Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 14 - leto XIII - 13. april 1974
ISKRA - INDUSTRIJSKA OPREMA, LESCE
Kljub večji proizvodnji manjši dohodek
jard. Z nizkim dohodkom bi podjetje v prvi fazi in kar je najbolj boleče, postopoma izgubljalo stik s trgom, posledice te stagnacije pa bi bile še kako vidne v finančnem rezultatu podjetja. Nekaj manjši je ostanek dohodka tudi zaradi tega, ker se je podjetje moralo zaradi pomanjkanja strojnih in kadrovskih kapacitet posluževati nadurnega dela v delavnici, kar pa je jasno sila drago.
— Lani 39 % večja proizvodnja kot leta 1972, dohodek pa le 27 % — Dražji material ter večje zakonske in pogodbene obveznosti dokaj zmanjšuje akumulacijo — Plan za leto 1974 večji za 19 % —
Ob primerjavi finančnih pokazateljev se kaže vsesplošen jugoslovanski pojav - namreč padec % akumulacije.
Bruto realizacija se je dvignila nasproti leju 1972 od 11.754.398,87 din na 16,300.100,26, kar predstavlja 39% rast, dohodek podjetja pa je večji le za %> znatno pa so narastla porabljena sredstva in sicer za 49 odstotkov.
Ustvarjena razlika v realizaciji je celo manjša od lanske. Vzroke za nenaden padec akumulacije lahko iščemo na eni strani pri stalnem večanju cen repromateriala, na drugi strani pa tudi pn občutnem povečanju zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki so nasproti letu 1972 narastle za celih 100%.
mančni rezultati še vedno niso slabi, aaj je odstotek dobička kljub naštetemu še vedno 7 %.
Vse kaže, da je bila odločitev ko-ektiva za preventivno sanacijski ukrep Pravilna in pravočasna. V sedanjih razmerah, s sedanjimi stroji in s seda-njuni razpoložljivimi viri obratnih sredstev ne moremo proizvajati bistveno več, kot nam je uspelo v 1973.
Del kreditov za preventivno sanacijski ukrep je podjetje že dobilo in sicer 100 starih milijonov s strani Ljubljanske banke v Radovljici, za ob.Cna sredstva. Sklad skupnih rezerv cb^ine Radovljica pa je odobril 90 milijonov za osnovna sredstva. Ta denar smo porabili za nakup nove strojne opreme, v veliki večini pa za avanse, ki so bili za dobavo strojev pogoj.
Kupili smo tudi za 351.601,65 din nove opreme in inventarja, ter obnovili sanitarije in centralno kurjavo. Z omenjenim kreditom smo vplačali tudi avanse za izdelavo linij za razvodnike in cilindre.
(Dalje na 3. strani)
letu. Z
vsestranskim angažiranjem in
izkoriščanjem notranjih zmogljivost nekje blizu 2
rezerv je starih mili-
Seminar za člane delegacij TOZD
Skupščina ZP Iskra je na svojem prvem zasedanju sprejela sklep, da je treba za vse člane delegacij TOZD organizirati seminar, kjer bi podrobno obravnavali načela samoupravljanja v ZP Iskra, vlogo in pomen delegacij ter naloge delegatov v luči nove ustave in sprejetega samoupravnega sporazuma ZP Iskra.
Udeleženci seminarja naj bi poslušali tudi izvajanja vodilnih delavcev ZP Iskra o poslovni politiki ter problematiki poslovanja Iskre.
Po nalogu predsednika skupščine
ZP Vladimirja Logarja je to nalogo 2.4. prejelo kadrovsko področje skupnih služb in se takoj lotilo dela. V grobem je bilo s predsednikom dogovorjeno, da bo seminar trajal dva dni in sicer predvidoma v petek in soboto
19.	in 20. aprila v Ljubljani. Ker število članov delegacij (56 TOZD x 5) v Skupščini presega število 200, nameravamo organizirati seminar v dveh izmenah in sicer za polovico članstva delegacij kot omenjeno 19. in
20.	4., za drugo polovico pa teden, ali deset dni kasneje.
Novi centralni komite ZKS
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, ki se je 5. aprila konstituiral na svoji prvi seji, je za predsednika izvolil Franceta Popita, za sekretarja izvršnega komiteja Franca Šetinca in za namestnika sekretarja izvršnega komiteja Vlada Janžiča. Sejo je vodila Lidija Šentjurc.
Člani izvršnega komiteja CK ZKS so: Alojz Briški, Majda Gaspari, Ludvik Golob, Miran Potrč, Franc Šali in Igor Uršič.
V predsedstvo centralnega komiteja ZKS so bili na seji izvoljeni Janez Barborič, Marijan Brecelj, Alojz Briški, Majda Gaspari, Ludvik Golob, Vinko Hafner, Vlado Janžič, Ljubo Jasnič, Sergej Kraigher, Milan Kučan, Boris Majer, Andrej Marinc, Miran Potrč, Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Slavko Soršak, Franc Šali, Franc Šetinc, Igor Uršič, Andrej Verbič in Janez Vipotnik. Predsednik centralnega komiteja ZKS je po svojem položaju član predsedstva CK ZK Slovenije.
Centralni komite je verificiral tudi predlog možnih kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine SRS, ki sta ga izoblikovala koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in IO RK SZDL na svoji seji dne 27. marca 1974.
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA
Sprejet program dela ZK
Pismo VII. kongresa ZKS predsedniku Titu
Dragi tovariš Tito,
žal nam je, a vemo, da ne moreš biti med nami, zato prejmi naše najprisrčnejše pozdrave. Radi bi, da bi v njih občutil vso tisto iskrenost in preprosto ljubezen, ki ju v odnosih med komunisti od nekdaj tako ceniš. Pošiljamo ti jih, delegati in gostje, s sedmega kongresa ZKS, ki ga tvoja misel in zgled, tako živa med nami in v nas dvigata v manifestacijo dela in enotnosti, ki sta tvoja in naša velika skrb in največja vrednota.
Malokdaj smo se zbrali na kakem delovnem zboru, ki bi bil, kot pričujoči kongres, tako enoten v hotenjih in tako jasen v svojih ciljih. Zavedamo se, da si nismo, skupaj s tabo in pod tvojim vodstvom, izbrali najlažje poti: veliki in plemeniti smotri človeka, družbe in človeštva se ne ponujajo sami, pot, ki pelje do njih, je pot organizirane misli, dela in zvestobe cilju. Pa tudi pot boja proti vsemu, kar skuša ta cilj premakniti, zastreti ali kakorkoli zmaličiti. To pa ni samo boj proti vsemu sovražnemu zunaj nas, temveč tudi boj proti lagodnosti in oportunizmu v nas samih. Nasproti temu postavljamo ustvarjalnost pri graditvi socialistične samoupravne demokracije v vsej njeni širini in v skladu z realnostjo življenja.
Nasproti postavljamo ustvarjalno uporabo marksizma in leninizma kot ideje in prakse epohe, v katere zakladnico smo prispevali jugoslovanski komunisti neprecenljiv delež.
Toda - in to je, prepričani smo, najdražje sporočilo, ki ti ga pošiljamo skupaj s pozdravi - naš sedmi kongres ni samo spoznanje, da je taka pot za nas, komuniste, edina možna, temveč razprava na kongresu potrjuje, da smo na tej poti zmerom bolj aktivni in uspešni.
Vse bolj živo posegamo v razvoj in se s preobrazbo družbe tudi sami preobražamo. Kalimo se tako v boju kot v graditvi. V boju proti vsemu, kar hote ali nehote pači našo samoupravno socialistično družbo, pa naj gre za birokratizem ali tehnokratizem, za etatistične ali nacionalistične deformacije ali za liberalistični kaos; v graditvi, ko poglabljamo naše samoupravljanje, utrjujemo navzočnost delavskega razreda v naši družbi in v njegovem okviru in interesu dajemo smisel tudi dejavnosti svoje zveze komunistov, kar pomeni tudi temeljni premik od deklariranih k spremenjenim ali vsaj spreminjajočim se medčloveškim odnosom.
Z delovno samozavestjo ti sporočamo, tovariš Tito, da je aktivnost ZKS, o kateri razpravljamo na tem kongresu, prepričljivo osvetlila temeljne cilje naše družbe v najširših krogih ljudi, samo ZKS pa usposobila za delo, ki nas še čaka.
In v to obdobje stopamo pod tvojim vodstvom, tovariš Tito, resnično pripravljeni, trdni v svojih vrstah in enotni z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, dosledni v naši politiki neuvrščenosti in neomajni v boju za mir tako v svetu kot v odnosih med sosedi. Prav dogodki teh dni, nedvoumen odgovor ne samo Slovencev, temveč vse Jugoslavije na zdaj že zloglasno noto italijanske vlade, potrjujejo po eni strani odločnost naših narodov, da se postavijo kot en sam mož po robu vsakomur, ki bi našo mejo, tako iskreno odprto prijateljem, skušal prestopiti kot sovražnik, po drugi strani pa odseva ob teh dogodkih iz volje in čustev množic popolna skladnost med narodno zavestjo in revolucionarno, socialistično naravnostjo naše družbe. Še več: tudi naši domači skeptiki in omahljivci, ki so že zdavnaj prerokovali smrt naše narodne zavesti in narodnih čustev, se morajo tokrat ponovno prepričati o nasprotnem: o živi zavesti množic, v kateri se ne izraža samo nacionalno čustvo, temveč tudi visoka politična zrelost in privrženost revolucionarnim socialističnim ciljem, ki so tudi najboljši porok naše neodvisnosti.
To je enotnost brez razpok, enotnost navznoter in navzven. In še v nečem, dragi tovariš Tito, smo si enotni, istih misli, želja in občutij z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi: da tudi v prihodnje ostaneš na čelu ZKJ, katere živi del je tudi ZKS, zvesta tvoji misli, delu in zgledu.
V Ljubljani, 5.4.1974	DELEGATI IN
GOSTJE VIL KONGRESA ZKS
Konferenca je obravnavala naloge komunistov, ocenila izvajanje akcijskega programa in sprejela nov program uveljavljanja ustavnih določil. — Podeljene so bile članske izkaznice 48 novo sprejetim komunistom.
Konference organizacije ZK se je udeležilo 280 članov ter gostje, med katerimi so bili Peter Toš, ki je zbranim govoril o nalogah komunistov,
Stane Mihalič, sekretar konference ZK Kranj in Marjan Vrabec, sekretar organizacije ZK v ZP Iskra.
Peter Toš je navzočim natančneje opredelil kakšne naloge so pred komunisti v sedanjem obdobju, ko je treba uveljavljati sistem neposrednega sodelovanja vseh delavcev v samoupravnem mehanizmu. Komuniste čaka odgovorna naloga, da nadaljujejo
z začetim delom tako, da popolnoma zažive TOZD.
Oceno izvajanja akcijskega programa stabilizacijske politike je podal sekretar organizacije ZK Bojan Klemenčič, ki je ugotovil, da je bil akcijski program s prizadevanjem vseh sodelujočih izpolnjen in da so bili doseženi cilji, ki so bili postavljeni v programu.
Program izvajanja ustavnih določil za prihodnje obdobje je podal predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose Janez Kern. Program
predvideva bodoče naloge na vseh področjih delovanja podjetja. Program sovpada s srednjeročnim programom razvoja podjetja Elektromehanika in postavlja tudi odgovornost za izpolnjevanje posameznih nalog.
V razpravi, ki je sledila, so komunisti podali svoja stališča do predloženih materialov in predvsem podprli izvajanje bodočega programa, ki pomeni usmeritev dela komunistov v sedanjem obdobju.
Ob zaključku konference so bile svečano podeljene članske izkaznice 48 novo sprejetim komunistom, ki so bili vključeni v organizacijo ZK v predkongresni aktivnosti. n p j-
ePm goVOr na VIL kongresu Zveze komunistov Slovenije je imel France Popit, znova izvoljen za predsednika CK ZKS.
VII. KONGRES JE IZVOLIL
1SKRA-KONDENZATORJI .SEMI C
Na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije so izvolili člane konference ZK Jugoslavije iz Slovenije, člane komisije za statutarna vprašanja ZKJ in člane nadzorne komisije ZK Jugoslavije iz Slovenije. Izvolili so tudi člane centralnega komiteja ZK Slovenije, člane statutarne komisije ZKS, člane častnega razsodišča ZKS, člane nadzorne komisije ZK Slovenije ter goste z delegatskim statusom na X. kongresu ZK Jugoslavije.
Člani konference ZKJ so: Roman Albreht, Marko Bulc, Stane Dolanc, Zvone Dragan, Livij Jakomin, Silva Jereb, Danica Jurkovič, Edvard Kardelj, Ludvik Kejžar, Stanko Lepej, Vladimir Logar, Miha Ravnik, Jože Smole, Janez Ster-niša. Vera Škofič, Vida Tomšič, Ivanka Vrhovčak, Iztok VVinkler in Boris Ziherl.
V komisijo za statutarna vprašanja ZKJ je kongres izvolil Angelco Vidic in Jožeta Vidiča.
Član nadzorne komisije ZKJ iz Slovenije je Franc Bukovinsky.
Za člane centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so bili izvoljeni: Viktor Avbelj, Janez Barborič, Marijan Brecelj, Marija Brezovec, Alojz Briški, Peter Cesar, Jože Dernovšek, Rudolf Dimic, Stane Dobčnik, Stanko Dolenc, Jože Dušej, Janez Elikan, Vinko Fink, Lovro Gajgar, Majda Gaspari, Ludvik Golob, Mitja Gorjup, Aleksandra Gorup, Vinko Hafner, Rudolf Hribernik, Franc Humar, Štefan Jakopec, Ljubo Jasnič, Vlado Janžič, Ludvik Jerčič, Marija Jerman, Slavko Korbar, Štefan Korošec, Martin Košir, Sergej Kraigher, Anton Krašovec, Vlajko Krivokapič, Milan Kučan, Igor Ličen, Boris Majer, Andrej Marinc, Stane Markič, Valter Masten, Stane Mihelič, Janez Miklavčič, Marjan Orožen, Andrej Pelc, Edo Pogorevc, Franc Popit, Ivan Potrč, Miran Potrč, Milan Rems, Mitja Ribičič, France Rogelj, Emil Rojc, Janko Rudolf, Bogo Škerget, Slavko Soršak, Jadranka Sreš, Franc Šali, Halib Sečič, Lidija Šentjurc, Franc Šetinc, Terezija Štefančič, Milena Štifter, Albina Tošeska, Igor Uršič, Venceslav Verbec, Andrej Verbič, Janez Vipotnik, Franc Vrbnjak, Janez Zahrastnik, Janez Zemljarič, Ciril Zlobec in Marija Zupančič—Vičar.
Člani statutarne komisije ZKS so: Alojz Cuznar, Milan Fabjančič, Ludvik Golob, Kristian Hrastelj, Niko Jesenovec, Jože Klemen, Stojan Kokošar, Stane Kranjc, Olga Krsnik, Stanka Lenar, Matija Markelj, Vojko Ozim, Franc Skinder, Ivanka Šulgaj in Vladimir Zupančič.
Člani častnega razsodišča ZKS so: Jože Aljaž, Julij Beltram, Anton Čebin, Demeter Horvat, Štefan Horvat, Ivo Janžekovič, Tihomil Javoršek, Milka Jovan, Ivan Justinek, Zmaga Kavčič, Franc Košir, Brigita Kuhar, Marjan Lenarčič, Bariča Marentič-Požarnik, Niko Medved, Bojan Petrič, Milena Rebec, Franc Rejc, Rezika Svetek^ Miran Topolovec, Lojze Vidic, Franc Zadravec, Milan Zafošnik in Angelca Žiberna.
Člani nadzorne komisije ZK Slovenije so: Ivan Bošnik, Silva Drobnič, Stanko Jaki, Majda Kunej, Lojzka Stropnik, Tone Turner in Marija Zupančič.
Kongres je izvolil tudi goste z delegatskim statusom na X. kongresu ZK Jugoslavije. To so: Viktor Avbelj, Vinko Bambič, Janez Barborič, Majda Benedik, Adolf Bibič, Edo Brajnik, Maks Brečko, Alojz Briški, Ivan Bošnik, Franc Bukovinsky, Zvone Cajnko, Franc Ceferin, Jožica Cigič, Zvone Dragan, Vida Florjančič, Nada France, Jože Franko, Ivan Godec, Vlado Gorišek, Valerij Jakomin, Boris Janc, Martin Janžekovič, Vlado Janžič, Danica Jurkovič, Ludvik Kejžar, Slavko Kleindienst, Franc Krese, Zlatko Kunst, Stanko Lepej, Stanka Lenar, Vladimir Logar, Zdenko Mali, Andrej Marinc, Marjan Markovič, Branko Mravljak, Metka Odlazek, Bogdan Osolnik, Rade Pehaček, Ivan Potrč, Miran Potrč, Emil Pugelj, Franc Razdevšek, Emil Rojc, Bogo Škerget, Janez Stemiša, Francka Strmole, Vlado Šestan, Franc Šetinc. Lidija Šentjurc, Vera Škofič, Alojz Špindler, Milan Tekavec, Vida Tomšič, Peter Toš, Igor Uršič, Angelca Vidic, Janez Vipotnik, Ivanka Vrhovčak, Iztok NVinkler in Boris Ziherl.
Še enkrat: KAKO DO STOTAKA?
Nedolgo tega smo v našem Ustu objavili članek o nekaterih delavcih kranjske Elektromehanike, ki ne dosegajo minimuma tisoč dinarjev. Tu gre predvsem za mlajše delavce. Zanimalo nas je, kaj o tem mislijo njihovi vrstniki in tudi njihovi starejši kolegi. Odgovori, ki smo jih dobili, so po svoje zelo zanimivi, čeprav so delno neosebni in posplošeni. Za mnenje o tem gotovo perečem problemu smo povprašali, kogar smo najprej srečali, torej brez pravega načrta, ali izbire.
VPRAŠANJE: Zakaj mladi v tovarni po tvojem mnenju ne dosegajo minimuma?
ODGOVORI: Elektrotehnik, 23 let - delavce, ki jih sprejemamo, v prvi vrsti slabo priučimo na njihova bodoča delovna mesta, omenil pa bi tudi disciplino, ki ni pri njih ravno na zavidljivi višini, predvsem zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti do dela.
Elektromehanik, 22 let — to so mladi ljudje s pomanjkljivo izobrazbo, potem je tu morda še slaba vzgoja, neurejen socialni položaj, pa tudi odnosi na relaciji mojster — delavec niso vedno najboljši.
Elektrotehnik, 31 let - vzrok nedoseganja minimuma je predvsem v tem, da mladi na splošno nimajo delovnih navad; šola — če jo imajo — jim danes tega ne da. No, pozneje jih življenje samo prisili, da začno nekoliko bolj zrelo gledati na svet. Po drugi strani je tudi res, da mlade povečini razporedijo na delovna mesta, ki zanje niso ..interesantna" in so premalo odgovorna. Na primer, mehanično privijanje določenih delov ni najprimernejše za mlade delavce. Če bi mladim bolj zaupali in jih razporejali na delovna mesta, ki zahtevajo določeno stopnjo odgovornosti, bi bili, mislim, tudi delovni rezultati drugačni.
Delavka, 39 let - z delovnimi pogoji v drugih podjetjih nisem dovolj seznanjena, vendar pa mislim, glede na razmere v Elektromehaniki, da gre tu le za lenobo.
VPRAŠANJE: Kaj bi morali po tvojem mnenju storiti, da bi premostili ta problem?
ODGOVORI: Elektrotehnik, 23 let — Mojstri bi morali onemogočiti ..pohajkovanje" po tovarni, še predvsem pa - novi delavci bi morali ob prihodu v tovarno narediti nekakšen izpit, ki naj pokaže, če so sposobni dosegati postavljene norme. Seveda pa so med delavci, ki ne dosegajo minimuma, tudi taki, ki so popolnoma nezainteresirani za delo. Te bi enostavno postavil na cesto.
Elektromehanik, 22 let - pri vsakem posamezniku bi morali ugotoviti vzroke, zakaj ne dosega minimuma, potem pa te vzroke seveda odpraviti, če je to možno. Če gre za lenobo, jim je treba dati določen čas, da se poboljšajo, če pa še to ne bi pomagalo, jih je treba enostavno izključiti iz tovarne. Mislim, da bi morali imeti tudi mojstri večji vpliv na delavce.
Elektrotehnik, 31 let - mislim, da je to predvsem naloga industrijskih psihologov, da znanstveno raziščejo
Dobro zastavili, vendar ne manjka težav
V tovarni Kondenzatorjev v Semiču so si letos naložili obsežno proizvodno nalogo — ustvariti nameravajo za 110 milijonov dinarjev po stalnih planskih cenah, oz. za skoraj 150 milijonov dinarjev po dejanskih cenah. Takšna proizvodna obveznost prav gotovo ni majhna in bo delovni kolektiv moral krepko zavihati rokave, da jo bo uresničil, zlasti še, ker bodo njegove napore spremljale dokaj velike težave, o katerih bomo spregovorili še podrobneje.
Kljub temu pa lahko z zadovoljstvom zapišemo, da so Semičani novo leto dobro zastavili, saj so v januarju in februarju izpolnili že 16,3 % letnega proizvodnega načrta, oz. vključno še marec, dosegli že vrednost okrog 35.000.000 dinarjev proizvodnje. Spričo toliko povečanemu proizvodnemu načrtu nasproti lanski realizaciji, je to vsekakor razveseljiv rezultat, ki obeta dober konec leta, vsaj glede obsega dosežene proizvodne realizacije, če seveda ne bodo pogoji za poslovanje še slabši od sedanjih.
Število zaposlenih v tovarni je v preteklem mesecu preseglo tisoč, kar pa še vedno ni dovolj, da bi obsežne proizvodne naloge lahko izpolnjevali v rednem delovnem času, pač pa se morajo na veliko posluževati nadurnega dela, če hočejo vsaj približno slediti zahtevam trga. V januarju in februarju so na primer za nadurno delo izplačali 500.000 in 300.000 dinarjev, kar razumljivo zmanjšuje ostanek dohodka, oz. povedano z drugimi besedami — proizvodni načrt izpolnjujejo v dobršni meri tudi na račun nadurnega dela.
Največ težav v proizvodnji imajo pač zaradi materiala, od katerega ga za svojo proizvodnjo uvažajo med 70 in 80%. Vsi dobavitelji še bolj kot lani, neusmiljeno podaljšujejo dobavne roke za posamezno vrsto materiala. To nedvomno povzroča motnje v proizvodnji. Ko pa material pride na carino, se zgodi zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev to, da za dlje obleži, namesto, da bi ga čimprej dobili v
tovarno. In ob materialnih težavah slednjič še to, da se je le-ta od lani, ko je prišlo do občutne podražitve, letos znova podražil, konkretno konden-zatorski papir za 26 %, aluminijasta folija za 18 % impregmanti pa celo za 60 %. Dobavitelji spričo takega stanja tudi nočejo sklepati dolgoročnejših pogodb, ki bi jih odvezovale k red-nejšim dobavam naročenega materiala, v zraku pa neprestano visi tudi vprašanje nadaljnjega zviševanja cen.
Tudi, če bi proizvodni načrti uspevali še naprej izpolnjevati normalno, je razumljivo, da bodo letošnji poslovni rezultati tovarne kaj skromni, saj omenjene podražitve in zaradi nerednih dobav materiala in naštetih vzrokov potrebno pogosto nadurno delo, sproti porabijo akumulacijo
tovarne. Takšno stanje pa nujno terja povišanje cen izdelkom.
Tovarna kondenzatorjev bo letos, za to je tudi že dobila odobrene kredite, vložila v obratna in osnovna sredstva 32 milijonov dinarjev, zlasti za modernizacijo in povečanje proizvodnje polyestrskih kondenzatorjev. Nabavili bodo sodobno napravo za metalizacijo poliestrskih folij, kar jim bo omogočilo pokriti vse tovrstne potrebe v državi in bo edina takšna naprava v državi.
Da bi obdržali obstoječa tržišča, bodo morali vložiti velike napore, saj se vlaganja v povečevanje zmogljivosti ne obračajo tako hitro. Ze sedaj imajo zlasti velike težave v navijalnici, kjer teče delo v štirih izmenah.
Nova oprema, za katero računajo, da se bo vključila v redno proizvodnjo v mesecu avgustu, bo nameščena v prostorih, ki so jih izpraznili z odse- 50 Utvijo proizvodnje styrofleksnih kon- jf denzatorjev v novi obrat tovarne v Črnomlju. Tedaj tudi računajo, da bo c proizvodnja lahko stekla v dveh £
ra
je
in
de
izmenah.
-C-
m 11 ,|n	| |	,
Kondenzatorji - Semič - vrezovanje navojev na lončke za kondenzatorje v l novem obratu v Semiču. Kaj več bomo o tem, na novo organiziranem delu semiške proizvodnje spregovorili prihodnjič.
.................................-	■	^ ve
ISKRA- ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
probleme posameznikov in rezultate posredujejo odgovornim v tovarni. Pa tudi družba bi morala več zaupati mladim, saj so mladim največkrat na voljo dela, kijih starejši nočejo opravljati.
Delavka, 39 let - mislim, da jim je treba dati še eno možnost, da se v določenem času popravijo, če pa še to ne bo pomagalo, jih je treba postaviti na cesto.
To so torej misli in mnenja nekaterih članov kolektiva. In kaj naj še dodamo? Verjetno ničesar; vsakršen komentar bi bU odveč.	pj
Pomanjkanje materiala ovira proizvodnjo
vi;
Pr
st;
os
Pii
re:
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja namestaik direktorja in vodja gosjro;
ra;
mi
za
sp
sk
darskega sektorja VIDIC.
dipl. ing.
Vprašanje:
Kako ocenjujete vanje?
Odg
lansko poslo-
Vprašanje:
Kje po vašem mnenju, so bili naj-
Ugovor:
Ob normalnih tržnih pogojih bi bil lanski proizvodni plan v celoti dosežen. Lani se je namreč pojavilo izredno pomanjkanje surovin in opreme. To je povzročilo nespoštovanje dogovorov z dobavitelji, višje cene, kršitve dobavnih rokov in zato nižjo proizvodnjo. Tudi ostanek dohodka je bil zato manjši od planiranega, vendar moramo biti s tem kar zadovoljni, saj je bil dosežen ob precej povečanih materialnih stroških in manjši proizvodnji.
večji problemi?
Odg,
tu
mi
lit
sp
ka
ne
'ja
ISKRA
Vs<
dii
ki
sk
an
val
fiz
sre
to
oc
saj
zaj
m,
ali
Po
nj<
Ce'
Številka 14 — 13. april 1974 Pogled na našo tovarno elektromotorjev v Železnikih.
»govor:
Največji izpad proizvodnje bele; žimo pri gospodinjskih aparatih zaradi pomanjkanja sestavnih delov in uvoza-Precejšen problem je bil tudi zmanjšanje naročil lužnih črpalk za Gorenje-Svoj delež k manjši proizvodnji pa je prispevala tudi prepozna dobava strojne opreme iz uvoza.
Vprašanje:
Za koliko je zvišan letošnji proizvodni plan?
Odgovor:
Glede na realizacijo leta 1973 povečujemo letos plan za 22 %, ki j6 postavljen s precejšnjo mero optimizma, saj rezultati prvih treh mesecev ponovno kažejo nižjo proizvodnje od planirane, vzroki pa so skoraj istl kot lani.
Vprašanje:
Ali obstoje pogoji za izpolnitev planirane proizvodnje, in kje mislite^ da bo največ težav?
Odgovor:
Nekaj nižjo proizvodnjo od planirane bi bilo ob normalni preskrbljenosti z materialom še vedno mogoč® nadoknaditi, vendar sedanja ravnanja dobaviteljev ne dovoljujejo takega optimizma. Posebno jugoslovansk1 dobavitelji bakrenih, železnih, alunj1' nijevih in cinkovih izdelkov ne kažej0 posebne želje, da nas v celoti preskf; bujejo, saj lahko material za dokaj višjo ceno izvažajo. Tako smo s precejšnim delom materiala navezani na čii uvoz, kar pa ogroža postavljene cilj®- od Ob vseh teh težavah in problemi1' de glede pomanjkanja materiala in z.vi$®' vanja cen bi bilo napovedovanje letnih rezultatov prenagljeno. Menim, da j® treba vsa naša prizadevanja prcusm®' riti v proučevanje tekočih problemov oz. izdelati kratkoročne plane, kijih’ precejšno verjetnostjo lahko realiz1' ramo.	r
ABC
r
Po
So
en
Pr
>,n
U(
ka
tre
bo
do
bo
nil
4<
ob
SC
ne
la]
ja ISKRA-ELEKTROMEH ANIKA, KRANJ
: Razgibana dejavnost
za
m
ne
na
ia,
saj
sti
ijo
er
o,
j°
v
še-
ni-
v
bo
eh
■ v
Novi predsednik DS Elektromehanike Kranj - JOŽE ZALETEL, dipl. ing., namestnik pa MAJDA REMŠKAR, dipl. ing.
Na prvem zasedanju novega delavskega sveta Iskra Elektromehanika Kranj je o delu delavskega sveta v zadnjih dveh letih govoril dosedanji predsednik DS ing. Henrik Peternelj. Med drugim je dejal:
„Delo delavskega sveta je bilo zelo razgibano, saj smo delovali v času, ko je bil dan močan poudarek napredku •n razširitvi Elektromehanike. Glavno delo so nosili predvsem odbori. Le-ti so imeli veliko več dela in veliko več kot je bilo to pred leti v navadi. Reči moram, da so bili predsedniki odborov tisti, ki so bili glavni nosilci vj^8a dela. Pri spre*	n ju gospodar-
skih planov sr- precej optimistični, tako v „uianskem, lanskem in letošnjem letu, vendar je bila realizacija taka, kot smo jo predvidevali, smatram, da moramo s takim elanom tudi v bodoče nadaljevati. Na koncu leta smo kljub težkim gospodarskim situacijam v Jugoslaviji in mednarodni krizi zaradi nafte ter dražitve osnov-nih materialov, tudi te težave prebro-dui, saj je naš ostanek dohodka le nunimalno pod tistim, kar je bilo Planirano.
Menim, da so se osebni dohodki v Iskri v zadnjem času tudi popravili, vendar bo treba stremeti za tem, da no Iskra v kranjski občini prišla čim Vl-,e na lestvici OD. Glavna značilnost
tega obdobja so bile investicije, predvsem na Laborah, saj je tovarna za telekomunikacije popolnoma nova, tako stavba, oprema in tehnologija. Dodatno lahko rečem, da v zgodovini Iskre tako velikega napredka in tako veliko denarja v investicije še ni bilo vloženega, kot v tem obdobju. Menim, da s tem popravljamo tudi zamude in zakasnitve prejšnjih let. Novi delavski svet mora misliti tudi na nove investicije. Pri tem se ne smemo ustaviti. Vse panoge se tako hitro širijo, da je že obstoječi prostor utesnjen, predvsem pa primanjkuje skladiščnih in proizvodnih prostorov.
Zdaj je v načrtu razširitev in dograditev nove stavbe na Laborah, ki bo še enkrat večja kot sedanja. Po dograditvi se bo proizvodnja telefonije umaknila iz prejšnjih prostorov v Savski loki na Labore, na starem prostoru pa se bodo razširili drugi obrati. Tudi TOZD „Mehanizmi“ Lipnica bo razširil prostore za povečanje proizvodnih zmogljivosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na obnovitev starega dela tovarne, kjer moramo vložiti določena sredstva v modernizacijo obstoječe proizvodnje. Velik napredek kranjske Iskre se kaže tudi v tem, da smo v tem času kupili oz. smo solastniki dveh zunanjih firm: Perlesa v Švici in Irete v Trstu, za kateri lahko rečemo, da sta
ISKRA—NAPRAVE, LJUBLJANA
Pogovor o osebnih dohodkih
aj-
/08°voy o osebnih dohodkih j< ^ v,- 1° z.af‘*m*v> kadar so le-ti nizki, al XV »Napravah11 smo v 1. 1972 R časa Posvetili temu, da bi vzpo
1 ntJ!' »° razmerje v delitv ■ sebnih dohodkov. Dve delovni sku • Pini sta skozi vse leto poskušali najt rešitev, ki bi upoštevala pravilni razmerja med posameznimi delovnim uresti, razpoložljivi ostanek dohodki delitev, določila samoupravnegi >o- X°IaZuma slovenskih podjetij kovin e in elektro industrije in še drugo tnrT te8a dolgotrajnega in včasil tne ■ budnega postopka je novi, spre enjem samoupravni sporazum o de osebnih dohodkov, ki smo gi un v za(lnje dni preteklega leta kakfi3"10 Pa 8a v letu 1974. In sne so njegove značilnosti, osnov Poteze in razlike, glede na prej ve davne pravilnike.
v ravilnik temelji na razporeditv dj"1 , zaP°slenih v 18 skupin (oz. 19 2 ki j |.^evo skupino). Za zaposlene sku • a‘*° na normo Je razporeditev v ^ Pme določena s poenostavljene riško oceno delovnih mest (točko. 12 fiz>Sm° P1^80- izobrazbo, umski ir srpH ni naP°r> odgovornost za delo in
71 tovarni ter stoPnj° v »hierarhiji*1 . j ocp^11. ' razporeditev po analitski • sai 01 e ^u^lvda še nekaj sprememb, h' Zaj z analitsko oceno nismo mogli sf i n,p„.1 vseh posebnosti delovnega v ali ta’ .°živela pa je tudi nekaj bolj, stl poSe^anj posrečenih kompromisnih
niPI,eŽave smo Imeli tudi z usklajeva-e, cev"1 ravn* osebnih dohodkov „režij-lc’ p0 m ,diormativcev“. Kot začetni lj ® v tem vzklajevanju smo uporabi-dlen, ki daje dodatek za-u- so n nim P? tistih delovnih mestih, ki je- enim° .sv°jlh značilnostih nekje med 5e pribl-1-111 ^rug*mr. Ta dodatek po višini ja „nor1Zno nadomešča to, kar prinese ga UčjnLlativcem” preseganje norme. ;ld kaže » ^®a č*ena še proučujem« ti-
j°
cf
:aj re-
trek P3, da bo prav za vse zaposlei b0 a najti nek način dodatka, ki i dQL Pomenil le povečanja osebne) b0ij*. a, amPak bo tudi vzpodbudil [s p'm Poslovnim rezultatom. n3 čitev ^“nost pravilnika je tudi dol je- odvi dodatka na stalnost. Le-ta ih, delo!611 delovne dobe, ne pa c ic- ndl .ncga mesta. V skupni masi ose ih 4 o/r chodkov gre za ta dodatek o kri
sredstev.
ob ?čn° so se kresala mnenja tu izpla.olo^ilu pravilnika, ki omeji Sq p/ e^dnje preseganja norme f nenj Stališča so bila različna v gli *ahk Zat0' *cer nekateri menijo,
0 tako določilo omrtvi prizac
vanja za čim večji delovni uspeh. Predlog o omejitvi izplačevanja pa je bil sprejet, kar kaže na visoko zavest vseh tistih, ki delajo po normi.
Sprejeti samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov sproti preverjamo, saj se zavedamo, da bodo dinamične razmere tako v tovarni, kot zunaj nje, zahtevale stalne dopolnitve in spremembe pravilnika. Računamo, da bomo morali že ob polovici tega leta predlagati nekatere spremembe pravilnika.
Poglejmo nekaj številk, ki govore o delitvi osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji po novem pravilniku!
Sredstva za osebne dohodke (masa) pomenijo okrog 22—24 % v strukturi celotnega dohodka; od tega gre četrtina za osebne dohodke po delovnih nalogih, tri četrtine pa po času. V 1. 1974 bomo za 460 delavcev porabili nekako 21 milijonov dinarjev „plač-nega sklada11. Lani smo med 467 zaposlenih porazdelili 16 milijonov dinarjev osebnih dohodkov, kar kaže, da želimo letos občutno popraviti osebne dohodke, nemajhen del povečanja mase osebnih dohodkov pa gre tudi na račun povečanja prispevkov (kjer ne moremo in ne moremo dočakati obljubljene „razbre-menitve gospodarstva11!).
Neto mesečni osebni dohodki so bili lani nekaj nad 2.040 dinarjev v poprečju, v prvih dveh mesecih 1. 1974 pa so znašali 2.260 dinaijev neto mesečno. Pričakujemo, da bo letno poprečje mesečnih neto osebnih dohodkov okrog 2.400 dinarjev. Morda se zdi skok osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom velik, treba pa je upoštevati, da smo lani na tem področju nekoliko zaostali in z vrha „rang lestvice11 osebnih dohodkov v Iskri zdrknili tja do njene sredine. Stagnacija pri osebnih dohodkih se nam pa pozna pri kadrovanju in si še enega leta tako počasne rasti ne moremo privoščiti.
Skorajda ni treba posebej poudarjati, da je predpogoj take rasti osebnih dohodkov poslovni uspeh. V zaključnem računu bo treba, bodisi z večjo proizvodnjo, bodisi na račun prihrankov pri stroških, najti možnosti, da povečanje osebnih dohodkov ne bo zajedalo v akumulacijo. Kot samo-upravljalci se tako točno zavedamo, da visoki cilji pri osebnih dohodkih pomenijo tudi zahtevo po prizadevanju, varčnosti in uspešnosti na vseh področjih dela v naši delovni organizaciji.
— K. M. -
pozitivno zaključili lansko poslovanje.
Velik napredek je tudi v tem, da smo dokaj proizvodnje usmerili v izvoz, saj je že prek 30 % celotne proizvodnje Elektromehanike namenjen na tuja tržišča.
Ko smo prešli na temeljne organizacije združenega dela, je prav, če povem naslednje: preprečiti je treba vsako miselnost posameznih skupin ali vodij, ki ima v sebi kal rušenja enotnosti, ki so jo od obstoja kranjske tovarne, pa do danes naši delavci čvrsto negovali, in prav je, če bo novi delavski svet čuval in branil enotnost Elektromehanike.11
Na tej seji je bil za predsednika novega delavskega sveta Elektromehanike Kranj izvoljen Jože Zaletel, diplomirani strojni inženir, vodja proizvodnje v tovarni električnih ročnih orodij, za namestnika pa Majda Remškar, dipl. inž. kemije, vodja odseka v laboratorijskem centru. Izvoljeni so bili tudi člani za poslovni odbor (predsednik Niko Bevk), v odbor za družbeni standard (predsednik Vinko Marolt), in v odbor za vseljudski odpor (predsednik Jože Hujs). Za zbor poslovne enote in podružnice Ljubljanske banke v Kranju je DS imenoval Slavka Faturja, direktorja ekonomsko-finančnega področja v kranjski tovarni.
Čas priganja k odločitvi
Počitniški dom na Bledu je bil te dni prodan SGP iz Nove Gorice in izkupiček iz prodaje (2,5 M N din) predstavlja dosti solidno osnovo za začetek izgradnje Iskrinega rekreacijskega centra v Pineti pri Novigradu v Istri. S tem je bil delno izpolnjen lanski sklep DS ZP, ki govori o prodaji PD Bled, dočim drugi del, ki govori o zbiranju sredstev po delovnih kolektivih ZP Iskra, še ni izpolnjen, oz. je samo delno izpolnjen.
V eni izmed zadnjih številk „Iskre“ smo objavili, katere OZD in TOZD so sprejele ustrezne sklepe in apelirali na ostale, naj čimprej sprejmejo svoje odločitve. Čas teče in nam v nobenem pogledu ni naklonjen: cene (na splošno) rastejo nezadržno, čas izgradnje se z zavlačevanjem odmika, odmikajo pa se tudi naše možnosti za skorajšnje letovanje v Pineti, pa najsibo v „hote-lu“ali pa v kampu. Kajti tudi kamp mora imeti najnujnejše objekte in če nič drugega: vsaj splanirano zemljišče pa nekaj drevja! Brez sence, menim, je na morju možno zdržati res samo ljudem „močnih živcev11.
Torej pohitimo z odločitvami ..ZA11, da bomo tudi sadove take odločitve lahko uživali čimprej!
I.S.
V spiHin
Pred kratkim je bila na poslopju kranjske tovarne spet izobešena črna zastava; zahrbtna bolezen nam je vzela člana kolektiva, šoferja v prevoznem oddelku in člana našega gasilskega društva - BLAŽA KRTA. Pogreba so se udeležili vsi člani transportnega oddelka, kjer je bil pokojnik zaposlen, in številni člani gasilskega društva. Velika udeležba na njegovi zadnji poti je lep dokaz, kako je bil pokojnik priljubljen med sodelavci.
Njegov lik vestnega in marljivega delavca ter dobrega tovariša nam bo ostal v nepozabnem spominu.
Sodelavci in člani IG D
Eniinosl hitenj ZK
Franc Kejžar je v kranjski tovarni strokovni sodelavec v organizacijskem področju. Rojen v letu 1927, v Iskri se je zaposlil v 1948. letu, leta 1950 pa je postal član ZK. Vsa leta je poleg rednega dela zavzeto sodeloval v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Pred kratkim je bil izbran za delegata sedmega kongresa ZKS. Kongres je za nami, tov. Kejžar pa je poln vtisov. Mirno in z veliko zavzetostjo kot je sploh njegova navada, mi je pripovedoval o kongresu, o delu komisij in zaključkih. Ko sem mu v razgovoru stavljal nevezana vprašanja, so bili odgovori jasni kot da še vedno doživlja vso zavzetost in moč kongresa.
„Še pred kongresom,11 je dejal Franc Kejžar, „smo delegati natančno preštudirali kongresni material. Le-ta je bil delno objavljen v dnevnem časopisju, dokaj v ..Komunistu11, največ pa v zadevnih brošurah, govor predsednika ZKS Franceta Popita pa je bil poglobljen uvod za nadaljne razprave, ki so se nanašale na vsa izhodišča naše samoupravne družbe.
Sam nisem posegel v razpravo, pa tudi mnogi drugi ne, saj je bilo gradiva toUko, da tega ni bilo moč v tem kratkem času realizirati. Sodeloval pa sem v komisiji za kulturo, vzgojo in znanost. Lahko rečem, da je bilo delo prežeto z zavestjo, da so to velike stvari in, da moramo odpraviti vrzeli, ki ustvarjajo dva bregova: materialnega in duhovnega. To sta sicer dve pojavni obliki dela - ustvarjanje gmotnih in duhovnih dobrin — vendar ta povezava ne more biti odmaknjena v prihodnost.
Glede vtisa lahko rečem, da smo bili delegati presenečeni in hkrati ponosni, da kongres ni zapiral oči pred napakami in pomanjkljivostmi.
ki so zavora na poti naprej in navzgor. Zavest, da je po znanih PISMIH krenila ZK iz rahle dremavosti v žive borbene vrste, je bila jasna v vsakem govoru, v vsakem razpravljanju. Polno veljavo je dobila tudi resnica, da je avantgardna vloga zveze komunistov nepogrešljiva za dosego skupnih ciljev. Prav tako je bilo na kongresu močno poudarjeno, da samoupravljanje in gospodarjenje ne moreta hoditi ločeno, saj sta povezana z delom množice samoupravljalcev. Kongres je zavzel tudi jasno stališče glede cone B:	„Tujega nočemo, svojega ne
damo!11
Prepričan sem, daje sedmi kongres dal komunistom in vsem zavzetim ljudem dovolj napotkov, kako je ravnati v prihodnje. Prednost teh smernic, zbranih v sprejetih kongresnih dokumentih, je v tem, da z nedvoumno besedo spodbujajo pobudo množic komunistov in dfelovnih ljudi. Na kongresu je bila tudi jasno izpričana enotnost članov ZK, saj so bile vse resolucije sprejete soglasno.
Kljub večji proizvodnji
(nadaljevanje s l.stiani)
Kljub temu, da smo dobili bančni kredit za obratna sredstva, imamo še vedno težave, kako obdržati žiro račun neblokiran. To nam uspeva le z vztrajno izterjavo kupcev. Delno si pomagamo tudi z avansi, ki jih kupci plačujejo za kompleksne projekte.
Po koeficientih obračanja ugotavljamo, da se nam sredstva prepočasi obračajo. To je posebno izrazito pri surovinah in polizdelkih, medtem ko je ta koeficient pri gotovih izdelkih več kot zadovoljiv, saj ni na zalogi nikdar več, kot znaša povprečna mesečna interna realizacija.
Za zaloge polizdelkov lahko ugotovimo, da se nam večajo v približno taki meri kot realizacija. Vzrok temu je predvsem neusklajena strojna oprema in izredno visoka stopnja obdelave. Poleg tega nam zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza večkrat trpi finalizacija in nam tako že skoraj gotov izdelek še dodatno bremeni obratna sredstva.
Osebni dohodki so se obračunavali po pravilniku o osebnih dohodkih ter v skladu s samoupravnim sporazumom. Tako kot lani. tudi letos nižje
grupe ta sporazum presegajo, medtem ko ga višje komaj dosežejo. Povprečni osebni dohodki so bili v letu 1972 din 1.895, leta 1973 pa 2.225 din, kar predstavlja 17-odstotno povečanje.
Podjetje si kljub stalnim težavam pri izplačilih OD ni sposojalo bančnih sredstev. Osebni dohodki so bili vselej izplačani v roku in v celoti na hranilne knjižice. Akontacij na osebne dohodke nismo dvigali.
Podjetje si mora zagotoviti dodatne kapacitete tako osnovnih kot obratnih sredstev, s čemer se bodo lahko bistveno skrajšali dobavni roki, ki so neobičajno dolgi, saj je proizvodnja razprodana že za pol leta vnaprej.
Plan za leto 1974 je višji od lanskega za 19%, pri čemer upamo, da bomo uspeli tudi s kreditnim zahtevkom za prvo fazo investicij. Realizacija prvih treh mesecev letošnjega leta kaže, da sestavljene naloge niso previsoke in jih bomo uspeli izvršiti.
Miha Konc
vodja ekonomsko-finančnega sektorja
ISKRA 0
ŠtevUka 14-13. april 1974
ISKRA-POLPREVODNIKI, TRBOVLJE
Poslovanje so spremljale številne težave
Letos bogatejši program izletov
Prejšnji teden smo obiskali trboveljsko tovarno polprevodnikov. O problemih, ki tarejo ta Iskrin kolektiv, pa tudi o njegovih uspehih, smo se pogovarjali z vršilcem dolžnosti vodje kadrovsko-organizacijskega sektorja in sekretarjem osnovne organizacije ZK Bogdanom Lipičnikom, predsednikom Delavskega sveta Mihom Žagarjem in vodjo rač unovodsko-finan-čnega sektorja Maksom Černetom. Med večurnim pogovorom so nam postregli s številnimi podatki o poslovanju podjetja, ki mu, kot verjetno veste, ne gre najbolje. Zaradi obšir-nosti gradiva smo sklenili razdeliti tematiko na dva dela: na lanskoletno gospodarjenje ter na naloge in možnosti Polprevodnikov v prihodnje.
V tej številki najprej lanskoletno gospodarjenje.
Sedanje slabo finančno stanje trboveljskega podjetja je nekje gotovo v neposredni povezanosti z realizacijo programa ameriškega partnerja Kna-pica. Objektivne in subjektivne okoliščine so botrovale, da ta program, od katerega so si mnogo obetali, doslej ni dal pričakovanih rezultatov. Bolje rečeno, zdaj obratuje po tem programu — komaj 40 % opreme, drugih 60 % pa je ostalo neizkoriščenih. Kdo je kriv za takšno stanje zdaj ne bi polemizirali, gotovo pa je, da so tudi nekatere poteze ameriškega partnerja dokaj vprašljive.
Vodilni predstavniki Polprevodnikov so nas med sestankom večkrat opozorili, da ima podjetje težave že vse od svojega nastanka. Poudarili so, da tovarna ni bila nikoli dograjena -pripeljana do končne faze, ko bi lahko rekli, no, zdaj pa bomo vsaj normalno delali. Trboveljčani so se v minulih letih skušali nasloniti na nekoga močnejšega, morda pa kdaj * tudi na napačnega. Lahko govorimo celo o petih licencah: s SGS iz Italije, Semicrinom iz Zvezne republike Nemčije, General Elektricom iz ZDA, Simensom iz Zvezne republike Nemčije in zdaj z ameriško firmo Knapic Associates. Nekaterim od njih, na primer SGS še vedno plačujejo dolgove, čeprav so stroji že zdavnaj zastareli in zdaj stojijo.
In kako so poslovali lani?
Ustaljena praksa je, da organizacija združenega dela poleg zaključnega računa sestavi tudi poročilo o svojem poslovanju na način in v obliki, ki ustreza njenim potrebam. Pravilom to poročilo vsebuje pregled poslovanja in analizo rezultatov dela. Spričo dejstva, da poslovanje in rezultati dela za 1. 1973 kažejo izgubo, so se omejili le na poročilo o bilanci uspeha, eni od
prilog k zaključnemu računu za lani. Sestavili so dve bilanci uspeha.
V	prvi so kot stroški v porabljena sredstva vključeni:
1.	izdatki po pogodbi o skupnem vlaganju s firmo Knapic Associates (pogodbena obveznost 10.000 dolarjev na mesec) in
2.	izdatki skupnega poslovanja s to firmo (najemnina za opremo v višini 14.044,91 dolarjev na mesec s carinskimi pristojbinami in drugimi stroški uvoza ter drugi izdatki).
Povzetek prve bilance uspeha je takle: Celotni dohodek 48,635.847,67 din Porabljena sredstva 42,837.206,66 din Dohodek 5,798.641,01 dinarjev Vkalkulirani del dohodka 18,659.939 Razlika realizacije 12,861.298,74 din Izguba	12,877.298,74 dinarjev
V	drugi bilanci uspeha pa so kot zagonski stroški iz porabljenih sredstev izločeni izdatki po pogodbi o skupnem vlaganju s tujim partnerjem in izdatki skupnega poslovanja s tujim partnerjem v skupnem znesku 11,931.004,40 dinarjev. Služba družbenega knjigovodstva je namreč na podlagi vpisa razširitve poslovanja na poskusno proizvodnjo silicijevega monokristala in varicap diod odločila, da izdatki skupnega poslovanja s tujim partnerjem pomenijo zagonske stroške, in privolila, da jih smejo Trboveljčani izločiti iz porabljenih sredstev za lani in jih razmejiti po končani poskusni proizvodnji na prihodnja leta. Pristojni organ upravljanja pa mora o tem sprejeti sklep in določiti stopnjo letnega odpisovanja teh zagonskih stroškov, ki je lahko 10% (na deset let), 12,5 % (na 8 let) ali spremenljiva vzporedno z vsakoletnim doseženim obsegom poslovanja oziroma finančnega rezultata.
Povzetek druge bilance uspeha pa je
Celotni dohodek 48,635.847,67 din Porabljena sredstva 30,906.202,26 din Dohodek 17,729.645,41 dinarjev Vkalkulirani del dohodka 18,659.939 Razlika realizacije 930.294,34 dinarjev Izguba	946.294,34 dinarjev
Ta povzetek kaže, da so poslovno leto kljub razmejitvi zagonskih stroškov iz skupnega poslovanja s tujim partnerjem zaključili z izgubo v višini 946.294,34 dinarjev.
Izguba po tej „bilanci uspeha" je predvsem posledica premajhnega obsega proizvodnje in realizacije, ki bi se spričo sorazmerno visokih stalnih stroškov morala bolj približati načrtovani lanski, proizvodnji in realizaciji.
To ugotovitev potrjuje primerjava z letom 1972, ki kaže, da so v Polpre-
vodnikih lani sicer znatno povečali obseg poslovanja, vendar ne toliko, da bi se izognili izgubi in dosegli pozitiven finančni rezultat: Ob povečanju porabljenih sredstev le za 45,8 % se je dohodek povečal kar za 137,5 %, vendar tudi v tej višini ni zadoščal za kritje vkalkuliranega dela dohodka, ki se je povečal za 79 %, (od tega pogodbene obveznosti za 192,4 %, zakonske obveznosti za 116,4 %, osebni dohodki in drugi osebni prejemki pa za 62 %). Pomembno je tudi dejstvo, da so lani
letom prej za 2,674.230,87 dinarjev. Finančni rezultat bi bil ugodnejši, če bi imeli v proizvodnji boljši izplen.
Toliko o lanskoletnem gospodarjenju trboveljskih Polprevodnikov. V prihodnji številki Iskre bomo objavili članek o načrtih in nalogah tega Iskrinega obrata v 1. 1974 in naslednjih fetih.	Lado Drobež
Na dveh zadnjih sestankih upravnega odbora Planinskega društva Iskra so se temeljito pogovorili o mnogih vprašanjih, zlasti pa izdelali program letošnjih planinskih izletov. Razen dveh izletov, ki sta že bila na Boč in na Nanos, so za letos predvideli še enajst drugih izletov, izbranih tako, da bodo privabili čim več članov PD Iskra. Vsa dejavnost našega društva v letošnjem letu bo tekla pod geslom — Čim več Iskrašev v planine.
Program letošnjih planinskih izletov je takle: 20. in 21. aprila Turni smuk s Triglava, v maju na Veliki
Snežnik in na Peco, v juniju na Bavški s povečanim obsegom poslovanja Grintavec, v juliju na Škrlatico, prav i zmanjšali izgubo v primerjavi z tako v juliju, ali v septembru na Sp
pik,
v juliju, ali avgustu na Stol, v avgustu v Kamniške alpe (tura bo določena še naknadno), konec avgusta, ali v septembru izlet na Triglav, v septembru, ali oktobru izlet na Kremžarjev vrh, Pungart in do Ribniške koče na Pohorju. Program je prirejen tako, da se bodo po mesecih zvrstili lažji in zahtevnejši planinski izleti v želji, da bi
tako najbolj zadovoljili člane PD.
Na seji so se tudi dogovorili o prispevkih za posamezni izlet, ki bodo letos naslednji: enodnevni izleti: za člane PD Iskra 20 din, za nečlane 40 din; za dvodnevne izlete: za člane 40 din, za nečlane 80 din. Mladinci do 18 let starosti bodo za enodnevni izlet prispevali 10, za dvodnevni izlet pa 20 din.
Končno je bilo na sestanku sklenjeno tudi, da bo do konca meseca maja v Ljubljani izveden občni zbor PDI.
Neuresničeno
Glasilo Iskra je povabilo vse sekretarje TOZD in OZD v Iskri, naj bi na seje DS vabili tudi novinarje „Iskre“, vendar v dveh mesecih po objavi uredništvo ni prejelo niti enega vabila. To pomeni, da ni bilo ta čas bodisi niti enega zasedanja DS TOZD, ali OZD, ali pa so v celoti prezrli naš poziv, oz. so na nas (in s tem tudi na vas, dragi bralci) popolnoma pozabili. Žal! I.S.
Neposredno reševanja problemov zaposlovanja mladih
Pred kratkim so v Kranju ustanovili konferenco mladih delavcev pri Občinski konferenci ZMS, ki je že začela s svojim delom. Izkoristili smo priložnost in povabili predsednika Miloša Sajevica in sekretarko konference Ireno Grabar, da nam povesta nekaj več o delu in nalogah konference. Miloš je po poklicu ekonomist, zaposlen kot strokovni sodelavec pri Občinskem sindikalnem svetu Kranj, član ZK in marljiv mladinski aktivist. Irena Grabar pa je VF analitik v tovarni Iskra, kjer je že dlje zelo aktivna pri komisiji za družbeno-ekonomske odnose pri TK ZMS Iskra — Elektromehanika.
Naprava za vlečenje kristala.
Vprašanje:
Pred dnevi je delavska mladina v kranjski občini ustanovila svojo specializirano konferenco. Kateri nagibi in vzroki so pripeljali do take oblike združevanja mladih delavcev?
Sajevic:
Na 2. seji Republiške konference ZM in na skupni seji predsedstva RK ZMS ter RS ZSS so bila sprejeta stališča v zvezi z novim organiziranjem delavske mladine, na osnovi katerih smo z vso resnostjo pristopili k ustanavljanju aktivov mladih delavcev in konference mladih delavcev.
Nova organiziranost mladine je potrebna zaradi novih družbeno ekonomskih in samoupravnih odnosov, ki nastajajo s sprejetjem nove ustave ter omogočajo delavskemu razredu neposredno odločanje o rezultatih svojega dela. Predvsem pa je s konferencami mladih delavcev treba delavski mladini zagotoviti odločujoč vpliv na celotno delovanje ZM. Nemalokrat smo namreč ugotavljali, da so problemi in interesi mladih delavcev v programih dela mladine in sindikatov premalo prisotni. Prav v okviru aktivov in konference mladih delavcev se bodo mladi samoupravljale! lahko še bolj uveljavili kot enakopravni del delavskega razreda in si prizadevali svoje, včasih posebne interese, uveljaviti kot skupne interese vseh delavcev.
Vprašanje:
V Kranju je delavska mladina v veliki večini in ima svoje specifične probleme. Kateri so po vašem mnenju najbolj pereči?
Grabar:
Zaradi razvite industrije se je in se še pojavlja preseljevanje in to zelo veliko v Kranj. Ker so to predvsem mladi ljudje, se vzporedno pojavlja najbolj pereč problem stanovanje. Res je, da je stanovanjska politika, gradnja stanovanj in razdeljevanje le-teh interes vseh, vendar pa mladi tako pomanjkanje najbolj čutimo.
Drug tak problem je vsekakor pomanjkanje prostora za delovanje mladine. O tem je bilo že veliko rečenega, zato tega ne bi na široko omenjala: mogoče le to, da smo začasno rešitev že našli in tako dobili prostore nad samopostrežno restavracijo.
Ker je delavska mladina v večini, želimo v večini tudi ostati, se pravi: hočemo biti zadostno zastopani v sami DO in prav tako izven nje in hočemo enakopravno odločati o vsem, saj je jasno, da bomo mladi nadaljevali začrtano pot in jo še izoblikovali.
Vprašanje:
Kaj praktično pomeni konferenca mladih delavcev za vse mlade v delovnih organizacijah?
Sajevic:
Če govorimo o praktičnem pomenu konference mladih delavcev.
moramo vedeti, da so osnovni nosilci dejavnosti mladinski aktivi v TOZD. Konferenca mladih delavcev nastopa kot koordinator oziroma iniciator akcijskega programa aktivov z nalogo čim hitrejšega in neposrednega razreševanja problemov zaposlene mladine in uresničevanja njihovih interesov v procesu samoupravljanja. Konferenca mladih delavcev bo analizirala in usmerjala delovanje aktivov po TOZD, skrbela za njihovo aktivno delovanje in sodelovanje, po drugi strani pa obravnavala pomembnejše probleme oziroma iniciative s strani aktivov, zavzemala do njih določena stališča in sklepe, ki so za člane konference obvezujoči pri njihovem nadaljnjem delu.
Konferenca pomeni za mladega delavca novo, vsebinsko in organizacijsko popolnejšo obliko odločanja o vseh problemih naše samoupravne družbe.
Vprašanje:
Kakšne akcije načrtujete v bodoče?
Grabar:
V aktivu konference mladih delavcev deluje 7 komisij: komisija za IPD, komisija za stanovanja in družbeni standard, komisija za kadrovska vprašanja, dalje komisija za SLO, kulturna komisija, komisija za šport in rekreacijo in komisija za informiranje. Vse te komisije bodo imele svoje programe dela, ki pa bodo vsekakor v skladu s programom konference mladih delavcev. Mogoče še del programa konference mladih delavcev:
—	vključevanje mladih delavcev v bitko za uresničevanje pravkar sprejete nove ustave,
—	vključevanje v volitve, v samoupravne organe, v ZK, v SLO,
—	obravnava in sooblikovanje kongresnih dokumentov,
—	sodelovanje z aktiv' in drugimi interesnimi in družbeno-političnimi delavci - organizacijami pri razpravah, ki so aktualne za mlado generacijo.
Vprašanje:
Kako je konferenca sestavljena?
Sajevic:
Občinsko konferenco mladih ^e" lavcev sestavljajo delegati aktivo' mladih delavcev iz osnovnih orgatv zacij sindikata in delegati aktivo' mladih delavcev pri občinskih vod stvih sindikata. Takoj moram poud1 riti, da v času ustanovne konferen# in izvajanja reorganizacije sindikate' in zveze sindikatov, še niso bile ko" stituirane vse občinske sindikat konference, tako da delegati iz te" aktivov mladih delavcev še niso $ voljeni.
Danes združuje konferenca delegatov iz aktivov, kar je v skladuz razdelilnikom za delegatska mest3 Sedanji razdelilnik je narejen na osn° vi števila zaposlenih. Ena prvih nalol konference je, da zbere podatke 0 številu mladih delavcev, to je delavce' do 27. leta, ki so zaposleni v TOZD^ na osnovi teh podatkov naredi razde lilnik za delegatska mesta.
Če je v OZD več aktivov kot imaj6 delegatskih mest, potem z usklajev" njem predlogov skupaj izvolijo dele gate za občinsko konferenco mlade delavcev.
Vprašanje:
Kakšno vlogo bodo v delovanj1 konference zavzemali mladi kom11 nisti?
Grabar:
Delavski razred ima eno safl1' idejno avantgardno organizacijo . ZK! Prav zaradi tega se mladi delavi:
močno zavedamo, da ne more
biti
idejno političnega oddaljevanja ^ ZK. Zato je tudi naša politična akcij' jasno začrtana. Naš program konj' renče mladih delavcev predvidev vključevanje mladih v ZK. To pa zatj1 ker so bili dosedaj mladi preit131 seznanjeni s problematiko ZK, s s* tutom, programom in likom koif nista.	j. P'
ISKRA - Industrija elementov in zabavne elektronike LJUBLJANA, VF KERAMIKA -Stegne 19
sprejme takoj:
SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: končana osemletka
Vloge sprejema kadrovska služba -Ljubljana, Stegne 19.
PD.
ri-'
jo
za
10
10
18
let
20
!«•
ija
re-
pa
s“,
ed-
To
liti
:d,
oz.
agi
l.S.
de-
vo'
afli'
vo'
-od'
ida
pd
ito'
;Olr
iln'
tel>
iz
5č
luz
sta
ipO'
lloč
, 0
■ce'1
)/
rde
iajč
>va'
el<
,dit
nj1'
ti«
tfl0
jVC'
bi«
0»
cij'
itf
eV
it«
iall
sta
Tl«
P-
z'
ISKRA - RAZVOJNI INŠTITUT, LJUBLJANA
Dejavnost sektorja za kakovost in metrologijo
Sektor za kakovost in metrologijo (SMK), kot se od začetka tega leta imenuje prejšnji sektor za meritve in kvaliteto v Raziskovalnem inštitutu ISKRE, opravlja specializirano tehnično dejavnost preskušanja in merjenja izdelkov elektrotehnike, v prvi vrsti proizvodov enot ZP ISKRE in tistih proizvodov drugih proizvajalcev, ki jih uporablja ISKRA za svoje končne izdelke. Strnjeno prikazano obsega ta dejavnost naslednje:
1.	Presojanje in vrednotenje kakovosti in zanesljivosti proizvodov:
— Raziskave in preskusi materialov, elementov, posameznih vezij in sestavov za potrebe razvoja z vidika varnosti bodočega izdelka (električne, požarne itd.), njegove podvrženosti vplivom okolja ter mehanski obrabi in z namenom pridobivanja izhodiščnih podatkov za projektiranje izdelka s Potrebno zanesljivostjo.
-	Raziskave in preskusi prototipov kot verifikacija njihove dognanosti in dozorelosti za predajo v proizvodnjo na temelju tehničnih zahtev, standardov in predpisov — varnost, funkcionalnost, vzdrževalnost itd.
— Tipski preskusi izdelkov iz poskusne in redne proizvodnje za preverjanje, v koliki meri je proizvodnja sposobna vzdrževati stalno in enakomerno kakovost izdelkov.
2.	Opravljanje funkcije internega merosodnega organa:
-	hranjenje etalonov,
-	tehnični prevzem nove merilne opreme,
~ usmerjanje in verificiranje merilne in preskusne opreme,
~ tehnična evidenca merilne opreme,
~ arbitražne meritve,
~ vzdrževanje merilnih in preskus-nih naprav; vodenje tehnične dokumentacije zanje in evidence o kontrolnih in servisnih posegih.
?■ Izdajanje poročil o preskusih in raziskavah, potrdil in atestov: atest o tipskem preskusu izdelka, RSO-atest, atest o delovni pripravi in napravi na mehaniziran pogon, potrdilo o preskusu na električno varnost, atest o verifikaciji merilnega instrumenta itd.; hranjenje arhiva poročil in atestov ter vodenje evidence preskusov izdelkov
SMK je v zvezi z dejavnostjo preskušanja pooblaščen ža naslednja izdajanja atestov:
~ za homologiranje delov in opre-t?16 za motorna vozila v pogledu radio-frekvenčnih motenj,
~ za izdajanje atestov in strokov-Jtih ocen v smislu ustreznih členov temeljnega zakona o varstvu pri delu,
-	za preskuse elektronskih in elektrotehničnih naprav za Jugoslovanski tegister ladij,
—	za verificiranje merilne opreme, ki se uporablja pri proizvodnji elektronskih naprav za JLA,
-	za meritve RFM in izdajanje atestov RSO.
4.	Študij in uvajanje novih merilnih in preskusnih metod in postopkov. Obdelava in razvoj novih ter izpopolnjevanje merilnih in preskusnih metod. Konstrukcija merilne opreme in pripomočkov. Razčiščevanje kriterijev ocenjevanja ustreznosti izdelkov v primerih nezadostne jasnosti v predpisih (v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami, včasih tudi z mednarodnimi organizacijami). Izdelava predlogov za predpise o preskušanju, sodelovanje z oddelkom za standardizacijo v IRI ter v tehniških odborih Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja (JEK) pri izdelavi in obravnavi predlogov za IS in JUS standarde ter v tehniških komitejih Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) in Mednarodnega komiteja za radiofre-kvenčne motnje (CISPR) ter Mednarodne komisije za pravila za preskušanje električnih naprav (CEE).
5.	Sodelovanje s službami kontrole kvalitete v tovarnah preko komisije za kvaliteto in zanesljivost v ZP ISKRA s strokovnimi referati in izmenjavo izkušenj.
6.	Instruiranje na področju zanesljivosti: pomoč pri planiranju in izvajanju preskusov v tovarnah in usposabljanje tehničnega osebja, projektiranje opreme za preskušanje zanesljivosti v tovarnah, analitična obdelava rezultatov preskusov, priprava programov za obdelavo in analizo rezultatov na elektronskih računalnikih.
7.	Dajanje napotkov in pojasnil razvijalcem in konstruktorjem o izbiri elementov in delovnih režimov, klimatski zaščiti, električni varnosti. Izdajanje Iskrinega internega priročnika za kvaliteto in zanesljivost1', v katerem objavljamo rezultate svoje študijske dejavnosti in eksperimentalnega dela. Sodelujemo v strokovni komisiji za elektronske elemente ZP ISKRA, pri standardizaciji elektronskih elementov; iz tega dela poteka strokovno ocenjevanje ustreznosti elementov domačih in tujih proizvajalcev za izdajo „Odobritve uporabe11 v organizacijah ZP ISKRA.
8.	Sodelujemo z republiško in zvezno tržno inšpekcijo, republiško in zvezno gospodarsko zbornico, JEK-om, JUSK-om in drugimi organizacijami v državi v javnih akcijah za izboljšanje kakovosti izdelkov, pri standardizaciji in tehniški zakonodaji (zakoni za mere, za standarde, o znaku kvalitete, za tehnične ukrepe, za zagotavljanje kvalitete izdelkov in storitev).
Meritev
kapacitivnosti kondenzatorjev, izpostavljenih v klimatski komori.
V laboratorijih SMK, ki so v glavnem locirani v stavbi IRI na Tržaški cesti v Ljubljani (laboratorij za merjenje radiofrekvenčnih motenj je v Klečah pri Ljubljani), dela aktivno skoraj 50 strokovnih sodelavcev oziroma raziskovalcev, ki se pa zaradi širokega področja dejavnosti pogosto opirajo na širši krog zunanjih sodelavcev v ISKRI ali zunaj nje, zlasti še v drugih raziskovalnih organizacijah.
Laboratoriji so opremljeni tako z električno in elektronsko merilno opremo kot tudi s preskusnimi napravami za preskušanje na vplive okolja, s klimatskimi komorami z nastavljivo temperaturo, relativno zračno vlago in tlakom, klimatiziranimi prostori za meritve pri standardnih atmosferskih pogojih, s prostori za suho tropsko in vlažno tropsko klimo, mehanskimi stroji za vibracije, pretrese, udarce in padce, komoro s slano atmosfero, napravami za preskušanje vodotesnosti in prahotesnosti, odpornosti na sončno svetlobo itd., ter z večjim številom laboratorijskih termostatov in drugimi napravami za preskušanje zanesljivosti in trajnosti izdelkov. Oprema omogoča v točno določenih in predpisanih mejah nastavljati preskusne pogoje okolja in druge obremenitve, s čimer je dana možnost ponavljanja preskusov pod enakimi pogoji in v poljubnem času; mogoče je pospešeno izvajanje preskusov v krajšem času, kot bi bil za isti okolnji vpliv potreben v naravnih pogojih, s tem pa je dana možnost hitrega posredovanja rezultatov razvijalcem, konstruktorjem in tehnologom ter na temelju analize poškodb pri preskusih že tudi takojšnjega iskanja in preverjanja zaščite in drugih ukrepov za povečanje zanesljivosti.
Marjanca Kobe
Obvestilo
Počitniška skupnost vam nudi ceneno bivanje v času prvomajskih praznikov v počitniškem domu v Poreču. Cena dnevnega penziona je 50 din s pogojem, da ostanete v domu najmanj 3 dni, t.j. 3 polne penzione. Dom bo odprt od 27. aprila do 5. maja.
Prijavite se lahko do 25. aprila v Počitniški skupnosti, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, soba 616/VI, kjer vplačate tudi znesek za stroške bivanja.
NOV ELEKTRIČNI POJAV
V raziskovalnem centru „Thomas Watson Research Center11 IBM so odkrili zanimiv in nepričakovan električni pojav. Gutfeld in Tynan sta ugotovila, da povzročajo laserski impulzi dolžine nekaj nanosekund in energije 1 kW na površini tanke plasti iz molibdena, ali volframa, električno napetost 1/20 V. Napetost se pojavi v ravnini plasti, zato impulze lahko merimo brez posebnega ojačenja, potrebna je le električna zveza na površini plasti. Polariteta se ne spreminja z vrtenjem laserskega žarka, pač pa se spremeni pri sevanju na drugo stran plasti.
Pojav je bil odkrit pri raziskavah toplotne prevodnosti materialov za tanke plasti. Pri tem so laserske žarke uporabili za prenos kratkih toplotnih energijskih sunkov na različne vzorce, pod skrbno kontroliranimi pogoji. J.J.
IBM Avstrija, E. u. M.,(1974) 3 * * * * * 6 * * 9
DVIG INDUSTRIJSKIH CEN ZA 7 %
V ZAHODNI NEMČIJI
V letih 1971 in 1972 je bil porast cen v skladu s konjunkturo v Zahodni
Nemčiji relativno majhen. Dvig je
znašal v letih 1970 in 1971 med 5 in
6 %. v letu 1972 je padel na 3 %, k nec leta 1972 pa je prinesel preobrs
Večanje naročil, povišanje plač, v Čanje energijskih stroškov, večji dav in razcvet konjunkture so povzroč
naraščanje krivulje cen. Od tedaj : podražitve stalne. V začetku le 1973 je znašalo povečanje v prime javi s prejšnjim letom že + 5,5 %, prc sredini leta je doseglo že + 7,5 % (jul zadnji mesec, za katerega je bila st tistika izvedena). Po oceni bo lel zaključeno s povečanjem cen za
9 %. Vsi znaki kažejo, da sc bo nara Čanje cen še nadaljevalo.
Techn. Rdsch. (1974) 1
Kam za l.maj?
Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana organizira v sodelovanju s turistično agencijo „Slavnik“ prijetno bivanje v hotelskem naselju »Domus11 v ribiški vasici Njivice, na otoku Krku, v času prvomajskih praznikov. Vabimo člane delovnih kolektivov Iskre, da se prijavijo v čim večjem številu, da bomo lahko organizirali tekmovanje z ostalimi udeleženci, iz drugih delovnih kolektivov (Žito, Ljubljana - Gorenje, Velenje, Litostroj, Ljubljana in drugi), ki bodo preživljali praznike z nami.
Hotelsko naselje »Domus11 se je razvilo ob idilični ribiški vasici Njivice v majhnem zalivu med krajema Omišalj in Mahnska. Bogata flora in topla mediteranska klima omogočata obiskovalcem prijetno bivanje. Naselje »Domus11 ima vile med drevjem in hotel Jadran, ki daje videz strnjenih ribiških hišic in leži tik ob morju. Gostom so na voljo odlična pizzerija ter plesišča v disco klubu, nočnem baru, na Plavi terasi in na terasi hotela Jadran.
Kopanje, sončenje, ribje specialitete, jedi na žaru, pizze, dobra in poceni vina, športne aktivnosti in ples popestrijo bivanje v Njivicah. Ce imate skrite želje, da bi se vozili z ladjo, da bi doživeli enkratni piknik na morju, se vam bodo tudi te uresničile. Ogledali si boste Haludovo, najatraktivnejši turistični center na severnem Jadranu,in se okopali v čudovitem bazenu, lahko pa boste obiskali tudi nočni bar. Pred odhodom vas čaka presenečenje — poslovilna večerja ob svečah, pod ribiškimi mrežami in ob izvrstni pijači. Ce želite spoznati člane drugih delovnih kolektivov in se pogovoriti o za vas pereči problematiki, imate med kulturnim, športnim in zabavnim programom najboljše možnosti za razgovore in sklenitev prijateljstev.
PROGRAM:
30. 4.
Odhod iz Ljubljane s Trga revolucije ob 16. uri, prihod v hotel »Domus11, namestitev in dobrodošlica, večerja, spoznavni večer ob glasbi in plesu, informacije o kraju in programu bivanja.
1.5.
Polni penzion:
zabavni program: izlet z ogledom znamenitosti otoka Krka z vodiči, zvečer zabava z družabnimi igrami (bogate nagrade) na terasi hotela Jadran.
2.5.
polni penzion:
zabavni program: križarjenje z ladjo po Kvamerju, ribji piknik s specialitetami na žaru, glasba in ples na krovu, zvečer ples na Plavi terasi, v disco klubu, ali nočnem baru.
3.5.
polni penzion:
zabavni program: ogled hotelskega kompleksa Haludovo, kopanje v bazenu, športna tekmovanja v tenisu, odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu in veslanju, zvečer ples.
4.5.
polni penzion,-
zabavni program: finale športnih tekmovanj, razglasitev rezultatov, poslovilna večerja ob svečah v ribiškem ambientu, družabne igre s plesom.
5.5.
zajtrk, kosilo.
prosto za individualne aktivnosti, popoldan odhod proti Ljubljani. CENA ARANŽMAJA je din 575 po osebi za odrasle din 400 za otroke do 12 let din 150 za otroke do 8 let (brez ležišča)
za otroke do 4 let brezplačno. V kolikor se odločite za lastni prevoz, se cene na osebo znižajo za 70 din. V ceni so zajeti naslednji stroški:
-	5 polnih penzionov
-	konzumacija za plese v Jadranu in na Plavi terasi
-	stalna vstopnica za disco klub »Peharček11
-	križarjenje z ladjo in ribji piknik
-	ogled otoka
-	uporaba športnih naprav in organizacija tekmovanj
-	nagrade pri športnih in družabnih prireditvah
-	ogled Haludova in kopanje v bazenu
-	prevoz Ljubljana - Krk - Ljubljana
-	vodstvo, spremstvo in organizacija izleta.
Zaradi izrednega zanimanja prosimo, da pohitite s prijavami, oz. da se prijavite najpozneje do 18. aprila do 11. ure. Prijavite se na Počitniški skupnosti, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 616/VI, informacije po telefonu 55-898. Ob prijavi je treba vplačati 100 din akontacije po osebi, ostali znesek pa pred odhodom.
PLASTIČNA ALUMINIJEVA ZLITINA
„Supral 150“ je prva aluminijeva zlitina, ki ima plastične lastnosti. Raziskave za to zlitino so trajale v firmi British Aluminium Co.-BACO — 7 let in končno je na trgu prva zlitina s takimi lastnostmi. Zlitina se lahko oblikuje v komplicirane oblike.
Zlitine s takozvanimi plastičnimi lastnostmi, ki so jih uporabljali do-sedaj, so imele za osnovo cink. Nastale pa so razne omejitve pri delu. Slaba stran plastičnega preoblikovanja je bila namreč v tem, da je bila zlitina plastična že pri nizkih temperaturah, včasih je vplivala nanjo že sončna svetloba. „Supral 150“ pa ostane do 150*C trden, do te temperature ga ni mogoče preoblikovati. Razen tega je natezna trdnost 1 kg/cm . V ostalem so fizikalne lastnosti podobne že znanim aluminijevim zlitinam. Zaradi takega preoblikovanja — šele pri temperaturi 150°C, je možno, da se nove zlitine lahko emajlirajo v pečeh. S. O.
Metali 1974/2,
Kje in kako bomo letovali s
Počitniško skupnostjo
Počitniška skupnost ZP Iskra obvešča člane delovnih kolektivov Iskra, da je v letošnjem letu pripravila letovanja v naslednjih krajih:
1.	Počitniški dom Iskra-POREC in zasebne sobe
2.	Počitniški dom Iskra-TRENTA
3.	Počitniški kamp MIR na Dugem otoku
4.	Počitniški dom LILET-VODICE
5.	Počitniška naselja UJV-SAVUDRIJA, DEBELI RTlC, UMAG
6.	Počitniški dom EMO-Crikvenica
Cena penziona
Počitniški dom	Izmena	Odrasli	Otroci
POREČ (sobe v domu) 5. 15. 25. junija 5. 15. 25. julija 4. 14. 24. avgusta 3. 13. septembra POREČ (privatne sobe 1. 11.21.31. julija 10. in 20. avgusta		60,- 50.-	45. — v sezoni 35. — izven sezone
TRENTA	5. 15. 25. junija 5. 15. 25. julija 4. 14. 24. avgusta 3. septembra	55,- 50,-	40,- v sezoni 35,- izven sez.
DUGI OTOK	5. 15. 25 junij 5. 15. 25. julij 4. 14. 24. avgust 3. septembra	46,- 40,-	35,- v sezoni 30,- izven sez.
VODICE	21. 31. julija 10. 20. 30. avgusta	70,- 56.-	54.- (od 5—10 let) 38,- (od 2-5 let) izven sez.
UMAG	20. 30. junija 10. 20. 30. julija 9. 19. 29. avgusta	60.-	
SAVUDRIJA IN DEBELI RTIČ	21. junija 1. 11. 21. 31. julija 10. 20. avgusta	60,-	
EMO-CRIKVENICA	15. 25. junija 5. 15. 25. julija 4. 14. 24. avgusta	70,-	
Zaradi omejenega števila ležišč sprejemajo prijave za letovanje v POREČ U in na DUGEM OTOKU poverjeniki v delovnih organizacijah. Za ostale kapacitete se lahko prijavljate direktno na Počitniško skupnost. V delovnih organizacijah se lahko prijavite naslednjim tovarišem:
1. Elektromehanika Kranj, Gašperšič
Janez (soc. delavec) 2171, 2. IEZE Ljubljana, Marija Baloh tel. 59-141/42, 3. Avtoelektrika Nova Gorica, Čermelj Branko, 4. Aparati Ljubljana in SVN, Kastelic Tone int. 44,	5. Elektromotorji Železniki,
Kotar Frenk, 6. Naprave Ljubljana, Oček Teodor, 7. Kondenzatorji Semič, Moljk Franc, 8. Elektronika
Horjul, Komel Marija, 9. Instrumenti Otoče, ing. Trelc Janez, 10. Usmerniki Novo mesto, Avguštin Ljubo, 11. Polprevodniki Trbovlje, Kuhar Franc, 12. Raziskovalni inštitut (ZZA), Jereb Pavel, 13. Iskra Commerce, Kandus Mile, Celovška, tel. 55-741, 14. Sprejemniki Sežana, Žvokelj Ivo, 15. Orodjarna, Ljubljana Radman Janez, 16. Gosp. aparati, Sk. loka, Kapus Anica, 17. Sp. Idrija (Elektromot. Žel.), Poljanec Srečko int. 05, 18. Šentjernej (Obrat Upori IEZE), Grubar Karl, 19. EMO Celje, splošna služba.
Interesenti iz ostalih organizacij se lahko obračajo direktno na Počitniško skupnost. Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Prednost pri prijavi imajo delavci, ki še niso koristili uslug letovanja v naših počitniških domovih in delavci z nižjimi osebnimi dohodki.
Interesente za letovanje v Kampu „Mir“ na Dugem obveščamo, da bo za izmene s 5. julijem in naprej za vožnjo iz Ljubljane do Sukošana in nazaj organiziran prevoz s posebnim avtobusom.
Prijave za letovanje oddajte najpozneje do 30. aprila, da vam bomo lahko pravočasno potrdili rezervacijo. Ko prejmete potrjeno rezervacija morate takoj vplačati 100,- din akontacije po ležišču. V kolikor 14 dni po prejemu potrjene rezervacije, akontacije ne boste vplačali, bomo rezervacijo brisali. Akontacijo lahko vplačate po položnici na naš ŽR št. 50104-601-26955, ali poverjenikom v tovarnah.
Vse prijavnice morajo biti potrjene od sindikalne organizacije ali kadrovske službe podjetja, kjer je prijavljenec zaposlen. Po vplačilu akontacije ali najpozneje 3 tedne pred nastopom letovanja boste prejeli NAPOTNICO za letovanje. Potrdilo rezervacije ne velja kot napotnica.
Opozarjamo interesente, ki bi želeli letovati na Dugem otoku z lastnimi šotori, da je kapaciteta kuhinje omejena in se morajo prav tako prijaviti za letovanje, da dobijo napotnico, ker bodo vsi, ki pridejo v kamp brez napotnic^ plačali višjo ceno.
POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA
PRIJAVNICA ZA LETOVANJE
Podpisani...........................zaposlen v ZP Iskra
......................TOZD .....................................
se prijavljam za letovanje v ....................................
Z menoj bodo letovali naslednji družinski člani:
žena ............................................................
otroci (navesti ime in rojstni datum) z lastnim ležiščem ali brez
1................................................................
2...............................
3	.........................
4	.........................
Letovati želim v času od ... ali od...................do
do
Iskrina mladinska brigada na Dugem otoku
Na Dugi otok, v naš kamp „Mir“ je 1. aprila prišla mladinska delovna brigada, sestavljena iz 18 mladink in mladincev iz petih delovnih organizacij Iskre. Tako ta, kot tudi druga brigada v teh dneh, naj bi v našeip kampu opravili vrsto prepotrebnih del, da bi v novi sezoni kamp čim bolj zadovoljil vse naše letovalce.
Morda je med domačini prihod brigade mladincev vzbudil občutek nezaupanja, češ, saj ne bodo kos vsem nalogam, ki jih tu čakajo. Toda brž je takšen občutek splahnel, saj so mladi že naslednji dan, po opravljeni obvezni jutranji telovadbi, dokazali, da jim gre tudi tako delo dobro od rok.
Brigadirji so vsak dan delali od 6. do 13. ure in po desetih dneh njihovega prostovoljnega dela imajo kaj pokazati. Tudi žulji na njihovih rokah izpričujejo, da niso lenarili, pač pa z intenzivnim delom dokazali, da so čas v brigadi koristno in plodno izrabili v splošno korist.
Komandant brigade Tone Volčič je bil z brigadirji zadovoljen. Pokazali so veliko delovno vnemo, discipliniranost in voljo, da bi postorili kar največ. V popoldanskem času, ko je bilo naj-
težje delo za njimi, so imeli razne razgovore, športna tekmovanja, ogledali so si okolicd in sprejeli predstavnike obmorske karavle. Ob tej priložnosti jim je kapetan skupine naših ladij predaval o političnem položaju v svetu in o odnosih med Jugoslavijo in Italijo.
V petek, 5. aprila, je brigadirje na Dugem otoku obiskal tudi predsednik sindikalne konference ZP Jože Čebela. Z brigadirji se je na dolgo pogo-vaijaf o organiziranosti Iskre po novi ustavi, o delegatskem sistemu in podobno. Razgovor je bil zanimiv in je trajal pozno v večer.
In kaj so brigadirji urejali v našem kampu? Predvsem so se lotili urejevanja plaže pred kampom, v dolžini okrog 40 in širini 5 do 7 metrov. Na prostorih med obstoječo teraso in sanitarijami so pripravili teren za podaljšanje terase, pod katero bodo uredili skladiščne prostore in bife. To delo ni bilo lahko, saj je teren zelo zahteven, vendar pa so se brigadirji z vsemi težavami spoprijeli zagrizeno in tudi uspeli. Zares — opravili so nepričakovano veliko in težkega dela.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Skupina delavk iz Iskre-EMO si je ogledala tudi Trogir.

Kuhale so v naši posodi
EMO pokrovitelj tekmovanja za idealno ženo Jugoslavije. Polfinala v Splitu in velike proslave ob dnevu žena so se udeležile tudi naše zaslužne delavke.
visoko, v daljavi pa se je v zlati barvi lesketalo morje. Sosede so bile že pokonci, pri oknih. Kar nekam težko je bilo razumeti, da je tu v Dalmaciji že vse v cvetju in soncu, v Sloveniji pa dežuje in sneži.
Dobili smo se na celjski železniški postaji - 11 žena iz našega kolektiva in jaz kot edini predstavnik močnejšega spola. Verjemite mi, da mi v začetku ni bilo lahko pri srcu, čeprav se imam drugače za korajžnega. Biti sam z enajstimi izkušenimi -ženami, kar celih tri dni, se mi niso zdele mačje solze. No, pa ni bilo tako hudo, lahko sem jim celo hvaležen, ker so mi skoraj z materinsko ljubeznivostjo pomagale pregnati prehlad.
Do Zagreba smo se peljali z navadnim potniškim vlakom. Marsikatero moško oko se je uprlo v naše kupeje. „Momci, tamo su Slovenke," sem slišal glas iz hodnika. Takoj za tem se je skupina dobro raščenih možakarjev postavila pred naša vrata. „No, ravno prav, se vsaj ne bom počutil tako osamljenega med tolikimi ženskami," sem po tihem pomislil.
V Esplanade, enem najboljših hotelov v Zagrebu, nas je pozdravil in pogostil predstavnik revije Praktična žena iz Beograda. Sedeli smo v mehkih baržunastih foteljih in srebali po želji naročeno pijačo. „Veste, v
ISKRA
Številka 14 - 13. april 1974
tako nobl hotelu pa še nisem bila," mi je na uho šepnila soseda. Mnoga leta že dela pri stroju v EMO. Po službi takoj hiti domov, v skromno stanovanje, k otrokom in možu. Za posedanje po hotelih in potovanja ni časa, ne denarja. ..Takole brezplačno, kot zaslužna delavka, sedeti v modernem hotelu pa se že splača, pa tudi imenitno je", je modrovala.
V	Zagrebu se nam je pridružila skupina žena iz Podravke iz Koprivnice in še nekatere žene iz raznih krajev Hrvaške in Bosne. Okoli 21. ure smo z „brzcem“ odrinili proti Splitu.
V	spalnem vagonu sva bila med ženskami le dva moška. Lahko rečem, da sva se kar vživela - posebno potem, ko so naše živahne Celjanke od nekod prinesle steklenico vinjaka. „Le dajte ga, močno potegnite. Tablete pa pustite; to vam bo najbolj pomagalo," so mi prigovarjale. Držal sem se nasvetov in kmalu se mi je zdelo, da prehlad pojenjuje.
Naše „Emovkc“ so bile vso dolgo pot do Splita najbolj živahne. Pa kaj ne ti bile? Končno jim je le uspelo, da se vsaj za nekaj dni otresejo nas moških godrnjačev. Sele okoli polnoči je v spalniku postalo mirneje. Zjutraj, ko sem se prebudil, je bilo sonce že
PRIZNANJE NAŠI POSODI
Uredništvo revije Praktična žena iz Beograda organizira vsako leto prireditev na kateri izberejo najidealnejšo ženo Jugoslavije. (Lani je bila v Velenju) V Kaštelu Sta-rom pri Splitu je bil 6. 7. in 8. marca le polfinale. V okviru te prireditve je Praktična žena organizirala tudi medrepubliško proslavo v počastitev dneva žena, ki se je je udeležilo nad 300 žena iz vse Jugoslavije. Tako je bilo v teh dnevih v Kaštelu Starom, v hotelu Palače, kar nekako romarsko središče Jugoslovank.Ni odveč, če zabeležim, da ni nobeni žal, da se je udeležila te velike proslave, in kot gledalka tudi polfinalnega tekmovanja za idealno ženo Jugoslavije. Glavni pokrovitelj tega velikega srečanja je bilo naše podjetje, (to se je povsod opazilo). Na plakatih je bilo napisano ime našega podjetja in narisan zaščitni znak, preko zvočnikov pa so bili ob vsakem obroku hrane propagirani naši izdelki. Veliko zanimanje za naše izdelke so pokazale ženske, ki so si jo ogledovale zloženo v vitrinah v avli hotela. Tudi tekmovalke, ki so kuhale v naši posodi, so se zelo pohvalno izražale o njeni kvaliteti. Predvsem so bile vesele našega darilnega seta Atena (čeprav so bila naša darila precej manjša od daril nekaterih drugih podjetij).
Polfinalno tekmovanje za idealno ženo
Polfinala v hotelu Palače v Kaštelu STarom se je udeležilo 10 kandidatk iz raznih krajev Jugoslavije. Zastopane so bile vse republike, razen Slovenije. To seveda našim Emo vicam, ki so bile edine predstavnice iz Slovenije, ni bilo po volji. Sicer pa organizator tega ni kriv, ker sc na ta izbor pač Slovenke niso prijavile (pred dnevi sem izvedel, da se bo drugega polfinala v Novem Sadu udeležila ena izmed naših delavk - že sedaj ji želim dobro uvrstitev. Finale bodo v poletnih mesecih v Beogradu).
V veliki hotelski kuhinji so se kandi-datkinje prvi dan pomerile v kuhanju. Da je šla kun arija boljše od rok je poskrbelo tudi naše podjetje, kajti tekmovalke so vse kuhale v na« najboljši posodi Univerzal, ob kateri so se na koncu zelo pohvalno izrazile. Samo tekmovanje v kuharskih veščinah ni potekalo brez zapetljajev. Milojka Svičevič iz Titograda je zahtevala mlado p urico, ker pa je niso mogli dobiti v Kaštelu Starom, niti v vsem Splitu, so ji prinesli 4 kilograme težkega in povrhu starega purana. Ni in ni hotel biti pečen, zato so se druge tekmovalke močno nervirale.
Kvaliteto pripravljenih jedil so ocenjevali seveda moški s prefinjenim okusom. Ženske so se res potrudile. To sem ugotovil po tem, ker so specialitete pri ocenjevanju skoraj preveč hitro izginile v želodcih moške žirije. Mi smo lahko le gledali in požirali sline. Moška žirija, ki je bila sicer zelo resna, je ocenjevala tudi gibanje kandidatk okoli štedilnika, kajti za idealno ženo je tudi to pomembno. Prvi dan so se
tekmovalke pomerile še v serviranju jedil; odgovarjale so tudi na precej zahtevna vprašanja iz področja kulture, politike, gospodarstva in drugih področij. Na vprašanja so presenetljivo dobro odgovarjale, še posebej so se odrezale pri vprašanjih, kakšne pravice imajo ženske v okviru nove ustave. Najbolj zanimivi del tekmovanja je predstavljala tekmovalna disciplina „po svobodni izbiri", v kateri so tekmovalke pokazale, kaj delajo v prostem času. Ena je se šila krilo, druga je pela, tretja igrala na klavir itd. Najboljše se je odrezala Jasmina Corovič, učiteljica iz Novega Pazarja, mati štirih otrok. Je aktivna družbenopolitična delavka, piše pesmi in bo v kratkem izdala svojo pesniško zbirko, poleg tega je doma še dobra žena in mati. Kot je sama dejala, se z možem izredno dobro razumeta.
Naslednja dneva so kandidatkinje tekmovale v vezenju, pletenju in aranži-ranju cvetja. Tekmovanja so bila precej naporna, kajti idealne žene je gledalo 300 žena, preko TV pa še mnogo več. Zato ni Čudno, da so se nekaterim tresle roke.
PRIJETNI SPOMINI
Čeprav je bil hotel Palače, ki leži v čudovitem borovem gozdiču, zaščiten kot narodni park, popolnoma zaseden predvsem z ženskami, našim delavkam ni bilo dolgčas. Prek dneva so se kot gledalke udeležile tekmovanja. Na razpolago so imele tudi plavalni bazen z morsko vodo, savno; lahko so gledale filme ali hodile na sprehode ob morju in na toplem dalmatinskem soncu. Po večerjah so se pričeli zabavni programi.
Pogovor z Milošem Pavlico
predsednikom KK ZM Iskra
Napiši intervju z novim predsednikom koordinacijske konference Zveze mladine ZP Iskra, Milošem Pavlico. Dela v „Aparatih“ na Savski cesti. Približno tri tipkane strani. Odvisno seveda od „teže“.
Vedno spoštujem ukaze urednikov, sodelavcev — kateri novinar pa jih ne - le tista „teža“ mi je sprva, ko sem delal koncept, nekoliko zagrenila pi-s^je. Zakaj? Miloš je namreč takoj na začetku najinega pogovora poudaril, da ne namerava načenjati številnih žgočih problemov, ki — po njegovem mnenju — tarejo Iskro. Menda je že to, da je nakazal na mnogo milejša vprašanja, povzročila veliko prahu; le kako bi se šele „kadilo“, če bi opozoril na nekatere hujše stvari.
Tako. In če sogovornik noče spregovoriti o večjih problemih, kje pa naj dobim tisto „težo“, da mi bodo intervju sploh objavili. Morda pa je o problemih posredno le spregovoril. Presodite sami. Jaz mislim, da delno je.
»Rodil sem se leta 1950 v prijetni primorski vasici blizu Nove Gorice. Iz otroških let se najbolj spominjam vaškega okolja. Vas omogoča otroku več kot mesto — predvsem sproščeno mladost. Moji starši so meni in bratu puščali precejšnjo svobodo pri odločanju, za kar sem jim najbolj hvale-žen.“	J J
.2 mladinskimi vprašanji se je začel ^iloš ukvaijati že v srednji šoli v Novi Dorici. Bil je aktiven član pri številnih specializiranih mladinskih organizacijah. Po končani srednji šoli je prišel v Ljubljano z namenom, da bo študi-J3! n.a ekonomski fakulteti. Zaradi takšnih ali drugačnih problemov je študij ekonomije opustil in se vpisal ”a sociologijo in geografijo. Tudi ta študij je opustil in naslednja štiri leta preživel na različnih potovanjih po svetu. Ta potovanja mi je opisal kot lasten individualen študij sociologije, gologje, filozofije in drugih druž-
Zakaj je opustil študij?
9 tem sva se pogovarjala že na seminarju voditeljev mladinskih aktivov ZP Iskra v Portorožu v družbi z namestnikom glavnega direktorja tskra Commerca Francem Vrečkom. »Glavni krivec je učni sistem; mlad lovek, ki pride s srednje šole, se na fakulteti enostavno sreča s strahotno Praznino v odnosu do vseh družbenih ved. Če se srečaš z družbo, ki se s temi stvarmi več ukvarja, začutiš strahotno praznino in si v nevarnosti, da te izgubiš. To se je zgodilo meni.*'
Tudi potovanja so način in pot za oblikovanje življenja, mišljenja. Na Jm je skušal Miloš z lastnim individu-nim študijem nadoknaditi praznino. Poznaval je svet, ljudi, gradil nove vrednote življenja, razbijal tipično malomeščanske navade, ki se odražajo Predvsem v lastnini "in kje si vse bil?
c »Prepotoval sem dobesedno vso .^r?Po, dobršen del Azije in severno '‘triko. Lep kos sveta. Lahko rečem, a se počutim svetovljana, da se po-ntim doma kamorkoli grem.“
Se mnogo je vedel povedati o svoji -vjjenjski poti, mnogo zanimivega, °da zavedel sem se, da vsega tega ne °m mogel uporabiti v intervjuju, ker j11 pričakoval le kaj več besed o Gladini, njenih problemih, saj je Miloš 7un.ec Loncev zdaj predsednik KK ZM Iskra.
~ Odnos do mladine? !
„Mislim, da sta novi program in novo vodstvo delno tudi odraz mojega prispevka in da se v novem programu (o njem smo v Iskri že večkrat pisali) odraža pač moje hotenje. Če sem sprejel to dolžnost, sem razumljivo moral dati tudi svoj pristanek na tak program kot je in nanj tudi kreativno vplivati. In mislim, da je moj odnos do mladih že zajet v tem programu. Širše skoraj ne bi razlagal."
Da bi takole končal intervju. Ne. Verjetno je imel Miloš takrat „slab dan". Dobro se spominjam, kako prizadeto je govoril o mladinskih vprašanjih, recimo na portoroškem seminarju ali pa ko sva se peljala v Portorož.
Moral sem ga dobesedno sprovocirati. In uspelo mi je.
„Kaj me predvsem boli in kaj bi bilo treba narediti? Gre predvsem za eksistenčne probleme mladih. Predvsem problematična je tu delavska mladina, saj je blokirana v možnostih kreativnega delovanja zunaj službe. Druga stvar je problem samega gmotnega položaja mladih. V novem programu smo si zadali, da naredimo analize resničnega stanja in urejenosti družbenega standarda - s tem mislim predvsem na odnos podjetij do izobraževanja mladih, do vajencev, pripravnikov, do stanovanjskega vprašanja. Družbenih stanovanj ni zadosti, podjetja nimajo denarja in v tem položaju želimo vzpodbuditi nekatere akcije. Tu se nakazujejo številne možnosti, na primer urejevanje sob. Sobe so verjetno tista rešitev stanovanjskega problema mladih. Seveda le začasna rešitev."
- Kaj pa drugi problemi?
„Otroško varstvo. To je eno najhujših vprašanj, saj strahotno hromi delovanje mladih. Pa ne samo mladih, pač pa vpliva tudi na proizvodnjo v podjetjih. Opozoril bi tudi na dopolnilno izobraževanje, družbeno prehrano in ... lahko bi še in še našteval. Poudariti moram, da je v Iskri dopolnilno izobraževanje zadovoljivo urejeno, da se izredno veliko mladih dopolnilno izobražuje."
— Kaj pa organiziranost mladine v ZP Iskra?
,,Pri delovanju mladine v okviru ZP pa tudi v Sloveniji je določen problem. Na nas gledajo kot na nezrele
so trajali skoraj do jutra. Ženskam je bil t razPolago tudi disco klub. Za dobro k. f*0'oženje je skrbel priznani ansambel ^ograjske TV. i
-v-ugrai: Aco Tl
, pevca Mile Bogdanovič, in
Olivi
tandafilovič in še vedno šarmantna
_era Markovič.
vživ iVenkc 50 se> *cot P° navac,l hitro ivele. Bile so deležne posebne pozornosti, bjl Je dejala urednica Praktične žene, so e najbolj dostojne, kljub temu pa izredno Sodelovale so celo pri direktnem , Uskem prenosu za RTV Beograd. Naše ta,e so se najbolj razživele, kar je seveda Umljivo, ko je Mile Bogdanovič začel ‘terna °,Venske pesm' ‘n ansambcl igrati naše
p. 9ePrav Slovenke niso sodelovale v pol-sla ■ za izvolitev najidealnejše žene Jugo-D„'aJe. je bila v glavni žiriji tudi naša pro-Orf^^stka Ika Plevnik, ki je bila pri nek jevaniu naJboli stroga. Sicer pa je tistih m KaJ moških letalo za njo kot muhe za glav1'1 in j® bila tudi drugače med SDr ?lrni Nastavljenim zankam se je vedno Pov h ° Zmuznila. Med pogovorom mi je ve dala, kako neprijetno mrzlo je tuio v dal i Pb ujetem prihodu. ..Direktorju sem pt a ultimat - naj uredi ogrevanje hotelskih tja|Slorov- ah mi najde vsaj enega vročega 8eea «tlnca, P8 n* bilo ne enega ne dru-ZaKa. se mi je potožila. Sele drug večer so uja S|'k Pr'mer hotel ogrevali in tudi nasled-tekn, Va ‘tel- O samem srečanju žena in 8lavn°Vaniy Pa m* j? rekla: „Kot član Vije”6 fujje za izbor idealne žene Jugosla-s|heJiem 'mela priliko natančneje spoznati Vanj* .tekmovanja. Smatram, da tekmo-samo namen dobiti zmagovalca, e3* istočasno doseči od javnosti, da
pravilno vrednoti delo žena, s katerim se srečujejo vsak dan, vendar ostaja le-to nekje v anonimnosti, ker je v glavnem vezano na zelo ozek družinski krog.
Istočasno pa pomeni takšno srečanje tudi medsebojno spoznavanje in izmenjava i skušenj žena iz vseh republik. Rada bi povedala tudi to, da je s to akcijo dosežen tudi naš propagandni cilj, kar vidno dokazuje izjava ene od tekmovalk: „Moja prva investicija v gospodinjstvu, ko se vrnem domov, bo nakup emajlirane posode Univerza!. Rada bi imela prav takšno, kot je ta, v kateri sem kuhala na tekmovanju. Posoda je izredno praktična, predvsem pa zelo lepih barv in dekorjev.” In ker seže dober glas v deveto vas, lahko pričakujemo, da bo ta segel do vseh meja naše domovine.”
Dragici Janežič in tudi njenim kolegicam, bodo ostali dnevi v Splitu nepozabni. „To je bilo zame enkratno doživetje, zato se zahvaljujem tistim, ki so mi omogočili čudovit izlet v Split. Ne bom pozabila lepih večernih zabavnih programov, sprehodov, ogleda muzeja v Sinju, prav tako ne tekmovanja jugoslovanskih žena, ki jc bilo izredno zanimivo, in proslave na večer 8. marca. Želim, da bi tudi v bodoče naše zaposlene ženske imele možnost, da se udeležijo podobnih srečanj, posebno tiste, ki so veliko dale za podjetje.” Dragica dela v KMO že 27 let. Split je bil zanjo prvi daljši izlet.
Lepi dnevi v Kaštelu Starom so hitro minili. Pred hotelom Palače se je 300 žensk poslavljalo. Marsikatera je imela solze v očeh. Dnevi so minili, lepi spomini pa so ostah-	1. Ivačič
osebe. Novo vodstvo si je zadalo korenit program in zastavilo cilje, da bo spremenilo sam položaj mladih v Iskri. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bomo takoj naredili resnično radikalen preobrat stanja. Čez noč verjetno ne bomo mogli doseči tega, kar smo si zastavih, toda nekje moramo začeti. Letos smo si stvari dobro zastavih, prihodnje leto pa jih bomo še odločneje uresničevali."
Zatem mi je obširno obrazložil program dela koordinacijske konference in njenih teles, spregovoril o Iskrini štafeti, brigadi na Dugem otoku in o mnogih drugih ključnih vprašanjih, od katerih je odvisno nadaljno
povezovanje — organiziranje mladih.
Mladi Iskraši so si zastavih bogat program. Izredno bogat. Prepričan sem, da ga bodo uresničili. To pa ni odvisno samo od njih samih, od njihovega mladinskega vodstva. Pomagati jim morajo tudi druge družbenopolitične organizacije, vodstveni organi, vsi...
,,Moramo biti aktivni," je na koncu najinega pogovora podčrtal novi predsednik KK Miloš Pavlica. Menim, da je že s tem opozorilom na organizirano aktivnost mladih dal temu pisanju tisto „težo“, ki sem jo omenjal na začetku.
Da, aktivni morate biti. L. Drobež
PORTRETI ISKRAŠElf
France
Hajnrihar
Kosov France v „Elektromo-torji“ Železniki je pranečak znanega slovenskega zgodovinarja Franceta Kosa. Doma sta iz iste hiše v Selcih. V razgovoru je dejal:
trMoja mama je Kosova iz Selc, živimo pa v Železnikih, po očetu pa imam priimek Hajnrihar. Že 19 let sem v Iskri v Železnikih. Prehodil sem dolgo pot od pionirskih časov tovarne, do danes, ko se že lahko nekoliko pohvalimo z moderno tehnologijo. Končal sem vajensko šolo in postal orodjar, pozneje sem se vpisal na delovod-sko šolo. Zdaj sem pomočnik vodje orodjarne.
Delo je raznoliko in seveda zahtevno, saj delamo vsa orodja sami. Lotimo se tudi marsikatere priprave, izboljšamo tehnološke postopke in marsikak delovni postopek avtomatiziramo. Seveda so to le manjši posegi. Moja naloga je tudi vodstvo vajencev v našem oddelku. Dobri in sposobni fantje so, le premalo jih je. Iskrin šolski center pošilja najboljše - veseli
smo ga lahko. Zadovoljen sem tudi zato, ker učenci v tretjem letniku delajo v matični tovarni, da se privadijo okolju, strojem in realnim možnostim domače tovarne. “
„In kaj delate popoldne? “
„Rad smučam - nisem favorit - vse le v družinskem merilu. Zaigram pa rad tudi partijo šaha ali taroka. Pa tudi oče sem, potem veste, da sem včasih tudi za „pe-stemo“, ali pomagam pri gospodinjstvu. Sva pač oba z ženo v službi in ne kaže drugače. “
KF
Razširjeni sestanek 10 Kluba štipendistov Iskre
Tokrat se je Klub štipendistov sestal na svoj redni sestanek. Pri tem pa smo povabih k sodelovanju ostale štipendiste, ki se zanimajo za določene probleme pri delovanju kluba.
Največ govora je bilo o dveh točkah, ki prikazujeta sedanje torišče delovanja kluba štipendistov. Miloš Ošlaj nam je podal pregled delovanja na področju dopolnilnega strokovnega izobraževanja.
Klub štipendistov namerava ustanoviti klub inovatorjev. Delovanje kluba naj bi predvsem povečalo praktično znanje štipendistov, ki bi tako ob zasedbi delovnih mest imeli določeno praktično predznanje. Prijavilo se je nekaj štipendistov, ki so bili pripravljeni sodelovati. Pri tem smo imeli srečno roko, saj se vsi ti ukvarjajo s sestavljanjem raznih vezij. Za nekakega duhovnega vodjo smo izbrali kolego Merčuna, ki je študent Fakultete za elektrotehniko. Prostori so zagotovljeni na tehnični srednji šoli na Vegovi 4. V osnovi smo tako pripravili novo delovanje kluba. Tako štipendisti prehajajo iz osnovnega delovanja v okviru fakultet na delo, ki ima vse večji smoter, kajti prinaša probleme v proizvodnji. To pomeni medsebojno približevanje med teorijo in prakso.
Praktično izpopolnjevanje je po našem mnenju prednost, ki pomeni pridobitev štipendistov in tudi ZP ISKRA. Nekateri spremljajo to akcijo z zadržanostjo. Upamo, da bo delo, ki naj bi bilo od začetka „hobby“ prešlo v koristno sodelovanje med štipendisti in posameznimi podjetji.
Druga točka je obravnavala inozemske prakse. Hoteli smo določiti kriterije za podeljevanje inozemskih praks. Naleteli smo na nekatere težave, ki pa smo jih sporazumno prebrodili. V ta namen smo določili lestvico. Nerešen problem je ostal glede zanesljivega opravljanja prakse. Tako je bilo mnenje o kavciji le delno
sprejeto in ga bo treba še proučiti. Kot dodaten kriterij pa bomo upoštevali delovanje v klubu štipendistov.
Letos smo imeh manj sreče pri odgovorih tujih podjetij. Zastoj proizvodnje v svetu se odraža v manjšem številu pozitivnih odgovorov. Tako smo do sedaj dobili 11 praktikantskih mest, med tem ko je kandidatov štirikrat več.
Izvršni odbor se je letos izkazal, kot zelo dinamičen in sposoben organizirati najrazhčnejše dejavnosti. Prav tako se je povečala informiranost študentov. Ob vsaki akciji po fakultetah in srednjih šolah obesimo plakate. Druga pot informiranja je časopis Iskra, ki ga sedaj prejemajo skoraj vsi štipendisti. Zahvala za to gre predvsem uredništvu, referatu in izvršnemu odboru kluba štipendistov.
Ekskurzije so nekaj novega v delovanju kluba in so bile do sedaj po strokovni plati dobro organizirane. Lep primer je obisk Iskre v Žužemberku, ki je marsikomu spremenil mišljenje in poglede o proizvodnji.
Smučarski izleti pomenijo združevanje mladih v športu in odlično rekreacijo v zimskem času. Vsak izlet je dobro uspel, saj o tem pričajo polni avtobusi in veseli obrazi ob vrnitvi.
Sodelovanje z ZM ISKRE predstavlja nov korak k medsebojnemu sodelovanju mladih in povsem novo predstavitev težav in delovanja štipendistov. Prizadevali smo si, da bi nekatere naše akcije bile skupno načrtovane z mladinskimi organizacijami po kolektivih. Pri tem smo dosegli nekatere pomembne dogovore. Tako bomo zastavili skupne sile, da bi bila praksa čim bolj strokovna in zanimiva. V to akcijo se vključuje tudi referat za štipendiranje, ki bo vplival na posamezna podjetja. Prav tako pa bodo po letnih počitnicah izvedli anonimno anketo, ki naj zajema strokovne, pedagoške in tehnične težave na praksah.
Literarna
sozvočja
Sm
Krog sonca se z daljavami zakrije, še Jalovec se komaj loči od neba.
Stopam skozi park s Heleno, smehlja se mi, polteno gleda.
Ker je nocoj trenutek moje krize, ne morem se smehljati z njo, zato sem v parku tu
odsotnega obraza kakor Buster Keaton.
Potem sem kmalu sam:
Listje kostanja mi Heleno skrije, še Jalovec se nekam v gube zvije.
Kog...
Dtjilll
Mesec zaide za smreke mnogokrat. Čriček zapoje v travi mnogokrat.
Veter ustvarja kontraste z oblaki, ozvezdje Medveda zrcali se v mlaki Usta povedo sladko besedo premnogokrat,
le ti si mi dala poljub - samo enkrat.
Anton
Neizrečen
aisli
Neradi umiramo v pozabi, v črnini piramidnih krst razsutih po vročini raztelešenega puščavskega peska.
Vsa naša bit - vsa naša brst, umira v nas - r temnini, hrepeni po soi •;
Pa čeprav je so., v pajčevini pozabe - ujet v pozabo krst.
Seeiie
Vsak večer, preden sen mi oči zatisne, strmim v tvojo sliko. Solze žele izbrisati
še zadnje spomine.
Ostala je le tvoja slika, ostal je boleč spomin na srečni dan; spomin, zaradi katerega trpim!
Milena
Želje
Glej -
Tam, kjer modrina neba se spaja s sinjino morja, kjer zarja krvavo žari, ko sonce se v val potopi, kjer mir in tišina živi. Glej -
Tam bi bil jaz doma! Stane Nič
Uspešno zastopamo interese na vseh ravneh, kjer nam je to dopuščeno, naše sodelovanje z referatom pa se izraža v izmenjavi informacij in nekaterih medsebojnih akcijah.
Razgibana dejavnost štipendistov sloni na dobrem vodstvu. Posamezne akcije vodijo posamezniki, ki predstavljajo ključ za uspeh. 10 KS1 pa nikakor ne predstavlja zaprte grupe in vabi štipendiste, ki imajo željo sodelovati, da se jim pridružijo in pomagajo v njihovem delovanju.
ISKRA
Številka 14 - 13. april 1974
Pomenek s predsednikom komisije za šport ZP
Vilijem Tekavcem
To pot je bil moj sogovornik Vili Tekavec, že dvajset let Iskraš (z majhno prekinitvijo), strojni ključavničar v IEZE-TOZD Avtomatika, sicer pa zadnja leta predsednik komisije za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci ZP. Kot neuničljiv planinec in smučar, prav tako pa aktiven tudi v vrsti drugih športov, zlasti v zadnjih letih neumorno deluje na organizacijskem področju in vrsta naših vsakoletnih športnih prireditev uspeva zaradi njegove natančnosti, prizadevnosti in požrtvovalnosti, s katero se loteva teh, dokaj zahtevnih nalog.
Če je tako, kot smo zapisali, potem je prav, da mu damo besedo o dosedanjih naših športnih prireditvah in o načrtih, ki jih Viliju Tekavcu, kakor tudi našim športnikom prav gotovo
nje spretnostne vožnje, kar bo onemogočilo kakršnekoli nepravilnosti, ki so lani opravičeno vzbudile nezadovoljstvo nastopajočih. Več o tem bi ne mogel povedati, takoj ko pa bodo stvari jasne, jih bomo objavili v „lskri“.
Ima vaša komisija v načrtu letos še kako večjo prireditev?
Razmišljamo, da bi v septembru priredili pohod Iskrašev. Kaže se precejšnje zanimanje za takšno prireditev, toda, ker bi si komisija želela organizirati res solidno tovrstno prireditev, je danes še težko reči kaj določenega. O tem bomo v bližnji prihodnosti temeljito razmislili in vsekakor skušali
organizirati tak pohod, ki bo za udeležence zanimiv in jih bo pritegnil. Torej — žal tudi na to vprašanje za zdaj le bolj pičel odgovor.
Kaj pa priporočaš za junijske športne igre v Celju?
Vsekakor čim bolj številno udeležbo iz prav vseh naših delovnih organizacij, zlasti pa močnejšo udeležbo športnic. Njihovo število, čeprav iz leta v leto raste, se mi zdi še vedno preskromno, če upoštevamo, da je v naših delovnih kolektivih dobršen del žensk. Vsem posameznikom in pa ekipam, ki se nameravajo potegovati za boljša mesta v razvrstitvi, pa seveda želim, naj bi čas do tekem čim bolje izrabili in se dobro pripravili, saj bodo naše športne igre s tem le še pridobile na zanimivosti in privlačnosti. —j c —
PRVENSTVO LJUBLJANE V NOGOMETU
V I. kolu zmaga
Ni miru za naše šahiste
nikoli ne manjka.
Kako gledaš na naša vsakoletna
zimska in letna športna tekmovanja, na naše športne igre?
Ta srečanja za vse aktivne športnike Iskre po mojem pomenijo vsakoletne velike dogodke, na katere se po vseh naših organizacijah vneto pripravljamo. Spričo številne udeležbe, dostojne športne ravni in družabne vloge na eni strani pomenijo tudi afirmacijo Iskre kot celote, za vsakega izmed udeležencev pa nedvomno tudi lepo priložnost za srečanja z znanci in sodelavci iz drugih naših organizacij. To so tudi priložnosti za oceno našega dela na športnem in rekreacijskem področju skozi vse leto, saj naša tekmovanja, čeprav propagiramo množičnost, tudi po kakovosti precej pomenijo, predvsem pa kažejo, da lepo število članov naših kolektivov aktivno goji to, ali ono športno zvrst.
Organizacija takšnih tekmovanj kot so naše športne igre, prav gotovo ni lahka in enostavna naloga, zato se je je treba lotiti vestno in kompleksno, toda povsod so med številnimi športniki takšni, ki malo več dela in skrbi radi prevzamejo, samo, da prireditve čim bolje uspejo. Nedvomno smo si pri organizaciji v teh letih pridobili
uspele, saj imajo tovariši, organizatorji iz Iskra—EMO na tem področju dovolj izkušenj, pa tudi resnosti in prizadevnosti jim ne manjka.
Ker pa so organizatorji iger prav v okviru proslav 80-letnice podjetja EMO,menim, da se bodo še posebej potrudili.
Glede letošnjega avto rallyja pa si bomo vsestransko prizadevali, da se ne bodo več ponovile slabosti, ki so vrgle slabo luč na to lansko, sicer zanimivo in priljubljeno športno prireditev. Kako bo potekala proga letošnjega avto rallyja trenutno še ne vem, zagotovljeno pa nam je elektronsko merje-
Komajda smo pisali o končanem moštvenem sindikalnem prvenstvu šahistov Ljubljane, v katerem so se šahisti Iskre z ljubljanskega področja tako dobro odrezali, že se pričenja novo, zanimivo in množično tekmovanje šahovskih ekip Ljubljane za pokal maršala Tita.
Tudi za tekmovanje, v katerem bo sodelovalo skupno 26 moštev, so prijavljene tri Iskrine ekipe, ki bodo štele po štiri igralce. Tekmovanje se bo začelo 11. aprila in sicer po sistemu izpadanja. Tri najboljše uvrščena moštva bodo na koncu tekmovala na prvenstvu Slovenije.
Naši šahisti bodo torej nastopali v treh ekipah in sicer: Iskra L: Pavle
Osvojen prvi tritisočak
solidne izkušnje, zlasti še, ker je marsi-'cdai ‘ ‘'
kje in marsikdaj treba hitro in učinkovito reševati tudi, na hitro, nerešljive probleme.
Letošnje zimsko-športne igre na Soriški planini so dobro uspele. Bo tako tudi z letnimi športnimi igrami v Celju in z letošnjim avto rallyjem?
Za letne športne igre v Celju sem prepričan, da bodo prav tako dobro
Preteklo soboto smo se planinci planinske sekcije ISKRA Elektrome-hanika s planinci PD Kranj zarana zjutraj z avtobusom odpeljali proti mejnemu prehodu Podkoren in naprej v Avstrijo.
Pot nas je dalje vodila mimo Beljaka in Spitala do Molnitza. Naš cilj je bil Ankogel. Sicer se nas je nanj povzpela le tretjina udeležencev, ker so ostali izkoristili lepo vreme in dober sneg za smuko ob žičnicah v majniškem smučarskem paradižu. To so prostrani visokogorski smučarski tereni z gondolsko žičnico (Ankogel-seilbahn) in vlečnicami, ki leže od 1300 m do 2650 m nadmorske višine, so lepo urejeni in vzdrževani ter nudijo smučarjem odlično smuko, visokogorska doživetja ter plavanje in kopanje v zaprtem bazenu po napornem dnevu.
Turni smuk s Triglava
Planinsko društvo Iskra prireja turni smuk s Triglava, za Cmirom v Vrata, dne 20. in 21. aprila 1974. Odhod iz Ljubljane bo 20. aprila ob 6. uri zjutraj s Trga revolucije (pred Univerzo) skozi Šentvid in Kranj (pred hotelom Creina).
Prispevek za člane PD Iskra je 40,00 din, za ostale člane kolektiva pa 80,00 din.
Izlet vodi Stojan Jule (tel. 20-341) IRI.
Prijave sprejema: Planinsko dmštvo ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, telefon 57-969, do vključno 18. aprila 1974.
Pomembne vesti zadnjih sedmih dni
BUGOJNO — Predsednik republike Josip Broz Tito se je sešel s predsednikom vlade DR Vietnam Pham Van Dongom, ki je bil minuli teden na štiridnevnem obisku v Jugoslaviji. Pogovarjala sta se predvsem o dejavnosti neuvrščenih, položaju v Jugovzhodni Aziji in na Bližnjem Vzhodu ter o mednarodnih ekonomskih odnosih.
V Zagrebu, Skopju in Titogradu so bili minule dni kongresi Zveze komunistov Hrvatske, Makedonije oziroma Črne gore. Na njih so ugodno ocenili razvoj teh treh republik in potrdili prihodnje naloge ZK v njenem nadaljnjem socialističnem samoupravnem razvoju.
Ker ni namen propagirati avstrijska smučišča in turizem, se vrnimo k našemu izletu. Povedati je namreč treba, da je manjši del udeležencev izleta, že ob prijavi, izbralo za cilj Hanoversko kočo (Hannoverhaus 2719 m). Ta je postavljena na razglednem vrhu, le nekaj metrov nad zgornjo gondolsko postajo (Bergstation 2650 m), ki je bila tudi izhodiščna točka za naš podvig. Tura na vrh Ankogla (3251 m) sicer ni bila posebno zahtevna, vendar osvojiti triti-sočaka in še v zimskih razmerah, tudi niso „mačje solze". S smučmi na ramah smo se vzpenjali do približno 3000 m nadmorske višine in tam napravili postojanko; pustili smuči in del opreme, ter vzpon nadaljevali. Vrh nas je, po jutranji megli, sprejel čist. Pogledi na dolino in številne vrhove so bili čudoviti, segali so daleč tja preko Velikega Kleka (Grossglockner) na Tirolsko in v druge smeri. Veselje je bilo nepopisno, istočasno pa tesno pri srcu, saj je pod nami zevala globoka praznina, misel na povratek po zasneženi in zaledeneli poti, pa nič prijetna. Po kratkem fotografiranju, okrepčilu in počitku smo se previdno ter srečno vrnili do postojanke. Tu smo si pripeli smuči in se po razsežnih strminah spustili v dolino, kjer sta nas čakali drugi dve skupini.
Med vožnjo nazaj domov je bilo v avtobusu izredno živahno. Prvi so bili navdušeni nad osvojenim vrhom, drugi nad čudovito smuko in tretji nad čistim gorskim zrakom, ter kratkimi izleti v okolico Hanoverske koče. Celo tisti, ki so morali turo opustiti zaradi nepopolne opreme oziroma priprav-
Ijenosti, niso bili preveč razočarani.
se posebno zadovoljni smo bili seveda člani planinske sekcije ISKRA Elektromehanska, saj smo osvojili prvi vrh nad 3000 m, ki bo zapisan v našo kroniko.	Lp
LJUBLJANA — Po vsej Jugoslaviji se nadaljujejo množični protesti delovnih ljudi, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter mladine zaradi note, v kateri italijanska vlada zanika suverenost Jugoslavije nad nekaterimi deli našega ozemlja. Iredentistične apetite so obsodile tudi nekatere napredne skupine v Italiji.
PARIZ — Umrl je francoski predsednik Georges Pompidou. Ob njegovi smrti je predsednik republike tovariš Tito poslal sožalni brzojavki vršilcu dolžnosti predsednika Alainu Pohetju in ženi pokojnega predsednika.
ŽENEVA — Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je začasno prekinila delo in ga bo nadaljevala 22. tega meseca. Kot so poudarili nekateri delegati, med njimi tudi jugoslovanski, dosedanji rezultati konference niso zadovoljivi.
NEVV YORK — Začelo se je zasedanje Generalne skupščine OZN, namenjeno vprašanjem surovin in razvoja. Čeprav ta zbor najbrž ne bo prinesel celovitih in dokončnih rešitev za probleme sodobnega sveta, pa bodo nerazvite države na njem glasneje kot kdajkoli doslej zahtevale vzpostavitev pravičnejših mednarodnih odnosov.
ZAHVALA Ob smrti drage mame
MARIJE NOVAK
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromchaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: IŠKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
Sešek, Dane Černe, Živorad Andreič, Vito Šoukal in kot rezervna igralca: Janez Kumše in Bogdan Brezigar; Iskra II: Anton Jerina, Drago Škrbine, Marjan Mrak, Janez Grčar in kot rezervni Janez Oblak in Janež Podlesnik; Iskra III: Stane Zemljarič, Stane Furlan, Marjan Kovač ter Stane Cimerman, ter rezervni Franc Močnik in Juriča Zadravec. V prvem kolu novega sindikalnega moštvenega prvenstva za pokal maršala Tita se bodo naše tri ekipe srečale 11. t.m. z: Iskra I z ekipo Pionir I, Iskra II z ekipo UJV II in Iskra III z ekipo Saturnus II. O poteku tekmovanj bomo naše bralce, ki jih zanima šahovska igra, sproti obveščali.
Začelo se je sindikalno prvenstvo Ljubljane, v katerem poleg drugih 17 moštev delovnih organizacij nastopa tudi nogometna ekipa tovarne Aparati. Teh 18 ekip tekmuje v dveh skupinah, A in B, dogovorjeno pa je, da bodo ustanovili dve sindikalni ligi, pri čemer naj bi prva štela 10, druga pa 8 moštev.
Nogometaši tovarne Aparati so se dobro pripravljali na predvidena srečanja vsak četrtek v telovadnici v Zadobravi, o čemer smo že poročali. Rezultat njihove redne vadbe je tudi drugo mesto na nedavnem turnirju v Istri. Ob 25-letnici tovarne si bodo v sindikalnem prvenstvu Ljubljane prizadevali doseči kar najboljši rezultat, s čimer bi pomembnemu jubileju s svoje strani dali še poseben poudarek.
Za zadnjo preizkušnjo pred omenjenim prvenstvom so se pomerili z moštvom Radomelj v Kamniku in ga visoko premagali z rezultatom 6 : 2 (3 : 0). Prav ta zmaga jim je dala neverjeten polet, da so v I. kolu prvenstva Ljubljane pravzaprav zlahka obračunali z moštvom podjetja Žito, ki se je odlikovalo z zelo grobo igro. Po sicer poprečni igri je moštvo Iskra-Aparati prepričljivo zmagalo s 3: 0 (2 : 0), pri čemer so gole dali Drago Sokač, Gojko Živkovič in Ervin Prašnikar. Upajo, da solidna zmaga v I. kolu ne bo edina, saj smo že ugotovili, da si bodo prizadevali doseči ob koncu kar najboljšo uvrstitev.
Pri vseh delih so se brigadirji znašli in rezultat njihovega dela je jasno viden.
Iskrina mladinska brigada
(Nadaljevanje s 6. strani)
Domačini, ki so kar hitro spremenili svoje začetno nezaupanje do brigadirjev, pravijo, da v tem času tudi najeti delavci ne bi opravili toliko in po vrhu bi še dobro zaračunali.
Nadalje so brigadirji pripravili tudi teren za postavitev manjše montažne hišice s štirimi sobicami za osebje kampa, seveda pa je bila na voljo še dolga vrsta drugih, manjših, a potrebnih opravil, ki se jim brigadirji niso odrekli.
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
ANTONA BRENKA
ANE MOLEK
se najlepše zahvaljujem sodelavcem oddelka „Duroplastika“ v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Anica Jelovčan
se iskreno zahvaljujem sodelavcem na traku enofaznega števca v kranjski tovarni za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Hčerka Marija
se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem iz obrata ERO v tovarni „Elek-tromehanika" Kranj za izrečeno sožalje, podarjeni venec, finančno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Marija Repnik
Izlet na Kriško goro
Planinska sekcija Elektromehanike Kranj organizira v soboto, dne 20. aprila 1974,planinski izlet na Kriško goro (1582 m) in Tolsti vrh (1714 m). Odhod avtobusa bo zjutraj ob 6. uri izpred kina Center, povratek okrog 18. ure zvečer.
Prijave sprejema tov. Judež, tel. 3334, do 17. aprila. Prispevek prijav-Ijencev je za člane 10 ND za nečlane 20 ND. V ceni je vračunana vožnja z avtobusom, vodstvo ter čaj.
Izlet ni zahteven, zato se ga lahko udeležijo tudi manj izkušeni planinci. Hoje je za približno 6 ur. Hrano naj vsak udeleženec vzame s seboj. Pot bo potekala iz Križ do koče na Kriški gori in dalje na Tolsti vrh, odkoder je čudovit razgled po Gornjesavski dolini, Karavankah, Julijcih ter Loškem hribovju. S Tolstega vrha se bodo udeleženci vračali preko Male polane in nato v Povlje, kjer bo čakal avtobus.
Ker je izlet namenjen širšemu krogu ljubiteljev planin, vabimo tudi upokojene člane našega kolektiva, da se izleta udeležijo. V primeru, da bo sobota 20, aprila v Elektromehaniki delovni dan, bo izlet v nedeljo621. aprila. V primeru slabega vremena bo izlet prestavljen na kasnejši datum.
Prva mladinska brigada se je z Dugega otoka vrnila 11. t.m., zadovoljna ob tolikšnem opravljenem delu, 10. t.m. pa ji je sledila druga, še številnejša, ki bo v dneh do 20. aprila opravila še preostala potrebna dela, da bo letos kamp res nared, ko bo sprejel prve letovalce iz naših delovnih kolektivov.
Brigadirjem gre vse priznanje za opravljeno delo, s katerim so dokazali, da znajo po svojih močeh prispevati h skupnim koristim.
- J."
vi
d;
ža
ži
tl:
ci
sij