štev. 7. Poštnina pl.irana t sroTovTn?. LjublHna, ^ne 17. februar5? 1937. Leto XIX. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14 194 V začinjeni času se vodno bolj pogosto pojavljajo glasovi, ki zahtevajo zlasti preusmeritev vse nase kulture in prosvete v slovansko smer. Ti glasovi pričajo, da s 1 o v a n s t v o nikakor ni bilo utvara idealistov prejšnjega stoletja, ampak pomeni močno in mogočno silo civiliziranega človeštva. Novo dramljenje slovanske zavesti in težnjo po čim ožjem medsebojnem spoznavanju in sodelovanju moremo in moramo samo pozdraviti. Pri tem pa se seveda ne smemo zadovoljiti s frazami in s puhlimi govori v vrednosti salonskih napitnic, ampak moramo takoj stopiti na realna tla. Kačunati moramo z razmerami, z ovirami in težavami, ki se vsaki veliki zamisli stavijo v bran, in tudi z razlikami med posameznimi slovanskimi vejami. Kdor bi hotel te razlike tajiti ali podcenjevati, bi pač zagrešil usodno napako, ki bi stvari mnogo škodovala in prinesla poedincu in skupnosti samo razočaranje. Za živimi vzeri V slovanstvo vodi samo ena pot. To pot je pri nas šel in za te ideale je umrl S t j e p a n Radie, za te ideale je dal življenje bolgarski mučenik kmetske misli S t a m b o 1 i s k i. Če torej hočemo, da postani novo slovanstvo res ineso in kri, moramo hoditi po stopinjah teh dveh velikih kmetskih mislecev in voditeljev. Oba sta odklanjala plehke fraze in skušala najprej svoj narod organizirati v zavedno enoto in ga tako usposobiti za višje naloge, ki jih narekuje bodočnost. Ali naj ponovno liaglašamo, kako je slovansko skupnost na Balkanu pojmoval S t a m b o -1 i s k i ? Bodi nam dovolj ugotovitev, tla je razvoj dogodkov v veselje vseh južnih Slovanov potrdil njegove dalekovidne težnje! In vprav ta nova pomlad v življenju Slovanov na Balkanu je potrdilo kmetskih idealov in zagotovilo, da je kmetstvo v svojih težnjah na pravem potu. Začeti jfe treba doma Kakor je treba vsako stavbo najprej utrditi T temelju in šele nato graditi v višino, tako je tudi v političnem delu slovanskega kmetstva. Kmetstvo se po svojih voditeljih tega tudi v polni meri zaveda. Zanimiva in značilna so v tem oziru izvajanja dr. čubriloviča, ki jc v nekem govoru pred kratkim dejal: »Mi kmetje želimo, da pri nas zavladaj red. Ustvarjajmo kmetsko demokratsko Jugoslavijo, ker so kmetje temelj te države.« V teh kratkih besedah je zajet velik del kmetskega političnega programa. Podobno je pred kratkim govoril kmetski politik Tomo Bab u r i c in dejal: »Mi kmetje smo v politiki realni. Ne damo dosti na besede, ampak na dejanja. Naš cilj je, da se morejo Hrvatje v tej zajednici (namreč naši državi) politično in gospodarsko razvijati popolnoma svobodno, enako pa tudi Srbi in Slovenci. Želimo, da bomo vsi zadovoljni; kajti ko zahtevaš svoje, moraš tuje spoštovati. Pokojni St. 1'adič je pozdravljal Jugoslavijo že leta 1AII3., ko je vzkliknil v Beogradu: ,Živel kralj Peter Veliki, jugoslovanski kralj!' Naša želja je, da se sporazumemo z vsemi, ki zastopajo načela demokracije.« Krnel siv c /e enotno Namenoma smo izbrali tu imena dveh, pri nas malo znanih političnih ljudi, ('emu? Zato, da smo pokazali, da kmetstvo ni politična stranka, ampak vsenaroden pokret, ki edini predstavlja pravo narodovo voljo. Kdo je med nami, ki ne bi z dušo in telesom pritrdil besedam dr. Čubriloviča in T. Baburica, čeprav so bile izgovorjene tam doli v Bosni brez našega sodelovanja ali prejšnjega sporazumevanja. Vsi, ki kmečko čutimo, mislimo isto. Treba je zato samo, da tej enotni skupni kmetski misli damo čim vidnejšega, pravičnejšega In močnejšega zunanjega izraza. Zaveznik. čas Politična zgodovina in življenjepisi velikih političnih mož izpričujejo, da je čas — najboljši zaveznik političnih delavcev. Pogosto se zdi, da sta se proti kaki plemeniti ideji zarotila nebo in zemlja. Tedaj pač marsikdo klone, kdor pa defonf? je o svoji ideji, njeni pravilnosti in poštenosti res prepričan, niti v takih trenutkih ne obne-more. Nasprotno, on še bolj dela in upa in čaka. In vselej čas nagradi tako vztrajnost z uspehi. Tudi zdaj se na političnem obzorju Balkana svitajo zarje, ki napovedujejo zmago kmetske misli. Kmetstvo se znova drami v zavezniški Romuniji in v bratski Bolgarski, kmetstvo prodira tudi pri nas vse globlje in globlje. 5Ve omotice, ampak delo 1 Taki izgledi nas seveda ne smejo omamiti. Časi so resni za nas in za ves narod. Vprav izgledi na zmago in uspeh nas morajo bodriti, da vztrajamo v delu in svoje sile še pomnožimo. Gospodarske neprilike in vse druge težave, ki nas tarejo, so kakor oblaki na nebo. In kdo bo verjel, da za temi oblaki ni sonca in luči?! Priboriti se hočemo do tega sonca doma v ožji domovini, priboriti se hočemo do njega skupaj s Srbi in Hrvati v državi, priboriti se skupaj z Bolgari na Balkanu! Ko bomo to do->egli, bomo usposobljeni za veliko slovansko skupnost, ki ji je končni cilj — vseljudsko člo-večanstvo, stopnja, ki bi šele zaslužila, da jo imenujemo v resnici — kulturo! Če smo segli daleč, nismo tega storili kot sanjači, ampak zato, da v glavnih obrisih pokažemo pot. Vsak najmanjši uspeli pa, ki nas k temu cilju približa, nam sproti utrjuje vero v odrešilno poslanstvo kmetstva v človeštvu. Te dni je hrvatski narod obhajal sicer tiho, a toliko bolj pomembno slavje: Spomin narodnih kmetskih buditeljev in voditeljev Matije Gubca in bratov Radičev. Slovenci smo po krvi, sosedstvu in zgodovini tesno povezani s Hrvati iti bo zato primerno in prav, če se tudi mi ob tej priliki spomnimo teh velikih kmetskih voditeljev. Matija (jubec je bil steber kmetske misli. Velik socialni filozof in politični organizator je bil ta kmet hkralu pravi in resničen državnik. Neustrašen, bre£ sovraštva in strasti je Matija Gubec v svoji dalekovidnosti premišljeno začel s svojimi kmet-skimi zavezniki in tovariši med Hrvati organizirati življenje na človečanski podlagi. Gubec se ni ravnal po tujih vzorih, ampak je črpal iz lastne sile. Tuji primeri bi ga bili morali le ostrašiti; kajti oboroženi kmetski upori so pri drugih narodih vedno utonili v preliti kmetski krvi. Kmetska revolucija Matije Gubca je bila torej samostojno in samoniklo delo, izvirajoče iz človečanske duše kmetskega človeka. Glavni kmetski upor leta 1573. se torej ni izvršil po tujem naročilu ne po tujem prigovarjanju, ampak je bil zamišljen, pripravljen in izveden z odločitvijo kmetskega naroda in nje--govega vodstva. S ponosom in občudovanjem gledamo, kako se je Matija Gubec s kmeti lotil izvedbe tega načrta. Na vse so mislili in vse so upoštevali. Matija Gubec išče zaveznikov, njegov pogled sega na hrvatsko morje, kjer se zbirajo sovražniki. Misli na Bosno, kjer že gospodarijo Turki. Organizira kmetsko vojsko v Sloveniji za skupno kmetsko borbo. Nikjer, niti na samem bojnem pohodu ni bilo oklevanja niti razsula. Kmetje so ostali disciplinirani in složni do zadnjega diha. Kmetje niso zgrabili za orožje, da bi kradli in ropali, in ne zato, da bi klali in ubijali. Niso šli v boj zato, da bi izmenjali glavarje in pisarje. Dvignili so se zato, da spremene sistem, da naženo nasilne graš^ake in izkoriščevalce, katerim je moral kiufct Uačaniti. Matija Gubec in njegovi sodelavci so vedeli, da to ni lahka naloga. Vedeli so, kaj jih čaka, če podležejo bolje oboroženi velikaški vojski. Vendar se niso zbali niti tega niti onega, ker so vedeli, da je njih borba pravična in končno mora zmagati — kakor luč premaga temo. Minila so stoletja in mi smo žive priče tega, kako pravična misel kmetskega mučeniškega voditelja Matije Gubca ni propadla in ni utonila v preliti človeški krvi. Žive priče smo temu, kako pravična in človečanska misel Matije Gubca navdihuje danes ves kmetski narod in mu daje tako duhovno silo in moč, da je nobena surova sila ne more niti zastreli, a kaj šele zatreti. Res je, časi minevajo in z njimi tudi ljudje, duh pa ostane. Ne smemo se varati in misliti, da danes že sama pravična misel ravna in vodi ljudi. Nekateri so mislili, da je mogoče za vselej pozabiti sna plug in motiko«. Ohrabrili so se v družbi razuzdane gospode, ki za kmetski narod nima nič drugega kakor preziranje in bič, ječe, vešala in smrt, misleč, da lahko s strahovlado zagotcve sebi brezbrižno gosposko življenje. Povsod so iskali pomoči, kjer so jo upali dobili, samo da bi obdržali kmetski narod, iz katerega so izšli, ki jih je r?dil in branil, v človeka nevrednem suženjstvu in pokorščini. Kmalu se je pokazplo, da v političnem življenju kmetski narod ne pomeni samo mnogo, ampak da je kmetstvo odločujoči in v najtežjih časih edini činitelj političnega življenja. Spričo tega tudi nosi odgovornost ne le zase kot kore-niko in deblo, ampak tudi za vse veje in plodove, ki jih nosi. To je stvarnost, ki je ni mogoče prav nič spremeniti. (Prosto po članku inž. Avgusta Košutiča v iSeljačkeni domu«.) Kake je treba zaščitili grani? Menda je najnižja delavska plača določena lia 2"50 Din na uro, kar je vsekakor premalo. Saj je vendar mišljeno s tem dejanjem, da se delavcu zagotovi nekakšen eksistenčni minimum. Tudi za starostno zavarovanje delavcev je menda pripravljen zakonski predlog. Vse to kmetje prav iz srca pozdravljamo. 'Ali istočasno ugotavljamo, da je treba tudi za kmeta nekaj storiti. Iu sicer čim prej, brez odlašanja, da se mu omogoči njegov skromni obstoj. Odkrito bodi povedano, da likvidacija kmetskih dolgov kmeta ni rešila pred propastjo, ako se kmet ne zaščiti tudi v naslednjem: Kakor je delavcu potrebno, da ga branimo pred izkoriščanjem kapitala s tem, da mu določimo minimalno plačo ter da ga zavarujemo za slučaj starostne onemoglosti — seveda bi bilo nujno potrebno tudi zavarovanje za slučaj brezposelnosti kakor v drugih državah — isto je treba storiti tudi za kmeta, da ga obvarujemo pred propadom. To je treba storiti na ta način, da se mu zavaruje vsaj nekaj posesti, ki se ne sme prodati, odsvojiti in ne obremeniti. To bi bil nekak eksistenčni minimum. Pri tem nastane vprašanje, kakšno posestvo naij se določi, ki naj bi zagotavljalo obstoj kmetski družini. Po mojem mnenju bi se to moralo storiti po krajevnih razmerah na podlagi katastrskega čistega donosa. Taka kmetska posest bi tvorila celoto, ki se nikakor ne sme več deliti. Njej ne bi smela blizu ne davkarija ne sodnija iu ne nobena banka. Tudi je treba zavarovati kmeta in kmetskega delavca za slučaj starosti. Čim učaka zavarovanec določeno starost, bi naij dobival stalno mesečno rento do svoje smrti. Morda bo kdo ugovarjal, da so to že prevratni nazori. Priznani, da bi kmet ne mogel razpolagati več svobodno s svojo zemljo. Tudi kredit bi mu zelo padel. To se nam že sedaj godi brez vseb zavarovanj. Na to se prav lahko odgovarja: Pravi kmet ljubi svojo zemljo in je ne prodaja do zadnjega. Pravi kmet ni špekulant, ki bi s svojo zemljo kupčeval. On je navezan na svojo zendjo vse drugače kot uradnik na pisarno ali delavec na tovarno. Vse to se z lahkoto da zamenjati. Ali grunt zamenjati, to so redki slučaji. Poglejmo še drugo točko, starostno zavarovanje. Vedno ugibamo, kako preprečiti beg z dežele v mesta. Ali ne bo potem, če se uvede starostno zavarovanje za industrijskega delavca še večji beg iz dežele v mesta, ako se istočasno ne uvede tudi starostno zavarovanje za kmetskega delavca. Kje naj potem dobi kmet hlapca, ali deklo, če mu na starost ne more nuditi nič drugega kot pot od hiše. Sam kmetski gospodar ije tudi potreben starostnega zavarovanja. Ali nimamo dosti slučajev, ko izroči oče ali mati posestvo svojemu nasledniku, a sam je primoran vzeti v roke bera-ško palico in iti od hiši do hiše kljub temu, da se je zgaral na svojem lastnem gruntu?! Večkrat se zgodi to tudi zato, ker mu sin vsled gospodarskih razmer ne more dati zakonitega užitka. Povsod se danes govori in piše, da je kmet steber države. Ta steber je danes nevarno oma-ijan. In če ga hočemo ohraniti, ga moramo vprav zabetonirati in ga napraviti stalnega iu nedeljivega. Tak bodi kmetski grunt. Kmetje! Vrzimo strankarijo v koš. Popri-mimo mi za državno krmilo in rešimo kmetski grunt, ki je steber države! Kje si »Kmetska zveza«, ki trdiš, da si edina predstavnica slovenskega kmeta? Ob dvanajsti uri razprtijo proč! Rešimo se jerobov, ki nas pomagajo izkoriščati. Poprimimo z združenimi močmi za delo, da rešimo kmetski grunt in s tem edini steber države. Tomaž. Mesfo in vols Ali se razumeta mesto in vas? Ne! Ne razumeta se še, čeprav bi bilo potrebno, da bi se razumela. Že mesto kot samoupravna edinica poskuša živeti na račun podeželja in išče dohodkov za svoje potrebe v mitnini, tržnini itd., kar včasih naravnost ubiija cene kmetskih pridelkov. In kar je treba še posebno podčrtati, 6e mitnina večkrat nesorazmerno zvišuje z ozi-rom na vrednost kmetskih pridelkov. Na primer: po teži lesa se plačuje mitnina. Sveža drva so cenejša, a so težja kot suha. Za sveža drva se plačuje večja mitnina kot za suha. Mesto ne razume kmetskega življenja. Niti potrudi se ne, da bi ga razumelo. Gospoda misli, da priteče kmetu "vino samo v klet. Živina in svinje da mu same zrastejo, brez truda in stroškov. Za kmeta da je vsakdo dober in mu ni treba ničesar znati. Nič ne pomisli ta gospoda, da mora kmet vedeti mnogo več kot vsak drug poklic. Naš kmet mora znati gospodariti, mora biti poljedelec, vrtnar in sadjar, živinorejec, vinogradnik, mora biti trgovec in poznati razne pravne predpise. • Nekoč sem poslušal narodnega poslanca, ki je trdil, da kmet tisto poje, kar v razgouu zraste. Cisto prav je povedal. Kar je slabšega, kmetje doma pojemo, boljše pridelke pa prodamo in še to po slepi ceni. Kaj pa sledi iz takih razmer? Zlo za obe plati! Kmet propada, se mestu bolj in bolj od-tujuje in ga začenja sovražiti. Mesto pa na drugi strani tudi hira, izgublja svoje Laravuo zaledje in si vzgaja sovražnika tam, kjer bi moralo prav za prav imeti vir svojih moči. Čim više se stopnjuje to nerazumevanje, tem globlji ije propad med mestom in deželo. V narodu nastaneta tako dve sovražni plasti, ki druga drugo izpod-jedala in v svojem nadaljnjem razvoju rodita strahotne posledice. Za nas Slovence bi pomenil tak razvoj razmerja med mestom in deželo gospodarski pogin in narodno smrt. Vse besedičenje o arodnosti, o Ljubezni do ljudstva in o slovenstvu ostane torej fraza, dokler mesto v svoji zgrešeni gospodarski politiki izžema kmeta in narod ter s tem — tudi samo sebe, vsaj veliko večino svojega delovnega prebivalstva. Nikdar in nikoli se zato mesto ne sme smatrati kot samostojen gospodarski organizem, ampak samo kot del civilizirane gospodarske skupnosti. Šele ob takem pojmovanju svoje vloge in položaja bo mesto prav rešilo svoje ualoge iu bo narod družilo in krepilo. Za tako delo pa je seveda treba pametnih in poštenih Ljudi, ki jih šolska naobrazba ni našopirila in jim družabna zglajenost ni zameglila pogleda. Kdor pa se je v mestu — bodisi kot rojen meščan ali kot priseljenec — oslepil pod bleskom tujega kapitala ali pa p°d mikavnostjo lastnega koristolubja, ta škoduje vasi in mestu, ta je utelešen pojem zla, ki mu kmetje pravimo — pokvarjena gospoda. Mesto ima dovolj možnosti, da krije svoje potrebe na drugačen, skupnosti koristen in večini zmogljiv način. Te možnosti iskati in najti je naloga onih, ki prevzamejo nase odgovornost za vodstvo kmetskih poslov. Način pa, kakor skušajo mesta danes kriti svoje potrebe, je krivica za vas in tudi za delovne sloje v mestu. Zlasti mitnina na razne nujne življenjske potrebščine. Kdo more trditi, da je pravično, če zadene mestna užitnina v enaki, meri kmeta, siromašnega delavca in obubožanega uradnika in uameščenca v mestu kakor tudi najbogatejšega magnata? To čutita vas in delovni del mesta, ki bi se brez dvoma pravilno in za obe plati sporazumela, če bi se tega sožitja ne oviralo. Do takega sporazumnega sožitja pa mora priti in bo prišlo, kakor hitro bodo v mestih prišli do veljave Ljudje, ki se bodo zavedali, da so tudi mesta v svojem jedru le posebna tvorba — kmetskega naroda. lovarue za sladhcr v ^ag/vohu Naše tovarne za sladkor se branijo sklepati pogodbe z zadrugami za pridelovanje sladkorne pese. Pridelovalci sladkorne pese so se združili v zadruge, da bi v skupnem nastopu laže branili svoje interese proti tovarnam. Prednosti in koristi takega zadružnega nastopa pač ni treba še posebej naglaševati. Tovarne so se proti temu seveda vedro borile. Skušale so celo proti zadrugam ustanoviti lastno društvo pridelovalcev sladkorne pese. V zadnjem času tovarne sploh odklanjajo razgovore z zadrugami iu ne dovoljujejo svojim članom sklepanja pogodb z zadružnimi organizacijami. Zveza prizadetih zadrug je zato sklicala velik kongres v Novi Sad. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje ustanovitve lastne zadružne tovarne za sladkor. Z ustanovitvijo take tovarue bi bil razbit sladkorni kartel. Prepričani smo, da bi pravilno izvedena organizacija take tovarne pomenila velik blagoslov ne le za prizadete kmete, ampak za vse delavno ljudstvo v državi. Zato želimo tovarišem kmetom v tem boju popolnega uspeha. Kličemo pa tudi vsem našim poslancem, naj pazljivo spremljajo to borbo in pomagajo. »Gospodarski uspeh kmetov kjerkoli v državi je tudi naš uspeh!« To mora biti naše geslo, kajti to je edino resnično jugoslovanstvo in vodilna misel vsake realne kmetske politike. S pikolovstvom pa naj se igrajo tisti, ki so za resno delo presiti in preleni, dokler jih ne odpihne veter kmetskega zdravja s plesnivih ležišč. je izvrstno v državi, kakor tudi v inozemstvu preizkušen« sredstvo, katero se priporoma tudi za zastareli reviuatizem, saj pri večkratni uporabi ublaži iu stopnjevalo« kontno ozdravi bolečine. • Cena 1 steklenice Dih 35'—. s poštnino Din 40'—. 3 originalne steklenice Din JIMh— frank«. »ANTIRHEUM1N« razpošilja po povzetju: Alr. pb. A. MRKUŠ1C'. lekarnar. MOSTAH. Primorska banovina. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas re«. pod S lir. 14.245 od 31. S. Lc«6. Proti revmatizmu, išijasu, kosto-bolju, poapnenju žil, živčnim in nevralgičnim obolenjem, kapi itd. ANTIRHEUMIN" 91' telju Debelaku v družbi kmetov poslušal očanca Turnška, kako so igrali na harmoniko. Kmetski fantje in dekleta šo prepevali, Pre-lovec pa je medtem uglasbil »Nageljček na oknu«, prelepo pesem za moški zbor. človek, ki zna tako prisluhniti narodu in bogatiti našo slovensko pesem neposredno iz tega bogatega vira, zasluži, da mu ob petdesetletnici iz srca zakličemo: »Hvala za vse, kar si nam lepega dal! Ostani nam zvest tvorec, kakor bomo mi zvesti tvoji lepi umetnosti!« Doma in drugod čredna skupščina Finančni odbor narodne skupščine je razpravljal preteklo soboto o finančnem zakonu za prihodnje proračunsko leto. Predlog finančnega zakona je bil z večino glasov sprejet. Proračun in finančni zakon sta bila izročena plenumu narodne skupščine, ki je pričel o njih razpravljati sredi tega tedna. Trgovski zakon V narodni skupščini je bila končana razprava o Hoveni trgovskem zakonu, ki je bil z večino glasov sprejet. Trgovski zakon je narodna skupščina predložila senatu v nadaljno razpravo. JnieFpelaci/sZtz dan Predsedstvo narodne skupščine je uvedlo vsak četrtek v tednu interpelacijski dan. V interpolacijskih dnevih bodo ministri odgovarjali narodnim poslancem na interpelacije. Pretekli četrtek ije odgovarjal gradbeni minister gosp. dr. Marko Kožni na interpelacijo narodnega poslanca Grdjiča glede podpore kmet-skim sokolskim četam iz Hercegovine. Sokolske čete v teli krajih vrše veliko dobrotvorno delo in pomagajo kmetskemu ljudstvu v vseli potrebah in nesrečah. V zimskem času zbirajo hrano za siromašne krnele, pomagajo jim ob času suše in povodnji. Za letos so sklenile sokolske čete, da bodo zgrac- ile v najbolj oddaljenih krajih kmetom okoli 50 kapni • in vodnjakov. Na interpelacijo posl. Grdjiča je odgovarjal tudi minister za telesno vzgojo g. dr. Rogič, ki je rekel, da posveča celokupna vlada Sokolstvu prav posebno pozornost. P^leg interpelacije nar. poslanca Grdjiča je bila na dnevnem redu še druga interpelacija o Sokolstvu, ki jo je predložil nar. posl. Zeeevič. Njegova interpelacija se je nanašala zlasti na sokolske razmere v Sloveniji. Tudi na to interpelacijo je odgovarjal minister za telesno vzgojo g. dr. Rogič. SVove infevpelacife Nar. posl. Milan Mravlje je vložil interpelacije na kmetijskega in notranjega ministra glede Kmetijske družbe. VccesIfflV Vildter član vodstva bivše SDS, se je mudil pretekli teden v Beogradu. Sprejet je bil v -avdijenei pri Nj. Vis. knezu namestniku. Vilder je prisostvoval tudi konferenci vodstva beograjske združene opozicije. V nedeljo se je Vilder vrnil v Zagreb in poročal o svojih beograjskih razgovorih doktorju Vladku Mačku. ©»ziovins&ž svef za dravsko banovino se je sestal v ponedeljek 15. t. ni. Na dnevnem redu banovinskega zasedanja ije sprejetje proračuna za 1. 1937.—38., dopolnitev uredbe o občinskih uslužbencih ter uredba in pravilnik glede obveznega zavarovanja posevkov in plodov zoper točo v Dravski banovini. Banovinski proračun znaša blizu 120 milijonov dinarjev izdatkov in je za 22,406.576 Din večji od prejšnjega. Neposredni davki se bodo povišali za 35% in z njimi kriti posebni izdatki v višini 16,300.000 Din. Povišanje proračuna je v zvezi z novo uredbo o vzdrževanju narodnih šol. Vse banovinske doklade bodo znašale po novem proračunu 95% na neposredne davke. 0r. Košutič o komunizmu in fašizmu Na seji predsednikov zagrebških organizacij bivše HSS dne 12. t. m. je dejal dr. Košutič o komunizmu in fašizmu: j Hrvatski narod noče fašizma, ker hrvatski kmet hoče biti upoštevan kot človek. Na drugi slrani je komunizem, ki je v jedru popolnoma enak fašiznut. Pri komunistih danes vidimo, da se vprav prvi ustanovitelji komunizma danes me 1 seboj streljajo s strojnicami.c V nadaljnjem je značilna tale njegova trditev: »Odkrito in moško, iskreno in prijateljsko povedati v obraz, to je hrvatsko. Ne smemo dovoliti, da se k nam priplazi slabost iu z njo korupcija.« Glede nekaterih drugih vprašanj je dejal inž. Košutič, »da se niso niti za korak premaknila daljec. /__ ICztieisfei hcm&cnisl Idrijski rojak Zorko Preiovec, js.i &e je te dni srečal z Abrahamom, je tako markanten lik v naših pevskih in glasbenih krogih, kakor jih srečamo malo v glasbenem svetu. Njegov vedri temperament, žilava delavnost in ne-sebiena"vztrajnost, vse to mu je priborilo popularnost, kakršne je deležen le malokateri javen delavec. Kot umetnik je ostal vedno zvest delavnemu ljudstvu, iz katerega je izšel. Njegove skladbe, polne toplega občutja, so tako doživ-ljene, pevne in iskrene, aa so stalno na sporedih pevskih prireditev sirom Slovenije. »Rdeče rože« je uglasbil leta 1903. še kot mlad fant, kmalu za njimi pa je zapel »Slavo delu«. Svetovna vojna je izvila iz njega pretresljivo »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«, ki s čudovito silo vselej zgrabi in presune človeka, kadarkoli jo sliši. Po poklicu je Prelovec uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani in živi sedaj v pokoju, ves svoj prosti čas pa je posvetil glasbi in pesmi. Njegovo ime je nerazdružno povezano s pevskim društvom »Ljubljanski Zvon«, ki ga je vodil dolgih 25 let in še čez. Nešteto glasbenih poročil, zapiskov, ocen in razprav je poteklo izpod Prelovčevega plodovitega peresa. Odlikujejo se po lahkem slogu in sveži preprostosti izraza. Poleg mnogih drugih je uglasbil ob stiku s Trbovljami pesem »Očka moj je delavec«, a kmetskemu človeku se je oddolžil s »Kmet-sko himno«, ki je mahoma zajela srca kmet-ske mladine in jo danes po vsej Sloveniji navdušeno prepevajo kmetski fantje in dekleta. Po tem bežnem pregledu, v katerem niti nismo omenili ljubkih pesmi »Zapoj mi pesem, dekle«, »Zadnje slovo« in več drugih, naj samo naglasimo, da Prelovčeva bogata duša takoj zazveni, kjer gre za slovenske pesmi glas. Zato tudi smemo pričakovati, da bomo od njega prejeli še mnogo lepih glasbenih darov. Nedavno je na Rodnah pri svojem prija- f Jnž. 'Milan Suhlja Na Golniku je 10. t. m. podlegel bolezni tajnik Zveze industrijcev in lastnik patentne pisarne, inženjer Milan šuklje, sin pokojnega slovenskega politika konservativne smeri, Frana šuklieta. Pokojnik je srednjo šolo dovršil na Dunaju, na visoki šoli pa je študiral na Dunaju, v Pragi in v Gradcu. Služboval je skraja pri zasebnih podjetjih, pozneje pa pri železnici. Vzlic večletnemu življenju v tujini je ostal vedno zaveden Slovenec, p^o^ vojno ie pričel poučevati --------- ----------.. .. ooli v Ljubljani, a leta 1919. je prevzel tajništvo Zveze industrijcev. Bil je vsestransko delaven, zlasti pa se je zavzemal za železniško zvezo št. Janž—Sevnica, za cestno zvezo med Ljubljano in Su-šakom in železnico Ljubljana—Sušak. Nekaj svojih gospodarskih idealov je vsaj deloma učakal. Pokojnik je bil tudi vnet pospeševa-telj tujskega prometa na Dolenjskem. Osebno je bil prijazen, šegav in duhovit, pravi sin dolenjskih tal. Bodi zaslužnemu pokojniku ohranjen časten spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo toplo sožalje! Kaj se godi po svetu Zasedanje Balkanske zveze se je pričelo 15. t. m. v Atenah, kjer so se sestali zunanji ministri vseh držav te zveze. Na svečanem banketu, ki ga je priredil gostom predsednik grške vlade Metaxas, je na njegov pozdrav odgovoril predsednik jugoslovanske vlade dr. M. Stojadinovič in v svojem govoru naglasil, da je Balkanska zveza najboljše poroštvo miru in reda ter definitivne stabilnosti na Balkanu. Seje in posveti bodo trajali do četrtka, nakar bo izdano službeno poročilo o posvetovanjih. V Španiji traja državljanska vojna dalje. Po zavzetju Ma-lage so nacionalisti obnovili in poostrili napade na Madrid, vendar tu ni bilo vidnejših uspehov. Francove ladje so bombardirale tudi Valencijo in je bilo nekaj oseb ubitih, vladna mornarica pa je iz CartnTPrip rHnliiii nrr>ti *i"ieriji, da -1: r..1 p., b.I UlrU« Obrambni poveljnik Madrida znani general Miaja pri svojem težkem poslu zaustavi nadaljno prodiranje generala Franca in njegove mornarice ter podpre akcijo vladnih čet na južni fronti. V Astriji je na III. zveznem kongresu domovinske fronte govoril kancelar dr. Sušnik (Schuschnigg). Stališče Avstrije do raznih vprašanj in zlasti tudi do monarhizma je označil v telile treh stavkih: 1. Vzbujanje in čuvanje spoštovanja velikih zgodovinskih vrednot avstrijske tradicije je v dului domovinske fronte. 2. O vprašanju državne oblike v Avstriji more edino odločati avstrijsko ljudstvo in sicer na podlagi ustave. 3. Eksperimentov ne sme biti. Monarhistična propaganda se mora prilagoditi notranjemu in zunanjemu političnemu okviru današnje Avstrije. Kdaj bo avstrijsko ljudstvo v danem primeru pozvano k odločitvi, je izključno zadeva vodstva države in domovinske frante. V Romuniji je desničarsko hitlerjevsko navdahnjena opozicija povzročila precej hrupa radi knjige češkoslovaškega poslanika v Bukarešti Jana Šeba z naslovom: »Rusija in Mala aiitanta v svetovni politiki.« Očitali so Šebi razna mesta v knjigi in tudi polvarjali, da bi škodovali — Mali antanti. Naleteli so slabo. Med drugim piše o tem ugleden švicarski list: V poslednjih letih se je ponovno izkazalo, da so bile zgrešene vse špekulacije o nekakšnem procesu razpadanja v Mali antanti. Poizkus, da bi se med Bukarešto in Prago zabil klin, ge bo prav tako ponesrečil, dasi mu z italijanske in nemške strani krepko sekundirajo z namenom, da bi oslabili češkoslovaško-rusko razmerje in izmanevrirali Prago z gospodarsko političnimi obljubami iz antirevizionistične fronte. Ta igra izgleda toliko lažja, ker se v Rumuniji tudi po Titu-lescovem padcu zelo bučna opozicija zavzema za Nemčiji prijazen in protisovjetski kurz. Z obnovitvijo rumunsko-poljskega prijateljstva je ta kurz še bolj narasel in se zaradi tega ne smemo čuditi, ako tudi Poljska pograblja Šebovo afero in jo uporablja kot dobrodošlo agitacijsko sredstvo proti Češkoslovaški. Med Bolgarijo in Jugoslavijo so po nekaterih poročilih v teku pogajanja za sklenitev carinske unije. Pogajanja potekajo ugodno. ^©«2 setfcgzife&ci 7<2z3?c»s&egr«z cesavla že 23€)€ Icf Mikado, kakor imenujejo Japonci svojega vladarja, je vsakemu ' državljanu sveto bitje. Vladarski rod je star že 2500 let. Sedanji cesar se imenuje Hirohito. Čeprav igra Japonska važno vlogo v svetovni politiki, vendar le malo vemo o tej državi. Njeno glavno mesto je Tokio, ki ima 6 milijonov prebivalcev. Ulice so široke kakor v Parizu, na trgih vrvi življenje kakor v New Yorku. Vzlic takemu modernemu velemestnemu vrvežu pa je ostal del mesta nedotaknjen. To je oni del, kjer stoji cesarski dvor. Dvor ločijo od mesta utrdbe in prekopi, napolnjeni z vodo. Iz mesta je tja speljan most. Na ta most neprenehoma prihajajo skupine Japoncev, ki se klanjajo mikadu, živemu bogu Japonske. Most je Japoncem svet in na njem pozabijo in zavržejo vse šege, ki so jih prevzeli z zapada. Odkod tolika oblast človeku, ki lahTio z eno samo besedo zatre vojaški upor, kakor se je to zgodilo lani v februarju? Hirohito vlada 11 let in to dobo imenujejo »šova«, kar pomeni socialistično in protikomunistično gibanje v vojaških krogih. Geslo tega gibanja je: »Vse za mikadak Njegovi pristaši zahtevajo, da se vse politično in gospodarsko življenje osredotoči v vladarjevih rokah. Cesar imenuje ministre, ki vladajo v njegovem imenu, sam pa le redko neposredno poseže v razna politična vprašanja. Če ljudstvo ni s kako uredbo zadovoljno, so vselej krivi ministri, nikoli pa ne mikado. Po več krajih Japonske so raztreseni grobovi 50 zarotnikov, ki so ubili visokega dvornega uradnika, ker so menili, da ravna proti interesom :>Sina sonca« — mikada. Po izvršenem dejanju so se razšli po deželi in je vsak zase izvršil harakiri« (samomor na ta način, da si človek z nožem razpara trebuh). Njih zadnja beseda je bila: »Mikado!« Če se Japonski cesar kdaj neugodno izrazi o kakem pokretu, je gibanje s tem obsojeno na neuspeh, njegovi voditelji pa na — samomor. Lani v maju je rekel cesar ob pričetim parlamentarnega zasedanja: »Obžalujemo slučaj, ki se je zgodil v Tokiu.« Šlo je za neko vojaško gibanje. Nekaj ur za tem so prebivalci prestolice izvedeli, da so vsi voditelji tega gibanja v preiskovalnem zaporu izvršili — samomor. Tako neomejen je vpliv japonskega cesarja. Čeprav mi na zapadu ne moremo razumeti take združitve oblasti v osebi vladarja, nam bo vendar po vsem tem lažje razumljivo marsikaj iz japonske politike, če vemo. da je Japom-em njih cesar — bog, a vsaka njegova želja — božji ukaz. Ch stoletnici Puškinove smrti Ves kulturni svet se je te dni spominjal stoletnice smrti velikega ruskega pesnika Puškina, ki je komaj na pragu moških let padel za svojo čast v dvoboju. Veličina Puškinovega dela in duha je ne-nadkriljiva. V svojih delih je pokazal globine ruske duše, kakor nihče pred njim in malokdo za njim. Zato so Puškinova dela tudi prevedena v vrsto jezikov kulturnih narodov. Tudi Slovenci imamo nekaj dobrih prevodov Puškinovih umotvorov. Opozarjamo zlasti na delo »Jevgenij Onjegin«, ki je izšlo v krasnem prevodu vseuč. prof. dr. I. Prijatelja pri »Slovenski Matici« in imajo knjigo tudi mnoge podeželske knjižnice na razpolago. žkmneatija v Ji ali ji Ob rojstvu italijanskega prestolonaslednika je izdal italijanski kralj amnestijo, ki velja za vsa kazniva dejanja, zagrešena na dan rojstva najmlajšega italijanskega princa dne 12. februarja. V Rimu so bile prirejene pred kraljevsko palačo velike manifestacije. Stotisočglava množica je viharno vzklikala kralju, prestolonasledniku in italijanskemu imperiju. Iz zaporov so bili izpuščeni tudi oni politični kaznjenci, ki so bili obsojeni v zapor do 2 let. Ostalim se je kazen do 10 let sorazmerno znižala. f*pcd spremembe režima v Huslji? Po poljskih in nemških poročilih se je pred kratkim v Moskvi vršila konferenca, ki so se je udeležili Stalin in štirje maršali ruske armade. Pri tej priliki so baje govorili o spremembi oblike sovjetsko ruskega režima. Razpravljali so tudi o ukrepih, ki so potrebni proti opozicijskim krogom. Končno so razpravljali tudi o reorganizaciji sovjetske vojske. Kraljevski namestnik na šefi uprave Sckcla V nedeljo se je vršila seja uprave Sokolske-ga saveza kr. Jugoslavije. Sejo je obiskal kraljevski namestnik g. dr. Ivo Perovie, G. kr. namestnika je pozdravil v imenu Sokolske uprave prvi namestnik staroste g Engelbert Gangl. Po zahvali na pozdravu si je g. kr. namestnik ogledal prostore Sokolskega saveza. pisma spraviti v peč« preduo jih nastav-ijenec dobi v roke. Pika! I/sok na st/o-ic mesto. Škofja Loka je postala samostojen političen okraj. V tej zvezi sta bila ustanovljena tudi oosebna odbora in sicer Preski cestni in sreski kmetijski odbor. Sreski kmetijski odbor se je konstituiral pred nekaj dnevi in bo takoj pričel z važnimi posli na kmetijsko pospeševalnem polju. Za predsednika sreskega kmetijskega odbora je bil izvoljen g. Lovro Planina, .Ji.. v iz Škofje Loke. Dopisi Sv. P2PZ Svet Miklavž dobi železnico in brzojav takoj — seveda .. Vozili bomo petrolej v Vazmetinec, iz Stare sjore sol najbolj... Prav lepe sanje ima Florjan, od mladih fantov goljufan.., še dal bo za niarsikter polip, z železnico pa ne ho nič. Če bi vam napisal še note, l)i videli, da je k> prav čedna koračnica. Čeravno smo, kakor pravijo, Bogu za hrbtom, nismo vendar tako zaplankani, da bi ne mogel nikdo do nas. Tudi ni pri nas Bog s prazno vrečo mahnil, ampak nam je dal prav rodovitno zemljo, samo če jo dobro obdelamo. No, lansko leto je res skoraj s prazno vrečo mahnil, ker je bila slaba letina, pa upajmo, da bo letos boljša. Na ostali svet smo pa tudi dobro privezani. Dvoje bakrenih, telefonskih žic in javna govorilnica nas držita, da nismo popolnoma pozabljeni. Saj res! Železnice pa nimamo. Moramo pač eno dobro uro mešati blato, če hočemo dospeti do nje. Nas glavni, severni in južni kolodvor so Pavlovci. Te postaje ne najdete v vsaki pratiki, ampak morate prej dolgo iskati po voznem redu, da jo najdete. Kdor ima bicikelj ali samofrč ali kaj podobnega, ta se niti ne ozre na to slavno postajo, ampak jo maline kar do Ormoža. Pa boste vprašali, kaj delamo in s čim se ukvarjamo v tej dolgočasni zimi. Dokler je bil čas za to, smo hodili pomelajit po gostijah, sedaj bodimo pa sosed k sosedu, po kolinah, žganjar-nah itd., samo, da nismo brezposelni. Tu in tam kdo umre radi starosti ali radi bolezni. Toda ni se bati, da bi prleški rod izumrl, naraščaj je namreč precej številen. Drugače pa, na vzhodu ni nič novega. Vojnih Dramski odsek Sokolskega društva v Vojni-ku nas je zopet prav prijetno presenetil z novo Schurekovo komedijo »Pesem s ceste«, kakršnih le malo vidimo na podeželskih odrih. To je velik uspeli, da se lotijo tako težkega dela, ki ga je mogoče uprizoriti le z največjim požrlvovanjem in še to le v mestih. Tu gre pred vsem zasluga izvežbanim članom dramske družine. Igra je doživela pri nas sijajen uspeh, kar je samo dokaz, da se je naš sokolski oder dvignil na ono višino, da se lahko kosa z mnogimi drugimi najboljšimi diletantskimi odri. V spretni režiji br. Zorka ije igra nudila vsem posetnikom obilo užitka in neprisiljene zabave. Mnogo smeha je vzbujal dobri čina Krištof, br. Gorenšeka. Njemu polnovreden partner je bil pijani Kari — br. Zorka. Posrečen in resničen tip cigana Miška je postavil na oder br. Kuhar. Ženski vlogi Ane in Kati sta posrečeno podali ss. Ribičeva in GorečanoVa. Konrad — br. Go-rečana je bil izboren. V vlogi stražnika je prejo! »oderski krst« br. Pušnik, ki se je prav dobro »odrezal« in mu želimo na polju dramatike kar največ uspeha. Uprizoritev- »Pesem s ceste« dokazuje, da se voditelji dramske umetnosti zavedajo moči in pomena na odru spregovorjene besede. Pozdravljamo ukrep, da je mladini vstop k predstavam zabranjen, vendar želimo, da se dramska družina spomni s kakšno primerno igro tudi naše mladine! '&viznshcvc Kmetski ljudje smo s pisavo »Kmetskega lista« zelo zadovoljni. Poveste resnico in odkrito in moško besedo. Nasprotnike kmetskega pokre-ta brezobzirno razkrivate in to nam dopade. Svoj čas so nam razpuščali »Kmetijsko družbo;: in postavljali komisarje, toda vsakokrat, %ts. naše cefeelarsfv© Slovenija je že stoletja domovina čebelar- stva. Zadnje čase pa so se tudi v čebelarskih krogih razpletli nezdravi pojavi, ki ogrožajo razvoj te važne gospodarske panoge. Radi tega je čebelarski Akcijski odbor sklicah v Ljubljano slovenske čebelarje, ki so zborovali v Delavski zbornici. Zborovanje je bilo dokaj živahno in so navzoči pokazali obilo zanimanja za stvar. Sprejeta je bila tudi posebna resolucija in posnemamo iz nje tele najvažnejše točke: čebelarji-prevaževalci, pa tudi večina vseh naprednih čebelarjev dravske banovine sploh, zahtevamo popolno svobodo za racionalno izkoriščanje bogatih ajdovih in vseh ostalih čebeljih paš. Naredbe, ki omejuje prevažanje čebel na pašo, naj se takoj ukinejo in razveljavijo, sicer grozi popolna propast čebelarstvu, posredno pa tudi sadjarstvu in semeno-gojstvu v večini krajev Dolenjske, Gorenjske, Notranjske in Ljubljane z okolico, pa tudi večjemu delu južne štajerske same. Slovenci so že od nekdaj svobodno prevažali čebele na pašo. Slavni Janša, ki je živel od leta 1734. do 1773., je opisal poseben voz, ki je za njegovega časa služil za prevažanje čebel, a tudi vse čebelarske knjige priporočajo prevažanje na pašo. Dandanes je ta način skrbi za ohranitev čebeljega rodu- in zagotovitev vsa.i skromnega donosa še posebna potreba, ker so silno slabe letine in je zaradi trebljenja gozdov, gnojenja travnikov, prezgodnje košnje in še iz raznih drugih vzrokov zmerom manj medečih rastlin. Ni ga kraja, kjer bi imele čebele vse leto pašo, vendar pa so čebele povsod neobhodno potrebne. Zlasti važne so pri oprašitvi semenskih rastlin in pri sadnem drevju. Kakor so ugotovili verodostojni raziskovalci, se imamo za štiri petine pridelanega sadja zahvaliti le čebelam. Ta panoga narodnega gospodarstva, ki je za našo banovino zelo važna, bo propadla s čebelarstvom vred, če bodo oblastva omejevala prevoz na pašo. Velika krivica je, da naš kmečki čebelar ne more več tako prosto in enostavno prevažati čebel, kakor jih je še do leta 1933. Po | fle samo čaj. . . , Naš čaj" je najboljša domača zeliščna krepitna pijača. NAS CAJ dobite v gpec. trgovinah KUSTIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI kadar ije prišlo do svobodnih volitev, smo kmetje vedno prišli v družbi do veljave in vzeli vodstvo v svoje roke. Vedno smo kinetje"v Kmetijski družbi gospodarili, ker smo ostali sami sebi zvesti. Taki hočemo tudi v bodoče ostati. Vse podružnice Kmetijske družbe so v naših rokah in morajo ostati, ker so nam namenjene. Naša žuljava pest. trda in težka kmetska roka je marsikaj žrtvovala za Kmetijsko družbo. In žrtvovala bo tudi še v bodoče. Po kmetih hodijo razni politični sleparji, ki varajo narod in ga pozivajo v razne fronte. Takim tičom nvoramo kmetski ljudje posvetiti mnogo več jjozornosti, kot Smo jo do seda;. Zoper nje se mora združiti naša vas, vsi naši kmetski ljudje, ki pošteno mislijo in delajo. Vas mora ostati enotna, s čistim kmetskiin in narodnim duhom prepojena, če hoče nekaj veljati in nekaj pomeniti. Zavest skupnosti uv sloge sta pogoj naših uspehov. svoji stari navadi si naloži panje na voz in išče primernega pasišča, a ker ga zaradi hujskanja nekaterih slabo poučenih nevoščljivih in sebičnih domačinov povsod odklanjajo, tava s svojim dragocenim tovorom po več dni, včasih v največji poletni vročini, izgublja čas in ugonablja čebelji zarod. Sebičneži in ne-vcščljivci se pritožujejo, da čebelarji iz drugih krajev pripeljejo preveč čebel na njihova pasišča. Izkušnja pa je pokazala, da na dobrih pasiščih tudi večje število panjev za višino donosa ne prihaja v poštev. Da pripeljane čebele neukim domačim čebelarjev včasih iz-ropajo njihove panje, je po večini krivda njih samih, ker ne znajo čebel pravilno opravljati. Od leta 1933. dobivajo čebelarji vsako leto nove prevozne naredbe in vsaka je zanje slabša od prejšnje. Vsaka omejitev pa je le v veliko škodo čebelarstvu in narodnemu gospodarstvu sploh. Namera oblasti, da bi se uradno določila pasišča za prevaževalce, je praktično neizvedljiva. Iz vseh naštetih in še drugih razlogov predlagajo zborovalci banski upravi, da takoj ukine vse naredbe o prevažanju čebel na pašo, ki groze popolnoma uničiti to prelepo gospodarsko panogo v pretežni večini krajev naše domovine. Vinogradnihi V zvezi z zadnjim člankom v »Kmetskem listu želim še tole pripomniti v varstvo pravic vinogradnikov. Vinogradnik, ki ne stanuje pri vinogradu, ne more pri toplem vremenu speljati svojega vinskega pridelka na dom, ker premočno vre in mu preti nevarnost, da mu razžene sode. Pri slabem vremenu pa so ceste iz vinogradov tako slabe, da je vsak prevoz nemogoč. K temu je treba še pripomniti, da je večina posestnikov zemljišč vinogradnikov. Kmetje spravijo v jeseni v klet krompir, repo, korenje, zelje itd. Kleti so založene s poljskimi pridelki. Vinski pridelek nima prostora in tudi ne spada v to klet. Zato spravijo vino v kleti šele spomladi, ko so izpraznjene. In ta stiska naj bi pripravila siromašne vinogradnike ob ugodnosti, ki jim jih zakon nudi. Vinogradniki se bodo s prošnjo obrnili na merodajna mesta za uvidevnost in pomoč. Gospodarstvo Domači dogodki Če »Kmetski list« v redu prejemate, skrbite tudi zato, da naročnino pravočasno poravnate! X Splavarji Savinjske iloline pozor! Savska terenska sekcija Savske banovine v Zagrebu opozarja vse splavarje, ki splavarijo po Savi, naj do konca meseca februarja po možnosti ne spla-variijo. Tehnična sekcija bo namreč do konca februarja zaprla glavni desni rokav Save pri vasi Lučko, kar je potrebno zaradi osnovne regulacije Save od Podsuseda do Zagreba. Ker se splavarji sedaj večinoma poslužujejo za splavar-ski promet omenjenega desnega rokava Save pri vasi Lučko, jih opozarja sekcija naj pri vseh sedanjih vožnjah upoštevajo zapiranje tega rokavu in naj se dosledno drže levega obrežja Save. Ob levem bregu Save bo reka ostala plovna. Ako se splavarji tega opozorila ne bi držali, bi se jim utegnile pripetiti nesreče, združene s precejšnjo škodo. X »špargelj« je naslov novi poljudni knjižici, ki jo je spisal in založil naš priznan strokovnjak Josip Štrekelj. Cena knjižici je s poštnino vred samo Din 4'—. Pisec podaja v razumljivem in poljudnem slogu v 10 poglavjih navodila o setvi, sajenju in gojenju te rastline v različnih zemljah, kakor tudi razne načine sajenja, kar je praksa pokazala kot najboljše. Ker so naše zemeljske in podnebne razmere za špargelj najugodnejše, bi bilo prav priporočljivo, da obrnejo naši kmetje več pozornosti na ta dragocen pridelek, ki se lahko vedno po visoki ceni proda. Doslej so še naši trgi navezani na uvoz tega blaga iz inozemstva, kar je v škodo našemu gospodarstvu. Da se ne goje pri nas šparglji v večjem obsegu, je vzrok pomanjkanje znanja o gojitvi. Knjižica, ki jo toplo priporočamo, se naroča pri piscu v Ljubljani, Zvonarska ulica 11. X Lanski pridelek krompirja je bil radi deževja in bolezni pri nas zelo slab. Zato je kmetijski minister odobril kredit 20.000 dinarjev za nakup semenskega krompirja. Tega bodo dobili kmetije po znižani ceni. X Za regulacijo Mure je na predlog gradbenega ministra dovolilo finančno ministrstvo 000 tisoč dinarjev. Regulacijska dela bodo v rokah naše banske uprave. X Zlata smo lani pridobili v naši državi okrog 2744 kilogramov, torej kakih 300 kg več kakor prejšnje leto. Od te količine odpade 2 tisoč 80 kilogramov na borske rudnike, ki so last tujega kapitala. X Mati šestih otrok je pobegnila. V Šmart-nem pod Šmarno goro je Amalija Gleščič, ki ima šest otrok, zapustila svojega moža zidarja in otroke. S seboj je vzela le 131etno hčerko Stanislave. Amalija je živela zadnje čase precej lahko-mišljeno. X Ukradene kokoši so med kuhanjem žganja kuhali Franc Toplak in njegovi tovariši v Dragošincih. Toplak je prejel zato nagrado: mesec dni zapora, tovariši pa celo do — tri mesece. ©fefawa Podpisani Drevenšek Andrej, posestnik v Zg. Hajdini pri P turu, prekiicujem in obžalujem vse obdolžit ve in žalitve, izrečene zoper min. v p. in senatorja gg. dr. Kra-merja Alberta in Puclja Ivana ter se jima zahvaljujem za odstop od mojega sodnega pregona. Drevenšek Andrei X Konja so ukradli iz hleva neznani tatovi posestniku Lovru Demšarju v Hotavljah v Poljanski dolini. Tatvine je osumljen neki berač iz Kamne gorice pri Kropi. Konj je bil star 10 let, rjave barve, dobro rejen in vreden 3000 dinarjev. X Nov rudnik za železo začne obratovali v Bosni blizu reke Sane pri Suhači in Budimlji-čaplji. Ruda vsebuje 50% železa. Podjetje bo skraja zaposlovalo 400 delavcev in bo v Suhači zgradilo moderno poslopje za ljudsko 2olo. X Deset let je živela pri ciganih mala Nada, hčerka železničarja Milena Panduroviča iz Sarajeva. Kot dveletnega otroka so jo cigani pred 10 leti ukradli. Starši so bili prepričani, da je otrok mrtev. Te dni pa so se cigani nekaj sprli in eden izmed njih je vrnil Nado staršem. X V visoki starosti 88 let je na Igu odšel v večnost posestnik in ključavničarski mojster g. Josip Erjavec. Blag mu spomin, svojcem naše sožalje! X Vlomilec se je ujel, ko ga je zaskominalo po plenu in se je pred kratkim splazil v Ljubljani v kuliaričino sobo neke gostilne. Nabral je že nekaj obleke in zlatnine, ko se je kuharica predramila in jela klicati na pomoč. Vlomilca so s plenom vred prestregli gospodar in dva stražnika. Na policiji so v lijem spoznali nevarnega pajdaša Florijana Tršana, ki je bil radi podobnih grehov že — dvanajstkrat kaznovan. X Naše bogastvo je odvisno od našega kmetijstva. Vzrok revščine tiči danes tudi v tem, da imamo od 24,9 miljonov hektarov plodne zemlje še 10 milijonov hektarov neobdelanih. X Policijski agent je hotel postati čevljarski pomočnik Vinko Mivšek iz Logatca. Da bi se bolj postavil in prikupil, je fantaziral o komunistih in natvezel izmišljene zgodbe orožnikom, županu in ljubljanski policiji. Ker se je izkazalo, da je fant vede obrekoval in zavajal oblasti v zmoto, ije bil na predlog državnega tožilstva te dni v Ljubljani obsojen na štiri mesece strogega zapora. X Lastno hčer je zabodel v pijanosti viničar Fuks pri Sv. Urbanu. Mož se ga je navlekel, se začel s hčerjo Terezijo prerekati in ji je končno zasadil nož v hrbet. X Nezvesta žena je z ljubimcem skoraj ubila moža. Podoben zločin, kakor ondan v Ogljen-ščku, se je zgodil zdaj v Stari Kaniži, Kmet Štefan Turja je slutil, da mu žena ni zvesta. Rekel ije te dni ženi, da mora z doma, a se je v resnici skril pri sosedu. Koj za tem je prišel ženin ljubček. Štefan je planil domov in se je prepričal, da njegov sum ni bil brez podlage. Iznenadena žena in ljubček pa sta planila nadenj in ga skoraj do smrti pretepla. Ubogi zakonec bo moral nemara svojo ljubezen in zakonsko zvestobo celo plačati z življenjem. X Povodnji že nastopajo. Radi naraščanja reke Karašice v Baranji je poplavljeno tam okoli 300 oralov zemlije. Poplavljeno je tudi državno posestvo Belje. V nevarnosti je okrog 1400 vagonov sladkorja, ki je spravljen v državnih skladiščih. X Svojega zdravnika je ustrelil v Karlovcu neki Boško Popovič, ki je bil sifilitičen. Zdravil ga je dr. Bliieher. Bolnik je ondan tetefonično poklical zdravnika iz bolnice k sebi v hotel, kjer je stanoval, in sprožil proti njemu in proti sebi skupno — 11 strelov. Oba sta umrla. Popovič je mislil, da ga zdravnik napačno zdravi, dasi ga je zdravil docela pravilno. X Velike količine tihotapskega blaga so te dni zaplenili finančni organi v Mariboru in višf na jugoslov.-avstrijski meji. Večinoma gre za saharin, vžigalne kamenčke in igralne karte. X Plazovje je odneslo kruh. V Trbovljah je na dnevnem kopu pod Bukovo goro odpovedano 180 delavcem. Zaradi deževja je začel tja vleči plaz, ki se ije sicer zaenkrat ustavil, vendar grozi nova nevarnost, kakor hitro spet nastopi deževno vreme. Plaz je povzročil precej gmotne škode, najbolj pa so udarjeni delavci, ki jim je plaz odnesel — zaslužek ter so ostali tako sredi zime brez kruha. X Za zavarovanje delavcev pri poljedelskih strojih je banovina določila znesek 240 tisoč dinarjev. Poslej bodo zavarovani za pet let vsi delavci pri kmetskih ^trojih z manj kot tf> konjskimi silami. Izvzeti so otroci in obrati, ki slroje obrtoma izposojajo X Dva požara. V Račah pri Mariboru ie pogorelo gospodarsko poslopje posest niči Tereziji Jerič. Škoda je občutna. — V Guncljah (Šent Vid nad Ljubljano) je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Francu Štruklju. Ogenj je bil podtaknjen. Obširno poslopje je pogorelo do M in so gasilci komaj okolico rešili nesreče. X Tatovi na delu. V noči od 13 na 14 t. m. so prišli nepovabljeni gosti k posesinici Hribar-šek, vdovi v Kozarici. občina Sv. Jurij ob juž. žel., ji vlomili v klel in odnesli okrog 120 lit<")v vina. Zadeva je naznanjena orožništvu v Sv. Juriju ob j. ž. in je upanje, da jih bodo kmalu izsledili. X V Blanci bo letos prvič živinski semenj dne 26. t. m. Ta semenj bo stojnine prosi. X Žrtev nesreče je postal posestnik Jurij Hiti na Velikih Blokah. Vol ga je s tako silo pritisnil v trebušno votlino, da je posestnik kljub zdravniški pomoči- podlegel poškodbam. X Vino je povzročilo smrt. V Koprivnici ie 721etui zidarski mojster Jakob Rozman nekoliko vinjen šel ob železniški progi. Pri tem se 'e zadel ob lokomotivo nasproti prihajajočega vlaka. Sunek ie seveda t>«—"-^il TISKOVINE »seh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil TISKARNA MERKUR tJUBLJANA, GREGORČIČEVA IRStA 25 TEUFO« «TfV. 25-52 9-5 ■nzuzkg&Lipei Ob začetku letošnjega leta so znašali dolgovi naše države raznim tujim državam in finančnim skupinam okroglo 45 milijard dinarjev. Glavni naši upniki so na Angleškem v Ameriki in v Franciji. Poleg tega ima naša država skoro 8 milijard notranjega dolga in dosega celotna naša zadolžitev znesek okroglih 53 milijard dinarjev. med im Gospodarska pogodba, ki sla jo sklenili obe državi 4. novembra 1935 in je sedaj potekla, je pred kratkim bila podaljšana za dobo dveh let. Besedilo pogodbe bo bržkone z vsemi dopolnitvami vred objavljeno in končno veljavno z obeh strani podpisano še ta teden. osrednja gospodarska l* zadruga v Liubllani, * Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnift pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko. koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi Krovcev tovarn sJLOVAC« Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda, in Jelov-šek, Vrhnika. Skvivncsii Kaspiške&a mcpja Kaspiško morje je največje in najbolj zanimivo medzemsko morje na svetu. Zakoni njegovega gibanja so docela drugačni kakor pri oceanih. Gladina Kaspiškega morja je silno važna za vremenske razmere velikega dela južne Rusije ter tudi za udejstvovanje zemeljske skorje v tistih krajih, kjer je skorja še precej inemirna. V prejšnjih zemeljskih razdobjih je jKaspiško morje večkrat spremenilo, svojo obli-Iko. Nekoč v sivi davnini je bilo tako majhno, ida je reka Volga iztekala v morje pri polotoku jApšeron. Bilo je pa nekoč tudi tako veliko, da !so se njegovi valovi družili z valovi Ledenega j'jjn Črnega morja. To je bilo najbrže ob času vesoljnega potopa. V zadnjih 100 letih se je morska gladina večkrat spreminjala. Leta 1910 je gladina tega morja padla za 80 centimetrov, l.ar je resno ogrožalo ondotno ribištvo ter povzročalo povsod mnogo strahu. Tudi plovba je bila v veliki nevarnosti zaradi tega. Učenjaki so dolgo zaman ugibali, kaj bi bil vzrok temu čudnemu naravnemu pojavu. Od leta 1910 pa se je morska gladina zopet počasi dvigala. Toda leta 1916 je vnovič začela padati ter je 1. 1925 bila 65 centimetrov nižja kakor povprečno vsako leto poprej. Od tistih dob ne utihne vprašanje: »Ali se bo Kaspiško morje res posušilo?« Sedanje stanje gladine pa je še za 4—5 centimetrov nižje, kakor leta 1925. Tam, kjer je še pred kratkim butalo valovje, moli sedaj iz vode- suha zemlja. To novo obrežje pa je silno zanimivo. V zalivu Baku mole iz vode razvaline nekdanje trdnjave Salhir. Ta trdnjava je bila zgrajena v 12. stoletju. Toda med silnimi potresi se je nekoč pogreznila v morje. Kadar je lepo in mirno vreme, tedaj iz čolna lahko gledaš podmorsko cesto, ki je nekoč iz te trdnjave vodila na obrežje. Ta cesta je bila speljana pod zidovi trdnjave. S tem padcem se je površina morske gladine skrčila za 19 tisoč kvadratnih kilometrov. Za- live začenja zalivati blato in pesek, kar zelo ogroža ribištvo. Veliki otok Čeleke je poslal polotok. Kaspiško morje se res suši. Morda se bo morska gladina še kedaj malo zvišala, toda padanje gladine je vendarle trajno. Vsa ruska javnost se seveda silno zanima za te pojave na Kaspiškem morju, ki je po svoji legi in obrežju tako lepo in tudi bogato. Nekateri trde, da je teh pojavov krivo prizadevanje sovjetske vlade, ki je na Volgi dala zgraditi velike jezove zaradi namakanja suhih krajev. Nekateri inženjerji že razmišljajo, ali bi ne bilo pametno, ko bi v Kaspiško .morje napeljali reko Don ali druge reke, da bi se gladina zopet dvignila. Krotitev narave pa je stari sen človeškega duha. Toda ta sen se ne da vedno uresničiti. Če pa se kedaj uresniči, se utegne zgoditi, da se narava potem na človeku kruto maščuje. le H2 «DI1«0 Zlati denar, kar ga je trenutno v rabi na svetu, tehta skupno 5'6 milijona kg. Pri kroženju v prometu se zniža radi obrabe ta teža letno za 1100 kg. Toliko zlatega prahu ostane na prstih onih, ki preštevajo cekine. Nam Slovencem glede tega ni treba imeti težke vesti, ker poznamo zlato večinoma iz pravljic in iz — sanj. 1 milijonino centimetra je debela najtanjša zlata ploščica, ki jo lahko izdelajo v fizikalno-tehniških laboratorijih. Ta ploščica je prozorna in podobna zelenkasto se svetlikajočemu steklu. Uporabljajo jo za prav natančne temperaturne meritve. (»osli iz stekla so poleg raznih drugih zanimivosti razstavljene na sedanji olimpijski razstavi v Berlinu. Sejmi 21. februarja: pri Sv. Barbari v Halozah. 22. februarja: v Vel. Laščah, Kranju, Braslovčah, Središču, Podčetrtku, Veračah, Teharjih. 23. februarja: v Kamniku, Ormožu, Mariboru, Dolnji Lendavi. 24. februarja: v Moravčah, Studencu pri Krškem, Cerknici, Beltincih, Lescah, Žubiri, Brežicah, Kozjem, Laškem, Rogatcu, Slov. Bistrici. 25. februarja: v Toplicah, ^Črnomlju, Vrhniki, Turnišču. 27. februarja: na Igu. lažnega radio predavanja od 21. do 28. febrarja 1937. Nedelja, 21. febr. 9.45: Postni govor (gospod Finžgar) — 16.00:: Kmetska zavarovanja (g. Marte! a n*». Ponedeljek, 22. febr.: 18.00: Zdravniška ura: (g. dr. Brecelj) — 18.30: O slovenski narodni pesmi (g. Marolt). Sreda, 24. febr.: Kaj moram vedeti o državi (g. dr. Capuder) — 18.40: Minimalna delavska mezda (g. Filip Uratnik). Petek, 26. Iebr.: 18.00: Žena in karitativno delo (gdč. Lebarjeva). Sobota, 27. febr.: 18.40: Naravni zakoni (gospod prof. Adlešič) — 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Kuhar). Vrednost denarja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 avstrijski šiling 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din Din Din Din Din Din Din Din 43'37 1T'56 8'38 10— 21350 2-02 1'52 2'29 Vrednostni papirji 2 y.% Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8% Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 200—202 Din 392 —394 Din 86—87 95—97 70—72 50-51 80—82 91-92 Din Din Din Din Din M LJUBLJANI, Tavčarjeva ul. 1 Telefon šie». 28-47 'ea- "dr. z neomejeno zavezo Brzojavi: Kmeiskidom Račun poštne hranilnice štev. 14.257 RAČUN PRI NARODNI BANKI v ° ^ -i •iS?" .. / xsf > <9 ** v? Eskontuje menice &W Daje kratkoročna posojila ^ Izvršuje ostale denarne posle Zaupajte denar domačemu zavodu! Propagandni razpis nagrad Kaplar Jim Binibo je dobil nalogo, da postavi na avijone številke ter ukaz, da postavi na 7 praznih polj številke 11, 12, 13, IG, 17, 18, 19. ne da se številke ponove ter da se bo vzdolž in povprečno seštelo s številko 45. Sprif-o prihoda avijonor se je Jim razburil in ne more najti rešitve. Pomagajte um vj! Saj boste pri pravilni rešitvi deležni sledečih dobitkov: 1. motorno kolo, 2. spalnica, 3. kuhinjska oprava, 4. moško ali žensko perilo, 5.—6. moško ali žensko kolo, 7. raclio-aparat, 8.—9. gramofona, 10.—13. foto-aparati, H.—15. moške aH ženske žepne ure, 26.—iO. toaletne kasete. I,1.—50. slike. 500 raznih predmetov in velik del tolažnih nagrad. Vsakdo, ki bo poslal pravilno rešitev, bo dobil eno nagrado izmed _navedenih predmetov, tolažne pa bomo delili mi sami. 50 velikih predmetov bo razdeljenih poj nadzorstvom javnega notarja. Odpremne stroške za poslani predmet nosi prejemnik. — Pošiljatev rešitve ne obremenjuje nikogar z ničimer, samo poslati jo je treba takoj — Eventualno povratno poštnino priložite, da dobite za vsak slučaj odgovor. Vašo rešitev pošljite na: 10 VIT AS, Zagreb, Strossmayerov tfrg 7/12