takemu ravnanju in zato je takoj razpustil svojo telesno stražo, toda opozicija se s tem dejanjem še ni pomirila. Za opozicijo je bila to le najlepša priložnost, da spodkoplje temelje sedanji vladi in posebno predsedniku Vargasu. Pogreb mrtvega majorja je bil 11. avgusta in ta je bil najlepsa priložnost za velike demonstracije proti Vargasu in njegovi Stranki dela. Te nemire pa je opozicija dobro izkoristila in jih uprizorila tudi v drugih mestih brazilske republike.
V notranjepolitičnem življenju Brazilije ima vojska vedno glavno vlogo. Vojaške sile so se nasproti Vargasu obnašale zelo čudno; in sicer nekoč so ga dvignile na oblast drugič ga vrgle z oblasti, bi-le z vlado, bile v opoziciji, tako pač kot je naneslo. Dejstvo pa je, da je pri atentatu na Lacerdija padel, pa čeprav slučajno, letalski major Vaz, in to je bila najprimernejša okoliščina, da se je v zadevo vmešala tudi vojska. In preiskavo o atentatu dejansko ni organizirala brazilska policija, pač pa letalstvo, ki
nov loj in mu dodajte tjulenje olje. Vse to dobro preme-site z rokami, dodajte malo vode in mesite toliko časa, da postane masa bela in penasta. Na koncu dodajte sadje po okusu. Dober tek!
m. -
> -V
.(Milijonarji« jugoslovanskega letalstva - 28. avgusta t. 1. so trem P1'0*™, Seratm. lanoviču in Drakuliču, radiotelegrafistu Sušiču ter strezn.c. dragic. Pavlov.c preda . spomenice in nagrade v znak priznanja za preleteli!) milijon kilometrov na transpor
nih avionih JAT
temle receptu: Zdrobite jele- je v noči IV. avgusta mobiliziralo kakih 200 letalskih častnikov, ki so s pomočjo letal, helikopterjev in vsega potrebnega aparata, organizirali v nekem planinskem zaselku pravi lov na De Almei-deja in ga tudi ujeli. Po aretaciji De Almeideja pa so takoj ujeli tudi atentatorja De Nascimenta. Ko je letalskim častnikom uspel ta policijski podvig,fuso- aretirali tudi poveljnika razpuščene predsednikove straže Georgija For-tunata, ki je dal ukaz za atentat na Lacerdija. Pri aretaciji Fortunata so našli pri njem tudi neke dokumente, ki dokazujejo, da je bil ta človek, to se pravi, da je bil načelnik predsednikove garde zelo pokvarjen človek.
Iz tega je sledilo, da so vsi indiciji vodili v najožjo bližino starega predsednika republike Vargasa, in opoziciji je bilo lahko izkoristiti razpoloženje letalskih sil za nadaljnje rušenje vlade, odnosno vsaj predsednika.
Voditelji opozicije v parlamentu so odločno zahtevali, da V.argas poda ostavko. Letalski častniki so se postavili na isto stališče in 22. avgusta je skupina 26 letalskih častnikov izročila predsedniku Vargasu spomenico, s katero zahteva naj bi predsednik odložil svojo funkcijo, češ da bi to bila «edina možnost, da se država izvleče iz krize, v katero je treščila zaradi a-tentata«.
VOHUNSKA	VOJNA
RASTVOROV KONTRA JOHN
r?°a?r««eo(wi/ Žr®ba imeti
2 *mhes ob*utek ]e nam' iJude/, polrebe
thLPS njihovi
koi manTr.al*i afirma-
k) j
ofe.floIbrin1 9l,ede »m-
močan
ejšn bm v 7 en' da tih r'ar7)°ahudo var Uiink0'
t1 SE*--** ~	n3i'l0‘
heyam"Jn VolHa Ti Juon5anes	ki oa
'zpr
Ttioi-res <*osyee £a raj)en le o*JJ:, Novi tiv
h j,_J“0°sl<w“ Vri
5oicg Te.? ke
-čem**,teL
Drvič ■ love~
bihoije v 7,	'	kako	oi-
oa
nlcbd°Udaio0prin^a, ;bo^
/
j. Poi®f k™,v ta w <ocfts^»e ^lji Zi0tJd-
s<nSt*'n^ nPo^ -
&*etJlmstv°TčVkah,'7lž
Top	ZPel^Zainid
?ko	k°n-
c«.
m?i’oc7’'0 se ie 24- januarja i v„ T°*t)u. Tega dne je Jurij Rastvorov, nameščenec ruske misije na Japonskem, kot običajno zapustil svoj u-rad dva dni zatem pa je sovjetska vojaška misija javi-
vi,Tie ‘Zg,inU neznario kam V Kratkem komunikeju je bilo javljeno, da je morda postal znev kakega «incidenta«,
ker da je bil zelo »živčno razrvan«. Nekaj dni kasneje Pa sta začela radio Moskva in radio Peking obtoževati Američane, da so Rastvorova ugraoili. V istem smislu je o tem pisal tudi sovjetski tisk vendar ne da bi svoji javnosti ka; povedal, kakšno funk-je pravzaprav Rastvorov
* i
Z druge strani, in sicer ne
ie aifitrl*Ske' Pa se ie izginot-' rUstvorova tolmačilo na
VMo7m nasproten način. Rast-VLT funkcionar so-
nai hi* obvveMevalne 5>užbe, obveščeni predal ameriški je lia ,ni službi, za katero
delal z* A«. & Ze od prej tudi T Amenčnne, ampak ker l* sudil v tisto sku-
»s®0?«™ ^SLTi*JSrrLSSJ&
etlčnj	elon»r5ov.	ki	,n	Kiti
teni	kl	80 biU vple-
(Jll T Berijevo afero.
"»stvorov, je bil Sovjetom
že nekaj časa sumljiv, posebno, ker jim je prišlo na ušesa’ da se večkrat sestaja z nekim agentom ameriške obveščevalne službe. Baje so ruski agenti te sestanke fotografirali. Zaradi tega so Američani ob tej priliki objavili vest, češ da je neki član sovjetske misije v Tokiu (kdo drugi, če ne Rastvorov) skušal podtakniti ameriškim obveščevalcem lažne podatke vojaškega značaja. Verjetno so hoteli Američani s tem Rastvorova »rehabilitirati« in zbuditi pri njegovih predpostavljenih mišljenje kot da so njegovi sestanki z omenjenim a-meriškim agentom samo v korist njihovemu obveščevalnemu delu.
Naj je bilo kakorkoli, ali da se je Rastvorov preplašil zaradi svojih zvez z Berijo ali zaradi sodelovanja z Američani, dejstvo je, da se je zbal za svojo usodo in prešel na stran najhujših sovjetskih sovražnikov.
Jurij Rastvorov je bil rojen leta 1921 v Dimitrovsku, mestu, ki leži v centralni Rusiji. Ko mu je bilo šele 20 let, je stopil v vojaško obveščevalno službo, nakar je bil leta 1943 premeščen na sedež tajne policije v Moskvi. Potem ko je v uspehom dovršil kurz azijskih jezikov v Moskvi, je bil leta 1946 po' sim na Japonsko. Ker je za javnost fungiral kot namešče-
nec zunanjega ministrstva, je bil dodeljen na delo k sovjetski vojaški misiji v Tokiu.
V resnici je bil funkcionar MVD, s činom podpolkovnika. Govori se, da je Rastvorov zavzemal v tem svojstvu enega najvažnejših in najodgovornejših položajev na Japonskem Skozi njegove roke so šli podatki vohunskega značaja, ki se niso nanašali samo na Japonsko, ampak tudi na ameriško vojsko na Japonskem, in s tem v zvezi na ameriške načrte na Daljnem vzhodu Rastvorov je verjetno poznal tudi tisto mrežo sovjetske obveščevalne službe, ki je operirala na Koreji, Tokio je bil, kot znano, u-meriška centrala za Korejo, tu se je stekalo vse, kar je imelo kako zvezo s korejsko vojno, najprej v štabu Mac Arthurja, zatem pa nje, govih naslednikov.
Odkar je Japonska kapitulirala in bila okupirana, je imela vsaka zavezniška vlada v Tokiu svojo vojaško misijo. Sovjetska misija je imela izpolniti svojo nalogo ter zapustiti Japonsko onega dne, ko so sovjetske čete zapustile Južno Korejo. Toda tega sovjetska misija, ni ..storila, ampak je Se naprej osta-* la na Japonskem. Juponci so večkrat zahtevali, da se misija umakne, ker je «odveč», loda tega ni napravila; ostala je, prejkone prav zaradi
in sicer to, da je Smith priredil tiskovno konferenco, na kateri je imel nastopiti tudi Rastvorov. Napraviti je hotel torej z Rastvo-rovom isto, kar so Rusi v Vzhodnem Berlinu napravili z dr. Johnom. Te konference se ni udeležil nihče iz sovjetske ambasade, in celo dopisnik «Tassa» ne.
Najprej je na tej obveščevalnega dela. Člani renči spregovoril Henrv
misij* so uživali diplomatsko imuniteto, kar jim je vsekakor : olajšalo pofei.
Ze <Jsem mfsdcef je poteklo, kar je priilo,do «atei*e Rast-vorovs V [tem času je Mo-£ va jiekajkrat intervenirala v \Vashiiigtonu. da treba Rastvorova vrniti, ker je bil ((ugrabljen«. Sovjetska ambasada v VVashingtonu je vse do nedavnega pogrevala moskovske zahteve glede Rastvorova. Potem pa se je nekaj zgodilo, kar je vsekakor zelo zanimivo.
Dne 6. avgusta se je sovjetski poslanik Zarubin napotil do pomočnika ameriškega podsekretarja za zunanje zadeve Roberta Murphija, da bi ponovno zahteval izročitev Rastvorova. Ob tej priliki mu je pomočnik podsekretarja rekel, naj potrpi, ker da bo gle de te stvari kmalu zadovo Ijen. Nekaj dni zatem, je bil Zarubin po telefonu povabljen, naj bi se naslednjega dne ob petih zglasil pri Murphiju, ker da ,ga podsekretar Bedel Smith f.aradi neke seje ne mo re sprejeti. Toda drugega dne pa mu je telefoniral sam Ba-deh Smith in ga prosil, naj .bi prišel k njemu naslednjega dne od petih do pol šestih popoldne. Toda, kaj se je zgodilo? Zarubin je enostavno «zbolel» in ga na dogovorjeni sestanek ni bilo.
Nekaj se je seveda zgodilo,
dam. «porteparole» ameriškega zunanjega ministrstva, ki j» zbranim novinarjem predstavil Rastvorova, nakar mu je prepustil besedo. Rastvorov je prečital svojo izjavo v ruščini, ta pa je akoi bila prevedena v angleščino. Rekel je, da je zapustil sovjetsko službo in domovino k^r je postalo njegovo življenje tam neznosno, ker m “og<;{ več prenašati nezaupljivosti in laži, ki jih ljudje morajo drug drugemu govoriti, ker je njegova domovina posta,a eno samo ogromno koncentracijsko taborišče itd. Dalje je izjavil, da je pustil v KZ zeno in otroke, ki bodo morali plačati zanj, toda oni bi tako m tako morali plačati, tudi če bi bil ostal. Potem je povedal, da se je na svoj korak odlo-čll ‘že davno prej, vprašanje pa je bilo, kakšen čas bi bil najprimernejši, da to izvede. Tri na potrjuje domnevo, da je res delal že delj časa za ameriško obveščevalno službo na prebeg pa se je odločil’ šele ko so ga poklicali v Moskvo.
Ves čas svojega govora pa se Rastvorov niti najmanj ni dotaknil uslug, ki jih je bil storil ameriški obveščevalni službi Ko pa so ga novinarji začeli dobesedno bombardirati z vprašanji okrog tega, je vendarle nekaj povedal.
Ro njegovi zaslugi so ame-
Badell riški organi demaskirali in u-ničili eno, verjetno najvažnejšo sovjetskih obveščevalnih mrež na Japonskem. Po poročilih nekaterih agencij pa je Rastvorov ne samo na Japonskem, ampak tudi v ZDA pomagal odkriti neko sovjetsko obveščevalno mrežo.
Glede sovjetskega vohunstva na Japonskem pa je Rastvorov omenil tudi to, da so v korist SZ delali tudi zelo odgovorni funkcionarji japonskega zunanjega ministrstva, da ima v tem pogledu precejšnje naloge komunistična partija Japonske in da je danes odgovoren za to delo Panjuškin, bivši poslanik SZ v Washing-tonu, zatem pa v Tokiu.
Novinarji so Rastvorova naravnost obstreljevali z vprašanji. Med drugimi j? P°* stavljeno tudi sledeče;.
«Ali pripravlja SZ vojno proti ZDA?«
«Težko je na to odgovoriti,« je odvrnil, «niti nisem visoka osebnost niti politični ekspert.«
Na vprašanje, ali veruje v možnost mirne koeksistence, je Rastvorov novinarjem odgovoril, naj čitajo Lenina in Stalina.
Ko se je tiskovna konferen-
Zatorej preseneča reagiranje Tokia v zvezi z omenjenim nastopom Rastvorova. Kmalu po njegovih izjavah je namreč japonska vlada izdala komunike, s katerim bi se hotelo zmanjšati njihov pomen. Tu je rečeno, da ni nobena japonska odgovorna osebnost vpletena v kakršnokoli vohunsko dejavnost. Toda tokijski časopis «Asahi» trdi, da sta bila aretirana dva visoka funkcionarja zunanjega ministrstva, ki sta dajala informacije Rastvorovu, pa jih je ta kasneje razkril. Za te informacije sta dobivala nagrado od 50 do 100 tisoč jenov. Od leta 1950 do leta 1954 sta tako zaslužila vsak po dva milijona jenov. Podatki so morali torej biti precejšnje vrednosti, če so jih tako dobro plačevali. Vtem pa so bili aretirani tudi nekateri bivši oficirji cesarske vojske, med njimi načelnik generalnega štaba v Mandžuriji, Soji Sl. Stvar torej le ni tako nedolžna, kot bi jo hoteli prikazati na japonskem zunanjem ministrstvu.
Morda pa se Japonci jeze, ker se Rastvorov ni predal njim. Američanom je Rastvorov prav gotovo razkril mar-
ca končala, so Rastvorova od- s'katero tajnost o Japonski, peljali v dobrem spremstvu | ki bi e drugače nikoli ne -	-m—	zvedeli. Med drugim pa bo
tudi to, da so Američani s
v neznano smer. Razumljivo, da treba Rastvorovu, kot pred njim njegovemu kolegu Gu-zenku, nuditi kar najbolj tajno in varno zavetišče, da bi mu ne prišli na sled agenti MDV. Kaj bi ga doletelo v tem primeru, si lahko vsak sam misli..
Ce drži to, kar je Rastvorov .izjavil glede sovjetskega obveščevalnega dela na Japonskem, pot»m bi morala biti tudi japonska vlada o tem obveščena, In Sicer od Američanov,
Kot vemo, je predsednik Vargas zelo ostro odklonil to zahtevo in zelo poznana je njegova izjava:	((Brazilsko
ljudstvo me je zbralo za pet let in ja? hočem izpolniti svoje poslanstvo do konca in to tudi če me vojska ne podpre in če me ne podprejo moji prijatelji. Naj ostanem sam!
Star sem, to je točno, toda moja kri bo tekla za to, da si obdržim svojo pravico do katere sem prišel po legalni poti. Dolgo sem živel in sedaj lahko umrem, toda v nobenem primeru ne bom pokazal« nikakega znaka šibkosti... in umrl bom z orožjem v roki.«
To je vsekakor odločen odgovor, vendar je Vargas verjetno računal na podporo, ki bi mu jo nudila suhozemna vojska in mornarica, toda tudi tu je doživel razočaranje, saj so se v zadnjem trenutku tudi častniki suhozemne vojske postavili proti njemu in zato je moral kloniti. Klonil pa je, kot smo že omenili, tako da si je v noči med 22. in 23. avgustom s strelom vzel življenje.
Toda Vargas se tudi mrtev ni odpovedal svojemu načrtu. Njegova posmrtna oporoka brazilskemu ljudstvu, ki so jo našli poleg njegovega trupla. vsebuje	najostrejše
obtožbe proti ((mednarodni skupini«, ki je hotela izzvati v Braziliji upor in proti nekaterim domačim	kapitalistič-
nim krogom, ki v službi tujega kapitala delajo škodo Braziliji in interesom brazilskega ljudstva. V svoji oporoki Vargas objavlja, da je v borbi za dvig življenjske ravni delavstva in za podržav-ljenje petrolejske in električne industrije naletel na »nepremostljive zapreke«. Tu je navedel tudi ogromno škodo, ki jo trpi država zaradi organiziranega tihotapstva čez meje in zaradi tega, da je morala Brazilija pod tujim pritiskom znižati cene najosnovnejšemu izvoznemu blagu, kavi. In tu je iskati pravega krivca za smrt predsednika Vargasa
Postavlja se vprašanje ali je Vargasov samomor zaključil krizo v Braziliji. Dosedanji dogodki kažejo, da se je kriza pravzaprav šele začela, kajti dočim so brazilske -množice po atentatu na novinarja Lacerdija vzklikale proti Vargasu, se je po njegovem samomoru splošno mnenje povsem spremenilo.
In verjetno so prav tisti ljudje, ki so pred njegovim samomorom vzklikali proti njemu, danes vprav največji njegovi borci, pa četudi je Vargas že mrtev. Je to morda znak, da se množice prepuščajo sentimentalizmu in zato se postavlja vprašanje ali so ti ljudje, ki so včeraj kričali dol z Vargasom in kričijo danes živel Vargas, vendarle uvideli, da ni bila krivda za morebitne Vargosove neuspehe samo na njegovi strani, ampak da so v borbi mnogo i lejše sile, ki so vzrok vse te brazilske krize in ki koreninijo izven brazilskih meja. To pomeni, da so gibalne sile, ki so sprožile plaz proti V.argasu drugje in prav gotovo ne bomo zgrešili, če rečemo, da je tudi v primeru teh velikih sprememb imela prste vmes kaka družba tipa United Fruit Companjr. s sedežem nekje v ZDA. Vargas se je namreč z vsemi svojimi silami upiral tujim vplivom in tujim interesom in četudi ni povsem uspel, je prav gotovo zmanjšal škodo, ki bi jo sicer imelo brazilsko gospodarstvo, če bi bila tem zunanjim silam dana popolna svoboda delovanja. Ko je prišla na dan Vargasova oporoka in je bilo v njej poudarjeno njegovo stališče glede tujih sil, so množične demoni stracije v Rio de Janeiru in drugih brazilskih mestih nenadoma dobile protiameriški poudarek. To pa ni nič čudnega, saj je med primerom odstranitve predsednika Vargasa in ((revolucijo# v (Jua-temali toliko podobnosti, da jih more opaziti tudi človek brez podrobnejšega poznavanja vse one zakulisne politične in še bolj gospodarske borbe, ki jo vodijo razni tru-sti s sedežem v ZDA.
Zato ni nič čudnega, če se v brazilski javnosti čedalje bolj govori, da je bil neuspeli a-tentat na novinarja Lacerdo, umor letalskega majorja Vaze; da je bil ves napad opozicije proti Vargasu le dobro pripravljena in še bolje izvedena akcija, ki naj bi privedla v Braziliji na oblast ljudi, ki bi bili manj odporni pred prodiranjem tujega kapitala v brazilsko gospodarstvo in predvsem na področje kave in petroleja.
tem odkrili nekatere japbnske slabosti, zaradi česar bodo lahko še naprej insistirali, da jo kontrolirajo.
Zanimivo, kako more usoda enega samega človeka v marsikaterem primeru vrtV iz ravnotežja kar po več držav hkrati. Takšen primer je vsekakor primer Rastvorova, ki bo še prav posebej zabeležen v zgodovini znamenitih vohunskih primerov.
PRAZGODOVINSKI GOZD
Pri gradbenih delih v New Jerseyu (ZDA) so v bagri naleteli na velikanske hlode več metrov globoko v zemlji. Teh je bilo toliko, da so morali delo ustaviti že po nekaj dneh. Ugotovili so, da so našli ostanke prazgodovinskega ce-drovega gozda. Zanimivo je, da so hlodi dobro ohranjeni, ker v plasteh blata med njimi ni bilo toliko zraka, da bi les strohnel.
VREME
Vremenska napoved za danes: Pretežno lepo, toplo vreme s krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27 stopinj:	najnižja pa
19.1 stopinje.
TBST, petek 3. septembra 1954
DNEVM
radi®
20.05: Zbor
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 12.00:
Skladbe nordskih skladateljev. — Trst II.: Slovenske filharmonije. — Trst I.:	21.05.	mi	-
koncert, dirigira Karl Boehm. — Slovenija, venske narodne pesmi pojo «Tri Polonce«.
v®//
I H
i iliipli
m
TRETJI DAN EVROPSKEGA PLAVALNEGA PRVENSTVA JE ŠE KVARIL DEŽ
Včeraj sla bila oddana samo dva naslova prvakov
Tumpek (200 m metuljček) lil (100 m ttio z.)
V vaterpolu: Madžarska-Jugoslavija 3:3 (1:2)
1
Finale v skokih s trimetrske deske so morali zaradi dežja odložiti za danes
TORINO, 2. — Današnji spored se je pričel s predtekmovanji na 400 m. Najboljši čas je dosegel Madžar Csor-das; samo desetinko sekunde, za njim pa je bil Italijan Romani, ki je prav gotovo med najboljšimi plavalci na tem tekmovanju. Ker pridejo v finale tekmovalci, ki dosežejo najboljše čase, ne glede na to, kako mesto so dosegli v svoji skupini, se je prav v predtekmovanjih na 400 m zgodilo, da se iz ene skupine niti zmagovalec ni plasiral v finale. Poleg Csordasa bo od Madžarov v finalu plaval zopet Nyeki. za katerega smo zlasti radovedni, katero mesto bo zasedel. Ta plavalec namreč v predtekmovanjih ne troši preveč sil in je tudi na 400 m dosegel šele peto mesto; skoraj prepričani smo, da
Športniki pozori
Pripravljalni odbor za dan tržaške mladine poziva vse motoriste, da se prijavijo pri svojih rao-toklubih za dirko v redni vožnji, ki bo 12. septembra dopoldne na okoli 100 km dolgi progi po cestah našega področja. Organizacijo dirke je prevzel motoklub Jadran . Opčine.
Plavalci, šahisti in igralci namiznega tenisa naj se prijavijo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15, in sicer dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
bo v finalu prišel bolj v o-spredje.
Jugoslovan Jeger tudi na 499 m ni startal, čeprav je bil prijavljen. Ker se je podobno zgodilo pri 100 m prosto, bi bilo končno treba premisliti, ali je treba voditi v Torino ljudi samo za to, da gledajo prireditev. Gotovo ima tudi to svoj smisel, vendar opazovalci, ki se hočejo kaj naučiti,
ESA LIGORIO-DJORDJEVIC 22-letna jugoslovanska plavalka iz Dubrovnika dosega na evropskem plavalnem prvenstvu v Torinu zelo lepe uspehe. Na 400 m prosto je bila tretja,
na 100 m hrbtno pa četrta.
ne bi smeli biti tam kot člani reprezentance, ki so prijavljeni za tekmovanje, potem pa ne nastopijo. Tudi ne vemo. zakaj ni nastopil na 200 m metuljček Jugoslovan Kučar.
V predtekmovanjih na 200 m metuljček je dosegel najboljši čas Rus Borisenko. Madžara Tumpek in Fejer sta plavala v delfinovem stilu, ne da bi se do skrajnosti naprezala. V skupini s Fejerjem je plaval tudi Jugoslovan Trojanovič. Prišel je na cilj drugi za Madžarom, vendar pa njegov čas ni bil dovolj dober, da bi mu zadostoval za finale.
V finalu je zmagal Madžar Tumpek, za njim pa se je uvrstil njegov rojak Fejer. Tretje mesto je pripadlo Rusu Martinčiku. Ko je bilo treba opraviti običajno ceremonijo po zmagi (zmagovalec stopi na najvišjo stopnico v sredi, na
nižjo poleg njega na vsaki strani pa drugi in tretji), je padal dež. To sicer obeh Madžarov ni motilo, Rusu se pa kar ni dalo priti na častno mesto. (Kot je videti, se torej plavalci le v vodi ne bojijo — vode).
Nemec Klein, ki je svetovni rekorder v tej disciplini (2:27,3), je prispel šele šesti. Vendar se lahko tolaži, da je pač še vedno svetovni rekorder. Sicer pa je tudi današnji zmagovalec Tumpek svetovni rekorder, toda na 100 m metuljček s čudovitim časom 1:02,3.
Kot je bilo pričakovati, sta se na 100 m hrbtno popolnoma uveljavili obe Holandki. Za njima je še Angležinja Si-mond. kot četrta pa se je uvrstila Jugoslovanka Ligorio, kar je zanjo nov velik uspeh. To še tembolj, ker marsikdo od »strokovnjakov« pri svojih napovedih mlade Dubrovni-čanke ni upošteval.
Danes so tudi skakalci s trimetrske deske izvajali skoke za kvalifikacijo v finale. Skakalo je okrog 30 tekmovalcev, toda v finale jih je prišlo le 12 najboljših. Med temi ni Jugoslovanov Dobrina in Porente, ki sta dosegla šele 24. in 25. mesto s 64,82 in 63,18 točk.
V vaterpolu sta bili na sporedu iz prve skupine tekmi Nemčija - Anglija in Italija -Holandska. Zmagali sta Nemčija in Italija. Uspeh Italije proti Holandcem, ki so gotovo eden izmed pretendentov na končno zmago, je zelo dragocen.
V drugi skupini so nastopili Rusi proti Špancem in zmagali, kar je po prognozah v redu. Tekma med Madžari in Jugoslovani pa se je končala neodločeno; v prvem polčasu so Jugoslovani celo vodili z 2:1. Drugi polčas pa so z enakim rezultatom končali Madžari v svojo korist.
iffi':,?'v .' tor „ *
f ■
.
:r..
'■	J;
Anglež CHATAWAY odlični srednjeprogaš, ki je prispel v Bernu na 5000 m drugi za Rusom Kutsoin in pred Zatopkom. Te dni se bosta Chataway in Kuts zopet spoprijeta na neki lahkoatletski prireditvi v Angliji. Zato-pek pa je včeraj prišel v Stockholm, kjer bo nastopil na »septembrskih igrah«. Organizatorjem je že naročil, naj pripravijo vse potrebno, da bo mogoče regularno meriti njegov čas na 3 milje, ko bo tekel 5000 m. Zatopek namerava namreč potolci evropski rekord Kutsa na 3 milje.
Italijanski plavalec Romani se je na evroskem prvenstvu v Turinu že lepo uveljavil. Dosegel je najboljši čas na 200 m prosto od vseh plavalcev, ki so nastopili v štafetah 4 x 200; dobro je plaval tudi predtekmovanjih na 400 m.
REZ U ETATI
MOŠKI :
200 m METULJČEK PREDTEKMOVANJA :
I. skupina:
1. Hale (Angl.) 2’40”2;	2.
Maesel (Zap. Nemč.) 2’40”9; 3. Klein (Zap. Nemč.) 2’42”0; 4. Martynčik (SZ) 2’42”0;	5.
Kahkonen (Fin.) 2’49"5. Kučar (Jug.) ni startal.
II. skupina:
1. Tumpek (Madž.) 2’40”4; 2 Lusien (Franc.) ž’40”6;	3.
Dominguez (Span.) 2’44”2;	4.
4'58”9;	4. Wardrop (Angl.)
459”0; 5. Krogh (Norv.) 5’06”0; 6. Kutscera (Avstr.) 5’07”0. — Paliaga (It.) in Tolkaczevvski (Polj.) nista startala.
II. skupina:
1. Csordas (Madž.) 4’45”2; 2. Ostrand (Šved.) 4’46"1; 3. Eadura (CSR) 4’50”2; 4. Konig (Sved.) 4’54”5;	5. Kayhko
(Fin.) 5’00”5;	6. Splengler
(Vzh. Nemč.) 5’02”5. — Scho-ber (Avstr.) ni startal.
III. skupina:
1. Romani (It.) 4’45”3;	2.
Larsson (Sved ) 2’51’’5; 5. Hu- Monteserret (Franc.) 4’51”1;
dec (CSR) 2'52’8.
III. skupina:
1. Borisenko (SZ) 2'39”8; 2.
Larsson (Dan.) 4‘57”3;	4.
Head (Angl.) 5’02"3; 5. De Jong (Holand.) 5’06”2. — Je-
Wohlmann (Vzh. Nemč ) 2'44"3; Iger (Jug.) in Olsen jNorv.)
3. Gnlz (It.) 2'46"3; 4. Siska r.ista startala.
(Avstr.) 2 50"3.	—	Wardrop
(Angl.) ni startal.
IV. skupina:
1. Fejer (Madž.) 2'41"4;	2.
Trojanovič (Jug.) 2’44”6; 3. Al-
IV. skupina:
I. Gremlovvski (Polj.) 4’47”0; 2. Nyeki (Madž.) 4’49”7; 3. Boi-teaux (Franc.) 4’49”7; 4. Gra-r.ados (Span.) 4’52”4; 5. Smer-, da (CSR) 4’58"2; 6. Reich (Vzh. berti (Span.) 2’51"6; 4. Rooy j jjemč.) 5’03’-9; 7. Esteves Ma-(Holand.) 2’5(i"3. — Petruse'; deira (Port.) 5'04"4. wicz (Polj.) ni startal.
ŠAHOVSKE- VESTI
Pred olimpiado v Amsterdamu
200 m METULJČEK FINALE :
1. Tumpek (Madž.) 2’32”2; Fejer (Madž.) 2’35'T;	3.
ZENSKE:
100 m HRBTNO FINALE :
1. Wielema (Holand.) 1’13”2;
Martynčik (SZ) 2’36”3; 4. Hale j ?„ Dekorte (Holand.) 1’13”6; (Angl.) 2’38”9;	5. Borisenko j a Symond (Angl.) 1T7”3; 4.
(SZ) 2’39”7; 6. Maesel (Zap. Ligorio (Jug.) 1'17”9;	5.
Nemč.) 2’40”2; 7. Lusien (Fr.) j Schmidt (Zap. Nemč.) 1’17”9;
6. Hundyadfi (Madž.) 1’18”0;
7. Novak (Madž.) 1’18”4; 8. Andrč (Franc.) 1’19”3.
2’40"7; 8. Klein (Zap. Nemč.) 2’42’T.
400 m
PREDTEKMOVANJA :
I. skupina:
1. Kohlter (Zap. Nemč.) j Rusija Španija	6:1	(4:0)
4 53"6	2 Granados (Span.i : Madžarska-Jugoslavija 3:3 (1:2)
4'54”7; 3. De Vreng (Holand.) I Italija - Holandska
VATERPOLO:
Nemčija - Anglija 4:2(1:1)
5:4 (4:1)
V Amsterdam je prispela jugoslovanska olimpijska ekipa. Vsi tekmovalci se dobro počutijo.
Olimpiado bodo svečano otvorili jutri, 4. septembra ob treh popoldne. Otvoril jo bo nizozemski prosvetni minister.
Iz Moskve je prispel tudi svetovni prvak Botvinik.
Na seji kongresa FIDE so Jugoslovana Ivkova proglasili za mednarodnega mojstra. Naslov velemojstra so dobili: Unzicker (Zah. Nemčija), Kashgane (ZDA), Barcza (Madžarska), Stolz (Švedska) in Pahman (CSR). Skupno je 12 igralcev dobilo naslov mednarodnega mojstra, osem pa jih je bilo izvoljenih za nove mednarodne sodnike.
V zlato knjigo FIDE so doslej izmed Jugoslovanov vpisali pet velemojstrov, 9 mednarodnih mojstrov, 5 mednarodnih sodnikov, eno šahistko pa kot mednarodnega mojstra.
Na dosedanjih sejah kongresa FIDE so obravnavali delo v preteklem letu in registrirali v okviru te organizacije izvedena tekmovanja. Jugoslovanski delegat je takoj po prihodu sporočil, da je bil v poročilu biroja FIDE napačno objavljen rezultat conskega turnirja v Miinchenu, in sicer v škodo velemojstra Pirca. V poročilu je bilo rečeno, da je Pirc delil peto do sedmo mesto z Golombeckom in Tora-nom, medtem ko je bil dejansko Pirc sam peti, in sicer za celo točko pred ostalima dvema. Dr. Roggard je to napako uradno popravil in sporočil, da je Pirc rezerva skupine za medconski turnir.
Predsednik FIDE dr. Roggard je izjavil, da ni urejeno vprašanje, katera tretja udeleženka conskega turnirja v Hercegnovem si je pridobila pravico sodelovati na turnirju kandidatk za svetovno prven stvo. Jugoslovanski delegat je v zvezi s tem izrazil, da je Jugoslovanska zveza takoj po zaključku v Hercegnovem hotela organizirati dvoboj med La-zarevičevo in Francozinjo Cheaud de Silance. Francozi nja ni hotela igrati dvoboja, češ da mora zaradi bolezni svojega soproga
odpotovati v Francijo. Potemtakem ni Šahovska zveza Jugoslavije kriva, če do tega dvoboja ni prišlo.
Turnir kandidatk za žensko svetovno prvenstvo bo leta
1955 v Moskvi. Kaže, da bodo na tekmovanje sprejeli tudi Lazarevičevo in Cheaudovo. Ker bo na tem turnirju 22 udeleženk, bodo odigrali tekmovanje v treh skupinah. Jugoslovanskemu delegatu so svetovali, naj bi ta turnir prevzela Jugoslavija, toda le-ta ni privolil v takšen predlog, ker bi organizacija tekmovanja zahtevala od jugoslovanske Zve-ve velike gmotne izdatke.
Glede medconskega turnirja so sklenili, da bo prihodnje leto v Rotterdamu. Za prihodnjo šahovsko olimpiado je sovjetska šahovska delegacija predlagala, naj bi bila leta
1956 v Moskvi.
Beg pred
V sovjetskem moštvu, ki bo sodelovalo na XI. šahovski olimpiadi v Amsterdamu so: Botvinik, Smislov, Bronstein in Keres. Kotov in Geller sta rezervi.
Človek, ki ne pozna Beneške Slovenije in ki najde naše ljudi v vseh kotičkih sveta, se bo vprašal: «Kaj se vendar godi v tisti deželi, da vse beži iz nje, da vse, kar je zdravega, mladega in močnega, zapušča svoje domove?»
Nekdo v Belgiji, katerega poklic je potovati po suetu, je vprašal naše izseljence: «Ali je res Beneška Slovenija tako velika dežela?« Naši rojaki so ga vprašali, zakaj to vprašuje. Odgovoril jim je: «Dosti sem potoval po svetu in povsod sem našel ljudi iz vaših krajev.s
Povedali so mu, da je dežela majhna, a da mora velika večina ljudi s trebuhom za kruhom, ako nočejo doma od lakote umreti. Povedali so resnico. V Beneški Sloveniji nimamo gospodarskih u-stanov in gospodarskih virov sploh. Dežela je pusta in gorata in ni treba več trditi, ker vsi vedo, tudi tisti, ki nočejo vedeti, da se pri nas ne pridela toliko, da bi se moglo naše prebivalstvo preživeti več kot tri mesece v letu.
Iz nekaterih naših vasi in zaselkov se je izselilo že nad polovico ljudi in dosti je še doma takih, ki bi radi zapustili domačo grudo, a jim ni tega dopustila zdravniška komisija v Vidmu ali v Milanu. Belgija je polna naših izseljencev. Tudi v Franciji jih je dosti. Sedaj pa so se začeli seliti še v Kanado. Pred dnevi je šlo čez ocean dosti naših rojakov. Veliko se piše in govori o beguncih, ki bežijo z Vzhoda na Zahod in obratno. To pisanje nahajamo posebno v italijanskem tisku. O beguncih iz Beneške Slovenije pa nismo nikoli nikjer čitali. Po naših dolinah so tudi takšni ljudi katerim ni treba iskati kruha v inozemstvu; služijo ga doma, toda ne na pošten način. To so tisti paraziti, ki terjajo od Rima denar za obrambo italijanstva v teh krajih, ker je po njihovem pripovedovanju v nevarnosti. Nam in vsem slovenskim organizacijam pravijo, da smo stitini» in nas za take prikazujejo pred ljudstvom in pred oblastmi. Oni od tega živijo, in naj zahvalijo boga, da smo »titini«, ker če nas ne bi bilo bi zgubili svoje korito in če bi hoteli še požirati na tak način zaslužen kruh, bi morali sami ustanoviti atitoizemv v Beneški Sloveniji.
No, naj nam odgovorijo tisti politični špekulantje, ki hočejo nasititi naše prebivalstvo s patriotskim duhom namesto s kruhom in ki vsakokrat, ko pride kakšen begunec iz Jugoslavije, zaženejo hrušč in trušč proti nam in Jugoslaviji, češ da tam umirajo od lakote in s tem tolažijo naše ljudi, ki žive v stalnem pomanjkanju — naj nam odgovorijo ali ni množično izseljevanje beneških Slovencev bezanje pred bedo? Razlika med našimi be-gunci m ostalimi je v tem, da naši legalno bežijo, ker jih prisili begu italijanska vlada in Rim. Tisti besunci, ki pridejo iz Jugoslavije v Italijo, ne zapuščajo svoje domovine zaradi pomanjkanja kruha, ampak zaradi znanih razlogov, ki jih je V svojem poročilu navedel goriški duhovnik Marijan Komjanc, in sicer zaradi pustolovščine, ali pa zaradi bojazni pred kaznijo, katero so zaslužili
za kaznivo dejanje, ki so ga storili v domovini.
Ce bi bile legalne možnosti za zaposlitev brezposelnih italijanskih državljanov v Jugoslaviji, bi bilo danes veliko več italijanskih in slovenskih delavcev iz Italije v Jugoslaviji, kot jih je. Dogaja pa se ravno nasprotno, da italijanske oblasti za domače brezposelne nimajo dela, medtem ko ga imajo vedno dovolj za vsakovrstne begunce in pa «ezule». Zato morajo domačini stradati in se izseljevati, da si poiščejo zaposlitev in si zaslužijo kruh. Med takšne nesrečne italijanske državljane spadajo vsi beneški Slovenci.
IZIDOR PREDAN
Oglejte si neslog beograjskilt lolKiorisioe
ZSPD obvešča vse ljubitelje prelepih jugoslovanskih narodnih plesov, da nastopi še danes in jutri v Trstu znana folklorna skupina »Kolon iz Beograda. ZSPD organizira jutri 4. septeniora obisk zadnjega nastopa »Kola« s posebnim avtobusom. Prijave in o-stala obvestila na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli st. 1, tel. 24-95. Ker vlada za prireditev veliko zanimanje, pohitite s prijavami 1
V TOREK NA GORIŠKI KVESTURI
Meri zasliševanjem skočil skozi okno?
PROSLAVA USTANOVITVE ŠTAJERSKIH BRIGAD NA
Mladoletnik si je zlomil zapestje
Kakor piše neki goriški časopis, so v torek sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia 19-letnega Antona Ergoviča, begunca iz Jugoslavije. V bolnišnici so mu pri pregledu ugotovili, da si je verjetno zlomil zapestje in se poškodoval tudi po telesu zaradi skoka skozi okno goriške kvesture.
Doslej policija še ni izdala nobenega poročila, v katerem bi pojasnila pravi vzrok nesreče, zaradi česar ne moremo vedeti, kaj je bil pravi vzrok, da je mladoletnik skočil skozi okno policije...
Kakor domnevajo, je bil Er-govič, o katerem dvomijo, da je ta priimek prav, v begunskem taborišču v Fra-schette Alatri, kjer so mu izstavili propustnico za teden dni. Med tem časom je prišel v Gorico na kvesturo z namenom, da bi dobil dovoljenje za odhod v Trst.
Poleg tega naj bi po mestu krožila vest, da je Ergovič pravkar pribežal iz Jugoslavije. Policijski organi pa so ga odpeljali na kvesturo, kjer naj bi ga pričeli zasliševati. Pričakujemo, da bo policija o vseh zgornjih domnevah izdala točno poročilo. Ergovič je sedaj v bolnišnici, kjer ga stražita dva stražnika.
Prijave sprejemajo na vključno do ponedeljkovi®
Izlet bo trajal tri dni - Odhod v ob 7, izpred garaže avtopodjetja
V ponedeljek 6. septembra se zaključi na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli 1 vpisovanje za udeležbo na Ostrožnem pri Celju, kjer bo proslava desetletnice ustanovitve štajerskih brigad. Po vsej Sloveniji so priprave za ta veliki dan v največjem zagonu, saj bo proslava že 19. septembra. Tudi na Goriškem v Jugoslaviji je zanimanje za proslavo zelo veliko. Kakor pišejo časopisi, je na Goriškem že o-koli 5.000 prijavljencev. To število najbolj zgovorno dokazuje, da se naši bratje onkraj meje zelo dobro zavedajo, kaj pomeni tako velika proslava.
Seveda pa se tega zavedajo tudi naši ljudje tostran meje. Precej se jih je že prijavilo na sedežu ZSPD in še vedno se prijavljajo novi. Napredno prebivalstvo Goriške pač dobro ve, da ne more manjkati na tako veliki proslavi naših bratov na Štajerskem, ki so pred desetimi leti z ustanovitvijo štajerskih brigad postavili trden temelj za popolno osvoboditev po nemški vojski
sobo1-Dr*
okupirane dežele in P°st ^ ljudske oblasti, ki )e^#^
potjo v socializem
toliko r da J«?
MEDTEM KO 80 SE POVIŠALE CENE VSTOPNICAM V KINO
Zmanjšanje nakazil bencina proste cone
Z zmanjšanjem nakazil bencina so najbolj prizadeli delavci, ki se z mikromolorji vozijo na delo
V Tržiču so se ljudje že skoraj »privadili« povišanju cen Številnih artiklov, potrebnih za življenjski obstoj, kot so olje, meso itd. Zadnje dni pa so se povišale cene tudi kinematografskih vstopnic, katerih cena je za 10% do 15% večja od prejšnje. Tako je tudi to najbolj ljudsko razvedrilo postalo še manj dostopno delovnim ljudem, ki nimajo možnosti, da se z raznimi »Aurelijami« in «1900» odpeljejo k morju ali v hribe.
V Gorici pa so ta mesec najbolj prizadeti motociklisti, katerim je Trgovinska zbornica zmanjšala količino bencina, ki ga prejemajo po prosti coni. Lastniki motornih vozil, posebno mikromo-torjev so zelo presenečeni, saj bi Trgovinska zbornica lahko našla drug način in znižala nakazila lastnikom avtomobilov ne pa ljudem, ki potrebujejo motorno vozilo predvsem za prevoz do podjetja, v katerem so zaposleni, Prav tako kot v Tržiču pa so se tudi v Gorici pred dvema dnevoma povišale cene vstopnicam v kinematografe; kjer je bila cena v parterju 150 lir je sedaj 170, na balkonu pa je od 200 lir poskočila na 220 /ir.
Vpisovanje na srednjih šolah
Ravnateljstvi slovenskih srednjih šol v Gorici naznanjata, da bodo tajništva teh šol vpisovala dijake za šolsko leto 1954—55 od 1. do 25. septem-
WERNER VVARSINSKI (Odlomek iz romana)
IX.
Lahkotno in brez muke je odbil moje roke, ki so silile proti njegovemu grlu, da sem se v zagonu svoje lastne moči zavrtel okoli samega sebe. Nato mi je podstavil nogo, da sem se spotaknil; moj napad me je čisto osramotil. Zdaj mi ni preostalo nič drugega, kot da ga pozovem na dvoboj s pištolami.
Stala sva sredi ceste. Bilo je poldne in ljudje so bili pri kosilu. Postavil se je tri korake predme in dvignil orožje. Ponorčeval sem se iz njega, iz občutja bližajoče se nesreče pa sem se vendarle nemudoma umaknil na rob ceste. Nato se
je obrnil in se skril v neko temno vežo na razdaljo desetih metrov. On bi moral šteti.
Naenkrat mi je vzel vid slepeč odblesk sosednega okna, da sem svojega nasprotnika le še nejasno videl. Slišal sem, kako je pripravil pištolo in mrmrajoče štel. Takoj sem spoznal, da bom tudi tu propadel. Tako sem streljal kar na slepo. Upal sem celo, da ga bom videl omahniti. Tedaj pa sem zaslišal tri zapovrstne ostre strele, izstrelil sem tudi sam še svoji preostali dve krogli in začutil sunek v roko, ki me je nerazumljivo vrgel ob tla.
Medtem ko sem padel, sem
ga spoznal: bil je Alfred.
Na roki nisem našel drugega kot majhno prasko, ki me je malo pekla. Pri tem pa sem tudi na trebuhu našel kapljico krvi, ki sem jo skrbno obrisal. Torej sem bil ranjen tudi tam. Bolelo me sicer ni nič, čeprav je to bila gotovo smrtna rana. Čudil sem se temu, da pravzaprav še nisem mrtev. Razgledal sem se okrog sebe in zagledal štabnega zdravnika.
— Dobro jutro, gospod doktor! sem rekel osorno.
— Dobro jutro, moj mali, je rekel. Dvoboj, to ti je ravno še manjkalo! V stiski sem dovolil celo to, da me je počasi pod roko odpeljal.
Naslednjega jutra sem odpotoval. Da bi še kdaj videl Beatrice — te želje, čeprav me je, ko sva si dala roke, za trenutek obvladala — si nisem upal izgovoriti. Gospa Leiding je jokala.
KONEC,
bra vsak dan od 9. do 12. ure.
Priporočata dijakom, naj ne odlašajo z vpisom do zadnjih
dni, da ne nastane prevelik naval In jim povzroči čakanje ter nepotrebno izgubo časa.
Obiski pri prefektu
Goriški prefekt dr. De Zcr-bi je sprejel v sredo dopoldne goriškega župana dr. Ber-nardisa, predsednika pokrajinske uprave odv. Culota in direktorja pošte La Face.
Iz Sovodenj
Namestitveni urad iz Sovodenj obvešča vse brezposelne, bivajoče v občini, naj se prijavijo na občini od 14. do 16. ure za prejem podpore od 16. do 31. avgusta.
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora, ki jo. je vodil odv. Culot, so odborniki razpravljali o upravnih vprašanjih. Odobren je bil znesek 400.000 lir za popravilo šole «F. Crispi« v Tržiču. Odobren je bil zatem tudi znesek 1.300.000 lir za popravilo garaže na goriški kvesturi. Na seji je bilo tudi govora o prošnji nekaterih učiteljev gluhonemih, ki se bodo udeležili posebnega tečaja v Sieni. Končno pa so odborniki pristali še na izplačilo 650.000 lir za usluge, ki so jih pokrajini napravila razna podjetja.
po osvoboditvi se prav na Štajerskem, ^ nes postal prav ta P publike Slovenije eden	-
gospodarsko in . in .	j)
najbolj naprednih sal.
na njem zgrajenih
central, tovarna
avtoi
tovarna za
nnnija m «e vrsn* .
jugoslovansko gospo v p? redno važnih industni ^ nog, ki se po e!{0P0^,S„ ];os*?
činu proizvodnje 'lahko
z drugimi podobnimi Evropi in na svetu Se posebno Celjč, terega bo proslava,^ vojni zelo
obrah
Ti*
tudi kult< 1 j
do udeleženci lahko v'a
Razvilo se je tudi KU,|egaF športno. Marsikaj^ ° F
to naj pohitijo s Pr J
Padec po stopnji
Marija Hlede i/ s_e s. s1* je včeraj zjutraj okr ^
j odpadla s stopnic me n0jltoif Ker si je pri padcu
p0wi
■■ je P
vala desno nogo, l1 _
na pomoč rešilni a'*° ija!;’ ga križa, ki jo .ie koj v bolnico ®r‘®ajjied«'r'.
Pri pregledu so p ugotovili verjeten noge v gležnju.
DEŽURNA LBKA^-P
Danes posluje tf&jL * ponoči lekarna A Carducci 12 - tel-
it
CORSO.
I
17.15:
Jila»'
pom».	(j
VERDI. 17: »Odkaf •
C. Colbert. letti'54 VITTORIA. 17: ‘‘lit Amalfija«. L. Ve“ g. ^ MODERNO. 17: «Ana’'
gano.
POLETNI KINO.
Ji"
tančica«, J. - Masfl(> Todd.
Sklepi gradbene komisije v Gorici
Občinska gradbena komisija je na svoji zadnji seji odobrila naslednjim občanom gradnje ali popravila stanovanjskih zgradb:	Aldo Tansi:
gradnja stanovanjske hiše v Ul. Palladio. Leopoldo Vidoz: gradnja strehe za kmetijske namene v Ul, Višini. Valena Longhin: gradnja stanovanjske zgradbe v Ul. Slata-per. Emilio Larise:	gradnja
stanovanjske zgradbe v naselju Donati.
Ce ne bo prišlo do sprememb, izraža gradbena komisija povoljno mnenje tudi o sledečih gradbenih načrtih: Federico Marchi:	gradnja
stanovanjske zgradbe v Ul. Ticino. Giovanni Grusovin: gradnja stanovanjske zgradbe v Ul. Torriani. Giovanni Ferrelli: povišanje stanovanjske zgradbe v Mocchetti.
Pokrajinski agrarni konzorcij:	gradnja zgradbe v Ul.
Boccaccio (bivši Oberdan) v kateri bodo uradi, trgovine in skladišča. Josip Mikluš: povišanje stanovanjske zgradbe v Ul. Catterini 39. Vladimira Brajnik: popravila zgradbe v gradnji na Rojcah. Florino Michelon:	gradnja
stanovanjske zgradbe v Ul. Faiti. Ana Klavčič:	poviša-
nje in popravilo zgradbe v gradnji v Ul. Rafut. Giuseppe Cristiani; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Palladio. Končno je gradbena komisija prvič pregledala projekt za preureditev cestnega omrežja med ulicami: Fatebene-fratelli, Paolo Diacono, Aqui* lea in LungTsonzo.
predvoja danes 3. t. m. z začetkom film:
Igralci: Leopoldo Valentini - Lirids
J
Sestavljena iz najboljšega nia(er,rt. 0jkr Izdelana pa najnovejših tehnišk Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo »a S lat
Zahtevaj!« jo pri *voje,n
■	1	           —........................................	     "	■"""	'	    "	  '	  —........----------------e£flO
Odgovorili uiedink STANISLAV KENKO — UKEIJNISTVO:	ULICA	MONTECCH1	tt.	4	lil.	iiad.	—	Telefon	Jtevilka »3-8U8 tu	NAROČNINA:	Cona	A:	meseCna	350.	četrtletna	900.	polletna	1700,	celoletna	3200	lir.	Fed.	ljud.	repub	Jugoslavija:	Izvod	’-i>,	1,1	_at<?2D*2. Jj
predal 902	-	UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Jt. 20 - Telefonska številka 37-338 - OGLASI^ od 8. do 12.30 In od 15 • 18	-	Tel.	•	r	'	J	w	'	J	"
37-338 — Cen.	Za	vsak	irun	vtSine v šlrtnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 ur — Za FLRJ za vsak mir. Strine 1
Sloipr« »a vse vrste oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski eavod ZTT - Podnišn Gorica Ul, 8. Pellico 1-11 Tel. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo.
Kt"°J J
 —-------------------------.	.	.	 ,	.—,	—. — ................. ti\d1
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst u.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Dr a p. ‘ nlje, Ljubljana. Stritarjeva S-l., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 373 — Izdaja Založništvo tržaškega t,sK ^