# Znanstvena razprava GDK: 451:91(497.4 Goričko)(045)=163.6 Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas - Peskovci na Goričkem Damage by ungulates in the agricultural area of the wildlife reserve Kompas-Peskovci in the region Goričko P., GÖNTER,*, M., KOTAR,**, M., ADAMIČ*** Izvleček: Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas - Peskovci na Goričkem. Gozdarski vestnik 65/2007, št. 4. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini. Cit. lit. 11. Prevod v angleščino Jana Oštir. Prispevek obravnava nekatera prožila za nastanek in obseg škode v kmetijskem prostoru, ki jo povzročata jelenjad in divji prašič na območju Gojitvenega lovišča Kompas-Peskovci na Goričkem, s skupno površino okoli 13.000 ha. Ugotavlja izhodišča in neposredne vzroke za nastanek škod, ter odvisnost med višino škode z gostoto populacij, vremenskimi razmerami in višino odstrela. S pomočjo linearne in multiple regresijske analize ter s pomočjo izračuna korelacij so ugotovljene zveze med škodami in posameznimi spremenljivkami. Ključne besede: škoda od divjadi, kmetijske kulture, jelenjad, divji prašič, Goričko, Slovenija Abstract: Gönter, P, Kotar, M., Adamič, M.: Damage by ungulates in the agricultural area of the wildlife reserve Kompas-Peskovci in the region Goričko. Gozdarski vestnik, Vol. 65/2007, No. 4. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 11. Translated into English by Jana Oštir. The article examines some of the factors which trigger off and influence the development and scope of damage caused by red deer and wild boar in the agricultural area of the wildlife reserve Kompas-Peskovci in the region Goričko, covering a total of 13,000 ha. It states the reasons and direct causes for damage, as well as the interdependence between the damage size and the population density, climatic conditions and harvest size. By linear and multiple regression analysis and by calculating correlations the relations between the damage and individual variables are determined. Key words: damage by ungulates, agricultural crops, red deer, wild boar, Goričko, Slovenia 1 UVOD Problemi, povezani s škodo, ki jo na človekovi lastnini povzročajo parkljasta divjad in velike zveri, ima v Evropi dolgo zgodovino. Posebno so se ti problemi pričeli zaostrovati, ko je človek začel rastline kultivirati in jih gojiti za lastno prehrano ter, ko je pričel pasti udomačene divje rastlinojedce. Rastlinska biomasa je takrat postala eksistenčno pomembna za ljudi in vsi konkurenti pri njenem izkoriščanju so zato postali nezaželjeni (SPITZ 1998). Na današnjem ozemlju Slovenije in v sosednjih deželah so velike zveri, jelenjad in divjega prašiča, v skladu z avstrijsko zakonodajo iz 18. stoletja, do sredine 19.stoletja praktično iztrebili. Razlog za tako radikalne posege je bila takratna velika številčnost lovnih vrst divjadi, fevdalni načini lova in s tem povezana obsežna škoda na nezaščitenih poljih. V 20.stoletju, po sprejetju divjadi prijaznejše zakonodaje, so populacije divjadi ponovno številčno GozdV 65 (2007) 4 narastle. Spontano povečanje površin gozda z zaraščanjem in spremembe v gospodarjenju z gozdovi ter v kmetijski proizvodnji, so divjadi nudile optimalne varovalne in prehranske razmere (ADAMIČ 1990). Velja omeniti, da so jelenjad na ozemlju današnje Sloveniji, na koncu 19.stoletja ponovno naselili na več mestih, divji prašiči pa so se postopno razširili iz sosednjih dežel. Verjetno so k uspešnemu pov-ratku divjega prašiča prispevale tudi živali, ki so tik pred I.svetovno vojno pobegnile iz manjše ograde v Gorjancih (ADAMIČ 1974). * G. P. Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota ** prof. dr M. K. UL Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire *** prof. dr. M. A. UL Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, 1000 Ljubljana 187 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem S problemi naraščajoče škode od divjadi se v Sloveniji soočamo ves čas po 2.svetovni vojni. Upravljavci lovišč so dolžni poravnati škodo od divjadi, zato le-ta predstavlja finančno oviro pri izvajanju drugih pomembnih nalog v upravljanju, posredno pa proži tudi druge neželjene učinke. Med nematerialnimi posledicami škode od divjadi so posebno pomembne tiste, ki se kažejo v odklonilnih stališčih lokalnih skupnosti do splošnih nalog povezanih z ohranjevanjem divjadi. Zaradi hiperinflacije v 80.letih in kasnejše uveljavitve nacionalne valute (SIT), finančne primerjave obsega škode od divjadi v obdobju 1969-2000 niso mogoče. Možna pa je primerjava »udeleženosti« posameznih vrst divjadi v skupni oceni škode. V obdobju 30 let so se spremenile vrstne uteži v povzročeni škodi: narastla sta deleža škode od divjega prašiča in jelenjadi, upadla pa je škoda od srnjadi in druge divjadi. Kmetijske kulture so izpostavljene različni intenziteti škode, ki je povezana s prisotnostjo in številčnostjo parkljaste divjadi, vrstno-specifično prehransko preferenco do izbrane kulture, lokacijo kmetijske kulture, itn. Z izborom, za divjad pre-hransko zanimive kulture na izpostavljeni parceli (v neposredni bližini gozda, ob vodotoku, itn.), je mogoče generirati in/ali povečati obseg škode od divjadi. Po trenutno veljavnem Zakonu o divjadi in lovstvu (sprejetem v letu 2004) je divjad državna lastnina. Ker so upravljavci soodgovorni za zmanjševanje obsega škode na kmetijskih kulturah, je pomembno izboljšati poznavanje obsega, prostorske in časovne razporeditve pojavov škode od divjadi in privlačnosti oziroma izpostavljenost različnih kmetijskih kultur. Podobno velja tudi za vlogo potencialnih oškodovancev, ki so po 53.členu (1.alineja) Zakona o divjadi in lovstvu tudi sami dolžni poskrbeti za zaščito lastnine (cit): ..»mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode« (konec citata). Škoda od divjadi, predvsem tista, ki jo povzroča parkljasta divjad je splošno poznan pojav tudi v drugih delih Evrope. Spitz (1998) opozarja, da je dojemanje škode od divjadi s strani oškodovancev sestavljeno iz številnih elementov, zato ni vedno realistično, pač pa pogosto emocionalno - sovražno. V Franciji je letna višina škode od divjadi v kmetijskem prostoru ocenjena na 150 miljonov frankov (nacionalna valuta pred prevzemom Evra), vrednost kmetijske proizvodnje pa je ocenjena na okoli 150 miljard frankov. Torej predstavljajo ekonomske izgube zaradi škode od parkljaste divjadi, komaj eno 188 tisočino (1/1000) vrednosti kmetijske proizvodnje. Slednje je v primerjavi z drugimi motnjami in negativnimi učinki, ki omejujejo kmetijsko proizvodnjo, povsem zanemarljiva količina. Škoda od divjadi torej v nacionalni ekonomiji ne pomeni praktično nič. Lahko pa je pomembna na lokalni ravni, posebno če ni korektno ocenjena in poravnana in, če upravljavci niso sposobni omejiti tudi negativnih socioloških, psiholoških (emocionalnih!) in političnih posledic škode od divjadi. Enotnih idej, kako učinkovito zmanjšati škodo od divjadi v kmetijskem prostoru ni veliko. Čeprav je divjad v Sloveniji v lasti države, (ZDLov, 1.člen, 3.alineja sicer govori o upravljanju z divjadjo), je škoda od divjadi de facto prepuščena v reševanje na ravni upravljavec lovišča-oškodovanec. Nekatere oblike škode od divjadi je lahko kvantificirati in tudi ustrezno poplačati, drugih pa ne. Težko je npr. oceniti, kakšen vpliv bo imelo spomladansko ritje divjih prašičev po travnikih na skupni donos trave. Kjer škode ni mogoče zanesljivo oceniti in oškodovancev ni mogoče zadovoljiti z načinom izračuna in plačilom škode, jih je treba vzpodbujati k uporabi zaščitnih sredstev za njihove površine. 2 IZHODIŠČA IN NEPOSREDNI VZROKI ZA NASTANEK ŠKODE OD PARKLJASTE DIVJADI V ekološkem smislu je ključni razlog za nastanek škode prehranski odnos med velikimi rastlinojedci in njim dostopnimi kmetijskimi rastlinami, ki jih človek sadi, seje in goji z določenim namenom. Če hočemo razumeti sam nastanek in pomen škode od divjadi v konkretnem prostoru, moramo upoštevati tudi ekonomske in sociološke aspekte proizvodnje, izbor konkretne kmetijske kulture in oblike pridelave. Škoda od divjadi ima torej ekološke, ekonomske, sociološke in iracionalne (emocionalne) okvire. Škoda od parkljaste divjadi je v bistvu interakcija med konkretnimi oblikami kmetijske proizvodnje in številčnostjo ter sezonsko razširjenostjo parkljaste divjadi. Na časovno in prostorsko pojavljanje, obseg in finančne posledice škode od divjadi vplivajo številni dejavniki in prožila, med katerimi so najpogosteje poudarjeni (SLATE in sod. 1992, SPITZ 1998, itn.): • izpostavljenost (ranljivost) tradicionalnih oblik kmetijske proizvodnje škodi od divjadi, • vrstna pestrost in velikost populacij parkljaste divjadi v širšem območju, • prepletenost gozda in obdelovalnih površin, GozdV 65 (2007) 4 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem oziroma ugodnost razmerja med varovalno in in med njimi (lahko) nastajajo neskladja, moramo prehransko funkcijo habitatov velikih rastlino- namesto biološke nosilne zmogljivosti upoštevati jedcev, za ljudi sprejemljivo, dopustno zmogljivost in iz priljubljenost razširjenih kmetijskih kultur v nje izhajajočo velikost populacij. Dopustna zmog-sezonski prehrani rastlinojedcev, ljivost oziroma sprejemljiva številčnost je najvišja velikost monokulturnih njivskih površin, velikost populacij divjadi, ki je še sprejemljiva za ekonomski in sociološki pomen kmetijstva v ljudi. Je torej povezana s škodo od divjadi na člo-območju, vekovi lastnini in odnosov ljudi do tega problema. uporabljeni ukrepi za zaščito pridelkov pred Dopustna zmogljivost in njej prilagojena velikost divjadjo, tržne cene kmetijskih pridelkov, itn. populacij rastlinojedcev v obravnavanem območju pa je nedvomno presežena. Večina naštetih dejavnikov in njihovih kombinacij je prisotna tudi na območju GL Kompas – Peskovci na Goričkem. Če bi hoteli današnji naraščajoči obseg škode od divjadi v kmetijskem prostoru omejiti, bi se morali upravljavci in kmetje-potencialni oškodovanci partnersko dogovoriti o nalogah in prevzete zadolžitve tudi izvajati. Uspešnost ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjševanje škode od divjadi praviloma zavisi od spretnosti upravljavcev, da v splošna načela upravljanja s populacijami divjadi vgradijo ukrepe za omejitev škode in vzpostavijo dialog z izpostavljenimi skupinami prebivalcev in z njimi razvijati bolj prožne in sodobnejše upravljalske koncepte (DORRANCE 1983, SLATE in sod. 1992, JOHNSON in sod. 1995, SPITZ 1998, itn.). Berryman (1992) opozarja, da mora sistem upravljanja s populacijami divjadi danes, poleg ohranjevanja samih populacij in njihovih habitatov 3 OPIS ANALIZIRANEGA OBMOČJA Gojitveno lovišče Kompas-Peskovci leži v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije in upravno sodi v Pomursko lovsko-upravljavsko območje. Ustanovljeno je bilo leta 1964, z združitvijo lovišč lovskih družin Boreča, Hodoš, Križevci in Markovci. Površina lovišča meri 12.357 ha, od tega je 11.000 ha lovnih in 1.357 ha nelovnih površin. Celotno lovišče se nahaja znotraj Krajinskega parka Goričko, ki je bilo ustanovljeno leta 2003. Celotno lovišče leži v pasu med 200-400 m n.v. Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v državni lasti na površini ok. 200 ha (k. o. Šalovci in Hodoš) je intenzivno. Zasebna zemljišča obsegajo ok. 60 % površine lovišča. Intenzivnost proizvodnje je odvisna od nadmorske višine in strmine. Okoli 200 ha vsebovati tudi vse prvine manipuliranja škode od slabših kmetijskih zemljišč, na katerih postopno divjadi, povsod in vedno kadar le-ta preseže znosne opuščajo kmetovanje je v različnih fazah zaraščanja. tolerančne okvire. Podrobnejši prikaz površin glede vrst rabe tal kažeta Decker in Purdy (1988) opozarjata, da je treba preglednici 1. in 2. kot enakovredne komponente v upravljanju s popu- Gojitveno lovišče Kompas leži v subpanonskem lacijami prostoživečih živali upoštevati značilnosti podnebnem območju z značilnim celinskim pod-habitatov in vplivov človeka na habitatno primernost. nebjem. Zanj so značilna suha in vroča poletja in V konkretnem primeru je človek z agrotehničnimi mrzle zime. Neizravnan padavinski režim in suhi ukrepi prvotne habitatne razmere preoblikoval v vzhodni vetrovi so dodatna podnebna značilnost, hiperoptimalno stanje in povečal njihovo privlač- ki dodatno povečujejo poletno sušo in zimski mraz. nost za rastlinojedce. Povečal pa je tudi ranljivost Padavin je malo. Po podatkih meteorološke postaje posameznih habitatnih elementov. Škoda od divjadi Veliki Dolenci (308 m n.m.) je v obdobju 1960-1990 torej ni ustrezen kazalnik za ocenjevanje ravni padlo povprečno 801,1 mm padavin. Povprečna letna velikosti populacij v odnosu do biološke nosilne temperatura v enakem obdobju pa je znašala 9,3°C. zmogljivosti habitatov. Kjer se človekovi socialni Mesečne količine padavin se povečujejo do julija, nato in ekonomski interesi prekrivajo z usmeritvami in se količina padavin zmanjšuje in doseže minimum cilji upravljanja s populacijami prostoživečih živali pozimi, februarja in marca (40-50 mm). Preglednica 1: Površina zemljiških kategorij na območju GL Kompas (upoštevana je samo dejanska lovna površina) Gozdne površine Kmetijske površine Vodne površine Drugo Skupaj lovna površina 5.100 ha 5.400 ha 7 ha 493 ha 11.000 ha GozdV 65 (2007) 4 # 189 # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem Preglednica 2: Podrobnejši prikaz zastopanosti in površine posameznih zemljiških kategorij Kategorije Vrsta Površina ha Gozdne površine Mešani gozdovi 1.400 Gozdovi s prevladujočimi iglavci 2.950 Gozdovi s prevladujočimi listavci 650 Grmišča 100 Skupaj gozdovi 5.100 Kmetijske površine Njive 3.000 Travniki 2.000 Sadovnjaki 300 Vinogradi 100 Skupaj kmetijske površine 5.400 Ostale površine Stoječe vode 7 Druge površine 493 Skupaj ostale površine 500 Skupaj lovno 11.000 V skladu s slovensko in evropsko kmetijsko politiko si kmetje (tudi) na območju GL Kompas prizadevajo povečati neto površine obdelovalne zemlje, za katero prejemajo subvencije in druge oblike finančnih stimulacij. S širjenjem obdelanih površin v gozdni rob se zmanjšujejo razdalje, ki jih mora parkljasta divjad dnevno prečkati pri prehajanju med varovalnim prostorom v gozdu in kmetijskimi površinami, kamor izstopa na pašo. Kmetijski pridelki so tako praktično ponudeni parkljasti divjadi. Spremembe v kolobarju in izboru kultur, ki nudijo divjadi sočno hrano tudi v sušnih poletjih, (npr. koruza, sladkorna pesa, buče), ko je trava na travnikih pokošena, podrast v gozdu pa uvela oziroma šokirana zaradi suše, povečujejo privlačnost prehranjevanja v kmetijskem prostoru in s tem nastanek škode od divjadi.. Ekološko pridelane kmetijske kulture so še posebej privlačne za divjad, zaradi višje cene tovrstnih pridelkov pa predstavlja povzročena škoda še dodatno finančno obremenitev za upravljavce divjadi. Pridelki na večini kmetijskih površin so pomanjkljivo zaščiteni pred divjadjo. Iz analize arhiviranih podatkov o prijavljeni škodi od divjadi na območju GL Kompas v obdobju 2001-2004 je razvidno, da je bil le nepomemben delež (6,2 % od 2.284) parcel, na katerih so lastniki uveljavljali odškodnino, sploh zaščiten pred divjadjo. Med objektivnimi razlogi za skromno uporabo zaščitnih sredstev izstopa majhna povprečna površina obdelanih parcel (vir: arhiv GL Kompas-Peskovci). 190 4 PARKLJASTA DIVJAD NA OBMOČJU GL KOMPAS-PESKOVCI 4.1 Jelenjad (Cervus elaphus) Na levi strani reke Mure se v Sloveniji pojavlja tki. panonski genotip jelenjadi. Le-ta se od jelenjadi, ki naseljuje druga območja Slovenije razlikuje po značilno večji telesni masi obeh spolov ter po težjem rogovju samcev. Zaradi neprekinjene genetske kontinuitete je prekmurska jelenjad edina, genetsko avtohtona populacija te divjadi na današnjem ozemlju Slovenije. Slednje še poudarja njeno populacijsko-genetsko vrednost. Jelenjad naseljuje celotno območje lovišča Kompas. Sodeč po višini odstrela so največje gostote jelenjadi v lovskih revirjih ob državni meji z Madžarsko in sicer od naselja Domanjševci do Budincev. V notranjosti lovišča je jelenjad pogostejša v gozdnem kompleksu med naselji Šalovci, Dolenci in Markovci.. V splošnem je številčnost jelenjadi na Goričkem tesno povezana s populacijsko gostoto na zahodu Madžarske. Po koncu 2.svetovne vojne je bila številčnost na slovenski strani meje najnižja. Po razminiranju mejnega pasu leta 1956 pa se je jelenjad pričela naglo širiti z Madžarske, kjer je številčnost te divjadi naraščala. Toth in Szemethy (2000) navajata, da je intenziteta odstrela jelenjadi na zahodu Madžarske po letu 1990 hitro naraščala. Sočasno je, verjetno kot posledica tega povečanja, močno narasla tudi številčnost v obmejnih območjih na Goričkem. GozdV 65 (2007) 4 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem Čeprav sodi jelenjad med znotrajgozdne vrste in večino dneva prebije v zavetju gozda, pa je za panonsko jelenjad značilna navezanost na prehranjevanje v kmetijskem prostoru. Naravne pre-hranske zmogljivosti gozdov so zaradi pomanjkanja grmovnega in zeliščnega sloja večinoma skromne. Možnosti prehranjevanja izključno v gozdu, v času večjih migracij in sezonskih koncentracij ne zadoščajo, zato si jelenjad išče dodatno hrano na njivah v bližini gozda, v bolj odmaknjenih predelih lovišča.V okviru raziskav prehranske ekologije parkljaste divjadi, ki je v letih 1980-1992 potekala v različnih delih razširjenosti jelenjadi v Sloveniji, smo analizirali tudi jelenjad na območju Goričkega, ki je bilo v raziskavo vključeno kot primerjalno območje s prevladujočo kmetijsko rabo prostora. V prehrani jelenjadi z območja lovišča Kompas-Peskovci oziroma v prehranskih vzorcih iz vampov, v poletno-zimskem obdobju odstreljene jelenjadi, smo ugotovili povprečni 84,5 % volumski delež kmetijskih rastlin. Med temi so po pogostnosti izstopale: koruza, ozimna žita, repa, proso, krmni ohrovt in žetveni ostanki pšenice (ADAMIČ 1990). Škodi od divjadi je izpostavljenih okoli 1.500 ha polj z vsemi važnejšimi poljedelskimi kulturami. Po letu 2000 je bilo prijavljenih povprečno 600 primerov škode od divjadi letno. Izplačana škoda se giblje okoli 20 miljonov SIT letno od tega dobra polovico od jelenjadi. V zadnjih letih je očitno, da suša vpliva na povečanje obsega škode od jelenjadi, ki skuša potrebe po vodi pokrivati s sočnejšimi kmetijskimi pridelki. Suša vpliva tudi na sezonske razporeditve jelenjadi, ker le-ta poleti izbira hladnejše (vlažnejše!) dele habitatov in primerno sočno hrano. Prehranjevanje na kmetijskih površinah generira dnevne (nočne!) migracije jelenjadi med dnevnimi počivališči v gozdovih v obrobju ter polji v osrednjem delu doline. Te povezave oziroma dnevno in sezonsko prehajanje jelenjadi čez državno mejo so očitne tudi iz tekoče radiotelemetrijske spremljave gibanja dveh odraslih košut, odlovljenih v marcu 2004 v bližini državne meje in opremljenih z radiotelemetrijskimi ovratnicami. Dnevne lokacije obeh živali so v glavnem omejene na mlajše sestoje iglavcev na madžarski strani, nočne lokacije pa večinoma ležijo na njivah v širši okolici vasi Hodoš na slovenski strani državne meje. Ker je trenutna številčnost jelenjadi v obmejnem območju neposredno odvisna od ciklusov čezmejnih migracij iz osrednjega območja populacije na Madžarskem, kratkoročni ukrepi zniževanja številčnosti z odstrelom (preglednica 3), sodeč po obsegu vsako leto GozdV 65 (2007) 4 prijavljenih primerov škode od jelenjadi v območju, niso imeli pričakovanega učinka. 4.2 Divji prašič (Sus scrofa) V večini Slovenije si v zvezi s pojmom škode od divjadi nehote predstavljamo divjega prašiča, vendar je v proučevanem območju pomembnejša škoda od jelenjadi. V obdobju 2001-2004 so divji prašiči v lovišču GL Kompas povzročili 43 % od skupaj ocenjene škode od divjadi (277.800 €), jelenjad pa 57 %. Značilna oblika škode od divjega prašiča je ritje na travnikih, ki se pojavlja predvsem spomladi. V obdobju 2001-2004 je bilo prijavljenih 149 primerov tovrstnih poškodb travne ruše. Najpogostejša oblika škode od divjih prašičev pa je škoda v koruziščih (272 prijav). Poleg tega prašiči povzročajo škodo na pšenici in drugih žitih (skupaj 39 prijav) in pobirajo sveže posejano in/ali že skaljeno seme koruze (56 prijav). 4.3 Srnjad (Capreolus capreolus) Na območju GL Kompas je srnjad najštevilčnejša vrsta parkljaste divjadi. Prostorska porazdelitev v lovišču ni enakomerna. Manj jo je v območjih z večjimi koncentracijami jelenjadi in v izločenih površinah za turistični lov fazanov (Šalovci, Adri-janci, Gor. Petrovci, Domanjševci). Odstrel srnjadi v lovišču je (pre)nizek. Povprečna letna izločitev je = 240 živali oziroma 2,1 /100 ha lovne površine. Visok je delež izgub srnjadi zaradi prometa oziroma povozov na cestah.. Škoda od srnjadi je verjetno večja kot je ocenjena. V obdobju 2001-2004 je bilo prijavljenih le 52 primerov škode od srnjadi in sicer na ajdi, oljni ogrščici, fižolu, bučah in sadnem drevju. Domnevamo, da je škoda od srnjadi prikrita zaradi obsega škode od drugih vrst parkljaste divjadi. 4.4 Damjak (Dama dama) Damjak je v območju tujerodna vrsta. V lovišče Kompas so ga naselili leta 1975, ko so iz prilago-ditvene obore v Peskovcih izpustili na prostost 24 živali. Ta naselitev je ena najuspešnejših v Sloveniji, saj živi danes na približno 2.000 ha velikem območju Pesko vci-Križevci-Domanjševci-Krplivnik-Šalovci-Peskovci okrog 100-150 damjakov. Damjak je vrsta s poudarjeno dnevno aktivnostjo in generalističnim prehranjevanjem. Posebej privlačen prehranski prostor damjaka so negovani travniki, njive in druge oblike intenzivnih kmetijskih površin. Obe značil- 191 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem nosti skupaj prožita dnevno migriranje (kroženje) med prehranjevalnimi in varovalnimi deli habitatov, pri čemer damjaki pogosto prečkajo ceste. Posledica le-tega je razmeroma pogosta udeleženost damjaka v trkih z vozili. Po letu 2002, po izgradnji železniške proge, ki poteka skozi nižinski del lovišča, so damjaki tudi najpogostejši med povoženimi živalmi na progi (Adamič, v pripravi). Posledica dnevne aktivnost je tudi pogosta opaženost damjakov pri paši na njivah. Damjaka prebivalci območja praviloma ne ločijo od jelenjadi in slednji pripisujejo tudi škodo od damjaka. Na to opozarja tudi skromno število prijav škode od damjaka v obdobju 2001-2004, skupaj le 12 primerov. 5 NAMEN RAZISKAVE IN METODE RAZISKOVANJA Nihanja ocenjene (dokumentirane) višine škode od divjadi na območju GL Kompas v obdobju 1989-2004 so nas spodbudila k razmišljanju, da poleg same velikosti populacij velikih rastlinojedcev v območju, na škodo vplivajo tudi drugi dejavniki. V raziskavi bomo skušali ugotoviti odvisnost višine škode od gostote populacije jelenjadi in divjega prašiča, od vremenskih razmer v posameznih letih ter od višine odstrela oziroma izločitev v posameznih letih. Odvisnosti med višinami škod v posameznih letih ter gostoto populacij divjadi, vremenskimi razmerami ter različnimi višinami izločitev smo ugotavljali s pomočjo linearne in multiple regrasijske analize, ter s pomočjo izračuna korelacij med posameznimi spremenljivkami. 6 REZULTATI ANALIZE 6.1 Dinamika škode v času od 1989 do 2004 6.1.1 Višina ocenjene škode, ki sta jih povzročila jelenjad in divji prašič V lovišču Kompas-Peskovci so natančno beležili škodo, ki sta jo povzročila jelenjad in divji prašič. Te škode, ki so bile v začetku proučevanega obdobja ovrednotene v dinarjih in pozneje v tolarjih (SIT), smo pretvorili v denarno valuto Evropske skupnosti in sicer do leta 2001 najprej v DEM po letu 2001 pa v EUR-e. Do leta 2001 smo vzeli menjalni tečaj 2 DM = 1 EUR, po letu 2001 pa smo tolarje pretvorili neposredno v EUR-e. V preglednici 3. so prikazane višine ocenjenih škod in sicer skupaj za jelenjad in divjega prašiča. 192 Preglednica 3: Ocenjena in izplačana škoda v GL Kompas-Peskovci Leto 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Izplačana škoda v 100 € 200 600 180 225 305 420 395 415 540 345 525 950 780 750 605 643 Kot je razvidno iz preglednice 3 se je škoda povzpela iz 20.000 € v letu 1989 na 64.300 € v letu 2004, največja pa je bila v letu 2000, saj je znašala celo 95.000 €. Višina ocenjene škode izredno variira, vendar tako, da je opazen trend naraščanja. Velikost škode lahko izrazimo z naslednjim modelom: VŠ = f(ŠD, PP) + ? VŠ = velikost škode, ŠD = številčnost divjadi (velikost populacije jelenjadi in divjega prašiča), PP = prehranski pogoji, ? = slučajnostni vplivi. Velikost škod, ki jih povzročata jelenjad in divji prašič v GL Kompas-Peskovci na kmetijskih kulturah je poznana (preglednica 3). Številčnost jelenjadi in divjega prašiča je nepoznana, ker divjad, ki se prehranjuje na tem območju je del populacije, ki poseljuje Goričko, oziroma Prekmurje ter območje Madžarske ob meji s Slovenijo. Podatkov o velikosti oziroma številčnosti te populacije nimamo, imamo pa podatke o odstrelu v GL Kompas-Peskovci vse od leta 1971 do 2004. Iz podatkov o odstrelu lahko izračunamo tudi razvoj številčnosti (trend) populacije. Ne moremo ugotoviti števila divjadi (absolutno) ampak samo smer razvoja številčnosti. Če se npr. odstrel vsako leto povečuje 30 in več let, potem se je morala povečati tudi številčnost divjadi. V naslednjem razdelku bo prikazan poizkus ocenitve GozdV 65 (2007) 4 # ® Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem gibanja številčnosti jelenjadi in divjega prašiča v analiziranem območju za razdobje 1979-2004. Na velikost škode, ki jo povzroča divjad na kmetijskih kulturah vplivajo tudi prehranski pogoji v gozdu ter ostalih delih habitata. Če predpostavimo, da je bila zgradba gozda, ki je glavna komponenta habitata divjega prašiča in jelenjadi v proučevanem obdobju konstantna, potem je prehranska zmogljivost gozda odvisna predvsem od vremenskih razmer v posameznem letu. V letih spomladanskih in poletnih suš – te so v obravnavanem območju razmeroma Kot je razvidno iz preglednice 4., je znašal povprečen letni odstrel v razdobju 1971-75 pri jelenjadi 29,0 in pri divjemu prašiču 20,4 kosov; v obdobju 2001-2004 pa 263,5 oziroma 217,5 kosov. Odstrel je skozi celotno razdobje naraščal, kar pomeni, da je naraščala tudi številčnost obeh populacij. Predpostavimo, da se je številčnost populacije povečevala z isto zakonitostjo, kot se je povečeval odstrel. Z regresijsko analizo smo ugotovili, da trend naraščanja v celotnem obdobju (1971-2004) najlepše ponazarja Pearl-Reedova oziroma logistična funkcija, ki jo pogoste – je zeliščna in grmovna plast v gozdu veliko število raziskovalcev uporablja za prikaz bolj skromna, kar naj bi se posledično odražalo na razvoja števila osebkov v populaciji. S tem, ko smo večjih škodah na kmetijskih kulturah. Zato bomo uporabili število odstreljenih osebkov za prikaz v tem prispevku pod vplivom prehranskih pogojev razvoja populacije pa ne trdimo, da se je ta razvijala na obseg škod obravnavali tudi vpliv temperature oziroma naraščala točno tako kot je naraščal odstrel, in količine padavin na velikost škod. vendar pa se je število osebkov, ki so se prehranje-Pod slučajnostne vplive, ki tudi vplivajo na vali v območju GL Kompas-Peskovci spreminjalo vsakoletno velikost škode, pa uvrščamo vsakoletno v podobni obliki. variiranje v deležu posameznih kmetijskih kultur. Prilagojena regresijska enačba za odstrel jelenjadi Povečan delež koruze ali pa krompirja zagotovo je naslednja: vpliva na obseg škode, podobno tudi polni obrodi gozdnega drevja in podobno. Y =- pril. 549,19178 6.1.2 Višina odstrela jelenjadi in divjega prašiča ter ocena spreminjanja njune številčnosti Odstrel jelenjadi in divjega prašiča je prikazan v preglednici 4. Zaradi nihanj med posameznimi leti, ki v precejšnji meri zabrišejo zakonitost trenda (razvojna komponenta v časovni vrsti), smo odstrel prikazali v petletnih oziroma štiriletni periodi ter letno povprečje pripisali letu, ki se nahaja na sredini periode. (R = 0,966) 1 + 36,75755 •0,89775x ' Isto funkcijo smo uporabili za odstrel divjega prašiča. 308,21308 (R = 0,984) UprfL = pril 1 +19,08984•0,89016x = prilagojena vrednost za odstrel jelenjadi, = prilagojena vrednost za odstrel divjih prašičev, pril x = tekoče leto (1971 = 1; 2004 = 34). Preseneča izredno velika vrednost korelacijskih koeficientov. Če bi hoteli izračunati številčnost populacije v analiziranih letih, bi morali poznati delež odvzetih Preglednica 4: Odstrel jelenjadi in divjega prašiča od leta 1971 do 2004 Časovno obdobje Sredina periode (x)* Jelenjad Divji prašič Odstreljeno v obdobju kosov Povprečno letno kosov Odstreljeno v obdobju kosov Povprečno letno (Y) kosov 1971-1975 1973 (3) 145 29,0 102 20,4 1976-1980 1978 (8) 178 35,6 132 26,4 1981-1985 1983 (13) 260 52,0 372 74,4 1986-1990 1988 (18) 327 65,4 411 82,2 1991-1995 1993 (23) 811 162,2 704 140,8 1996-2000 1998 (28) 919 183,8 854 170,8 2001-2004 2002,5 (32,5) 1054 263,5 870 217,5 * Namesto letnice (koledarsko leto) bomo uporabljali tekoče leto v proučevanem obdobju. Leto 1971 je x = 1; leto 2004 je x = 34. GozdV 65 (2007) 4 193 & # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem osebkov iz populacije. Če predpostavimo, da je ta delež (p) v proučevanem obdobju približno enak (npr.: p = 0,20) potem je razvoj številčnosti populacije jelenjadi in divjega prašiča skozi proučevano obdobje podan z naslednjo enačbo: zato lahko rečemo, da je en kos jelenjadi (odstreljene) v povprečju obremenjen z enako višino škode kot 1 kos divjega prašiča (odstreljenega). Zato bomo v nadaljevanju pri obravnavi odvisnosti višine škode povzročene po divjadi obe populaciji združili (Ypril. + Upril.). SD = Y, pril. u pril. 549,19178 308,21308 Pj p,(l + 19,08984•0,89016x) pD(l + 19,08984• 0,89016x) V preglednici št. 6. so prikazane prilagojene vrednosti oziroma trend razvoja številčnosti jelenjadi in divjega prašiča za obdobje od 1989 do 2004 (pri tem je leto 1989 x = 19, ker je leto 1971 x = 1). V tej preglednici absolutne številke niso pomembne, lahko jih smatramo celo kot odstotke, pomembne pa so relacije med njimi (razlike in razmerja). Zato smo številčnost j elenjadi podali s produktom med prilagojeno vrednostjo za odstrel (Y + U .) in pril. pril faktorji k , k in k (k 1 2 3 Pj Pp p j = delež odvzema pri j elenjadi, = delež odvzema pri divjem prašiču, ŠD = število divjadi (jelenjad + divji prašič). Vendar za naše namene ni nujno, da poznamo p in p , kakor tudi ni nujno, da poznamo številčnost populacij j elenjadi in divjega prašiča. Za izračun odvisnosti velikosti škode od številčnosti divjadi lahko postavimo kakršnokoli vrednost za p in sicer od 0,1 do 1 (v tem skrajnem primeru bi to pomenilo, da smo odvzeli - odstrelili celotno populacijo na raziskovanem območju in da so vse živali v naslednjem letu prišle iz okolišnih območij (Madžarska, povečani faktor, kjer obravnavamo obe populaciji Ravensko, Dolinsko). fk + k ) skupaj, vrednost k je približno----------—, 3 ^ 6.1.3 Odnos med škodo od različnih oziroma se približuje tej vrednosti, če je povzročiteljev Y ? U). pril. pril. Višina škode glede na povzročitelja je prikazana Pri izračunu trenda gibanj a številčnosti j elenjadi v preglednici št. 3.3. Zavedati se moramo, da ni v in divjega prašiča v razdobju 1989 - 2004 smo upo- vseh primerih popolnoma jasno, katera vrsta divjadi rabili funkciji, ki smo jih dobili na osnovi odstrela je povzročitelj (ali prašič ali jelenjad ali sočasno iz razdobja 1971 -2004. obe vrsti), čeprav je v večini primerov povzročitelj določljiv. Ker razpolagamo s podatki o povzročitelju samo 6.1.3 Odvisnost med višino škode ter za leta od 2001 do 2004, smo analizirali te podatke številčnostjo divjadi samo za ta leta. Kot je razvidno iz preglednice št. 5., je delež V modelu v razdelku 6.1.1 smo predpostavili, da je jelenjadi v škodah kot tudi v odstrelu večji kot višina škode funkcija številčnosti divjadi, prehran- 50%. Če izračunamo razmerja med deleži jele- skih pogojev ter slučajnostnih vplivov. Številčnost njadi v škodah in deleži jelenjadi v odstrelu, divjadi smo ocenili s pomočjo odstrela(vendar je vidimo, da se ta količnik giblje od 0,89 do 1,21 ta številčnost podana samo s produkti - (Ypril. + U i )k - med posameznimi leti in ne v absolutnih Q?54 _ 0,52 _ številkah); tako ugotovljeno številčnost pa lahko 0,61 ' 0,55 preizkusimo z višino škode v posameznem letu. Preglednica 5: Višina škode glede na povzročitelja ter višino odstrela (^ = 1,16;^ 0,51 0,52 = 1,21; Leto Škoda v 1000 SIT Delež jelenjadi v škodi Odstrel Delež jelenjadi v odstrelu Jelenjad Divji prašič Skupaj Jelenjad Divji prašič Skupaj 2001 10000 7000 17000 0,59 250 238 488 0,51 2002 10740 6270 17010 0,63 269 244 513 0,52 2003 7700 6500 14200 0,54 280 181 461 0,61 2004 7978 7454 15432 0,52 255 207 462 0,55 194 GozdV 65 (2007) 4 ^ # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem Preglednica 6: Ocenjena številčnost (glede na odstrel) jelenjadi in divjega prašiča v obdobju 1989-2004 Leto x Jelenjad (Y .,) v pril. Divji prašič (U .,) v pril. Skupaj (Y ., + U ..) v pril. pril. Povzročena škoda (Z ) v v o' 100 € Prilagojena škoda (Z ril) v 100 €" Razlika D =Z-Z . i o pril. 1989 19 95,8 k, 1 99,7 k 2 195,5 k, 3 200 251,87 -51,87 1990 20 104,6 k, 1 107,7 k 2 212,3 k, 3 600 278,82 +321,18 1991 21 114,0 k, 1 115,9 k, 2 229,9 k, 3 180 307,06 -127,06 1992 22 124,1 k, 1 124,5 k, 2 248,6 k, 3 225 337,06 -112,06 1993 23 134,8 k, 1 133,2 k, 2 268,0 k, 3 305 368,18 -63,18 1994 24 146,0 k, 1 142,1 k 2 288,1 k, 3 420 400,43 +19,57 1995 25 157,9 k, 1 151,0 k 2 308,1 k, 3 395 433,80 -38,80 1996 26 170,3 k, 1 160,0 k, 2 330,3 k, 3 415 468,13 -53,13 1997 27 183,2 k, 1 168,9 k, 2 352,1 k, 3 540 503,10 +36,90 1998 28 196,6 k, 1 177,7 k, 2 374,3 k, 3 345 538,72 -193,72 1999 29 210,4 k, 1 186,4 k 2 396,8 k, 3 525 574,82 -49,82 2000 30 224,6 k, 1 194,8 k 2 419,4 k, 3 950 611,07 +338,92 2001 31 239,0 k, 1 203,0 k, 2 442,0 k, 3 780 647,33 +132,67 2002 32 253,7 k, 1 210,9 k, 2 464,6 k, 3 750 683,59 +66,41 2003 33 268,4 k, 1 218,5 k, 2 486,9 k, 3 605 719,36 -114,36 2004 34 283,2k, 1 225,7 k 2 508,9 k, 3 643 754,66 -111,66 Predpostavimo, da je višina škode v linearni povezavi s številom divjadi Zpril.i. = a + b (Ypril.i. + Upril.i.), kjer pomeni: Zp = izračunana višina škode v letu »i« (i = 19 do 34) v 100 €, Ypril.i = izračunana številčnost jelenjadi v letu »i« (i = 19 do 34), Upril.i. = izračunana številčnost divjega prašiča v letu »i« (i = 19 do 34), a, b = parametra funkcije. Parametra a in b smo izračunali s pomočjo regresijske enačbe in sicer tako, da smo izračunali odvisnost med dejanskimi škodami in številčnostjo jelenjadi in prašičev skupaj. Odvisnost nam podaja premica Zpril.i. = - 61,767 + 1,60429 (Ypril.i + Upril.i). Odvisnost je razmeroma dobra, saj znaša korelacijski koeficient r = 0,73. Iz enačbe lahko ugotovimo, da je vsak kos odstreljene divjadi obremenjen s 160,4 € (1,60420 x 100 €). 6.2 Višina škode in vremenske razmere v tekočem letu V modelu, kjer je predstavljena škoda v odvisnosti od parametrov populacije in parametrov okolja, GozdV 65 (2007) 4 smo postavili, da je le-ta odvisna od prehranskih pogojev v posameznem letu. Tako naj bi bila škoda odvisna od poletnih suš. V letih, ko so poletne suše izrazite, naj bi bila škoda na kmetijskih kulturah tudi večja. V času suš je bogastvo pritalne vegetacije skromnejše in tudi rastline so manj sočne. V preglednici 7 so prikazani meteorološki podatki za meteorološko postajo Veliki Dolenci, in sicer vsota padavin junij – september v mm (x1); vsota dnevnih temperatur junij – september v °C (x2); povprečna letna temperatura °C (x3) in količina letnih padavin v mm (x4). Če te podatke koreliramo z odstopanji med dejansko povzročeno škodo (Zo) in škodo, ki smo jo izračunali prek številčnosti divjadi (Zpril.i), dobimo odvisnost med znaki, ki karakterizirajo vremenske razmere in velikostjo škod. Če označimo odstopanja Zo – Zpril.i z novo spremenljivko Di, potem so izračunane regresijske odvisnosti med Di oziroma Dpril. in spremenljivkami okolja naslednje: Dpril. = -853,721 + 49,143 x3 (r = 0,413, ? ? 0,11). Pri tveganju ? ? 0,11 lahko sklepamo, da škode narastejo v letih, ko je višja povprečna temperatura (bolj sušno). Dpril. = -317,101 – 0,453 x4 (r = 0,332, ? ? 0,21). Pri tveganju ? ? 0,21 lahko sklepamo, da so 195 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem škode najmanjše v letih, ko je nadpovprečna koli- padavin v poletnih mesecih (kar je razumljivo), čina padavin. Podobno ugotavljamo, da so škode manjše v letih, ko je kvocient med letno količino padavin in povprečno letno temperaturo višji. D = 267,669- 3,865 — (r = 0,378, ? ? 0,15). pril. x3 Z večanjem kvocienta — narašča humidnost klime, v bolj humidni klimi pa je pritisk divjadi na kmetijske kulture manjši. Te odvisnosti so raz- enako pa povečana temperatura v mesecih junij – september zmanjšuje obseg škod. Dpril. = 1441,005 – 0,921 x1 – 0,503 x2 (R = 0,483; ? (x1) ? 0,075; ? (x2) ? 0,174). To si lahko razlagamo na ta način, da v tistih poletjih, ko je velika količina padavin, temperatura vpliva ugodno na rast pritalne gozdne vegetacije, zaviralno pa le takrat, ko so padavine skromne. Iz preglednice 7 je razvidno, da je bila količina meroma ohlapne, vendar bi bile v primeru, da bi padavin v letih 2000-2004 izredno majhna, v letih imeli daljšo časovno vrsto, potrjene s tveganjem, 2000, 2001 in 2003 celo manj kot 600 mm. V teh ki bi bilo manjše kot 5 %. Do podobnih ugotovitev letih (2000-2004) pa so narastle tudi škode. V letih je prišel Gönter (2002), ko je ugotavljal odvisnost do 2000 so znašale škode do največ 60.000 €. V letu med škodami, velikostjo populacije jelenjadi in 2000 in naprej pa iznad 60.000 € oziroma v letu 2000 divjega prašiča ter meteorološkimi podatki za raz- celo 95.000 €. dobje 1989-2000. V prvem razdelku tega poglavja smo postavili v Zanimivo je, da količina padavin in vsota tempera- modelu, da je višina škode odvisna od številčnosti tur (če jih obravnavamo skupaj v multipli regresijski divjadi, tj. njene gostote in prehranskih pogojev. Pri povezavi) v mesecih od junija do septembra vpliva številčnosti divjadi smo le-to izračunali na osnovi na višino škode v – na prvi pogled – nerazumljivi odstrela po petletnih razdobjih. Predpostavili smo, povezavi, in sicer: višina škod se zmanjšuje s količino da se število divjadi razvija po logistični funkciji Preglednica 7: Meteorološki podatki za postajo Veliki Dolenci 1989-2004 Spremenljivka x1 i x 2 x 3 x, 4 Leto Vsota padavin junij-september mm Vsota dnevnih temp. junij-september v °C Povprečna letna temp. v °C Letna količina padavin v mm 1989 458,5 2.123,4 10,1 783,4 1990 322,5 2.111,9 10,2 743,0 1991 354,7 2.229,9 9,1 799,1 1992 181,1 2.424,1 10,7 632,6 1993 236,6 2.183,9 9,8 567,0 1994 359,7 2.392,0 11,1 746,2 1995 410,5 2.173,5 9,9 767,1 1996 431,5 2.055,8 8,6 888,5 1997 350,1 2.213,5 9,7 622,6 1998 515,1 2.235,9 10,2 865,7 1999 295,2 2.267,8 10,2 693,5 2000 185,7 2.333,0 11,5 554,8 2001 327,0 2.241,5 10,5 571,0 2002 341,0 2.318,0 11,2 700,0 2003 257,0 2.547,7 10,8 526,0 2004 322,4 2.214,0 10,0 739,0 196 GozdV 65 (2007) 4 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem (zvezno). Dejansko pa se lahko številčnost divjadi v posameznem letu zmanjša, čeprav je trend skozi celotno obdobje naraščajoč in to zaradi povečanega odstrela. V prejšnjih razdelkih smo že obdelali odvisnost škod od številčnosti populacije, če bi se ta razvijala (do sedaj naraščala) na način kot ga podaja logistična funkcija ter odvisnost višine škod od vremenskih pogojev tekočega leta, tj. od letne količine padavin ter povprečne letne temperature. Na obseg škod pa dodatno vpliva tudi višina odvzema (odstrela) divjadi v preteklem letu in sicer tistega dela, ki se manifestira kot razlika med prilagojenim (teoretičnim) odstrelom ter dejanskim odstrelom. V preglednici 8 so podani odkloni (razlike) med odstrelom, ki smo ga izračunali prek regresijske funkcije (Ypril. + Upril.), ki je hkrati tudi osnova številčnosti ter dejanskim odstrelom, in sicer za razdobje 1989-2004. V isti preglednici so prikazani tudi podatki za odklone Di – Dpril.. Pri tem je: Di = Zo – Zpril.i; to je razlika med dejansko škodo v posameznem letu in škodo, ki ustreza številu divjadi v posameznem letu. Dpril. pa je še škoda, ki je prilagojena (zmanj- šana ali povečana) zaradi vremenskih pogojev. Pri tem smo kot neodvisno spremenljivko uporabili ^j, to je kvocient med letno količino padavin in povprečno letno temperaturo. Odklone D - D i pril. smo korelirali z odkloni med dejanskim odstrelom in izračunanim (regresijskim) odstrelom, tj. Y il. + U ril in sicer za preteklo leto. Korelacijski koeficient med tema dvema spremenljivkama je r = -0,272. Iz tega izhaja trditev, da povečan odstrel v predhodnem letu zmanjša škode v naslednjem letu ter obratno zmanjšan odstrel pomeni večjo škodo v naslednjem letu. Ta navidezno nesmiseln dokaz za nekaj kar je samoumevno, ima svoj pomen in sicer: zvečan ali zmanjšan odstrel v preteklem letu v območju GL Kompas- Peskovci, pomeni tudi zmanjšano ali povečano številčnost divjadi v tem območju. Trditve, da z višino odstrela na delnem - razmeroma majhnem delu življenjskega območja jelenjadi in divjega prašiča v Prekmurju ne moremo uravnavati gostote te divjadi, ker pride do takojšnje imigracije iz sosednjih območij (Madžarske), ne velja v popolnosti. Z višino odstrela lahko torej vplivamo Preglednica 8: Dejanski odstrel (Y + U) ter odkloni med dejanskim in prilagojenim odstrelom (Y + U) - (Y + pril. U ril), odkloni škod glede na velikost populacije ter vremenske pogoje (-^j-) ter odkloni med dejansko škodo in škodo, ki je prilagojena na meteorološke podatke (^) Leto Odstrel (Y + U) Odklon (Y + U) - (Y ., + U ..) v ' v pril. pril Prilagojena škoda za (—) pril. D - D . i pril. (Odstopanja) 1989 110 -85,5 -32,10 19,77 1990 206 -6,3 -13,86 335,04 1991 287 57,1 -71,72 55,34 1992 273 24,4 39,17 -151,06 1993 322 54,0 44,04 107,22 1994 296 7,9 7,83 11,74 1995 339 30,1 -31,79 -7,01 1996 379 48,7 -131,62 78,49 1997 293 -59,1 19,57 17,33 1998 288 -86,3 -60,35 -133,37 1999 396 -0,8 4,89 -54,71 2000 367 -52,4 81,22 257,70 2001 488 46,0 57,49 75,18 2002 513 48,4 26,11 40,30 2003 461 -25,9 79,44 -193,80 2004 462 -46,9 -17,95 -93,71 GozdV 65 (2007) 4 197 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem na obseg škode v posameznih delih življenjskega v predhodnem letu. Jelenjad in divji prašiči v območja neke populacije. obravnavanem območju predstavljajo samo del Če izračunamo varianco za škode v razdobju populacij, katerih življenjski prostor obsega celotno 1989-2004, znaša ta 46.306. Če skušamo te škode Goričko ter širše obmejno območje na Madžarskem. pojasniti z naraščanjem populacij jelenjadi in div- S povečanim odstrelom na območju lovišča zato jega prašiča in sicer z logistično funkcijo, potem se zmanjšamo velikost populacije samo začasno (za varianca zmanjša na 21.690, razlika, tj. 24.616, je 1 leto). Višina škode, ki jo povzročata ti dve vrsti pojasnjena z naraščanjem, to je številčnostjo obeh je namreč odvisna od lovnogospodarske politike populacij. Če upoštevamo vpliv vremenskih pogojev na celotnem populacijskem območju. Različnost v tekočem letu na višino škode in te pogoje izrazimo konceptov upravljanja z različnimi deli istih, čez-s kvocientom med količino letnih padavin in pov- mejno razširjenih populacij pa otežuje oblikovanje prečno letno temperaturo, potem se nepojasnjena enovitega sistema upravljanja, zato problema škode varianca zmanjša na 18.591 (razlika, tj. 3.099, je od divjadi ni mogoče rešiti samo s povečevanjem pojasnjena z vremenskimi pogoji tekočega leta). Če odstrela parkljaste divjadi znotraj območja GL pa upoštevamo še velikost odstrela (iznad tistega, ki Kompas-Peskovci. Reševanje problemov škode od ustreza izračunani številčnosti) pa se nepojasnjena divjadi, vsaj tako obsežne kot je ta v obravnavanem varianca zmanjša na 17.216, kar predstavlja nepo- območju zahteva kompleksen pristop, v katerem jasnjen del skupne variance. Kot vidimo smo 62,8 % bodo morali, poleg upravljalcev divjadi aktivno variabilnosti škod pojasnili z velikostjo populacije, sodelovati tudi kmetje-potencialni oškodovanci, vremenskimi pogoji ter nihanji v vsakoletnem kmetijski svetovalci in država. odstrelu. Če model, ki smo ga postavili na začetku Pridelki na večini kmetijskih površin so pomanj-tega poglavja izrazimo z odstotnimi deleži vplivov, kljivo zaščiteni pred divjadjo. Iz arhiviranih poda-lahko zapišemo, da je višina vsakoletne škode pojas-tkov o prijavljeni škodi od divjadi na območju GL njena z višino populacije in to s 53,1 %, z nihanji v Kompas v obdobju 2001-2004 je razvidno, da je bil populaciji zaradi večjega ali manjšega odstrela kot le nepomemben delež (6,2 %) od 2.284 parcel, na je bil odstrel, ki je prilagojen razvoju populacije s katerih so lastniki uveljavljali odškodnino, sploh 3 % in z vremenskimi razmerami (kvocient med zaščiten pred divjadjo. Med objektivnimi razlogi za količino padavin in povprečno letno temperaturo) skromno uporabo zaščitnih sredstev izstopa majhna z 6,7 %. Slučajnostni vplivi, to so predvsem nihanja povprečna površina obdelanih parcel (vir: arhiv GL v vrstah kmetijskih kultur, njihova razmestitev v Kompas-Peskovci). prostoru in še vrsta drugih, nam zaenkrat neznanih dejavnikov, (npr. nemir) pa vpliva z 37,2 % na višino povzročenih škod. Škodo v konkretnem primeru povzročata dve pomembni lovni vrsti, ki enim pomenita možnost športnega lova oziroma rekreacije, drugim pa omejujoč dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev. Gre 7 ZAKLJUČKI torej za semantično vprašanje, ki ga samo s poveče- Populaciji jelenjadi in divjega prašiča na območju Gojitvenega lovišča Kompas-Peskovci sta v letih 1973-2004 naraščali in sicer s trendom, ki ga podaja logistična oziroma Pearl – Reedova funkcija. ležbo lastnikov. Ocenjena in izplačana škoda, ki sta jo povzročili jelenjad in divji prašiči, je v razmeroma dobri kore-laciji z velikostjo populacij teh dveh vrst divjadi, ki smo ju ocenili iz podatkov o izvršenem odstrelu. Višina škode in povprečna letna temperatura sta vanjem odstrela in izplačevanjem odškodnin ne bo mogoče v nedogled blažiti. Vsekakor bo potrebno povečati obseg (sedanje) zaščite kmetijskih površin pred divjadjo in v tej smeri tudi vzpodbujati ude- 8 SUMMARY v pozitivni korelacijski odvisnosti, nasprotno pa je Damage by ungulates (caused by red deer and količina letnih padavin z njo v negativni korelacijski wild boar) occurs on app. 1,500 ha of fields. After odvisnosti. the year 2000, an average of 600 cases of damage Poleg vremenskih razmer v tekočem letu, vpliva by ungulates was reported yearly. Estimated na obseg škod v tekočem letu tudi višina odstrela damage in the wildlife reserve increased from 198 GozdV 65 (2007) 4 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem Table 1: Land use in the area of the wildlife reserve Kompas (only the actual huntable area is taken into consideration) Forest area Agricultural area Water area Other Total huntable area 5,100 ha 5,400 ha 7 ha 493 ha 11,000 ha 20,000 € in the year 1989 to 64,300 € in 2004. The highest estimated damage occurred in 2000 and amounted to 95,000 €, which is 8,6 € /ha of huntable area. The value of the damage varies through the years, but an increasing trend is visible. The size of the damage can be expressed by the following model: VŠ = f(ŠD, PP) + ? VŠ = damage value (in €), ŠD = population density (number of animals in the red deer and in the wild boar populations), PP = food conditions, ? = irregular influences. The size of the damage caused by red deer and wild boar to agricultural crops is estimated each year and therefore known. The total population number of red deer and wild boar is not known, since wild game feeding in this area is only a part of a large transboundary population, spread over Goričko and other parts of the trans-Mura region and parts of Hungary along the border with Slovenia. There is though data about harvest from 1971 to 2004. Harvest data does not enable an exact determination of total population number, but it is possible to assess the direction of development of population number (determine the trend). If for example harvest increases constantly for 30 years or more, the total population number has also probably increased. Damage size caused by wild game to agricultural crops is also influenced by food conditions in the forest and in other parts of habitats. If we assume that the structure of the forest, which is the main component of wild boar and red deer habitat, was constant in the period studied, then the forest’s food capacity depends primarily on climatic conditions in each individual year. In years with spring and summer draught – these were relatively frequent in the period studied – the forest’s herbal and bush layer are quite poor, which has an effect in larger damage to agricultural crops. One of the irregular influences which affect damage size is also the yearly variation in individual crop shares. Increased areas planted with corn or potato certainly have an effect on the damage, as well as full mast of forest trees, and so on. Due to oscillations between individual years, which considerably mask the trend direction (developmental component in time period), harvest has been shown in five– or four–year periods, and the Table 2: Harvest of red deer and wild boar from 1971 to 2004 Time period Middle of period Red deer Wild boar Harvest in the period Mean annual harvest Harvest in the period Mean annual harvest 1971-1975 1973 (3) 145 29.0 102 20.4 1976-1980 1978 (8) 178 35.6 132 26.4 1981-1985 1983 (13) 260 52.0 372 74.4 1986-1990 1988 (18) 327 65.4 411 82.2 1991-1995 1993 (23) 811 162.2 704 140.8 1996-2000 1998 (28) 919 183.8 854 170.8 2001-2004 2002.5 (32.5) 1054 263.5 870 217.5 GozdV 65 (2007) 4 199 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem annual mean ascribed to the year in the middle of value on the number of individuals it is possible the period. to take any value for p, namely from 0.1 to 1 (this extreme case this would mean that we had harvested Harvest has increased through the whole period, the total population in the research area and that so we can presume the number of animals of both all animals appearing in the following year came species increased according to the same rule. By from neighbouring areas (Hungary, Ravensko, using regression analysis it was determined that Dolinsko). the increasing trend through the whole period is Damage value with regard to the agent is shown best illustrated by the Pearl-Reed function (logistic in Table 3 We must be aware of the fact that it is not function), which is being used by many researchers clear in all cases which species of game is the agent to illustrate the development of the number of causing the damage (wild boar or red deer or both individuals in the population. By using the number species simultaneously). Yet in most cases we can of harvested animals to express the population distinguish and establish the agent. development we do not claim simultaneously that the population density developed, i.e. increased in exactly the same way as harvest did. Yet the number of animals which fed in the wildlife reserve Kompas-Peskovci changed similarly. The adapted regression equation for harvest of red deer is as follows: 1 +36.75755.0.89775x The same function has been used for harvest of wild boar: (R = 0.984) Y = adapted value for harvest of red deer, pril. U = adapted value for harvest of wild boar, pril. x = current year (1971 = 1; 2004 = 34). If we want to calculate the number of individuals in the population in the analysed years, it is necessary to know the share of harvested animals in the population. If we presume that this share (p) is more or less identical (e.g.: p = 0.20), then the development of the number of individuals in the red deer and wild boar populations in the period analysed can be expressed by the following equation: As we only have data about the agent for the years 2001 to 2004, we analysed this data only for the years stated. Table 5 tells us that the share of red deer in damage value and in harvest is more than 50 %. If we calculate the ratios between share of red deer in damage value and share of red deer in harvest, we see that the quotient obtained ranges between 0.89 and 1.21 (^ = 1.16;^ = 1.21;^ = 1.89;^ = 1.96;), 0.51 0.52 0.61 0.55 we can therefore say that one individual red deer on average causes the same damage value as one individual wild boar. 6.2 Damage value and climatic conditions in the current year In the model showing damage value in dependence of population parameters and environmental parameters we took that damage value is dependent on food conditions in the individual year. Damage pj = share of harvested red deer, pp = share of harvested wild boar, ŠD = number of game (red deer + wild boar). For our study it is not necessary to know pj and pp, as it is also not necessary to know the number of individuals in the population of red deer and wild boar. To calculate the dependency of damage 200 depends on summer draught. In years of more intense summer draught damage to agricultural crops is in principle greater. During draught the ground vegetation is poorer and plants are also less juicy. Table 7 shows climatic conditions for meteorological station Veliki Dolenci, namely total precipitation from June to September in mm (x1); the sum total of daily temperatures from June to September in °C GozdV 65 (2007) 4 & # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem (x2); the mean annual temperature °C (x3) and the total annual precipitation in mm (x4). populations obstruct the creation of a common management system. More than half of the damage in the wildlife reserve is caused by red deer. If this data is correlated with the deviations Crops growing on the majority of agricultural between the actual damage (Zo) and the damage areas are poorly protected from game. Archived calculated by using population density (Zpril.i), we data on reported damage caused by wildlife in get the dependencies between the traits which the reserve Kompas-Peskovci in the period 2001 characterize climatic conditions and damage value. – 2004 shows that only a negligible part (6.2 % If we designate the deviations Z - Z by a new o pril.i variable Di, then the calculated regression dependencies between D or D and the environmental i pril. variables are the following: D = -853.721 + 49.143 x pril. 3 (r = 0.413, ? ? 0.11). With the risk of ? ? 0.11 it is possible to conclude that damage is greater in years of higher mean annual temperature (drier climate). D = -317.101 - 0.453 x (r = 0.332, ? ? 0.21). pril. 4 With the risk ? ? 0.21 it is possible to conclude that damage is smaller in years with above average precipitation. Similarly we state that damage is smaller in years when the quotient of the annual precipitation and mean annual temperature is higher. D = 267.669- 3.865 (t-) (r = 0.378, ? ? 0.15). pril. A3 pril. A higher quotient ("jr) means an increase of humidity, and in a more humid climate the demand of game for agricultural crops is smaller. These dependencies are rather loose, but we could - in a longer time period - confirm them with a risk of less than 5 %. Gönter (2002) reached similar conclusions when he tried to establish the dependencies between damage, the size of the populations of red deer and wild boar, and meteorological data for the period 1989-2000. Beside meteorological conditions in the current year, harvest size in the previous year also influences damage value. Red deer and wild boar in the research area are only a part of populations whose habitat includes the whole Goričko area and the wider border region in Hungary. Increasing harvest in the wildlife reserve serves to decrease population size only temporarily (for one year). The size of the damage caused by the two researched species namely depends on the hunting management policy in the entire population area. Different management concepts with various parts of the same trans-boundary GozdV 65 (2007) 4 of 2284) of the plots for which owners claimed compensation were protected from game. One of the most important objective reasons for the small use of protection means is the small mean area of cultivated plots. The issue of damage by ungulate game can therefore not be solved only by increasing the harvest in the area of the wildlife reserve Kompas-Peskovci. Solving issues of damage by ungulates (at least damage of such large extent as is the one studied) calls for a complex approach involving co-operation of both wildlife managers and that of farmers potentially suffering damage, agricultural consultants and the state. 9 LITERATURA ADAMIČ, M. 1974. Gibanje številčnosti populacij nekaterih vrst divjadi v Sloveniji v zadnjem stoletju sodeč po gibanju številčnosti odstrela. Zbornik Biotehniške fakultete UL, Vet. 11 (1-2): 15-53. Ljubljana. ADAMIČ, M. 1990. Prehranske značilnosti kot element varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.) Strokovna in znanstvena dela št.105. VTOZD Gozdarstvo BF, IGLG, Ljubljana 1990. 203 str. BERRYMAN, J. H. 1992. The complexities of implementing wildlife damage management. Trans.N.Am. Wildl. and Nat.Res.Conf. 57: 47-50. Wildlife Management Institute, Washington, D.C. DECKER, D. J., K. G. PURDY. 1988. Toward a concept of wildlife acceptance capacity. Wildlife Society Bulletin 16(1): 53-57. DORRANCE, M. J. 1983. A philosophy of problem wildlife management. Wildlife Society Bulletin 11(4): 319-324. GÖNTER, P. 2002. Lovnogospodarska problematika v območju gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci. Diplomsko delo. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, UL, Ljubljana, 59 s. 201 # # Gönter, P., Kotar, M., Adamič, M.: Škoda od parkljaste divjadi v kmetijskem prostoru na območju Gojitvenega lovišča Kompas – Peskovci na Goričkem JOHNSON, R. J., R. M. CASE, M. M. BECK. 1995. Biodeterioration of the biosphere: where does wildlife damage management stand. International Biodeterioration and Biodegradation 1995: 7-23. SLATE, D., R. OWENS, G. CONNOLY, G. SIMMONS. 1992. Decision making for wildlife damage management. Trans.57th N.Am. Wildlife and Nat. Res.Conf.: 51-62. Washington. SPITZ, F. 1998. Le jeu de rôle des dégâts de gibier. Le Courrier de l`Environment de L`INRA n°33, avril 1998: 1-8. online [http://www.inra.fr/dpenv/spitze33. htm#haut] TOTH, P. , SZEMETHY, L. 2000. A gimszarvas elterjedesi teruletenek valtozasa Magyarorszagon (Area changes of red deer in Hungary). Vadbiologia 7: 19-26 (v madžarskem jeziku z angl.povzetkom) TZILKOWSKI, W. M., M. C. BRITTINGHAM, M. J. LOVALLO. 2002. Wildlife damage to corn in Pennsylvania: farmer and on-the ground estimates. Journal of Wildlife Management 66(3): 678-682. 202 # GozdV 65 (2007) 4