To r kija in torkljarji. (Oljarna in oljarji.) V zgodbah sv. pisma beremo, kako je golobček prinesel Noetu na ladjo ob vesoljnem potopu oljčno vejico, ki je bila znamenje miru in sprave. Očak je spoznal, da bo kmalu konec njegove plovbe. Znamenita pa je postala za vse lju- di Oljska gora pri Jeruzalemu, kjer je naš ljubi Zveličar molil, učil, jokal in se dvignil v nebesa, Iz oljčnega sadu imamo olje, ki nam služi v razne namene. Z oljem belimo hrano, zlasti zelenjavo, na o- lju cvremo različne jedi, n. pr. ribe, jajca, močnate in mesne jedi. Z oljem hladimo in zdravimo rane. Z oljem svetimo ob tabernaklju, ob božjem grobu, pri mrličih in na grobeh, pred sv. razpelom in sv. podobami. V sta- rejši dobi so bile svetilke na olje na- vadna razsvetljava. Velepomembna pa so sv. olja, ki jih posveti na veliki četrtek škof za vso svojo škofijo in se rabijo pri za- kramentih sv. krsta, sv. birme, sv. mašništva in maziljenja bolnikov in tudi ob kronanju cesarjev in kraljev. Dandanes se oljke goje po najbolj- ših izkušnjah zelo razumno in z ve- liko koristjo. Tudi prirejanje olja z raznimi stroji in pripravami se je po- vzpelo do velike dovršenosti. iNaši kraji pa še niso spremenili svojih sta- rih preprostih navad v pripravi olja. Tu hočem podati nekoliko svojih tozadevnih spominov. Minulo je dokaj desetletij, ko sem kot otrok in deček pomagal pobirati oljke. Kakor se začenja vinska trga- tev navadno s prvim oktobrom (»ok- tober grozd dober»), dasi je to delo- ma odvisno tudi od vremena in od poedinih krajev samih, tako se zače- nja pobiranje oljk s praznikom sv. Katarine 25. novembra. Pobiranje te- ga važnega pridelka se začne s sv. mašo. Zanimivo je, da se zrna, ki ra- di burje, vetrov in neviht padejo z dreves, lahko pobirajo že tri do štiri 58 mesece (avgust, september, oktober, november) poprej in se dajo mediti, tako da za silo nekoliko dozore in dajo nekaj olja. Meseca novembra torej in sicer proti koncu se vrši pobiranje oljk. Večkrat je v naših oljčnih krajih ta- krat precej hladno. Otroci smo mo- rali pobirati oljčna zrna po tleh in naše drobne prstke je zeblo, hudo ze- blo, ker so bila tla mrzla. Imeli smo okrogle ali podolgaste koške ali maj- hne torbice (velike žepe) čez vrat o- bešene. Kako počasi so se polnile te posode. Ko je sonce zašlo, smo mo- rali pustiti delo, ki smo ga prihodnji dan po potrebi nadaljevali. Odrasli so plezali na oljke in so deloma z roko potegovali zrna raz veje v svoje vrečice, ki so jih imeli privezane na vrvi na vratu, deloma so s palicami klatili zrna na tla zlasti s tistih vej in vrhov, ki jih drugače niso mogli doseči, deloma so pa žagali razne ve- je od debla, da se je to pozneje bolj okrepilo. To čiščenje oljk se vrši isto- časno s pobiranjem oljk. Odžagano vejevje se potem rabi kot kurjava v torki j i. Torki j a (stiskalnica) se odpre na- vadno v začetku adventa. Preden se začne delo v torki j i,, je treba oljke točno meriti ali tehtati, ker vsaki me- ri odgovarja določena količina nare- jenega olja. Tri brente (vedra) tvorijo eno pašto (peč) in dajo okoli 15 li- trov olja. Kdor nima niti ene brente oljk, n. pr. le eno golido, pa pristopi tudi s to količino k drugim pridelka jem. V torki j i sami je veliko kamnito mlinsko kolo, ki masti in tare zrna, s tem da se vrti okoli osi, ob kateri visi posoda, ki spušča polagoma zr- nje pod kamen. Kolo se pomika oko- li osi na posebnem okroglem ognji- šču. Kolo vrtijo močne mišice torki jar- jev, ponekod vpregajo tudi osla, da vleče kamen in polagoma stopa okoli ognjišča v krogu. Torkljarji radi od- stopajo vrtenje kolesa tudi dečkom, ki jih je torki j a vedno polna, ali po- sameznim delavcem, ki v torki j i po- magajo. Vsak pridelkar olja mora po- magati pri tistem delu, za katero ni treba posebne spretnosti. Ko je zrnje zmleto, ga torkljarji spravijo v mehke pletene okrogle koše (športe), ki jih nalože pod močan stisk. (Ko sem jaz pohajal po domači torki j i, so imeli še leseno trto, ki je med stiskanjem je- čala, kakor da ji rebra pokajo. Zdaj imajo že železno trto in stisk.) Ko so z /mletim zrnjem napolnjeni mehki koši pod stiskom, jih začno oblivati z vrelo vodo iz velikanskega kotla, ki je nad pečjo v neposredni bližini. Vre- la voda spravlja maščobo iz zrnja in jo nese s sabo v posebno posodo, ki je pod stiskom. Pozneje se dvigne o- lje, ki je lažje od vode, v tej posocn Ivan Trinko, pesnik, filozof in zgodovinar. (Portret Toneta Kralja.) na površje in spretni torkljarji po- snemajo olje s plitvimi ročnimi po- sodami v posebne kotle, v katerih ga prekuhajo. Za kuhanje olja je treba močnega ognja. Zato napravijo pod kotlom v peči cele kresove. Oljčevje poka, prijetno vonja in se kadi, da se oči solzijo. Ko je olje gotovo, ga torkljarji ne- sejo v posodi, ki drži nad hektoliier, po hišah in ga odmerijo vsakemu go- spodarju v razmerju z danim zrnjem. Koder pridelajo precejšnjo količino olja, torki j ar jem postrežejo s hrano in pijačo. Pri tem ne sme manjkali